504 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 omajane avtoritete, r az drobljenega znanja, pospešeneg a r az v oja t ehnologi- je, zmanjše v anja t emeljnih r azlik (moški in ž ensk e, člo v ek in živ al, člo v ek in r o- bot) t emeljna nalog a »naučiti se, k aj po- meni biti člo v ek«. Pr a v z ar adi v seh na- š t etih spr ememb je t a nalog a t e žja in z ah t e vnejša. P ome mbno pa je tudi de j- s tv o , da iz obr až ev anje ne r epr oducir a samo t eg a, k ar je bilo , ampak us tv arja k ultur o i n gr adi l judi – us tv arja ci vil i z a- cijo. K o g ov orimo o celos tnem iz obr a- ž e v anju, ne gledamo samo v pr e t eklos t, t em v eč tudi v sedanjos t, ki je por oš tv o z a prihodnos t. S t em pr eprič anjem Fr anç ois Moog pr edlag a pr oučit e v k a t olišk eg a pr edlog a ,celos tne v z g oje ‘ . Spr ašuje se, k a t eri so viri krščanstva, ki bodo v sedanjem družbenem in kulturnem k ontekstu omogočili prenovo vzgojnih načel, pr ak s, sis t emov , ki bi lahk o spr emljali člo v eš tv o v sod obni k ulturni in družbe- ni pr eobr azbi. Fr anç ois Moog pr epričljiv o pok až e, da k r šč a nsk o izr oč ilo ponuja v e lik o v e č k ot le v z g ojna načela. V č asu kriz je vir , ki v aruje skrivnos t osebe, spr em lja nje- no r ast in spodbuja nastanek novih ume tnos ti življenja. Cerk e v os t aja z a v e - z ana v z g oji in ž eli biti ‚dos t opna ‘ z a v se. K njig a nam t ak o k až e, da celos tna v z g o - ja pr ese g a polje g oleg a iz obr až e v anja – slednje je le njen ses t a vni del. K njig a je ak tualna z a vse, ki delajo na podr očju iz obr až ev anja, saj prinaša ,spomin ‘ iz pr e t eklos ti in daje smernice z a ,priho- dnos t ‘ . Andr ej Šegula Siv Ellen Kraft, Bjørn Ola Tafjord, Ar- kotong Longkumer, Gregory D. Alles in Greg Johnson. Indigenous Religion(s): Local Grounds, Global Networks. Abing- don, Oxon; New York, NY: Routledge, 2020. 196 str. ISBN 9780367898588. Monogr a fija Indigenous Religion(s): Local Grounds, Global Networks je r e- zult at pr ojektneg a sodelov anja petih pr of esorjev r eligiologije iz Norvešk e, Šk otsk e in Z druž enih drž a v Amerik e. Na 190 s tr aneh odg o v arjajo na vpr ašanje, kako se domorodna religioznost konkre- tno izr až a v današnjem s v e tu, na t anč- ne je na o z e m lju Sápm i, T alam anc e , Ha- v aje v , Nag alandije in Gujar a t a. Domo- r odna r e ligija je v eč k ot le v er oizpo v ed – pr eds t a vlja id en tit e t o v sak eg a domo - r odneg a nar oda in je s s v ojimi animis tič- nimi prvinami neizbežno povez ana s stvarstvom. Delo je r az deljeno na pet pogla vij. Pr v o od pe tih z naslov om „ T r ansla ting Indig eneities “ a v t orja Bjørna Oleja T a f - jor da g o v ori o dojemanju r azličnih do- m or odnih v e r sk ih pr a k s, v se od T r øm sa (Nor v ešk a) pa do T alamance (K os t ari - k a). A v t or po osebni izk ušnji s Sámiji in Bri b ri ji o p i su je s tik s p o jmo m d o mo r o - dnos ti in mes t o domor odne v er sk e pr a- k se v k ulturni id en tit e ti nar oda . S poja - v om domor odneg a aktivizma in z ah t ev o p o p r a vi c ah j e d o mo r o d n o s t z ačel a p ri - dobiv a ti s v oj glas. P o drugi s tr ani jo je popularni družbeni sis t em oskrunil. Pri 505 Ocene t em se odpir a vpr ašanje, k ak o domor o- dnos t in njeno v er sk o pr ak so prik az a ti in r azlo žiti današnjemu s v e tu br e z iz gu- be domor odne iden tit e t e. T a fjor d pou - darja, da je ključ do pr a vilneg a pris t opa k domorodnosti na kateremkoli aka- demsk o-r azisk ov alnem podr očju pr a v domor odna iz virnos t k ultur e in r eligije, v odnosu do k ater e mor amo os t ajati tr ajnos tno občutljivi. N am e n a v t or ic e Siv Elle n K r a ft je od blizu prik az a ti domor odni ak tiviz em, na - t ančneje sámijski ak tiviz em v 20. in 21. stoletju. Drugo poglavje tak o uvaja z g odba o pr ot es tu pr oti gr adnj i hidr oe- lek tr arne v nor v eški Alti, ki je prit egnil po z ornos t t ak o sk andina vsk e k ot s v e - t o vne (zlas ti domor odne) ja vnos ti: da- nes v elja v domor odnem ak tivizmu z a eneg a pionir skih dog odk o v . Še v eč, gr e z a dog odek, ki je spr o žil ti. sámijsk o po - mlad ‒ petje joika (obr edna sámijsk a pesem), iz obešanje sámijsk e z as t a v e, nošenje gáktija (tr adicionalneg a sámij - sk eg a oblačila) in (pr edv sem pr esene - t ljiv o) obudit e v sám ijsk e g a šam a niz m a ‒ v se t o je v odil o do pr eoblik o v anja k o- lek tivne nar odne z a v es ti Sámije v . Le t a 2017 so Sámiji podoben ak tiviz em po- novili v rezervatu ameriških staroselcev, imenov anem Stoječa sk ala (Standing Rock), ob pr ot es tu pr oti gr adnji na ftne- g a plino v oda. Primerja v a obeh dog od- k ov prinaša sintez o , v k ateri a vtorica ug ot a vlja, da je pr a v domor odna v er sk a pr ak sa (v t em primeru šamaniz em) ti- s t a, ki ima sposobnos t medsebojno po- v e z o v a ti celo najbolj oddaljene domo- rodne kulture. Ark otong Longk umer nas s tr etjim pogla vjem, naslovljenim „Indigenous Futur es “ , popelje v Nag aladijo. Ljuds tv o Nag a je ena od e tničnih manjšin, ki pr e- biv a v Indiji in Mjanmaru. Klic po samo- s t ojnos ti se je z ačel ž e le t a 1947, k o je Indija pos t ala neodvisna – a Nag alandi - ja del Indije os t aja v se do danes. A v t or t ak o v podpogla vjih išče ut eme ljitv e z a mor ebitno bodoč o suv er enos t Nag aj- ce v . P r v o in obe ne m najpome mbne jšo t očk o pr eds t a vlja r eligija: kljub t emu, da se 95 % pr ebiv alce v izr ek a z a kr šč ansk e baptis t e, je domor odna v er sk a pr ak sa še v edno močno prisotna: k ot arasent- zurji (dobesedno Bo žji ljudje) pr ebiv alci do življajo videnja, z amaknjenja, imajo moč o z dr a vlja ti ipd. Znotr aj domor odne v er sk e pr ak se so najpomembnejša t. i. pr er ok ov anja o z edinjenju Nag ajcev v en nar od, neod visen od Indije, k ar sim- bolizir a upanje. K ak or os t aja odprt a pri - hodnos t Nag ajcev , z aključuje Langk u- mer , t ak o os t aja odprt a prihodnos t vseh domor odnih ljuds t e v – in čepr a v v v eč primerih z anemarljiv člen, je pr a v do- mor odna v er sk a pr ak sa lahk o ključ do uspeha. Četrto poglavje „Imagining Global Adivisi-ness “ Gr eg or y a D . Allesa odpir a vp r ašanje l ok al ne i n gl obal n e domor o- dnos ti. Izr az Adivasis o značuje pr v otne naseljence Indije: njihov o z godovino , življenje in pr a vice. K ot v er sk o udejs tv o- v anje pa adivasi pomeni t ak o biti kot pripadati. A vtor v sr edišče posta vlja v er ski pr aznik adivasi , ki ne pr eds t a vlja le lok alneg a dog odk a, t em v eč ima glo- balno r az se žnos t: pomeni namr eč, da indijsk a drž a v a, ki s t ar oselce v še z daleč ne obr a vna v a enak opr a vno , domor o- dna ljuds tv a, njiho v e pr a vice, k ultur o in v e r sk o živ lje nje prizna v a. P onos in e di- nos t, ki g a omenjeni pr aznik prinaša, je pot do z ag ot ovitv e obs t ank a ljuds tv a, z aključuje Alles. Z adnje, pe t o pogla vje Gr eg a Johan- sona z naslo v om „Eng ag ed Indig enie ty “ g o v ori o ha v ajskih domor odcih in k on- 506 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 flik tu TNT (Thirty Meter Telescope) na območju vulk ana Mauna K ea. T a k on- flik t, ki je doseg el vrh le t a 2019, je sicer poskrbel z a pr ebujenje domor odne v er - sk e pr ak se: Mauna K ea pri mnogih ha- v ajskih plemenih namr eč v elja z a s v e t o g or o. Boj z a nedot akljiv os t vulk ana je pripeljal do enkr a tneg a dog odk a – z dru- ž enja r azličnih ha v ajskih domor odnih v er skih pr ak s (indigenous religions) v eno samo (indigenous religion). V edi - nos ti so z jasnim v er sk o obar v anim spo - r očilom izr azili s v ojo domor odnos t, ki je iz lo k alneg a ok olja pr er asla v globalno. Gr adnja TNT je r es pr opadla, s t ar oselski r e lig ijsk i f e nom e n pa s k r e pit v ijo ha v a j- sk e domor odne k ultur e os t aja prisot en. Obr a vna v ana knjig a s pr eds t a vljenimi prispe vki ni le še ena od mnogih, ki od - nos nar od ‒ k ultur a ‒ r eligija obr a vna- v ajo t eor e tično , t em v eč pr a v naspr otno – s š tudijskimi primeri pe tih sk upnos ti k až e r aznolik os t domor odnos ti na lok al - ni r a vni in njihov o enos t na globalni, v se t o ut emeljeno v eni t očki: domor odni r eligiji. Liza Primc