Poštnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Oin. - 50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBP'
Uredništvo In upravnISIvo Je v Ljubljani, GradiSie Stev. 17/1. — Dopisi se ne vratajo — Št<?v. pri čekovnem uradu o*"’	33.	—	štev	telefona 552.
Harotnlna za ozemlje SHS: letno D 60‘—, za pol leta D 30 —, 2a Četrt leta D 15-—, meseSno D 5*-, za laozenv . ^	-	piafa	In	toži	se v Ljubljani
-  —    ______________________________________________________________________________________________________________________
LETO \.	LJUBLJANA,	dne	15. aprila 1922.	'	ŠTEV 45
==r=========^rT^-—----------------------------------------------.=J-===s^==r=------------------------------------------ r=,	\>.VV'-	 ■	--
O vrstah borz.
Vesefe Velikonočne praznike vsem naročnikom in prijafefjem „Trgovskega fista“ Zefi
Zlrednišfvo.
VABILO
na
tretji redni občni zbor Zveze gremijev in frgovskih zadrug za Slovenijo
v Ljubljani, ki se vrši
v soboto, dne 20. apr. t. 1. ob 1-4. uri v sejni dvorani posojilnice v Celjn
s sledečim dnevnim redom:
♦
1. Pozdrav načelnika Zveze in otvoritev občnega zbora.
2. Poročilo tajništva o delovanju Zveze v drugem poslovnem letu.
3. Poročilo blagajnika o zaključku za leto 1921 in o proračunu za 1922.
4. Poročilo pregledovalcev računov.
5. Sklepanje o predlogih v zmislu § 12 točke 4 zveznih pravil.
6. Slučajnosti.
Udeležba na občnem zboru je dovoljena samo delegatom gremijev in zadrug, ki so včlanjeni pri Zvez?, v zmislu določb člena 10 zveznih pravil.
Zveza poživlja vse gremije in zadruge, da se po svojih delegatih polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1922.
Zveza trgftvskih gremijev in zadrng za Slovenijo, Ljubljana.
VABILO
na
tretji vseslovenski trgovski shod,
ki se vrši
v nedeljjo, dne 30. aprila t. I. ob pol
9.	uri zjutraj
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Dnfivnired:
1. Problem sanacije valute. Po-roča ravnatelj zadružne zveze Janko Lesničar.
2.^ Aktuelna prometna vprašanja. ' oroča I. Mohorič.
3. Organizacija trgovskih zve«. — * oroča ravnatelj Franc Marinšek.
4. Reforma davkov in carinskih z<*konov. Poroča dr. Božič.
5. Gospodarska politika in pobija-draginje.	k
6. Slučajnosti.
„ Udeležba trgovskega shoda je dolgost vsega organiziranega trgovstva Sloveniji, da si začrta program de-avnosti za tekoče leto in precizira 's.v°je stališče v vseh javnih in gospodarskih vprašanjih. Udeležbo je prijaviti pripravljalnemu odboru trgovskega gremija v Celju, ki bo skrbel <a prenočišča zunanjih udeležencev.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1922.
^veza trgovskih gremijev in zadrng za Slovenijo, Ljubljana.
Borze delimo po predmetih, s katerimi se na njih trguje v: 1. efektne borze, 2. blagovne borze, ki se zopet dele v a) produktne in b) specijalne
borze.
Predmeti efektnih borz so v prvi vrsti efekti, toda ne izključno, k&jti razen teh se na borzi trguje tudi z devizami in valutami. Efekti spadajo v veliko kategorijo vrednostnih papirjev, toda niso s temi identični, ampak so le, rekli bi, posebna vrsta istih. Vrednostni papirji so n. pr. zavarovalne police, zastavni listi, čeki, bankovci i. d. Ti papirji vsebujejo gotovo denarno vrednost, valuto, predstavljajo določeno premoženjsko pravico. Toda to jim še nikakor ne daje značaj efektov, zato so potrebni še gotovi drugi znaki. V prvi vrsti morajo biti vrednostni papirji pripravni za trajno plasiranje kapita-lov, morajo biti po obliki in vsebini laki, da se jih da uporabiti v trgovskem prometu, t. j. da dopuščajo poljubno menjanje lastnikov in da imajo borzno ali tržno ceno. Borze, na katerih se trguje s takimi papirji, imenujemo efektne borze ali pa po najvažnejšem tipu efektov — fondo-ve borze. Važnost efektnih borz velikih zapadnoevropejskih držav je posebno v zadnjem času neizrečeno narasla. Najvažnejši vzrok zato je, da se je zelo velik del narodnega premoženja spremenil v premakljive vrednote. Države, občine, delniške družbe so začele kontrahirati dolgove v vedno večji meri in za razpečavanje obligacij so potrebovale tržišče, katerega so našli v borzi. Kreditno gospodarski razvoj je vstvarjal vedno nove vrste efektov, ki so se z emitiranjem novih vrednosti konstantno množili. Poglejmo si samo kurzna poročila različnih borz. Še nekaj let pred vojno so bila kurzna poročila te ali one borze zelo kratka, danes obsegajo cele strani in tudi več strani.
Čeravno imajo blagovne borze popolnoma drug značaj, nikakor ni razlika med blagovno in efektno borzo velika, da bi ne smele obstojati ena zraven druge, to je obe pod isto streho. Toda ne glede na to, da sta navadno obe skupaj, sta to vendar vedno dva popolnoma različna oddelka z drugimi osebami in z drugimi običaji. Člani ene niso v nobenih stikih s člani druge in organizem blagovnih borz je znatno bolj kompliciran nego je oni efektnih borz, kajti efekti so že sami na sebi nadomestni, pri blagu pa, ki se pojavlja v najrazličnejših kvalitetah je treba nado-mestnosti komaj ustvariti.
Na blagovnih borzah se prodaja \žito, bombaževina, špirit, olje, kava itd. ter pe te vrste borz dele, kakor smo že, rekli, v produktne borze, kjer se trguje z raznimi kmetijskimi in trgovskimi izdelki, medtem ko se trguje na specijalnih borzah samo s posameznimi predmeti n. pr. s sladkorjem ali s petrolejiem, toda o teh pojmih vladajo med strokonjaki različna mnenja.
Blagovna "borza |e za,celo vrsto predmetov najvažnejši posredovalec med produkcijo in konsumom. število predmetov, s katerimi se trguje na blagovni borzi, se naravno ne da primerjati s številom predmetov, s
katerimi se trguje na efektni borzi, kajti na blagovni borzi ni mogoče trgovati s poljubnim blagom. Blago, ki se pojavlja samo v neznatnih količinah, čegar kakovost je najraznovrst-nejša, in se ne pojavlja v masah, ni predmet borzne trgovine, tako n. pr. čipke, cigare, živina, obleka, stroji, papir in tisoč drugih. Nasprotno pa se sme trgovati na borzi n. pr. s premogom, koksom, surovim železom, bombaževino, špiritom, žitom, petrolejem itd., to so predmeti svetovnega prometa relativno enotne kakovosti in ki pride v poštev za obširen del konsumentov. Vsakomur je znano, da ima blago, in to bodisi surovine, kakor tudi polizdelki in finalni izdelki, poleg gotove enovrstnosti, vendar velike kvalitetne razlike, katere ne najdemo nikdar pri efektih. Za borzni promet so pa, kakor smo slišali v zadnjem članku, prikladni samo nadomestni predmeti. Kako je tedaj mogoče, da postane blago, ki je lahko ’ različne vrednosti, različne kakovosti, — nadomestno, kako nadomestiti predmet gotove kakovosti s predmetom različne kakovosti? Borza si je našla tukaj poseben izhod, poseben način, tako da postanejo tudi predmeti, ki se pojavljajo v najrazličnejših kvalitetnih diferencah, nadomestni, t. j. godni za borzni promet. Borza si je namreč ustvarila določeno borzno dobavno kvaliteto, gotov tip (standard), t. j. vzorec, s katerim se more blago ujemati.
Bolniško zavarovanje trg. nameščencev.
Kakor smo že v sobotni številki poročali, je pokrajinska uprava v Ljubljani 16. januarja 1922 odobrila novo preurejena pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
; Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani deluje že od leta 1835. Do lanskega leta je sprejemalo društvo kot redne člane samo moške trgovske nameščence, praktikante in učence, ki so bili pri vstopu v društvo popolnoma zdravi in še ne nad 40 let stari. Glasom novih pravil pa more postati redni član društva vsak trgovski nameščenec moškega in ženskega spola, praktikant, učenec in učenka, ki se prišteva v smislu trgovinskega zakonika k trgovskemu pomožnemu osobju in to brez razlike starosti in zdravstvenega stanja. Obenem je društvo uvedlo tudi družinsko zavarovanje, tako, da so z člani-zavaroVanci zavarovani zoper bolezen tudi njihovi družinski člani, ki žive z zavarovancem v istem gospodinjstvu in so brez zaslužka.
Člani dobe, ako obole brezplačno zdravniško pomoč in zdravila in v slučaju, da si vsled bolezni ne morejo skrbeti za zaslužek boleznine 12 D. dnevno. V slučaju, da mora član glasom zdravniške odredbe v bolnico, se zdravi isti v javni bolnici drugega razreda. Učenci, praktikanti in učenke pa v tretjem razredu. Društvo izplačuje ob smrti rednega člana, praktikanta, učenca ali učenke, kakor tudi družinskega člana pogrebnino. Družinski člani imajo v siučaju bolezni brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in v slu-
čaju poroda, porodnino in porodniško podporo. Društveni člani pa...ni—— majo pravice do oskrbe v bolnici na račun društvene blagajne.
Članarina znaša za vsakega rednega člana mesečno D 24.—, od tega plača delodajalec D 8.— in delojemalec D 16.—. Za praktikante, učence in učenke je pa določen mesečni zavarovalni prispevek D 3.—. Ta znesek mora plačevati delodajalec iz svojih /sredstev.
Vsak član, ki je star že nad 28 tet plača pri sprejemu v podporni zaklad za vsako leto po 28. letu D 10.—.
Pravico do podpore iz podpornega zaklada imajo oni redni člani, ki so v resnici revni in si vsled starosti ali telesnih hib ne morejo skrbeti za zaslužek. To so v glavnem bistvene premembe društvenih pravil.
Pripominjamo pa, da oni nameščenci, ki so sedaj zavarovani pri okrajnih bolniških blagajnah, morejo pristopiti k naši bolniški blagajni (g1- § 7 pravil okr. boln. bi.) samo ob sklepu koledarskega polletja t. j. sedaj 30. junija 1922. Izstop iz okr. bolniške blagajne mora naznaniti nameščenec sam (ne gospodar), in sicer se mora odpovedati pismeno en mesec pred 30. junijem. Radi tega naj vsak nameščenec, ki je sedaj zavarovan pri okrajni bolniški blagajni javi meseca maja t. 1. (pismeno) okr. boln. blag., da s 30. junijem 1922 izstopi kot član iz okr. bolniške blagajne in pristopi k naši blagajni.
Vsled tega apeliramo na gg. trgovce, dename zavode, trgovska in industrijska podjetja, da širijo zanimanje za svojo stanovsko bolniško blagajno in delajo na to, da bo vsak trgovski nameščenec moški ali ženska, vajenec ali vajenka zavarovan zoper bolezen pri svoji stanovski bolniški blagajni, ki nudi svojim članom v slučaju bolezni najmanj vse iste ugodnosti, ki jih predpisuje zakon za zavarovanje delavcev proti bolezni in nezgodam.
Gg. trgovce, zavode in podjetja prosimo, da nam že sedaj sporoče, koliko nameščencev pristopi s 1. julijem k naši bolniški blagajni, da jim moremo poslati pristopne izjave v izpolnitev. Pravila na željo radi pošljemo. Za event. natančnejša pojasnila se je obrniti na Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Gradišče 1, I. nadstropje.
Dr. Ciril Pfeifer:
Trgovina z deželnimi pridelki.
Trgovina z deželnimi pridelki.
V tej zadevi je izdalo ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, dne 20. novembra 1920, št. 8249, sledečo okrožnico:
Na vprašanje nekega okrajnega glavarstva, ali so »trgovci z deželnimi pridelki«, ki so dobili to pravico pred
1.	januarjem 1916, upravičeni tržiti tudi z lesom, ali pa velja zanje takisto zadnji odstavek § 1, navedbe deželne vlade za Slovenijo, z dne 18. avgusta 1920, Ur. list št. 327, t. j. ali smejo tržiti izključno le s predmeti, navedenimi v tej točki, se naznanja: Med deželne pridelke se prišteva les v prirodnem, neobdelanem stanju (n. pr. drva, hlodi), dočim izgubi to
pripadnost, kakor hitro je mehaničnim potom (s tesanjem, žuganjem) predelan iz tega primitivnega stanja.
Zato so ^trgovci z deželnimi pridelki , kojih obrtne pravice datirajo izpred 1. januarja 1916, upravičeni tržiti tudi z lesom v neobdelanem stanju. To velja tudi glede imenovanih trgovcev, ki so po 4. septembru 1920 prijavili obrt trgovine z deželnimi pridelki, izvzemši v § 1, zadnji odstavek naredbe deželne vlade od 18. avgusta 1920, Ur. list št. 327, navedenih predmetov.
»Trgovci z lesom« so nasprotno upravičeni trgovati z lesom v pravem pomenu besede sploh, t j. z lesom za kurjavo, okroglim, stavbenim in rezanim lesom (deskami).
Iz vprašanja je razvidno, da okr. glavarstvo ni na jasnem glede obrtne pravice »trgovcev z deželnimi pridelki« z ozirom na koneesijoniranje trgovine. V tem pogledu se naznanja:
Trgovci z deželnimi pridelki,- ki so prijavili obrt pred 1. januarjem 1916, so upravičeni trgovati z vsemi deželnimi pridelki.
Imenovani trgovci, ki so v zmislu naredbe deželne vlade z dne 7. novembra 1919, št 704 Ur. lista pridobili zadevno koncesijo do 4. septemb. 1920, so istotako upravičeni trgovati z vsemi deželnimi pridelki.
§ 1. naredbe deželne vlade z dne 18. avgusta 1920, štev. 327, Ur. lista, kojega veljavnost pa ne sega nazaj pred 4. september 1920, razločuje dvoje vrst trgovine z deželnimi pridelki, prosto in koncesijonirano. — Koncesijonirana je trgovina s predmeti (vsemi ali posameznimi), navedenimi v zadnjem odstavku cit. §. — Trgovina z ostalimi deželnimi pridelki je prost obrt in zadostuje zanj prijava. Obseg katerekoli teh pravic mora biti v koncesijski listini, odnosno obrtnem listu jasno označen in je prekoračenje tega obsega po obrtniku nedopustno in kaznivo.
Ali odgovarja želez, za manufakturo, oddano kot potna prtljaga.
(Iz pravosodne prakse.)
Tožiteljica je tožila železnico na povračilo škode za košaro z manu-faktumim blagom, ki je bila oddana kot potna prtljaga, a se je na železnici izgubila. Tožena železnica je ugovarjala, da je njena odgovornost izključena, ker je tožiteljica oddala kot prtljago manufaktumo blago, to pa ni potna prtljaga, kajti § 30. žel. obr. prav. pravi, da so potna prtljaga samo one stvari, ki jih potnik rabi za potovanje (potne potrebščine).
Deželno sodišče v Ljubljani je tožbi ugodilo, utemeljujoč svoj izrek s tem, da prtljaga ni vsebovala blaga, glede kakršnega je odgovornost železnice po § 96 ž. o. p. izključena, mimo tega pa daje goricitirani paragraf železnici sicer pravico, da drugo blago, nego so potne potrebščine od prevoza kot potna prtljaga odkloni; če ga pa sprejme, je ob izgubi odgovorna za škodo, izvzemši le primer, da je poeiljatev obsegala predmete, ki so v smislu § 96 ž. o. p. izključeni od prevoza.
Višje deželno sodišče je sodbo potrdilo ter z ozirom na izvajanja tožene železnice, da se nanaša njena odgovornost samo na prtedmete, kateri imajo kakovost potne prtljage, še izreklo, da ni posneti nobeni določbi železniškega obratnega pravilnika, da bi bili predmeti, ki se ne značijo kot potne potrebščine, izključeni od prevoza kot potna prtljaga, nasprotno, da dopušča predmetno besedilo obratnega pravilnika zaključek, da železnica lahko tudi druge predmete nego potne potrebščine prevzame kot potno prtljago, čira pa jih prevzame, ne da bi se poslužila pravice pregledati vsebino pošiljat-ve, da je za nje odgovorna.
Železnica je vložila proti tej razsodbi revizijo povdarjajoč, da jamči le za stvari, katere se značijo materi-jelno kot potne potrebščine, ako pa železnica stvari, ki se ne značijo kot
potne potrebščine in se ne bi smele oddati kot potna prtljaga, nevedoč vendarle prevzame, jih dej s h'o prevzema še ne kvalificira za potno prtljago. Tudi uveljavlja železnica, da je jamstvo izključeno tudi v smislu § 96. žel. obr. prav., kajti obratni pravilnik in tarifa naštevata one predmete, katere je dopustno oddati kot potno prtljago, vsled česar so od te oddaje vsi drugi predmeti izključeni.
Stol sedmorice v Zagrebu je kot revizijsko sodišče izvajanja železnice zavrnil ter potrdil razsodbo višjega deželnega sodišča iz sledečih razlogov:
Ako določa železniški obratni pravilnik (§ 35), da je železnica odgovorna za potno prtljago po predpisih o odgovornosti za blago, ne izraža s tem, da vsevprek odklanja odgovornost za predmete, ki so se bili sicer prevzeli kot potna prtljaga, pa vendar ne ustrezajo pojmu take prtljage v smislu pravilnika. Kot potno prtljago ima namreč pravilnik v mislih vse blago, katero je bilo dejansko prevzeto v prevoz kot potna prtljaga, tudi ako ni ustrezalo pogojem potne prtljage, ustanovljenim v pravilniku. Kajti tudi tako blago ni za železnico glede načina odprave in prevoza kaj drugega nego potna prtljaga. Obratni pravilnik (§ 35) določa odgovornost železnice za potno prtljago po predpisih o odgovornosti za blago, toda nikoder ni izrečena odklonitev odgovornosti za blago, prevzeto kot potna prtljaga iz tega razloga, ker ne spada med potne potrebščine. Ugovor železnice tedaj ne drži. Pa tudi glede predmetov izključenih od prevoza, železniški pravilni k točno in podrobno navaja in jih izrecno označuje kot predmete, izključene od prevoza. Železniški obr. pravilnik je bil izdan v svrho izvedbe mednarodnega dogovora z dne 14. oktobra 1890. Člen 3 mednarodnega dogovora pa določa, da bodo izvršilne določbe označile one predmete, kateri so zaradi svoje velike vrednosti, posebne kakovosti, ali zaradi nevarnosti izključeni od mednarodnega prevoza. Že iz te splošne določbe, tembolj še iz izvršilne določbe . sledi, da so od prevoza izključeni le predmeti točno določenih vrst, da je tozadevna v obratnem pravilniku se nahajajoča navedba zadevnih predmetov taksativna in da tedaj tem predmetom ni moči pridružiti še drugih, kateri niso izrecno označeni kot izključeni od prevoza. Med predmete naštete v žel. obr. pravilniku pa predmetna prtljaga, o koji gre spor, ne spada in je bilo zato sodbo dež. sodišča potrditi.
Dr. Ciril Pfeifer:
Gospodarske in pridobitne zadruge.
i.
0 njih razmerju je sicer že pisal Trgovski list« v št. 79 od 4. avgusta 1921, vendar ne z zadostno izčrpnostjo, ki jo zahteva to važno in pereče vprašanje. Namen predmetnega članka je, kar najbolj vsestransko in temeljito obravnavati zadevo z juri-dičnega stališča, oziraje se na zakonite predpise in prakso, ter dotikaje se razmerja gospodarskih in pridobitnih zadrug do države in do trgovstva.
Gospodarske in pridobitne zadruge temelje na zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70.
Zakon jih definira kot društvo z nezaključenim številom članov, ki imajo namen pospeševati pridobitek ia gospodarstvo svojih članov potom skupnega poslovanja ali potom daja-nja kredita in navaja kot njih primere:
posojilna in kreditna društva, surovinska in skladiščna društva, produktivne zadruge, konzumna društva in stanovanjske zadruge.
Vse te združbe so tvorbe gospodarske samopomoči članov in temelje na načelu medsebojnega podpiranja.
Kakor je iz rečenega razvidno, so konzumna društva, temelječa na registraciji le vrsta gospodarskih in pridobitnih zadrug, zalo se nanašajo izvajanja glede drugih tudi na prve.
II.
Mnoge gospodarske in pridobitne zadruge izvršujejo posle, ki tvorijo predmet trgovinskih obrtov. Zato nastane vprašanje, veljajo li za take zadruge določila obrtnega reda ali ne.
Zastopniki zadrug trdijo, da ne, češ, da poslujejo zadruge brez dobička, da se njihov promet omejuje le na člane, da so po zadružnih pravilih upravičene tudi do izvrševanja obrtnih poslov, da obrtne korporacije zadrug ne priznavajo, odnosno, da jih podrejajo določbam obrtnega reda samo tedaj, kadar je to zadrugam v škodo, sicer pa ne, in slično. Dalje se sklicujejo na primere poslovanja oblastev, izhajajočega iz istega nazi-ranja, in se naslanjajo na razne komentarje avstrijskega zadružnega in trgovskega prava. Tako citirajo dr. Emila Strossa, ki pravi v svoji knjigi »Das osterr. Genossenschaftsrecht« (§ 8, str. 49): »Za trgovsko poslovanje je neobhodno potrebna špekulativna tendenca. Ako je torej poslovni obrat zadruge tako organiziran, da ji ne gre za kak, četudi zadružnikom pripadajoč pozitivni dobiček, ampak bistveno le za to, da zadružniki ob produciranju ali konzumiranju gospodarskih dobav dosežejo prihranke, potem se poslovnemu obratu zadrug po njihovi celotni tendenci ne more priznati značaj trgovinskega obrata«. Na drugem mestu (str. 52) pravi isti avtor: »Kar zadeva prava konzumna društva, jih je smatrati za trgovce tedaj, če se po svojih pravilih bavijo tudi s prodajanjem blaga tretjim osebam. Potem se bavijo obrtoma z nabavljanjem blaga, da bi ga z dobičkom prodajala. Kakor hitro pa je po pravilih promet omejen samo na člane, se iz večkrat navedenega vzroka me morejo smatrati za trgovce«. Citirajo tudi razna mesta iz dela dr. Ant. Rande, Das osterreichische Handelsrecht, T zv., tako: »Druga potrebnost za trgovsko lastnost obstoji v obrtnosti trgovskega obrata; slednji mora biti tak, da tvori izvor trajnega pridobivanja« (str. 67). »V kolikor obstoji namen podjetja v izpolnjevanju občekoristnih ciljev, ni govora o trgovskem podjetju, čeprav je obrat podjetja zvezan z dobičkom« (str. 74). »Kot trgovce je smatrati konzumna društva, če prodajajo blago tudi osebam, Iti niso člani« (str. 75). Konzumna društva so tedaj trg. podjetja, ako blago ne prodajajo le članom, ampak tudi osebam, ki stoje izven društva. Vzrok za to leži v tem, da nabavljajo v prvem slučaju zadružni člani po posredovanju načelnika kot svojega zakonitega zastopnika blago samo za svojo lastno potrebo, dočitn se v drugem slučaju nabavljanje blaga izvrši deloma v svrho nadaljnje prodaje tretjim osebam in se potemtakem pokaže kot trgovsko opravilo v zmislu čl. 271 št. 1 trgovinskega zakonika« (str. 86). Slednjič utemeljujejo svoje stališče z 29. členom ustave, ki se glasi: »Država materijelno podpira nacijonalno zadružništvo. Istotako podpira država materijelno tudi nacijonalna udru-ženja, ki ne delajo na dobiček. — Takim zadrugam in takim pridobitnim udruženjem, odnosno njih zvezam, se daje v njih področju ob drugače enakih pogojih prednost pred drugimi privatnimi podjetji. Izda se zakon o zadrugah, ki bo veljal za vso državo« in na čl. 2. uredbe o pobijanju draginje z dne 17. junija 1921, Sl. N. št. i59 od 20. julija 1921, odnosno na čl. 2. poznejšega zakona o pobijanju draginje od 30. decembra 1921. Ur. 1. št. 6 iz 1922, ki pravi, da minister za socijalno politiko podpira vzdrževanje dosedanjih in stvarjanje norih nrodajalnie potrošnih zadrug. Iz tega ^sklepajo, da obrtna oblastva ne smejo zadeve presojati z lastnega pravnega vidika, ali vsaj ne z drugačnim rezultatom. Čudno je, da se nihče ne sklicuje na § 13 a, odstavek
6.	obrtnega reda, ki omenja opravila gospodarskih in pridobitnih zadrug
med onimi trgovinskimi posli, ki ne spadajo pod določila obrtnega reda.
Uri realiziranem naziranju te struje imajo gospodarske in pridobitne zadruge, vsaj one, ki se omejujejo na promet s člani, izvanredno ugodno stališče, ker lahko vrše obrtne posle, ne da bi bile vezane na določila obrtnega reda, n. pr. glede pridobitve obrtne pravice, obsega iste in glede usposobljenosti poslovodij, in ne da bi veljali zanje predpisi o bolniškem zavarovanju zaposlencev v obratu. Poleg tega uživajo zadruge in sicer celo take, ki poslujejo po pravilih tudi z nečlani, davčne in pristojbinske ugodnosti, nekatere tudi ugodnosti pri prevozu blaga in carini ali celo denarno podporo, tako, da imajo neprimerno boljšo konkurenčno pozicijo kakor obrtniki, ki so na vseh straneh vezani po predpisih in katere davčni vijak prav občutno pritiska. V takem konkurenčnem boju pod neenakimi pogoji jim je seveda zmaga prej ali slej gotova.
(Dalje prihodnjič.)
Zakon o zaščiti industrijske svojine.
V svoji 26. štev. z dne 2. marca 1922 je »Trgovski list« objavil članek, ki se peča z vprašanjem likvidacije poslov trgovskih in obrtniških zbornic z ozirom na registriranje vzorcev (obrazcev) in trgovskhi ter tovarniških žigov, in prihaja do pravilnega zaključka, da so vsi vzorci (obrazci) in žigi, ki so jih posamezne trgovske in obrtniške zbornice v naši državi registrirale do vključno
27.	decembra 1920, pravnoveljavni. Nadalje opozarja vse interesente, ki so lastniki takih vzorcev in žigov, da morajo zaščito svojih pravic prenesti na »Upravo in zaščito industrijske svojine« v Beogradu, ako hočejo, da jim te pravice ostanejo še v veljavi. Rok za ta prenos določa § 162 novega zakona o zaščiti ind. svojine, ki odreja, da se isti ima izvršiti do 31. julja 1922. Zaščita pravic na vzorcih in žigih, ki se do tega dne ne prenesejo, ugasne.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima zakonodavstvo o zaščiti industrijske svojine za trgovske in industrijske kroge, se hočemo pobližje pobariti z norim zakonom, ki je stopil na mesto do sedaj veljavne »uredbe o zaščiti industrijske svojine« in jo deloma spremenil in dopolnil. Navesti hočemo vse važnejše spremembe, ki jih je utrpela dosedanja uredba, i. s. glede patentov, vzorcev (obrazcev) in žigov, tako, da podamo razliko med uredbo in zakonom, ki bi si jo drugače moral vsak interesent šele iskati s primerjanjem zakona in uredbe.
V smislu člena 130 ustavnega zakona je zakonodajni odbor narodne skupščine v seji dne 3. decembra 1921 sprejel uredbo o zaščiti indu-strjske svojine, jo deloma spremenil in jo uzakonil. Ta zakon je objavljen
*, v »Službenih Novinah« štev. 69 z dne 28. marca 1922 in stopa v smislu i svojega § 165 istega dneva v veljavo. S tem dnem je tudi razveljavljena dosedanja uredba, ki je izjednačila predpise o zaščiti industrijske svojine za vso državo in ki je bila v veljavi od 28. decembra 1920, t. j. od onega dne, ki je v Beogradu začela poslovati novo ustanovljena uprava za zaščito industrijske svojine.
Spremembe, ki jih je uvedel novi zakon so večji del stilistične naravi, posebno je popravil mnogobrojne prepisne in tiskovne napake, ki so na nekaterih mestih (zlasti ona v drugem odstavku § 68) kvarile smisel zakonske odredbe. So pa tudi spremembe meritorne prirode, ki so se tekom enoletne preskušnje vrednosti začasne uredbe izkazale kot potrebne. Važna je v tem oziru zlasti sprememba kazenskih določil § 148, ki uvaja enotne za celo državo veljavne predpise za pogon, postopek in kazen za namerni poseg v tuje pravice industrijske lastnine, in sprememba § 154, ki izjednačuje za celo državo določbe o kaznovanju slepljenja. Te kazenske določbe se
f & O O V S K I L i S ?
3
v uredbi še niso mogle izjednačiti z ozirom na določbo 61. 12 prejšnje ustave za kraljevino Srbijo, ki je določal, da se kazen sme odrediti samo z zakonom in uporabljati samo za dejanja, ki je za nje zakon v naprej rekel, da se kaznujejo s to kaznijo. Zato so se v uredbi za kaznovanje pristojnost namernega posega in slepljenja morali obdržati zakonski predpisi, ki so na posameznih delih države do tedaj veljali. Novi zakon je tudi to (zadnjo) neenakost izjed-nacil in s tem odpravil tudi znano pravno anomalijo, da do sedaj ni bilo predpisa, ki bi se na teritoriju Srbije in Črne gore po njem mogel kaznovati namerni poseg v tuje patentne pravice.
Zakon predvideva tudi povišanje pristojbin, ki se plačajo za zaščito industrijske svojine na »upravo za za zaščito industrijske svojine«. Kakci' znano, je naša država po mirovnih pogodbah (člen 274 senžermen-ske in člen 257 trianonske mirovne pogodbe) obvezana, da prevzame v svojo zaščito vse pravice industrijske svojine, ki so bile v veljavi na kateremkoli delu bivše avstro-ogr-ske monarhije v trenutku, ko je ta del prešel pod njeno (naše države) suvereniteto, ali ki so tekom vojne ugasnile in se vzpostavijo ali obnovijo v smislu člena 258 senžermen-ske, oziroma člena 241 trianonske mirovne pogodbe. To so potenti, ki so jih patentni uradi na Dunaju oziroma v Budimpešti dali do vštetega
27. oktobra 1918 in vzorci (obrazci) in žigi, ki so jih do istega dne registrirale trgovske in obrtniške zbornice v avstro-ogrski monarhiji. Ra-zun teh pravic, ki jih je naša država dolžna prevzeti na podlagi mirovnih pogodb, so pa še pravice industrijske svojine, ki so dane in ki obstoje v mejah naše države. To so vzorci (obrazci) in žigi (patenti se v naši državi do ustanovitve »uprave za zaščito industrijske svojine« niso mogli dobiti), ki so jih naše trgvske in obrtniške zbornice, oziroma v Srbiji prvostepeni sudovi (v Beogradu trgovački sud) registrirali pred vojno, med vojno ali po vojni do vštetega 27. decembra 1920, t. j. do dne, ko se je z uredbo preneslo registriranje na centralni urad v Beogradu. Prevzetje teh drugih (domačih) pravic industrijske svojine je država uredila obenem -z določbami o prevzetju tujih pravic, in v to svrho v § 162 uredbe določila, da se vse pravice industrijske svojine, ki so bile
28. decembra 1920 v veljavi na kateremkoli njenem delu, morajo prenesti na omenjeno upravo v Beogradu, ker bi drugače ugasnile. Rok, do kedaj se mora ta prenos izvršiti, je pa odredil novi zakon, ki je v §-u 162 določil 31. julij 1922 kot zadnji dan, ko se prenos mora izvršiti, t. j. prijaviti pri upravi v Beogradu. Za določitev tega roka je bila merodajna enoletna doba člena 259 senžermenske, oziroma člena 242 trianonske mirovne pogodbe, ki je predvidena za vzpostavljanje in obnavljanje pravic ugaslih tekom vojne. Ta enoletni rok poteče po trianonski mirovni pogodbi 26. julija 1922 (po senžermenski je že potekel 16. julija 1921), zato je zakon zaokrožil rok prenosa za vse pravice z 31. julijem 1922. Ako se posebej ozremo na pravice industrijske svojine, ki so v veljavi v Sloveniji, to so vzorci in žigi, ki jih je registrirala katera avstro-ogrskih trgovskih in obrtniških zbornic do vštetega 27. oktobra 1918, ali pa ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica do vštetega 27. decembra 1920, in pa pa-patenti, ki jih je patentni urad na Dunaju dal do vštetega 27. oktobra 1918 (izmed ogrskih patentov oni, ki so veljali tudi v Avstriji), moramo opozoriti interesente, da te pravice (ako so bile v veljavi 28. decembra 1920) prenesejo do vštetega 31. julija 1922 na upravo v Beogradu, ker jim v nasprotnem slučaju z 1. avgustom 1922 ugasnejo.
Nabirajte pri vsaki priliki za
»TRGOVSKI DOM1!
Gospodarski položaj Črne gore z ozirom na novo mejo.
Albanska meja je zelo neugodno določena za Črno goro. Dasi je težnja po Skadru utemeljena tudi s historičnega in nacionalno političnega stališča, vendar je še mnogo važnejša iz gospodarskih vidikov. Z novo razmejitvijo je gospodarski razvoj Črne gore prizadet in oviran na naj-obrabljivejši točki.
Črna gora je bila v starih razmerah pač morda najsiromašnejša dežela na Balkanu, toda zato ne nosi vse krivde zemlja sama. Res, da nahajamo v glavnem pust kras ter visoko gorovje, toda Črna gora ima tudi obilo lepih pokrajin z zelo ugodnim podnebjem. Tako bi na mnogih mestih uspevalo južno sadje, tobak, bombaž, riž in najboljša trta. Ako bi se ves svet, ki je zato po svoji prirodi vzposobljen, primerno in pravilno izrabil, tedaj bi Črnogorcem ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Da pa se to ni doslej zgodilo, zato je na eni strani iskati krivde v preteklosti črne gore. Neprestani boji s Turki so povzročili, da so moški raje prepuščali delo ženskam ali pa ga vsaj niso vršili z ono ljubeznijo in na-predkoželjnostjo, živečem v mirnih, normalnih razmerah. Sedaj, ko je ta bojevita junaška doba minula, je treba ljudi uvesti v intenzivno delo in z vsemi silami potegniti deželo v tok gospodarskega razvijanja in napredovanja.
Ravno glede slednjega pa tvori nova meja zelo težke ovire, ki izvirajo iz posebnega težkega položaja dežele. Predvsem je treba vedeti, da bi bil najboljši, najrodovitnejši in klimatično najugodnejši predel Črne gore na jugu. Ob Bojani, ob Skadr-skem jezeru in njegovi bližini. Ob Bojani se širi na desni torej že sedaj črnogorski strani, precej obsežna primorska ravan, ki bi mogla roditi najboljše sadeže, toda je še pretežno močvirna in cesto preplavljena, kar povzroča Bojana. Z regulacijo Bojane bi tedaj moralo biti združeno osu-šenje te ravnine, kar bi bilo tem lažje, ker se nahajamo tu v neposredni bližini morja. Toda regulirati mejne reke se je izkazalo še vedno kot zelo komplicirano, zlasti pa še, če imamo opraviti z državo kakor je Albanija.
Še težavnejše je s Skaderskim jezerom. Kakor znano, je obala tega jezera na celi severni strani, posebno pa v črnogorskem odseku nenavadno plitva; ako naraste jezero le za malo višino, je vse obrežje, daleč proti severu poplavljeno. Vzrok za poplave pa ne leži toliko v povečanem vodnem dotoku po črnogorskih rekah, marveč v glavnem v tem, koliko vode dovodi jezeru rokav Drina, ki se ravno pri Skadru izteka v Bojano in ob času velikega deževja takorekoč dobesedno zajezi odtok jezera. V takih slučajih mora tedaj Bojana sprejemati vodo Drina, tačas pa Skadersko jezero narašča, ker za vodo, katero ima odveč ni možnosti, da bi odtekala.
Regulacija in stabilizacija stanja vode v Skaderskem jezeru je tedaj odvisna od regulacije DHnovega rokava ter Bojane. Prav isto velja seveda glede eventuelnega osuševanja najplitvejšega dela jezera ali glede usposobljenja plovnosti v jezeru za večji promet in vodno zvezo z morjem. Posest Skadra je predpogoj za regulacijska dela ob Skaderskem jezeru.
Velikega pomena je tudi Skader s prometno-političnega stališča. Črni gori leži sicer Kotor pred nosom, toda lažji in prirodnejši izhod na morje bi bil preko Skadra. Vsa Črna gora visi k skaderskem jezeru in po Skadru mora težiti, dokler ga ne dobi. —
Cetinje kot glavno mesto dežele je zemljepisno povsem neprikladno. Prirodno središče predstavlja le Podgorica. Da pa bi se to mesto moglo primerno razvijati, zato je potrebno, da seže črnogorska meja preko reke Cijevne. Največji unikum
dosedanje meje pa je odsek ob gorenjem Limu, to je takoimenovana Vermoša. Tu je bivša Avstrija v letu 1903 dosegla, da sega Albanija popolnoma protinaravno v mal, a najvišji del doline gorenjega Lima, in to samo zato, ker bi se mogla po tej dolini izpeljati edina, razmeroma ugodnejša in lažja železnica iz srednje in južne Srbije skozi Črno goro na morje. Ta dosedanji albanski nos proti severu, ki ga lahko opazujemo na vsaki karti, je predstavljal tedaj oni zapah, s katerim je hotela bivša Avstrija zapreti Srbiji pot na morje in zvezo s Orno goro. Ako hoče tedaj Jugoslavija ustvariti Črni gori predpogoje za uspešen gospodarski razvoj in napredek, ji mora prej ali slej pridobiti Skader in skadersko okolico.
izvoz lil uvoz.
Uvoz predmetov za državne ustanove. >Službene Novinec z dne 6. aprila 1922, prinašajo zakon, s katerim se po-oblaščuje finančni minister, da sme oprostti od carine in vseh carinskih pristojbin: 1. ministrstvo vojne in mornarice in vse ustanove in zavode, ki pripadajo pod to ministrstvo, za vse dobave, Id so za vojno in ostalo materialno pripremo vojske ali za izdelovanje v to potrebnih predmetov, katere se morajo dobaviti v državi sami, kakor tudi za prehrano vojske; 2. vsa druga ministrstva in zasebne ustanove in uprave, ki stoje pod posameznimi ministrstvi, kakor uprava državnih monopolov, razredna loterija, državne 'bolnice itd. ia vse dobave, katere izvršujejo za lastno potrebo, v kolikor se to'tiče samo njihove službe in izvrševanja njih glavnih nalog. Te oprostitve se bodo dovolile samo tedaj, ako se izvrši dobava neposredno, po tozadevnih predpisih.
Izvoz sladkorja^ iz Češke. Do 31. januarja 1922 se je od letošnje sladkorne kampanje v celoti izvozilo že za 1,700.060 q sladkorja napram 446.060 q v istem času pretečenega leta.
Izvoz življenskih potrebščin v okupirane kraje. Ministrstvo financ se je pooblastilo, da sme dopustiti za prebivalce v okupiranih krajih, ki pripadajo glasom Rapalske pogodbe naši državi, izvoz življenskih potrebščin in živine brez doplačila carine in brez osi-guranja valute. Glasom istega zakona se pooblaščuje finančni minister, la sme dovoliti carine prosti uvoz ribar-skih, zemljedeljskih in fabričnih proizvodov, ki se producirajo v imenovanih krajih.
Izvoz perja v Italijo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode poroča, da so italijanske obmejne oblasti vrnile nekoliko pošiljk perja, namenjenega v Italijo, ker niso bili priloženi živinozdravnišlci dokumenti o zdravju in spričevala o izvora. Zato se opozarja, da se pošiljke perja, bodisi izvozne ali prevozne, ki so naslovljene v Italijo, prepuščajo samo tedaj, ako so priloženi potrebni veterinarski dokumenti o zdravju in spričevalu o izvoru.
Mna sospodarske zndm.
Trgovina.
Porast cen «a petrolej v Poljski. —
:: Kurier Polski« javlja, da je cena za petrolej radi vedno večjega konsuma rezerv poskočila od 32—35 na52-~55 poljskih mark za kg. Isto velja za parafin. Kadi nizkih cen na svetovnih tržiščih je izvoz poljske nafte zelo oslabel. Ker je vsa poljska petrolejska industrija kartelirana v sindikatu »Crajo-nalta« se tudi cena nemoteno dviga. — Upanje, da bi se pogoji v doglednem času poboljšali, je zelo majhno, ker je porast na produkciji, ki bi edino mogel koristiti, minimalen.
Jugoslovanski cement za Japonsko-Industrija cementa se je začela v Dalmaciji lepo razvijati. V splitsko luko prihaja vedno več ladij, ki nakladajo cement v inozemstvo. V teku zadnjega meseca je bil vpisan prihod večjega števila ladij, ki so sprejemale cement za Italijo. Velik parnik >Peecia.<t , ki je naložil znatno količino cementa, je že odplul i/, Splita na Japonsko.
industrija.
Tovarna za železniške stroje. V ministrstvu saohračaja se pretresa načrt o zgradbi velike državne tovarne za izdelovanje vagonov in železniških strojev.
Nova tovarna za destilacijo lesa. V Karlovcu je bila vpisana delniška družba za kemično industrijo. Družba se bo bavila s produkcijo plavila za perilo, voska za pečatenje, voščila za čevlje, rudeče pomade za ustna, zobne paste, mila za britje, kosmetičnih predmetov, parfemov itd. Društveni kapital zna^a 1 milijon kron, razdeljenih na 2.000 delnic po 500 K.
Mlinska industrija. Po točnih statisti tčnih podatkih ministrstva za trgovino in Industrijo nahajamo v naši državi 179 parnih mlinov in to: v Srbiji je 77 mlinov, v Vojvodini 53, na llrvatskem in v Slavoniji 19, v Bosni in Hercegovini 16, v Sloveniji 9 in v Dalmaciji 2.
Industrija za izdelovanje filmov. Pod imenom »Wiking« filmska d. d. se je osnovalo v Nemčiji nova dražba z začasnim osnovnim kapitalom v znesku .1 milijonov mark. Namen nove dražbe je pospeševanje uporabe in izdelovanje filmov in izmenjava nemških, ruskih in fruancoskih filmov.
Nemška industrijska razstava v Moskvi. Med 1. in 15. julijem t. 1. se vrši nemška industrijska razstava v Moskvi v tovarni »Provodnik« v Generalni ulici. Razstavljalo se bo razen strojev tudi §3 cele fabrične in delavniške opreme. Kar se tiče surovin, se bodo razstavile zlasti nadomestne tehnične surovine.
Tovarne papirja na Bolgarskem. — Kakor čujemo iz Sofije, se namerava ustanoviti v Bolgarski tri tovarne papirja, financirane po neki skupini arne-likanskih finančnikov. Del potrebnega kapitala so podpisali Bulgari. Do sedaj znaša podpisana svota nad 5,000.000 dolarjev.
Da*»arstvo.
Novo posojilo v nesku 1 milijard«
dinarjev. V načrtu zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec maj in juni tekočega leta se nahaja tudi zakon o notranjem posojilu v znesku ene milijarde dinarjev. Vlada bo pooblastila ministra financ da sme v svrho konsolidacije državnih dolgov skleniti pri Narodni banki notranje posojilo v znesku t milijarde dinarjev v srebru. Obrestno merilo tega posojila, računajoč tudi premije, ne sme iznašati več nego 7%. Lastniki razsodil o oceni za plačanje vojne odškodnine, kakor tudi lastniki predvojnih obveznic avstro-ogrskih posojil, ki so žigosane od naše države, smejo pri priliki vpisa zajma, ako želijo, položiti 80% v gotovem denarju, a ‘20 % v razsodilih o oceni za vojno odškodnino, odnosno v predvojnih avstro-ogrskih obveznicah.
Novo državno posojilo potom loterije. Finančni minister pripravlja načrt za razpis notranjega posojila v znesku ene milijarde dinarjev potom loterije. Posojilo naj bi se obrestovalo po 5 in pol odstotkov in amortiziralo z 1 in pol odstotka loterijskim potom. Žrebanje bo štirikrat v letu, pri čemur bo vselej znašal glavni dobitek 1 milijon dinarjev. Posojilo se bo porabilo za popravo železniških prog, za zidanje državnih poslopij, za zmanjšanje cirkulacije papirnatega denarja in deloma za odplačilo dolga pri Narodni banki.
Denar ix aluminija za Bolgarijo. — Jiulgarski kabinet je odobril zakonski načrt, ki predvideva izdajo 60 milijonov kron aluminijevega denarja. Predlog bo v prihodnjih dneh predložen sobranju in govori se, da je finančni minister že zahteval ponudbe s strani nemških tvrdk.
Bolgarski proražu*. Finančii odbor Narodne skupščine je končal svoje delo za proračun in predložil skupščini svoje poročilo. Kar se tiče prihodov in stroškov se navaja sledeče iznose:	stroški
znašajo 4,579,628.617 levov, a dohodki
4,345.740.000	levov. Deficit znaša tedaj 233 milijonov 888 levov.
Češko in poljsko posojilo v Angliji. V I^ondonu so se vršili pregovori, da dobi PoljsKa posojilo v iznosu 4 milijonov funtov, a Cehoslovaška 10 milijonov funtov. Za Poljsko je vodila pregovore neka velika poljska banaka skupno z večjo grupo angl. finančnikov. Del odobrene svote je že izplačan. Največji del posojila so bo uporabil za na-
bavo blaga na Angleškem. Posojilo Če-hoslovaški bo obrestovano s 8% tej- bo trajalo 25 let. Kakor se govori, so pri tein prizadeti zelo veliki denarni zavodi, ki bodo pozneje najbrže plači ra ii en del posojila v**Newyorku.
Carine prosti uvoz za uradniške zadruge. Glasom zakona z dne 22. januarja 1922 (Službene novine z dne 0. aprila 1922) se oproščajo uradniške . a-druge za zidanje stanovanjskih hiš v Beogradu, od plačan je carine iu vseh drugih taks, državne in občinske trošarine za predmete, koje uvozijo iz ino-stranstva za zgradbo lastnih hiš. Ta določba velja do konca 1925. leta.
Valuta in prepoved luksuznega blaga. V nekem beograjskem listu je objavil carinik-strokovnjak važne podatke glede luksuznega blaga iz kuterih se da posneti, da li bo prepoved uvoza res odločilne važnosti. Celokupen uvoz blaga v našo državo je znašal v prvem polletju 1921 2,093.525.548 Din, od tega odpade na uvoz blaga, čegar uvoz je po novi naredbi prepovedan 68,848.488 Din, mogoče je, da je bilo tega blaga celo nekaj več, ker je bila kombinirana skupno z drugim blagom, čegar uvoz se ni prepovedal, toda vsekakor ni bilo več nego 100 mil. dinarjev. Ker je v drugem polletju vrednost našega denarja znatno padla, se je vrednost uvoza povišala tako, da znaša okoli ii do 3K milijarde. Delež luksuznega blaga se bo tedaj tukaj dvignil do 200 mil. dinarjev, ali v celoti za leto 1921 maksimalno do 800 dinarjev. Vsled prepovedi uvoza luksuznega blaga, se bo od tega vsekakor potom tihotapstva uvedlo za 200 milijonov dinarjev, ako ne več. Od tega bo naša trgovinska bilanca v toliko neugo-dneja, a država izgubi dohodke, katere bi dobila od ocarinjenja uvoženega luksuznega blaga. Vzeniajoč v obzir, da bi carina za luksuzno blago z doplačilom agia dosegla 50% vrednosti blaga, se ugotavlja, da bi država od prepovedi uvoza luksuznega blaga izgubila na račun carine najmanj 50 milijonov din.
Promet.
Kredit za nabavo voznega parka. — Ministrstvo saobračaja je odobrilo kredit v iznosu 35 milijonov dinarjev za nabavo raznega materijala in rezervnih delov za železniške stroje in vagone. V ekonomskem oddelenju je zaposlenih fi uradnikov, da uredi te dobave, ter prijavi vse potvebno, da se čim prej more razpisati licitacija.
Odprava returnega viza. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je ministrstvo za notranje zadeve z naredbo z dne 7. mana 1922, D. Z. 1368 preklicalo svojo naredbo z dne 1. decembra 1921., D. Z. br. 140 (razglas pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 14. decembra 1921, št. 3664(3, Ur. L 152), s katero se izdajajo in vidi-rajo potni listi za potovanje v Avstrijo, Madžarsko in Italijo samo za odhod in ne tudi za povratek. Vsled tega se izdajajo sedaj potni listi za potovanje v Avstrijo, Madžarsko in Italijo samo za odhod in ne tudi za povratek. Vsled. tega se izdajajo sedaj polni listi za potovanje tja in nazaj kakor pred 1. decembrom 1921 in ni treba več vidiratai potnih listov pri naših inozemskih konzulatih v imenovanih državah.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje sporovozne komadne robe in robe v vozovnih naklaciih za postajo Sisak loko in Sisak transit je pričenši od 9. aprila do nadaljnega ukinjeno. Dovojjeno je sprejemati in odpošiljati brzovozno in ekspresno robo, vojaške pošiljke in premog za državne železnice. Medpotne in že prejete pošiljke laj iztečejo. — Sprejemanje robe, ki se mora ocariniti v carinami Roma Fermini je do 20. aprila ukinjeno. — Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk kostanjevega lesa v vozovnih naklaciih, ki so naslovljene na »Vereinigte Gerbstoff u.id Chemische rabriken« in Frauental /a postajo Frauental Gams je zopet dovoljeno. Po obvestilu ravnateljstva železnic v Krakovu prevzamejo poljske obmejne postaje kot nabiralno robo označene pošiljke le tedaj, ako je priložen tovornim listom natančen seznam vsebine voznega naklada. — Za postajo Michelbeuern je dovoljena kot komad-na roba le ona roba, ki je navedena v seznamu blagovnih potrebščin. — Spre-
jemanje lesa polom ponovne predaje za postajo Kattovvitz, Katowitz Landes-grenze in za druge postaje v Nemčiji. Ako se predpiše o carinjenje v postaji Kattovvitz, je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo odpošiljateljem na razpolago. — Za pošiljke nabiralnih vozov potom ponovne predaje v Rumunijo, zahteva rumunska carina natančen seznam vsebine voza. Ta seznam naj vsebuje znak (signum) število, vrsto omola, vsebino, težo, ime in bivališče prejemnika za vsak komad. Pošiljke nabiralnih vozov, ki nimajo takega seznama, bode rumunska državna železnica zavrnila. — Sprejemanje vsakovrstnih pošiljk, ki so naslovljene na »Spiritusfabrik VVertheiiner v postaji Pnrdubice (Pardubitz in na Spiritusfa-brik Pičli* v postaji Roudnice (Raud-nilz) je zopet dovoljeno. — Sprejemanje vsakovrstnega ieaa v vozovnih nakladih vključno drv, za postajo Wien West-bahnhof je do nadaljnega ukinjeno. Dovoljene so le režijske pošiljke lesa.
Češki brzovlak za Bakar in Dubrovnik. Kakor čujemo, se uvede s l. julijem v promet nov brzovlak preko Bratislave jn madžarskega ozemlja do Bakra, z druge strani pa od Zagreba preko Sarajeva do Dubrovnika. Carinska revizija se bo vršila v vlaku.
Žična železnica v Bakar. 10. t. m. se je vršila v navzočnosti zastopnikov ministrstev saobračaja in javnih del, pomorskih oblasti, bakarske občine in inženjerske organizacije svečana koltfv-dacija gradbe žične železnice, ki bo vezala bakarsko luko z železniško postajo.
Zomljedelsko orodje. Partija zemlje-delskega orodja v iznosu 7000 ton bo prišla te dni na našo mejo. Orodje dobivamo iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Ministrstvo za kmetijstvo je določilo in bo odposlalo komisijo, ki bo sprejela te predmete. Komisija ima tudi nalogo, da pospeši odpravo tega orodja.
NjiMiinaiii trgovske In omi-nlske zbornice v Ljubljani.
Vzpostavitve trgovskih zvez v Jugoslavijo išče neka nemško-avstrijska tvrdka, ki je ustanovila za Jugoslavijo specijalen oddelek. Posebno se peča z dobavo sledečih izdelkov:	kemikalije,
papir,' čevlje, železnino, poljedelske stroje in orodje, telesa za kurjavo in svečavo, nadalje vseh vrst materija! ut železnice, telefon in brzojav, izdelke iz stekla in porcelana, stavbeni materijal, usnje in izdelke iz usnja, sanitetni materijal in zdravniške inštrumente. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dvokolesa z najrazličnejšimi pripravami in orodjem, nadalje puške, revolverje, fotografične aparate, gimnastične priprave vseh športov ponuja neka francoska tvrdka. Obširen katalog je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Dobava kožuhov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. maja t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 250 komadov kožuhov in 300 komadov kratkih kožuhov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja razbitih sodov. Intendanl-sko slagalište v Mariboru ima na prodaj okoli 50.851 in 1970 litrov sodov, ki so se razbili in so doge na razpolago. Pozivajo se interesentje, da stavijo do 20. aprila t. 1. pismene ponudbe, koliko plačajo za ta materijal. Materijal se more pogledati pri Upravniku Inten-dantskega slagališta v Mariboru.
Dobava električnega materijala. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. maja t. 1. ob
11.	uri dopoludne ponovno pismeno licitacijo glede dobave električnega materijala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava raznega materijala za smod-nišnico v Kamniku. Uprava smodnišni-ce v Kamniku razpisuje na dan 11. maja 1922 ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo za dobavo 220.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitronafta-lina; na dan-12. maja 1922 ofertalno li-
citacijo za dobavo 15.000 kg plinovega olja za Diesel-motorje; na dan 15. maja 1922 ofertalno licitacijo za dobavo 300 kg finega olja za stroje, 100 kg tovotne masti in 20.000 kg parafina; na dan 19.-maja 1922 ofertaluo licitacijo glede dobave 500 m3 jelovih hlodov ter na dan
10.	maja 1922 ofertalno licitacijo glede dobave sivega ovojnega papirja. Predmetni oglas s pogoji vred je v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme:	v	Ljubljani:
. Jugo-Avto«, družba z o. z. Osnovna glavnica znaša 601.000 K ali 150.250 D. ter je vplačana v gotovini. — V Ljubljani: Milinkovid & Co., trgovina s tehničnimi predmeti. — V Ljubljani: Šo-šterič, Petan & Erker, trgovina z železnino in stroji na drobno in na debelo. — V Ljubljani: J. & V. Vokač, trgovina z manufakturnim blagom na drobno. — V Mariboru: Benčina in Tomec, kartonažna tovarna, Maribor. — V' Mariboru: »Mara«, Mariborska rafinerija mineralnega olja in kemična tovarna, družba z omenjeno zavezo. Višina osnovne glavnice: 200.000 K, od katerih je v gotovini vplačanih 50.000 kron. — V Sv. Lenartu v Slov. goricah: Automobilska prometna družba Maribor-Zg. Radgona, družba z omejeno zavezo s sedežem pri Sv. Lenartu.
— Vpisale so se izprtemembe in dodatki* pri nastopnih firmah:	v	Krškem:
Trgovski dom Milan Auman & Comp., obratni predmet odslej: komisijska trgovina ruskih knjig in ruska granična industrija. — V Ljubljani: Besedilo firme: »Svetla«, d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani: Prokura se je podelila ravnatelju družbe Miroslavu Fabianiju, ki podpisuje firmo kolektivno z enim upravnim svetnikom ali prokuristom s pristavkom prokure. — V Mariboru: Besedilo firme:	Dravograd-
ska rafinerija mineralnega olja, družba z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 1. marca 1922 se je družbena pogodba z dne 15. januarja 1922, št. 21.849 izpremenila tako-le: Izbrisal se je poslovodja Milko Breme, vpisal pa se je novi poslovodja Hugon Breme.
— V Mariboru:	Prvo jugoslovansko
transportno dioničko društvo Schenker & Co., podružnica v Mariboru. Sedež glavne naselbine:	Zagreb. V zmislu
odloka generalne direkcije carin z dne 14. februarja 1922, C. Br. 8911, je dobila firma dovolitev, da sme pri carinarnici v Mariboru izvrševati carinsko-posredniške posle. — V Ribnici:' Melika gora«, lesna, trgovska in industri-jalna družba z omejeno zavezo v Ribnici: Izbrisali so se člani nadzorstvenega sveta Franc Ilc, Jožef Oberstar in franc Križman, vpisali pa so se novoizvoljeni člani nadzorstvenega sveta Franc Pucelj v Hrovači, Ivan Klun v Ribnici, Ivan Podboj v Ribnici in Jožef Lavrič v Goriči vasi. Družbeno firmo podpisujeta poleg do sedaj že registriranega Ivana Rusa v Brežah in namesto izstopivših nadzorstvenih članov Franca Križmana še Ivan Klun in Ivan Podboj v Ribnici. Izbrisal se je dosedanji poslovodja Viktor Črnko.
Razno.
Nova naredba proti draginji in tihotapstvu. V svrho zaščite prejšnjih odredb o prepovedi uvoza luksuznih predmetov in reguliranja trgovine z valutami in devizami, je predlagal finančni minister v projektu zakona o proračunskih dvanajstinah za maj in junij tudi odredbo za pobijanje draginje in tihotapstva^. Ta zakon se glasi: član 1. Kdor blagu, čegar uvoz je prepovedan, bodisi da je to tudi luksuzno, poviša prodajne cene nasprotno članom 8 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921, se kaznuje z zatvorom do 2 let in z denarno kaznijo od 10.000 do
150.000	Din. Ministrski svet se pooblašča, da sme za primer rapidnega po-draženja cen določiti rok, tekom katerega se mora razprodati blago, čegar uvoz je prepovedan. Čl. 2. Za prestopke iz 6. in 8. člena zakona o pobijanju draginje se kaznujejo krivci z zatvorom do 2 let in z denarno kaznijo, od 20.000 do
100.000 Din., Cl. 3. Za prestopke iz O. 7., 9. in 10. istega zakona, se bodo krivci' k.tznovali z zatvorom do 1 leta in denarno kaznijo od 500 do 20.000 Din. Ono, ki se jih bo zalotilo pri tihotapljenju prepovedanega blaga, se bo razen z zaplenitvijo blaga še kaznovalo, kakor sledi: a) z denarno kaznijo od 1000 do
100.000 Din in z zatvorom od 6 mesecev do 3 let; b) z denarno kaznijo od 2000 do 150.000 Din iu z zatvorom enega do 5 let; c) z denarno kaznijo od 2000 do •-•00.000 Din in z robijo do 5 let, ako je predmet domača ali tuja valuta. Vse te kazni so spojene z izgubo državljanske časti.
Ustanovitev francoskega konzulata v Ljubljani. Francoska vlada je sklenila, •Ja ustanovi francoski konzulat za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Naša vlada je temu pritrdila. Konzulat bo opravljal gospod Paul Henri Josif Flah, do-nedanji upravnik francoskega generalnega konzulata v Neapolju. Trgovska in obrtniška zbornica obvešča o tem vse interesirane kroge, ki se bavijo z izvozom iu uvozom blaga iz Francoske.
Pristojnost amerikanskih konzulatov. Mnogi naši državljani se obračajo na ministrstvo za zunanje zadeve z vprašanji, kateri konzulat združenih ameriških držav je v naši kraljevini pristojen za njih potrebe. Zategadelj priobčuje ministrstvo za zunanje zadeve v obvestilo interesentom, da spadajo v juris-dikcijo konzulata Združenih ameriških držav v Beogradu:	Srbija, Črnagora,
Vojvodina, Hercegovina in županije, odnosno okrugi Vukovar, Split, Dubrovnik, Tuzla in Sarajevo; pod jurisdikcijo konzulata v Zagrebu pa spadajo: Slovenija, Prekmurje, Medjimurje in županije, odnosno okrugi Bjelovar, Zagreb, Varaždin, Virovitica, Požega, Travnik, Banjaluka in Bihač.
Za obrtne šole. Ministrstvo trgovine in industrije je dobavilo iz Nemčije dva vagona učnih pripomočkov za fiziko in kemijo, ki se bodo uporabljali v obrtnih šolah. Ti predmeti so že dospeli v Beograd in se bodo razdelili na \se obrtne šole Srbije in Črne gore.
Konsurn premoga pri lokomotivah. Kakor ugotavlja nemški >arhiv za železnice«, je konsum premoga pri nemških državnih železnicah od leta 1913, ko je znašal 14.40 kg za lokomotivni kilometer narastel do 1. 1920 na 19,85. Ta porast konzuma je posledica, ker se formirajo vedno težji vlaki in tudi hitrosti konstantno rastejo.
Premog za železnice. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu je odposlalo v Bolgarijo komisijo z nalogo, da nakupi od bolgarskih premogovnikov v Perniku 200 vagonov premoga, ki je določen za železnice južne Srbije, kjer se je moralo vsled pomanjkanja premoga reducirati železniški obrat. Razen tega se je tudi povišalo kontingent prem-jga iz Trbovelj od 240 na 300 ton dnevno, ta mera je pa samo provizorična.
Znižanje delavskih plač na Češkem. V severnočeški industriji se je dosegel med delavci in delodajalci sporazum, na podlagi katerega se s 1. majem znižajo delavske plače za 15 odst. L junija pa za nadaljnih 15 odst.
»Icarus«, tvornica igrač se je ustanovila v Ljubljani VIL Komu ni znano ime »Ikarus«? Kdo še ni slišal o predrznem junaku, ki se je povzpel na visoko skalnato goro Poberon na Kavkazu, hoteč se dvigniti med oblake. Toda sreča mu ni bila mila. Kljub svojim orlovskim perotim se mu je polet oz. dvig ponesrečil. Tako pravljica. Ravnotako, kot Ikarus, imajo tudi leteče igrače lastnost, da se dvignejo visoko v zrak. Naviješ jih n. pr. metuljčka, nakar sfroi v višino in ko poneha mehanična sila. polagoma omaga in pade na tla. To se lahko poljubno ponavlja. Res lepa živa igrača. Pa ne samo leteče metuljčke, ptice i. dr. izdelovale se bodo same novosti, koje se bodo patentirale in izvažale v inozemstvo, kakor hitro se bo podejtje v lastnih prostorih zadostno razširilo. Pripravno razvedrilo za otroke, v veselje in zabavo pa bo tudi marsikaj za odrasle. Tvrdka je prvo slovensko podjetje te vrste ter jo toplo priporočamo.
Reka tranzitna luka. Delniška družba »Standard Oil Co« je vprašala reško vlado za 25 letno koncesijo za teren, potreben v svrho zgradbe velikega antre-po-a za tranzitno blago, koje pošlje ta
družba na Balkan. Družba se zaveže, da izdela na Reki zgradbe v skupni vrednosti ‘20 milijonov lir in da bo raztovorila na Reki vsako leto najmanj za 70.000 ton blaga. Razen tega se zaveže družba, da bo pospeševala promet med Reko in zaledjem. Vlada na Reki je to ponudbo sprejela.
Prisilno posojilo na Grškem. Grška vlada namerava izvesti prisilno posojilo in sicer na ta način, da odtegne polovico papirnatega denarja. Tozadevni zakonski načrt je bil te dni odkazan posebnemu odboru v študij in odobritev.
Trtna porotna.
Tržne cene. Maribor. 1 kg govedine 9—12 Din., 1 kilogram teletine 10 do 1‘2 Din., svinjetina 1 kg 17—20 Din., masti 20 Din., Špeha svežega 19—20 Din., papriciranega 25 Din., prekajenega 25 Din., masti 25 Din., prekajenega mesa 24—26 Din. Perutnina: 1 kokoš 37 in pol do 45 Din., 1 raca 25—30 Din., 1 gos 25—45 Din., domači zajec majhen 7 in pol, večji 15 Din. — 1 liter mleka 2.75 do 3 Din., 1 kg surovega masla 30 Din., 1 kg jabolk 7—7.50 Din., 1 kg suhih sliv 9 Din., 1 kg mandeljev 50 Din., orehov 9 Din., oluščenih 20—25 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 45 Din., II. 40 Din., pražene I. 50 Din., II. 42 Din., 1 kg riža 6—11 Din., soli 3—3.25 Din., popra celega 30 Din., zmletega 32 in pol Din., paprike 3—7 in pol Din., 1 kg testenin 9 Din., 1 kg sladkorja v kristalu 15 Din., v kockah 17 Din., 1 liter navadnega kisa 1.20 D., vinskega 2 Dih., namiznega olja 25 Din,, bučnega 24—25 Din., mila 14—15 Din. Žito: 1 kg pšenice 4.25 Din., rži 3.50 Din., ječmena 3.75 Din., ovsa 3.75 Din., koruze 4 dinarje, prosa 4 Din., ajde 4 Din., fižola navadnega 4 Din., leče 15 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg bele moke št. 0 7 Din., št. 1 6.75 Din., št. 2 6.30 Din., št. 3 5.75 Din., 1 kg prosene kaše 5.30 Din., ješprena 5.30 Dili., otrobov 2.25 Din., koruzne moke 4.30 Din., koruznega zdroba 5.75 Din., pšeničnega zdroba 7.30 Din., ajdove moke 7.30 1)., 1 liter kaše 5.30 Din. — Zelenjava: 1 kupček motovilca 50 par, 1 komad karfijole 5—6 Din., 1 šopek peteršilja 25—50 par, 1 šopek zelene 25 do 50 par, 1 kg čebule 8.30—10 Din., česna 9 Din., 1 kg zgodnjega krompirja 1.40 Din., pozn. 1.40 Din., 1 kg hrena 3.50 Din., kislega zelja 4—5 Din. in 1 kg kisle repe 2 dinarja.
Ljub. strojne tovarne 210.
Trbov. premogokopua družba 250—258.
Curih, devize:	Berlin 1.72, Nevv-
York 5.15, London 22.73, Pariz 47.65, Milan 27.85, Praga 10.30, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.65, Dunaj 0.066, žigosane 0.07, Varšava 0.14.
BeiTnžoI
VII«
(fižolica) v vrečah brutto za retto po 14 K za kg prodaja tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Slomškova ul. Stev. 11, telef. 530.
m m
izdeluje
Tovorna lesenih žebljev
Ivan teunis mi.
Točen pod Šmarno goro pri LMani.
Sava Sekulič
ageniurno - komis, zavod v Sarajevu
sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo.
SEMENA
za vrt in polje, zajamčeno pristna
ITI KORSIKA, Dijana, Kongresni trg.
kupuje in prodaja vse vrste valut po najugodnejših cenah.
Itn. 44-46 Reicher & Turk.
I
J
. kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavila ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred wkofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo«Avtof d. z o. z. v Ljubljani.
Oh
KAMENIT
mi- CEMEIT-SKRILJ
dobavi
Rumenit tovorno
Laško.
Tovarniška zaloga.
mm
ČISTILO :
auiiii
Matija Mor
Ljubljana
Sv. Petra cesta it. 6.
Telefon 539.
Bona.
Zagreb, devize: (Kurzi izraženi v dinarjih. Glej Včerajšnje borzno poročilo!) Berlin 26—27, Bukarešt 61—62, Milan 410—412.50, London 338-341.25, Newyork 75.25—76, Pariz 700-712.50, Praga 153—155.25, Švica 1475—1500, Dunaj 1—1.01, Budimpešta 9.50—10; valute: dolar 73.50—74, češke krone 150—153, 20 K v zlatu 225, funti 328— 325, franki 650, napoleoni 225, marke . 28, lire 402.50 —405. Z današnjim dnem prično borzne počitnice, ki trajajo do vštevši pondeljka 17. t. m.
Jadranska banka 280 —295.
Ljub. kreditna banka 136.25.
Slov. eskomptna banka 143.
tis
Galalit
Koščeni
hgumbii
Biserni
Prvovrstni
Braz konkurence
Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica
Naznanilo, t
r"*
»IBARUS« tvornica letečih igrač in drugih novosti v Ljubljani VII je pričela obratovati v svoji najmoderneje urejeni delavnici. Tvornica se bavi z izdelovanjem vseh vrst povsem novih igrač in galanterije. Igrače so za nas, in nekatere tudi za inozemstvo same novosti. Prodaja samo na debelo. Pn. trgovcem v večjih mestih Jugoslavije naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš zastopnik in prosimo
za cenj. naklonjenost.
99
ICARUS", Ljubljana VII.
Na drobnaS
J L
Na debelo I
■Vse vrste usnju: boks, ševro, črni in barvani, prodaja, trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Samostojno žensko	=
pisarniško moč
z daljšo prakso
i	>
sprejme takoj
= Jos. Terpin & komp., Rakek. =
■ Najfinejši riž -
italijanske znamke, Vercelli AAA Glace Sublime, oddaja v vsaki množini nad 100 kg, kakor tudi cele vagone, najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka
Paternost & Remic, Ljubljana,
Slomškova ulica štev. 11, telefon štev. S89.
STROJI zn mešanje tetum
telovadno orodje, poljedeljski stroji,
traverze,
cement,
smodnik,
dinamit,
železne blagajne itd.
v zologi trgovine z železnino
Fr. Stupica,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Pozor! Ne zamudite prilike
ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide
tvrdka
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trg 26
Istotam se sprejme
šteparica
zgornjih delov.
A. Pauli
Ljubljana, Sv. Petra c. 33
Trgovina z moko, žitom in dežel, pridelki.
iofa pisalni stroj ErjOVCC S Tilk
R'
je najtrpežnejši, najstabilnejši in najcenejši stroj brez barvnega traka in brez vzdrževalnih stroškov. Stroj je izgotovljen za slovensko, hrvaško in nemško pisavo. Dobri zastopniki se iščejo proti dobri proviziji. — Jugoslovansko importno in. eksportno podjetje; Inženir Rudolf PeČIm, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 4.	Telefon	št.	82.
PRI „ZL.ATI LOPATI"
trgovina z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Mflhieisen) nasproti Križanske cerkve.
4*
n
ce
••
A«
«
ftl
0«
ts
i
opciji! amirllanski pisalo! stroj sekundi
a*
ee
•a ■ a • a me mn »■ •a «»
3»
JS
*■
11
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo potom ne-Izrabljlve steki, plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradile 10. Moderno urejena popraollnltn vseh pisalnih strojev.
Brzojavi: Hediel
•eooeeeeesMeeeeeeoeeiMieaaoeeaneeenoeeenBoeepeaneeertMouonMeaa
•■an»MM«eaeoe«M*»u»5SM»a
::
i«
D«
««
»tV
mm
I«
e«
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
:: mm *e ■ ■
s«
n*
mm
ftl
s«
.• *
M
*V
«1
!*'
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ===== živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. ======
LOKOMOBILE
vseh jakosti, zajamčeno obrata sposobne, se takoj oddajo franko vagon Maribor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzova jaki tlak z nasičeno paro; stacionarna 26. HP z nasičeno paro, s stopnjato rešetko, izvlečnim cevnim kotlom, izdelek Badenia ; skoro nova prevozna Wolfova vročeparna »Verbund« 165/200/225 HP, tipe NCFKG, zgrajena 1917, z izvlečnim cevnim kotlom, z ravno rešetko 13 atm., 1 zamašnjak ievo 2100X350, 1 zamašnjak desno 2500X550. Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ing, Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva ulica 4. Tel. interurb. 82.
Telef. št. 75.
xxxxxxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx
Hedžet Sz 3HZoritni3s: — ILj-uiTolja-KLa.
3F'xaja.£iš3sskxxs3ca. -cOLcA -4 XXXXXXXXXXXXXXX
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
SKABERNE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
M. KUŠTRIN
LJUBLJANA
Tehnišico in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne »WALTER MART!NY«. Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. . BEOGRAD, Knez Mlhajlova uilca štev. 3.
Zastopstvo za aparate ,,Fleco“ proti lomljenju svedrov.
v
Vplačana delniška glavnica K 30,000 000
Rezerve K 5,000.000
Slovenska banka
Ljubljana
Dolnja Lendava, Ljutomer, Novisad, Vrhnika, posluje v svoji lastni palači Stritarjeva ulica it. 9.
Se priporoča za izvršitev vseh v njeno stroko spadajočih poslov.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Tranjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin * LJubllftnk