Politicen list za slovenski národ. P« p«£tl prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj&: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 76. V Ljubljani, v soboto 4. aprila 1885. Imetnik XIII. 885—1885. Tisoč let bode minulo 6. aprila t. 1., ko je bil Metod, slovanski apostol, nadškof v Velehradu na Moravskem, rojen za večno življenje. Spomin njegove smrti se bode obhajal po vsem slovanskem svetu. Škofje, ti nasledniki apostola, izdajajo pastirske liste, vabijo in nagovarjajo verne, da naj se o tem času spominjajo največih dobrot, daru svete vere, ktere so dobili po možeh, ktere je duh Božji vodil in vnemal pri njih delu in trpljenju. A tisoč let je bilo treba, preden se je prikazala in svetu oznanila slava in veliki pomen Solunskih bratov v zgodovini katoliške cerkve in njih velikanske zasluge za rodove. To nas tako rekoč sili, da z zgodovino v roki ozremo se nazaj v tisto dobo, ko je slavni apostol Slovanov, nadškof Metod, v cerkvi Matere Božje v mčravskem Velehradu zbral svoje verne in imenoval sebi naslednika, opominjal vse k lepi edinosti in stanovitnosti. Kakor prelepo solnce, preden se za goro skrije, še enkrat pošilja mile žarke v to dolino solz, iako se je še enkrat in sicer poslednji-krat ob smrti Metodovi prikazala lepa edinost med duhovniki latinskega in slovenskega cerkvenega obreda, ko so za svojim nadškofom služili sv. mašo. Tisti zloglasni Vihing, Metodu podložni škof v Nitri, ostal je doma in ni motil lepe edinosti. Kar je Metod, menda tako smemo reči, naprej vidil, zgodilo se je po njegovi smrti. Lahko rečemo, da ga je Bog pravi čas poklical iz sveta, da mu je prihranil britkost in dušne muke, kajti že so bila na poti pisma, ktere je poslal papež Štefan VI., naslednik Janezu VIII., velikemu pokrovitelju in zaščitniku nadškofa Metoda, do moravske cerkve, v kteri je bila prepovedana služba Božja v slovanskem jeziku. Naslednik Metodu na škofijskem stolu, Gorazd je bil pregnan, in ž njim vred slovanski duhovni; hudobni Vihing se je oblastno obnašal na Moravskem, a tudi knez Svatopolk je žel sad svoje omahljivosti in vetrnosti, v desetih letih po smrti Metodovi ni bilo več krščanske cerkve v Panoniji, a tudi slava velikomoravske dežele je na vekomaj ugasnila. Metoda samega so nekteri razglasili za krivoverca, in še današnjemu veku je bilo prihranjeno, pokazati apostolsko delavnost svetih Solunskih bratov v pravem svitu, in sicer se je to zgodilo na sedežu krščanstva po naslednjikih sv. Petra. Slovanski rodovi pa se spominjamo neprecenljivih zaslug Solunskih bratov za dušni razvoj, kajti večega daru ne moro nihče dati ljudstvu, kakor začetek slovstva. Ako svet praznuje spomin velikih mož, loti se nekaka otožnost revnega človeka v nizkem stanu, kajti slavljen in češčen in velik pred svetom ne more postati vsakdo, niti ne more posnemati dejanja slavnih mož, vse drugače pa je, ako obhajamo spomin svetnikov, velikih prijateljev Božjih, ki so premagali svet in samega sebe, in srčno dospeli do nevenljive časti in slave v nebesih. To je, kar narod posebno vnema pri spominu na svetnike. Brata Solunska sta trdneje zidala, kakor sta morda sama mislila, v življenji nista videla sadu svojega truda, tudi po njih smrti se ni tako hitro pokazal, a toliko veselejši se sedaj, ko je minulo tisoč let, kaže pred očmi vsega sveta. 9. in 19. stoletji ste si tudi nekake podobni; kakor v 9., tako se tudi v 19. stoletju prikazuje Slovan, velike spremembe so se vršile konec 9. stoletja, tudi našemu veku se oznanujejo ob kratkem velike spremembe za slovanski svet. Vzhodni Slovani, zmoteni po hudobnih in prekanjenih odpadnikih, so se ločili od sedeža edinosti, od rimske cerkve. V viharjih 10. in 11. stoletja je bilo pokopano tudi prizadevanje zahodnih Slovanov po politiški samostalnosti; slovansko bogočastje je po večem prenehalo pri Slovanih, ki so bili z Eimom v zavezi, a krščanska vera, ktero sta osnovala ss. brata, ni zginila po deželah, kjer sta jo oznanovala, kajti to je delo Božje, in svetima bratoma je bilo gotovo več za sv. vero, kakor za jezik, ki je sicer neprecenljive vrednosti, a vendar le sredstvo, le zemeljsko. Tako bodi tudi nam glavna reč sv. vera in za to prosimo s svetima bratoma z vso gorečnostjo. Ali je že sedaj napočil tisti čas, ko se bodo Slovani povrnili v naročje matere katoliške cerkve, od ktere jih je grška oholost in potuhnjenost ločila? Ali smemo kaj tacega pričakovati? Zanašajmo se na Božje usmiljenje in previdnost in na priprošnjo svetnikov Božjih, a sami pa visoko cenimo dar sv. vere, tako bomo vredno in dostojno praznovali spomin sv. Metoda, in našim ločenim bratom lep izgled dajali. Kar pa človek sam ne čisla, tudi ne more terjati, da bi drugi to storili. (Prilično se nadaljuje.) Ozir po svetli. (Konec.) Francozi so strmoglavili ministerskega predsednika Ferry-ja, ker je bil zmagan general Negrier na Kitajskem. Ali je bil mar minister kriv, da se je mogla vojna umakniti, kako more on vedeti za vojno moč v Kitaji, ker še vojujoči general tega ni vedel? Ali Ferry je Francoze zapeljal, da so šli na Kitajsko! To je vedla in odobrila zbornica, a sedaj vso krivico navali na Ferry-a. Kaj pa sedaj, ko se vsakdo obotavlja, zamotano štreno poravnati? Pod Ferry-jem je Francoska politika vendar nekako stalna postala, ni bila vsako četrtletje drugačna; a tudi to očitajo nekteri kabinetu Ferry-jevemu, da je preveč verjel premetenemu politikarju v sredi Evrope. Bismark, tako modrujejo nekteri, je zapeljal Ferry-a, da je iskal slave in zemlje po drugih delih sveta, a na vojsko z Nemčijo pozabil. Tako sodijo vsi tisti, ki državnike sodijo le po tem, ali imajo vec ali manj sreče pri svojem vladanji. Svet pa jo žo tak v sreči in nesreči, ne pozna mere, na cvetno nedelje kliče: „Hosana", na veliki petek „križaj ga!" Sedaj ravno vsa Nemčija kliče „Hosana" največemu državniku tega stoletja, železnemu Bismarku. Vprašajmo le, kaj bi bil Bismark, ko bi Moltke ne bil srečen v vojski? Ravno v tem trenotji zatrjuje Bismark, da armada varuje mir v Evropi, ali je to žuganje ali svarjenje? Pred Francozom bo Evropa menda dalje časa mir imela, a tudi nepokojni in nagajivi Italijan se je vjel v nastavljeno zanjko. Mancini-ju utegne spodleteti kakor Ferry-ju. Položaj italijanske armade je zarad angleškega poraza v Sudanu postal kritičen. Abesinski kralj jim baje več ne zaupa. Vendar Mancini pravi, zaupajte mi, bodem vse poravnal. Poslanci ga ojstro prijemajo ter mu očitajo, da sam prav za prav ne ve, kaj hoče doseči ob Rudečem morji. A Mancini je rekel, da tako izjavo smatra za izraz zaupanja. Čudno zaupanje to, in poslanec Cairoli je naravnost rekel LISTEK. Stara legenda. (Češki spisal J. Vrchlicky, prevel A. Sušni k,) Bilo je to še v onih krasnih časih, ko sta se zlo in dobro še skupaj pobotovala za nadvlado na svetu. Dandanašnje je vsaka teh lastnost kot nepre-menljiva podoba, nemo sedeča na prestolu svojem v ljudskih srcih; dandanašnji dobro govori lo v časopisih, kjer se ponaša s svojimi deli, zlo pa le v sodnijski dvorani in za nedavno tudi v romanih naturalistične šole. Takrat so živeli še ljudje, kojih trezne glave so menile, da je možno dobro in zlo pomiriti, in to niso bili znabiti le pesniki, ampak bili so važni modrijani, sodniki v belih lasuljah in časti vredni svečeniki. Da, nekaj časa so je zdelo, da dobro in hudo samo na to mislita, podati si roki ter včiniti z ljudstvom in njegove zgodovine jedino „shodišče k svetlobi", kakor nekje tako krasno pravi Viktor Hugo. Hudo in dobro sta toraj takrat medsebojno se pobotavala. Dobro imelo je v pomoč angelje, hudo pa hudobce. Ta bitja pripirala so se med seboj za ljudska srca, v kojih se jo strinjal od pamtiveka boj teme in svetlobe. Kjer so se sreča-vala, jeden drugemu so bila na poti, vselej stala so si nasproti, in vendar vsako trenotje pristopnik novemu pogajanju — toda nevspešnemu. Nekdaj se srečata hudobec in angelj v slikar-jevi delavnici. Vrli mož slikal je Kristusa, kako se poti na Oljski gori. Umetnik pri delu zaspi, čopič mu pade iz medle roke. Delal je ves božji dan, kajti jutri je v samostanu slavnost in ta podoba ima biti prvikrat v velikem altarji. Opat sam obiskal je pred poldnem umetnikovo delavnico, da bi ga k izvršenji dela šo bolj spodbadal. Ali vročina julijo-vega poludne ga premaga, umetnik se nasloni v sedežu in nad medlimi trepalnicami njegovimi pole-taval jo drzni metuljček sanj, spletajo mu na glavo prečudne kroge prikaznij in domišljij. Kar prifrči krilati angelj; navajen je bil ob-iskavati umetnikovo delavnico, rad jo pregledoval in se zamaknil v te sanjarske Madone in Cecilije, in možno, da jim je časih sam dodal, ko se je nad njimi vznašal, nekoliko te eterične vzračno6ti, te nadzemeljske čarobnosti, ki se dandanes zdi biti izključna tajnost starih mojstrov. Ali danes je videl na slikarjevem platnu Kristusa klečečega na vrtu, imajoč bledo glavo globoko priklonjeuo; čez sklenjene roke tekle so kaplje krvavega potu s čestit-ljevega čela — gotova predpomemba trnjeve krone — ustna premikala so so v molitvi, — „Oče, ako je mogoče, naj gre kelih trpljenja od mene . . . Angelj obstoji v pobožnem molčanji. Nad mojstrovim stajalom, kjer je stal še nedo-vršeni Kristus, visela jo na stropu mala podoba. Podoba ta je predstavljala Fauna, ki se brani trop mušic in metuljčkov, njega nadlegujočih. Vidi se, da je Faun hotel zaspati v gojzdnem zatišji, o čemur so ga pa motile in mu branile mušice iz bližnjega ribnika in metuljčki s cvetečega bezgovega grma. Oči angeljeve nehote zapuste bledo obličje Kristusovo ter se upro v napihnjena lica utrujenega bogeka. Hotel je zopet oči svoje obrniti k sliki na ministru : Nobeden izmed nas ne misli odobravati take politike, a počakati hočemo, prej ko mislimo, bode se stvar razločila, a vso odgovornost ima vlada. A vendar Italijani ne morejo meni nič tebi nič Afrike zapustiti. Italija je zgubila zaupanje pri vladah in to je koristno občnemu miru v Evropi. Tedaj dva rogovileža v Evropi sta si že rogove pobili, roke pa zvezala in ne bota delala nemira sosedom. Rusija gleda sicer s poželjivim očesom na vzhod, a vpraša se, ali se srne tako daleč odmakniti iz svojega stališča? Vnanje reči ne odpeljujejo nevarnih elementov preko deželnih mej, kakor na Francoskem. Nihilisti strašijo tù in tam, po carovi palači, v carski rodovini, po vojašnicah in po uradniških pisarnah. Nič kaj prijetno življenje za cara, ki v sredi svolih vojakov in redarjev, v ožjem krogu svojih zvestih (?) služabnikov življenja ni svest. V glavnem mestu nihče ne vé, kje da je car, kdaj da pride, kdaj da gré iz mesta. Večkrat ljudstvo v gledališči še le pri predstavah spoznâ, da je car navzoč, ko ga igralci pozdravljajo. V takih okoliščinah se bode Rusija menda dvakrat premislila, preden se bode spustila v tak nevaren boj, kakor je vojska z Angleži. Kar se tiče vojske in mirti ima tudi sedaj Mahdi v Sudanu besedo. Sramotno za krščansko Evropo je, da se more sedaj ozirati na človeka, kterega pred par leti nihče ni poznal, čigar armada še potrebne obleke nima in ki zmaguje z na pol divjaki izvežbane armade Evropejcev. A taka je! Mohamedanstvo je bilo dostikrat huda šiba kristjanom, to šibo že sedaj čutijo Angleži, a Bog hotel, da bi jo tudi drugi Evropejci ne čutili. Nekteri pravijo: Stvar, za ktero se Angleži bojujejo, mora biti sveta vsi Evropi. Ali so mar Angleži šli za krščansko vero v boj proti Egiptu? Ali je sedaj kaka velevlast v Evropi, ki bi šla za sveto vero v boj? Za zlato pač, za zlate, a za sveto vero so se bojevali le v mračnih, srednovečnih časih, sedaj imajo Evropejci kaj drugega iskati v Afriki in Aziji. Ali se bomo sedaj čudili, da previdnost Božja ne more podpirati takih vojska, kterim je poglavitni namen, izkoristiti ves svet v imenu civilizacije. Katoliška cerkev v zediiijenili državah Amerike. (Konec.) Izmed 8000 cerkev in kapel je opozoril le na stolno cerkev v Novem Jorku, ki je postavljena iz dobrovoljnih doneskov katolikov, in prekosi po svoji krasoti vse cerkve, ki so bile v tem stoletji v Evropi začete in dovršene. Prečastiti gospod je pokazal na velikanska semenišča, ki so bila osnovana po nekterih školijah, na brezštevilne kolegije, samostane, ki so vsi nastali iz darov vernih. Kar se je v preteklosti zgodilo, nam daje upanje na dolgo prihodnost katoliške cerkve v zedinjenih državah. To upanje, rekel je preč. škof, se posebno na dvoje opira, mnogo jih namreč pristopa v duhovski stan in delavnost v katoliških šolah je velikanska. V naši svobodni državi jih je mnogo poklicanih v stojalu, toda Faunova lica se še bolj napihnejo, oči njegove so blestele mrzlično, debela roka njegova se vspne ter mlati po mušicah, žužkih in metuljih, in le-ti v lesku raznih bojev so plesali in obletavali njegovo glavo, zadevaje se s peroti ob težki pozlačeni oboj slike. Angelj je takoj razumel vse to. Hudobni duh je bil tu ter tako naznanjal svojo navzočnost. Angelj se ni smel umakniti. Pričela se je zopet stara borba, neskončna melodija očitanj in razprav — in kakor vselej, končala se je s — slavo. „Kaj neki tako zijaš na mojstrovo sliko, vsaj ni nič na njej!" prične satan. „Ti bi gotovo kaj jednacega ne dovršil", odgovori angelj. „Staviva, da izvršim to", reče satan. „Stavim, da ne", pravi angelj. „In v stavo?" „»Sam predlagaj." „Za mojstrovo dušo", odgovori satan; „kajti iz svoje roke zopet prepuščam skoro gotovo žrtev — to človeče slika svetnike in svetnice, nasprotno je pa stari krivičnik, dal je prodati vdo-vi sosedi poslednjo imetje, kozo in tu se hlini . . ." službo Gospodovo. Naše pripravljavne šole in bogoslovna seminišča so napolnjene z upapolnimi mladenči, ki se pripravljajo za službo v svetišče. Po naših samostanih je mnogo svetih devic, ki posveta vse svoje dušne in telesne moči, vse darove svojega talenta v službo sveti veri, kteri so vdane iz vsega svojega srca. Naše šole bi bili prazni prostori, ko bi po njih ne bila cela vojna redovnih bratov in sester, ki so izvrstno kos svoji nalogi. Drug vzrok opravičenega upanja je, da katoliške šole čvrsto rastejo kljubu temu, da morajo tekmovati z državnimi šolami, ki mnogo koristi obetajo. Katoliki so se sicer neradi podvrgli sedanji nepravični šolski postavi, ki jih sili k donesku za državne šole, kterih ne morejo obiskovati. Tirjali in zahtevali so po vsi pravici, da naj država povrne katoliškim šolam nekaj vplačanega šolskega davka. „Neprijazno in nekako zaničljivo so odbili to prošnjo. Toraj pa so katoliki sklenili, vzgojo mladine sami v roke vzeti." Brez daljnega prepira in razpora, dasi-ravno zdihovaje nad krivico, ktera se jim po postavi vsiljuje z večino glasov, zbrali so katoliki otroke v lastnih šolah, da bi dihali katoliški zrak ta čas, ko se poučujejo v svetnih vedah. 2500 šol, v kterih je pol milijona šolskih otrok, ki so deželi v blagoslov, oznanuje glasno katolikom in nekatolikom, da je vprašanje verskega podučevanja, kar se nas tiče, razrušeno. Ne bomo ne počivali, niti mirovali, preden so po vsi deželi otroci katoliške cerkve po svojih šolah obvarovani. Ustanova teh šol, njih popolnenje pri vzgoji in poduku je najboljša podlaga za rast in vtrjevanje naše katoliške prihodnosti. Govor dr. Mac Gnaidsa, kterega smo le nekoliko omenili, nam kaže, da se katoliška cerkev v zedinjenih državah naglo razvija in lepo prihodnost obeta. Sklepi polnoštevilnega zbora še niso priobčeni, a skupni pastirski list, kterega so združeni očetje izdali vernim, ima menda poglavitne točke, na ktere so se zbrani cerkveni očetje posebno ozirali. („Zgod. Danica" je prinesla ves ta list začenši z listom 3. dne 16. jan., toraj zavračamo prijatelje cerkvene zgodovine na to velevažno izjavo amerikanskih škofov, sicer pa hočemo le ob kratkem omeniti obseg tega važnega lista.) V prvi vrsti hočejo škofje skrbeti za pouk duhovnega naraščaja. Iz Evrope premalo duhovnov prihaja, morajo se toraj vzgojiti v Ameriki. A to se ne more zgoditi o letu in dnevu. Dan danes, tako povdarja pastirski list, ni dosti, da duhovnik opravlja le sveto službo in verne podučuje v sveti veri, marveč on more tudi zavračati krivo vero, kedar je treba, toraj mora tudi iznajden biti v vsaki stroki, ki je z vero v kakoršni koli dotiki. Tesno zvezano z temeljitim znanstvenim izobraženjem je vprašanje zarad vseučilišča na amerikanskih tleh. To ni več lepa misel, marveč se že vresničuje. V ta namen je dala dobrotnica 300.000 dolarjev. Lep dar, a za katoliško vseučilišče še ne zadostuje. Seminišče v Overbroku je stalo še enkrat toliko, in preden bo vstanovljeno, bode stalo še en milijon. A tudi vseučilišča v Evropi so vzrastla iz malih začetkov. Skrb za viši pouk ima poleg sebe tudi povzdigo ljudske šole. Pastirski list pravi, nobena fara ni popolna, dokler nima šole potrebam primerne, in dolžnost je katolikom skrbeti za razcvitanje šole. V časih, kakor „Dosti je, opravljivec! toraj za njegovo dušo; velja, da take slike ne izgotoviš, kot je ta-Ie." „Oho!" reče satan, — „bomo videli, popolnem tako kot je tu, toda še prej, kakor se mojster zbudi." „Velja!" Satan stopi s stropa, v roke vzame vlažno gobo ter zbriše z jednim potezom neposušeno sliko mojstrovo, na to si pripravi platno, počasi in lahno zrine spečega mojstra s sedeža ter začne slikati. Verjetno, da satan s prva ni bil gotov, izgotovi li to ali ne; sklenil je to stavo iz same prevzetnosti in baharije, iz same hudobije. Čudil se je sam sebi, kako spretno je prijel za čopič, kako lepo je polagal barve tik sebe, kako hitro je narisal obrise glave, Kristusovega telesa, dreves in cele okolice. Šlo je to nenavadno dobro in hitro. Barve so dobivale lesk, gorkoto in življenje. Podoba glave Kristusove dala mu je še največ opraviti — toda vrag ima že od nekdaj dober spomin in posnemovalni talent. Tudi to se mu posreči, tako, da jo angelj postajal nemiren. Toda napuh pride pred padcem. Pijan lastne dovršenosti se vrag vendar-le spozabi, prirojena mu hudobija se konečno obudi v njem. Ko jo dogotav-ljal noge božjega mojstra, njegov satanski humor so današnji, mora vsak, ne le duhovni, toliko vedeti, da se more zoper postaviti strupu, kterega brezbož-nost ponuja ljudstvu s priliznjeno besedo. Pastirski list dalje opominja krščansko družino na nje sveto dolžnost; starišem se priporoča skupna domača molitev in branje svetih bukev, ter svari pred slabimi knjigami, zanikrnimi illustrovanimi listi. Razvoj značaja pri otrocih je tesno zvezan s tem, kako se razvija okus pri branji. Za knjige in družbe veljA prigovor: „Povej mi, s kom občuješ, in povedal ti bom, kdo si." Vsega pomislika vreden je nadalje klic amerikanskih škofov, za podpiranje katoliškega časništva, ki naj bi tudi po Evropi odmeval. Ako vsak družinski oče, pravijo škofje, ima za svojo častno dolžnost, da se naroči na kak katoliški list, ako dobro ve, kaj je v njem, tako se bode katoliško časnikarstvo krasno razvilo in svojo nalogo dovršilo. Nam gre še omeniti ene točke, tiste namreč, ktero povdarjajo tudi sv. oče papež, ko svare pred tajnimi družbami. Ako so družbe skrivnostne, tako so že same na sebi sumljive, naj dokažejo, da niso nevarne, da nič slabega ne hote in žele. Ako pa kaka družba javno ali prikrito dela zoper cerkev in zoper postavno vlado, ud take družbe izključi se sam po sebi iz družbe vernikov. Tako so očetje tretjega polnoštevilnega zbora v Baltimore trudili se po besedah Gospodovih, da po-dero in izrujejo zlo, a postavijo in sade vse dobro. Njih delo bode blagoslovljeno, ker oni delajo združeni s tem, ki je rekel, „kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi". Ako se po preteklih letih zbere zopet amerikanski polnoštevilni zbor, takrat bode še le moč pregledati kako imenitno, kako važno je bilo poslednje, koliko je storilo za izobraževanje duhovnikov iu neduhov-nikov, koliko za katoliško ljudsko šolo, za občine in družine, za katoliško družinsko življenje in za ame-rikanske misijone. Niso v enem dnevu niti v enem letu vzrastle velikanska mesta po Ameriki iz ubogih ribiških koč, tudi kraljestvo Božje ne vzraste v letu in dnevu, ako pa se je v preteklem stoletji razvilo iz malega števila 25.000 duš raztresenih po vseh državah v lepo vrejeno čedo 8 milijonov katolikov, ki ima toliko in tako krasnih cerkvii in šol, smemo pričakovati, da se bode v prihodnjem stoletji še lepše razvila in krepkeje rastla, upamo tukaj na pomoč tega, ki je duša in življenje katoliške cerkve, od Jezusa Kristusa, ki je neviden poglavar sveti cerkvi do konca sveta. Politični pregled. V L j ubij a ni, 4. aprila. Xotranje dežele. Da je pri Lloytlu v Trstu mnogo njilega, je „Slovenec" na tem mestu že večkrat pravil, in prav nič bi ne bilo napačnega, če bi Lloyd prišel v državne roke, ktere bi potem irredenti žile pod-vezale. Dvoje vrste ljudi imate pri Lloydu in to so krivonosi Židi in grdogledi irredentarji, poštenjaki, pravi Avstrijci. Irredentisti Lloydovi so Vam za las takošni, kakor vsi drugi brezdomovinci v Trstu. Daljs v prilogi. prešine drzna nezbožnost; svest si svoje zmage dovoli si šalo, ter — naslika božjemu mojstru na levo nogo lastne kremplje hudičeve. „Zgubil si," zagrmi angelj za njim, ko se satanov čopič dotakne poslednjega kremplja na Kristusovi nogi, — „taka ni bila umetnikova slika!" Satan zavrišči, zlomi čopič, hotel je prekopicniti stojalo, toda v tem trenutji se probudi slikar — oba, on in angelj, morala sta izginiti — v nadzvezdnem prostoru kje sta morebiti ukončala svoj prepir o slikarjevi duši. Ob jednem stopi v sobo opat z dvema menihoma. Prišli so po podobo zajutršnjo slavnost. Mojster jih vljudno pozdravi ter jim hoče izročiti svoje delo. Toda glej! kaj je to? obledi ter se opoteče. Odrešenik je imel na lovi nogi netopirjeve krempljice — tega vendar ni on naslikal — je li zblaznil? Strmeli so nad sliko opat in bratje. Verjeli so zagotovljanjem mojstrovim, ki si je hotel vzeti življenje, ko zvd, da to ni njegovo delo; kajti opat je še pred poldnem videl sliko skoro že dogotovljeno — in tadaj je imel Kristus človeške nogo! Tacega zasmehovanja pa vendar mojster ni zmožen! — Toda jutri je cerkvena svečanost, kaj početi? -Priloga „Slovencu" štev. 76. Gad jim je ljubši nego pošteni Avstrijani; zato pa si tudi silno veliko prizadevajo, kako bi poslednje vničili. Da so tudi pri Lloydu uradniki irredentarji, spričuje nam žalostni dogodek, kojega smo včeraj omonjali med domačimi novicami. Eazpočila se je namreč v roki mlademu uradniku Lloydovemu ploščnata škatljica, ktero je po naključji našel v miznici, pri kteri je prej sedel drug njegov tovariš, časniki sicer pišejo, da je bila dotična škatljica namenjena neki gospej v Benetkah, kamor je bila tudi že svojo pot po poštnem potu nastopila. Ker pa gospe ni bilo domii, se je škatljica vrnila nazaj v Trst in dotični uradnik jo je shranil v svoji miznici, kakor kak zabojček — zlatov! Kje pod milim nebom pa je zapisano, da naj uradniki pri prometu službovajoči reči vračajoče se shranujejo v svojih miznicah, omarah itd.? Zakaj pa so založišča (magacini)? Nam vsaj jeden slučaj ni znan, da bi dotični uradnik ob enem služil za magacinskega hlapca in pošiljatve v svojih miznicah shranjeval, ako taistih ljudje sprejemati ne marajo. Tukaj je ves drug zajec za grmom! Tukaj je sedel svoje dni za tisto mizo kak Lloydov uradnik, ki se jo v prostih urah prej ko ne pečal z — bombami in je eno v miznici pozabil ali nalašč pustil, proselivši se na drugo mesto, ktero si je po svoji propagandi za Italijo irredento „pošteno" prislužil. Tukaj naj bi se bolj pazno oko obračalo, — živa potreba je! Kdor hoče na Peški višji gimnaziji dobiti službo rednega profesorja, mora dokazati popolno znanje laškega jezika. Dotični odlok madjar-skega naučnega ministra se glasi, da se morajo vsi kandidatje profesure, kojim je na tem ležeče, da bi kako profesorsko službo na omenjeni gimnaziji dobili, v Budapešti podvreči jako strogi preskušinji iz laščine, tako iz slovnice, kakor iz najnovejše literature. Je že prav, mi nimamo prav nič proti temu, če tudi nam je znano, da se človek v Reki jako lahko tudi brez laščine izveliča. Ker pa ravno Reko le predobro poznamo, si vendar ne moremo kaj, da ne bi opravičeno vprašali: zakaj da se ravno taka preskušinja ne zahteva iz hrvaščine, ktera je v Reki ravno tako, ako ne še bolj zastopana, kakor pa laščina. Vsaj bodoči uradnik, ki se na gimnaziji za svoj prihodnji uradniški poklic pripravlja, bode iz-vestno bolje potreboval hrvaščine v svojem službovanji pri strankah, kakor pa laščine. Saj je vendar celo Primorje od Trsta do Spuža v južni Dalmaciji v ogromni večini po Slovanih, oziroma Srbih in Hrvatih naseljeno, kjer le odličnjaki dobro laški govore, slovanski pa vam govori vsako dete. Toda kaj hočemo, je že tako! Ko bi bila vrhovna oblast čez Reko v Zagrebu in ne v Budapeštu, in ko bi jo imeli v rokah Hrvatje, naši bratje, ne pa nam sovražni Madjari, bi bilo pač mnogo drugače, in izmed tega mnogega omenjamo za sedaj le to, da bi bila za profesorje na Reki večja potreba natančnega znanja hrvaščine, kakor pa — laščine! Cesarica Elizabeta preselila se je že iz Amsterdama, kjer jo je pri belem dnevu surov človek napadel, v Heidelbergske kopeli na Nemško. Visoka gospa bi se bila, kakor se čuje, še nekoliko časa v Amsterdamskih morskih kopelih pomudila. Surov napad spridil ji je pa popolnoma veselje še več časa ondi baviti se, ob enem pa se razpostavljati zija-lostim ljudstva. S tem nikakor nečemo obsojati vseh Holandcev, ako se je jeden izmed tistih tako silno pregrešil nad gostoljubnostjo, ktero je človek človeku povsod dolžan; kajti kar jeden prenapetnež stori, se nikdar ne sme celemu narodu na račun staviti. Kljubu temu je pa vendar le jako malo upanja, da bi se naša cesarica še kedaj, ali pa vsaj ne v prav kratkem času podala v Amsterdamske kopeli, ker človek ne grč rad več tje, kjer se mu je kaj sitnega primerilo. Cesarica se bode v Heidelbergu izvestno „Postavimo sliko med tem, kakoršna je, v glavni veliki altar", pravi na to opat, — „v znožji pa razstavimo tako visoko cvetk, da bodo popolnem zakrile noge Odrešenikove. Po slavnosti bo mojster že vso to popravil. Jasno je, da je bil satan zavidljiv božji slavi po tej sliki in da je hotel skaziti izvirni umotvor; toda zastonj se je trudil. Med tem pa o tej zadevi strogo molčimo!" Tako se je tudi zgodilo. Svečanost praznovali so z velikansko sijajnostjo. Sliko so vsi hvalili in slavili — toda mojster je ni več popravil. V jutro po svečanosti našli so mrtvega v njegovi sobi. „Vidite, vsaj se je res norčeval", pravi opat, — „in mi smo dolžili hudobca!" Revni človek, ne sodi, kar ne umeš! Slika ostala je tudi taka, in ljudstvo spodbujala — malo spake opazoval ni nikdo. — Da, res; satan pri najboljšom in svetejšem rad kaj pritakne ter napako prideno; a nič ne de; če je človek za dobro vnet, tor si prizadeva napake odpravljati, svoje ceno no zgubi, naj svet tudi krivo sodi, kolikor rad. Cvetko dobrih del pokrivajo in zbrisujejo naj napake — pritikline hudobca. bolje počutila nego v Amsterdamu, saj Heidelberg ji je od lanskega leta in menda že tudi prej znan. Delavca je težko prepričati, da anarhizem ni druzega, kakor krvava sleparija. On je vam tako zaverovan vanj, da vam edino v njem svojega od-rešenika vidi; vso drugo zdi se mu ničevo, postavna pot pa kar naravnost smešna. V očigled take podlage pač ni čuda, da delavci še vedno vešam enako najraje plešejo okoli krvavega stališča, na kterem se anarhizem šopiri, in da jih je Dunajska policija že zopet 12 izgnala, kterim so bili ljubše krvavi nauki anarhistov, kakor pa modre postave državne. Devet že prej izgnanih delavcev je pa prosilo za dovoljenje, če se smejo zopet na Dunaj povrniti, ker so po-boljšanje obljubili. Glede na to jim je vlada dovolila pogojno povrnitev, ako se bodo namreč pametno in mirno ter pošteno obnašali. Vnanje države. Kujanje bolgarske pravoslavne duhovščine je ponehalo po prizadevanji prelekta samega, ki je izdal jako ojstre odloke do višjega duhovništva naj primerno vpliva na nižjo duhovščino v miroljubnem smislu. Ne le v Gorici, tudi na Nemškem v kultivi-ranem Berolinu se ljudje v cerkvi neotesano vedejo, samo da imajo povod zato. Stoletja kulturnega razvitja niso bila mogla zabraniti, da bi so v* nedeljo, 22. marca, kedar je bila nemškega cesarja 88. obletnica rojstnega dne, v veliki protestantovski cerkvi ne bili prav do dobrega skregali — pa tudi bunke so sem ter tje letele. Povod je bil ravno cesarjev jubilej. Oba, cesar in cesarica, prišla sta v cerkev na pripravljene prostore, kjer ju je spremstvo že čakalo. Ljudi je bilo toliko prišlo, da se je vse trlo in je vse le spredaj biti hotelo pri klopeh za cesarski dvor pripravljenih. Beseda je dala besedo, sunec odvrnil se je z drugim in konec vsega je bil, da se je prav pošten pretep pričel med protestanti v cerkvi, ki se tako radi drugim za izgled postavljajo, kako da so izobraženi in bogabojoči. Prišlo je tako daleč v medsobojni strasti, da se bodo morali pred kazensko sodnijo zagovarjati. Ne bili bi omenili tega dogodka, ko bi ravno Nemci pri nas ne bili tisti, ki na polna usta zaženo svoj hrup, ako si kje dva šnopsarja v lase skočita in se nekoliko opraskata, ter svetu oznanujejo: glejte jih Slovence, kak surov narod so, nič kot vedni poboji in pretepi! Naj si pa nihče ne misli, da morda s tem hočemo podivjano surovost v varstvo jemati. O kaj še! kedar smo ji prišli na sled, bičali smo jo brez usmiljenja in jo bodemo še, kajti nekaj s časoma le pomaga. Da bi jo pa v nemške časnike dopisovali, se nam pa jako ostudno dozdeva, ker je povsem krivično za prestopke ali hudodelstva jednega skupni narod odgovoren delati. Pač ni jedno in tisto v domačem listu za domače ljudi grajati, kar je graje vrednega, ali pa razglaševati po svetu surovost, ki si je med kme-tiškim stanom po vseh deželah enaka, bodi si tu ali tam to je grdo in nesramno. čisto novo šego vpeljale so ženske na Francoskem. Odkar je šla gospa Hugues oproščena od porotne sodnije, kjer je le nekaj mesecev poprej vstrelila nadležnega človeka iz tega vzroka, ker jo je preganjal celih pet let z obrekovanjem in mu sodnija ni mogla ali pa ni hotla do živega — si vsaka Francozinja domišljuje, da ima pravico možkega s tega sveta spraviti, ako ji je le količkaj glede časti nevaren, da bi je ne ovadil danes ali jutri. Pri tej zadevi le mimogrede vprašamo, koliko da je lahkoživih Francozinj, ktere bi se tega ali onega dolzega jezika ne bale. Ko je bila prvoomenjena gospa od hudodelstva umora oproščena na podlagi obrambe lastne časti, ploskal ji je ves francoski narod, ki ne nosi po krivici imena, da je vljuden. Gospa Hugues dobila je prav kmalo naslednico in tudi tista je bila, ker je vstrelila razžaljivca njene dozdevne časti, o-proščena pri porotni sodniji. Ko se je pa nedavno že tretji slučaj primeril, da so porotniki v Auxerres oprostili žeusko Francey, ktera je z revolverjem vstrelila nekega moža, kojemu so bile znane njene pregrešne zveze z drugimi, jel je brezverni Pariz pozoren postajati in z glavo zmajevati, češ, to nikakor ne more dobro biti, kajti odslej si na Francoskem skoraj noben mož ni več življenja svest. Zadosti je, če kteri ni več tej ali oni ženski všeč, še huje pa, če je po naključji naletel na kako njeno skrivnost, za ktero so ona boji, da bi se ne objavila — vstreli ga! kajti na ta način odkriža se ga na večne čase, ker mu z revolverjem jezik zaveže. Parižani so sprevideli, da tako no more dalje ostati, ako uočejo, da se bode umor še dalje poveličaval in opravičeval. Ali se bode pa v tem oziru tudi kaj zboljšalo, jo težavno odgovoriti, skoraj da ne, bi rekli, kajti, dokler bodo jezični doktorji pri porotnih obravnavah najrahločutneje strune francoskih porotnikov na tak način ubirati znali, kakor jih jo zagovornik posled-njič omenjene zanikrno ženske ubrati umel, ni ni-kake nade! Vpletel jim je tako memogrede jako inič-no, če tudi nikakor ne podučljivo povest iz nemško-pruske vojske, kako je nek pruski častnik francoskega dekleta onečastiti hotel po sili. Ta pa je segla po nož in mu ga je v srce zabodla, le da je svojo čast rešila. Prijeli so jo drugi nemški častniki in tirali pred zapovedovalnega generala. Le-ta je pa rekel: „Prav je storila in vsak malopriden častnik naj za svoje ničvrednost tako plačilo sprejme", ¿e misliti ni, ako bi vsak zagovornik porotnike s takimi dogodki obdelaval, da bi poslednji še ktero žensko morilko obsodili. Mar li ima odvetnik zagovarjalec vselej to nalogo svojega varovanca kazni oprostiti? Mislimo, da ne; ampak veliko več naj ta čuje, da se ne godi nobena nepostavnost, da se izgovarja, kar je izgovora vredno, da se preojstro ne sodi itd. To, mislimo, je poštena naloga odvetnika zagovarjalca, ne pa opro-stenje hudodelca na vsak način, če tudi po neopravičenih potih in sredstvih. V Parizu jo zmešnjava, da je že dolgo niso take imeli glede vlade in Tonkina. V najnovejšem času prinesel je časnik „Pariš" novico, da je bivši prvi minister Ferry dobil iz Pekinga ponudbo za mir, ker s oKitajci menda pripravljeni večinoma vse francoske zahteve z malimi spremembami sprejeti. Le-ta novica je Ferryjeve nasprotnike tako silno spodbodla, da naj se celo ministorstvo posadi na zatoženo klop, ter naj se imenuje posebna komisija, ktera bo ministersko službo opravljala, dokler se ne postavi novi kabinet na noge. Predlog je padel z ogromno večino s 340 glasi proti 77. Nekaj pa vendar le mora biti na vsem tem, kajti Ferry je še tisti dan, 2. aprila namreč, zahteval od predsednika repubrike Grevyja pooblaščenje za podpis dotičnih pisem, tikajočih se ponudbo za napravo miru. Grevy mu je vendar ni hotel dati, rekoč, da je to delo njegovega naslednika. So pa tiste pogodbe sledeče: „Kitajci morali bi se nemudoma iz Tonkina popolnoma umakniti; Francozi bi smeli Formozo zasesti tako dolgo, dokler bi se mir uradno no razglasil, za to bi se morali pa za sedaj vsaj popolnoma odpovedati vsaki zahtevi za odškodovanje, kakor tudi vsem trgovinskim in obrtnijskim prednostim." Kaj li bode na to odgovoril nov kabinet, kteri se je menda nekako tako-lo sestavil: Frey-cinet zunanje zadeve in predsedništvo, Sarrien notranje, S puller poduk, Sadicarnot linance, Legrand trgovino, AIlain-Turgo poljedeljstvo, C u v i no t pošto, Kr a n t z pomorstvo, Delebecque pa vojsko. Kdo da bode vzel pravosodje, se še ne ve! Z afgansko vojsko ne bo nič, ker je Bismark ne mara. Nemški poslanik v Petrogradu potrudil se je nedavno k Giersu, ter mu je jako vljudno, pa določno povedal, da Nemčija ne želi, da bi se Rusi in Angleži za Afganistan zgrabili. Giersu je bil ta migljej jako všeč in je rekel, da bode kolikor mogoče na to delal, da se bo mir ohranil. Če bi pa Avgleži le preveč sitnosti delali, pravi Giers, tedaj se pa na Nemško posredovanje zanaša. Poslanik je na to rekel, da se Nemčija ne bo branila dobrega dela storiti, ako jo bode kdo zanj prosil, sicer se pa nadja, da tega ne bo niti potreba ne! Kralj Janez Aoesinski jel je Lahe pisano gledati, od kar jim je na misel prišlo, da bi bilo vendar-le mnogo bolje za njihove vojake, če bi jih čez leto v Bogoške hribe in pa v mejno mesto Keren poslali hladit se, kakor pa da se okoli Ma-sane prepekajo, ter je svojo politiko nasproti Lahom ob Rudečem morji popolnoma spremenil. Kralj Janez se namreč boji, da se bo Lahom, ako bodo v Kerem že naseljeni, smola na hlače prijela in jih ne bo več venkaj spraviti. Lahi edino bi mu še ne delali toliko preglavice, toda ravno v tistem kotu prebivajo njegovi največji nezadovoljneži, ki bi se v tem slučaji takoj z Lahi pobratili in sitnost bi bila gotova! Kongiška država je silno velika. Šestkrat toliko je je kakor Avstrije in ima tudi po tem svoje površje. Meri namreč 2,300.000 kvadratnih kilometrov, od kterih ste dve tretjini silno rodovitni. Jezera merijo 120.000 kvadratnih kilometrov, vodovje za plovbo pripravno meri pa 6000 kvadratnih kilometrov. Med temi je Kongo sam vse skozi plovitvi ugoden, izvzemši morda kakih 220 kilometrov na daljavo ne, kjer brodarstvo mnogobrojni slapovi ovirajo. Prvi poglavar od Evrope potrjen, kakor smo že omenjali, bode obče zaslužni Stanlej, ki bode takoj ondi železnico graditi jel in jo bo v 2 letih dodelal. Trgovina se je jako razvila in so vse postaje tako napravljene, da so zamorcem prav pri rokah. Prebivalcev ima okoli 30 milijonov. Zemlja je silno rodovitna in ima mnogo natornega bogastva v sebi. Izvirni dopisi. Iz Vipave, 2. aprila. Razmere z ozirom na letino so do sedaj jako vgodne. Nadejamo se tedaj prav dobre, bogato in plodonosne letine, ker solnco prav toplo sije, za poljske domače pridelka in burja sedaj tudi preveč močno no piše. Včasih nas tudi kak prijazen dežele obišče, kteri je pa tudi vgoden za naše polje. Okoliščine so toraj za polje jako vgodno Bog daj, da bi tudi tako ostale. A ne samo polje ampak tudi vraža ima in bode morebiti tudi zanaprej imela dobro letino. O zadnji hočem [tu nekoliko spregovoriti, temveč ker so mi reč zelo važna dozdeva. Ljudstvo se jo tu jako vzno- mirilo. Vzrok temu je nek žid, kteri prodaja svoje blago na Opčini pri Trstu. Ta prodaja blago jako drago proti vsakomesečni plači. Treba je kupčeval-eem pokazati samo domovinski list in imajo že skoro blago v roki. K vzroku te prekucije so posebno pripomogli krčmarji okoličani, kteri so odrinili na Op-čino, ter si tam nakupili blaga za kake štiri sto goldinarjev. Ti so zelo revni, in žid lahko popusti up, da bode kedaj plačilo za blago od njih dobil. Iz tega sklepajo tukajšnji prebivalci, da ta žid zastonj blago ljudem daje. To je postalo predmet vsakdanjim govoricam. Zarad tega se ljudje kar trumoma zbirajo ter se posvetujejo o tej reči. Ti mislijo iti pred prazniki tjekaj po blago, da bodo kaj za „piruhe" dobili. Njih prednja straža je že v torek tjekaj odrinila. Udje te straže so bili štirje tukajšnji prebivalci, pravi veleposestniki: barvar, čevljar, krznar in delavec. Prava čvetorica! Ti so se polni nade tjekaj podali: Barvar je mislil voz belega platna semkaj pripeljati, ga pobarvati in prodati , čevljar je mislil celo Vipavo obuti, krznar vse s kožuhi preskrbeti in delavec lepši bodočnost si pripraviti. Ti so se od tam vrnili včeraj zvečer s piruhi v podobi velicega „aprila". Vse se jim posmehuje in dobro obdeluje v pogovorih. A ljudje vendar verujejo, da ta žid zastonj blago daje vkljub temu lepemu dokazu. — Nekteri pravijo, da je ta žid „antikrist" in da je konec sveta že tu, drugi zopet trdijo, da je nek milijonar štiri milijone goldinarjev revnim zapustil, in da ta žid tiste štiri milijone revnim razdeluje. Zopet drugi trdijo, da je ta „žid" prostozidar; kteri ljudem denar in blago deli, da se svoji veri odpove ter po domače „hudiču vpiše". To je toraj, kakor že rečeno, povod in predmet vsakdanjim govoricam. Za sedaj naj zadostuje, če pa bode reč huja postajala, hočem Vam poročati. Domače novice. (Vstajenje), najlepši in najčastitljivejši praznik v katoliški cerkvi, obhajalo se je danes pri jako lepem toda vetrnem vremenu po Ljubljani v sledečem sporedu: Pričeli so ga s slovesnim sprevodom pri nunah ob 3 popoludne, ob V¿4 pri Frančiškanih, ob 4 v Šenklavži, ob 5 pri sv. Petru in v Trnovem in ob 6 pa pri sv. Jakobu in pri usmiljenkah v bolnišnici. Jutri zjutraj ob 4 bo pa pri novi cerkvi Jezusovega srca. (V Polhovem Gradci) je sinoči ob '/aH- uri umrl čast. g. župnik Jakob Fada, po kratkem a hudem bolehanji. Bil je ranjki rojen na Jesenicah na Gorenjskem 23. julija 1808. Sina silno revnih staršev pošljejo dobrotniki že bolj priletnega v šolo v Ljubljano, ktero je nadarjeni in pridni mladenič prav dobro dovršil in bil 1. 1836 v mašnika posvečen. Služboval je kot kaplan v Eibnici, v Ljubljani pri sv. Jakobu in v stolni cerkvi. Nad 30 let bil je župnik v Polhovem Gradci, kjer je goreče delal za čast Božjo in zveličanje bližnjega. Krasno ozaljšana župnijska cerkev, zvonovi, šola, kaplanija, pričajo o njegovi delavnosti, le nekaj je bil pozabil — na-se namreč, razun župnijske hiše, ki je bila zidana ravno popred, kakor je gori župnik postal, so farovška poslopja v jako slabem stanu, skrbel je le za druge, za-se mu ni bilo. V zadnji bolezni vedno se je priporočal znancem in prijateljem v molitev, ta njegova zadnja želja, tako upamo, se bode tudi v obilni meri spolnila. Pogreb bode v torek 7. aprila ob 10. uri dopoludne. R. I. P. 1 (Umrl je) c. kr. vladni sovetnik dr. Stockel po daljšem bolehanji, nocojšnjo noč. Zvonilo mu je kmalo, ko so zvonove odvezali. (7 Celji) je umrl na veliko sredo občespošto-vani pekovski mojster Kari Sima v 78. letu svoje starosti. Njegovo smrt obžaluje 43 (tri in štirideset) vnukov in 5 vnučičev. (Iianjki vitez Resingen) je, kakor je bilo v „Slovencu" že omenjeno, za dobre namene mnogo premoženja razdelil. Vsled njegove oporoke dobi tudi spodnještajarsko nemško napredovalno društvo (Fortschrittsverein) 100 gld., nemški „Schulverein" 200 gld. (Pred nekim časom) sta pobirala po Ljubljani, pozneje pa po Spodnjem Štajarji, dva nekako kot meniha oblečena popotnika milodarov za zidanje neke „katoliško cerkve v Jeruzalemu". Na Hrvaškem so ju prijeli in kdo sta bila? Dva žida iz Galicije. V knjižici, v ktero so se zabilježevali darovalci s svojimi doneski, se nahaja mnogo častitih imen! (Okrožna sodnija v Celji) je te dni v pričo treh rabinov razvezala zakon žida Salomona z ži-dovkinjo Babette Ružička. (Slovensko pevsko društvo) v Ptujem na Štajarskem se jako vrlo razcvita in ima 200 udov, med temi tudi nekaj jako odličnih. Najnovejši vsta-novnik tega društva je Celjski advokat dr. Sernec, ki je nedavno k društvu pristopil za vstanovnika s 25 goldinarji. Društvo, ki ima svoje ude po vseh slovenskih pokrajinah, imelo bo svoj veliki pevski zbor na malega Šmarna dan v Celji. Pesni, ki se bodo skupno pele so: 1. „Mi vstajamo", od B. Ipavica. 2. „Slava Slovencem", besede Virkove, vglasba A. Försterjeva. 3. „Zvezna", vglasbil Nedvčd. 4. „Slovenec sem", vglasbil dr. Gustav Ipavic. 5. „So-kolska", vglasbil Förster. Vse te pesni pele se bodo v moškem zboru. Za mešane zbore pripravljene so pesni: 6. „Bodi zdrava domovina", vglasbil F. S. Vilhar. 7. „Tiha luna", vglasbil S. Jesenko. Med posamičnimi točkami svira vojaška godba. (Goriška Vincencijeva drušba) izdala je svoje poročilo za leto 1884. V oddelku za uboge prejelo se je 1377 gold. 7 kr. Izdalo se je 1315 gld. 80 kr. in preostaja 61 gld. 28 kr. V oddeleku za bolne nanašajo dohodki 623 gld. 72 kr., stroškov pa 151 gld. 80 kr., ostane še gotovine 471 gld. 92 kr. V oddelku za mlade ljudi nabralo se je 315 gld. 97 kr., stroškov je bilo pa 173 gld. 98 kr., toraj ostaja 114 gld. 99 kr. Skupnih dohodkov je družba imela 2316 gld. 76 kr., skupnih stroškov pa 1641 gld. 58 kr., toraj ji ostaja konec leta 1884 675 gld. 18 kr. Razne reči. — Pritožbe zoper učenike. Pretekli mesec se je po Dunajskih novinah čitalo, da je deklica IV. razreda v šestem okraji Dunajskem pri telovadbi dvakrat iz lestvice padla, ker jo je dotični učitelj predolgo pustil pri tej vaji, vsled padca pa se ji je glava pretresla in dan pozneje je umrla. — Češ, deklica je v šoli tako pripovedovala. Preiskavah so stvar in kaj je bilo? Deklica je še pred telovadbo tožila, da jo glavo boli, telovadbe se niti ni vdele-žila, toraj tudi ni mogla pasti s lestve. Deklica je marveč njeni součenki pripovedovala, da je doma na stopnjicah padla in da jo od tega glava boli. — Še drug slučaj. V Tilnovih ulicah sta se dečka pretepala, deček je vrgel dečka tako močno ob zid, da se mu je glava pretresla, in da je v kratkem času zarad tega umrl. Ko bi se bil učenik takega dečka le dotaknil, kako lahko bi bil prišel v najsitnejši položaj. — Mar se to ni že na Kranjskem zgodilo? — Kako hvali protestant t r apiste. Ko sem nedavno na kolodvoru čakal na odhod vlaka — piše znani trapistički prijor o. Franc — nagovoril me je neki nemški gospod, in vprašal, ne bi li mi trapisti pripravljeni bili vtemeljiti samostan v Zulua deželi, ter pristavil, da nam bo on preskrbel brezplačno zemljišče. Ko sem mu odgovoril, da bi to prerano bilo, ker se še nismo vtrdili v Pinetovnu, nadaljuje: „Jaz nisem katoličan in ne govorim zarad vere, ali jaz sem tega mnenja — tukaj mogli bi edino trapisti, kolikor o njih čujem, prevzeti misijon. Poznam, reče, vse različne misijonarje pro-testantovskih družeb, ki so med Zului; no, ti ničesar ne opravijo." Jaz mu rečem: „Oni bajé imajo opraviti edino s pridigami in s svetim pismom." On mi odgovori: „Niti to. Oni ne delajo prav nič, oni žive samo za sebe." Na moje vprašanje: „Zakaj se več nadeja od trapistov, preden jih ne poznil", mi odgovori: „Dosti sem o njih slišal, oni hodijo pravo pot." Nato zažvižga vlak na odhod, in jaz gospoda povabim, da me obišče pri" priliki. — Res, trapisti so „pijonirji" kulture in to spozná, tudi protestant, če pravično sodi o njihovem delovanji. — Mož nezaslišane darežlj ivosti. V mestu Cincinati umrl je eden najbolj bogatih in viteških mož, R. Springer. Isti je bil poprej protestant, ter se je oženil s katoličanko, ktera ga je — kakor je sam pripovedoval — s svojim pobožnim in svetim življenjem naklonila, da je začel več premišljevati o veri, s dokler na zadnje ne prestopi v katoliško cerkev. Že v svojem življenji pomagal jo siromakom, bolnikom, vdovam, slabotnim, rodovini in služabnikom, ter izdal za nje ogromno svoto; v oporoki pa je zopet napisal veliko v plemenite svrhe. Tako je daroval n. pr. katoliškemu angleškemu siro-tišču 50.000 dolarjev, samostanu dobrega pastirja 35.000 dolarjev, nadškofu v Cincinati za semenišče 100.000 dolarjev, Frančiškankam 20.000 dolarjev, malim sestram sirotišča 35.000 dolarjev, katoliškemu hotelu dobrega Samaritana 30.000 dolarjev in svojo knjižnico, Frančiškanom za odgojo zapuščenih dečkov 35.000 dolarjev, župnijski šoli stolne občine 40.000 dolarjev, usmiljenim sestram 5000 dolarjev itd. Nadalje je daroval mestu Cincinati za razstavni zaklad 50.000 dolarjev, glasbeni dvorani 100.000 dolarjev, umetniškemu muzeju 70.000 dolarjev in umetniško zbirko veliko vrednosti, glasbeni šoli 127.000 dolar- jev. To je gotovo redka, v Evropi nezaslišana darež-ljivost ter sad žive katoliške vere, ki se v dejanju pokazuje. Telegrami. Budapešt, 3. aprila. V stanovanji dr. Alt-manna umorjeni ste bili včeraj popoludne okoli 5. ure dve dekleti, prva 20 ,druga 8 let stara. Iz skrinj in omar jo bila vrednost pobrana. Morilec je obiskovalec tečaja za državno računstvo, 25 let star in se Emerih Balenticz piše. Ko so ga bili prijeli, je obstal da je on morilec. Vzrok umora je bil denar. Pariz, 4. aprila. Kriza še vedno traja. Constans je prevzel sostavo kabineta, ker so se vse druge kombinacije razbile. Charleroi, 4. aprila, V premogovi jami Marcinelle vžgal se je treskalni plin in je 18 delavcev pobil. Poziv in prošnja. Letos je tisočletnica smrti sv. Metoda v Velehradu na Moravskem, kakor je našim bralcem znano po mnogih dopisih in člankih v „Slovencu". Že 14. februvarja se je pričelo romanje Slovanov raznih dežel in raznih plemenov v Velehrad; bo posebno velikansko velikonočni ponedeljek, 6. aprila, ter bode trajalo do pozne jeseni. Mnogo bo če-ščen sv. blagovestnik Metod, mnogo molitve se bode zgodilo na njegovem grobu za ze-dinjenje vseh Slovanov v edino izveličavno cerkev, rimsko katoliško. Bog daj, da bi bila uslišana molitev vernega ljudstva na priproš-njo sv. Metoda! Saj zedinjenje bilo bi tako lahko mogoče, ker v nauku nas le najmanjše število resnic loči, a napuh in trmoglavnost jo žalibog od nekdaj edini zadržek zedinjenja. Tudi iz naše in sploh iz slovenskih dežel jih bode romalo mnogo v Velehrad; ker veliko se jih je že zato oglasilo, pa romalo jih bode tje pa še mnogo več, a vendar kaj je vse to proti celoti Slovencev? Izmed tisoča prebivalcev tudi ne jeden. Vsi ne bodo imeli srečo, da bi sv. Metoda na njegovem grobu počastili ter se vdeležili duhovnih dobrot, ktere so sv. oče Leon XIII. romarjem podelili v toliko bogati meri. A na kar prej nismo mislili, se je zgodilo. Sv. oče, papež, posebni prijatelj Slovanov, so na prošnjo čeških škofov podelili vse duhovne dobrote, kakor jih romarji za-dobivajo v Velehradu, tistim vernim, ki bodo v domači deželi od škofov v to odločeno cerkve obiskovali ter molili po namenu papeževem in romanja na grob sv. Metodu. Tudi pri nas na Kranjskem so premilostljivi knezoškof Misija obljubili prositi za enake dobrote; upanje smemo gojiti, da Njih prošnja bode v Rimu tudi uslišana. Gotovo bi se v to najbolj spodobile cerkve, altarji, ki so sv. Oiril-Metodu lastno in posebno posvečeni, toliko bolj, če bi bili v sredi Slovenije. In glejte, dragi bralci, tudi to že imamo. Že leta 1881, ko jo bilo veliko romanje v Rim, ravno tema dvoma apostoloma Slovanov na čast, je bilo v Ljubljani sklenjeno, da se pri novi cerkvi presv. Srca Jezusovega postavi posebej kapelica tema svetnikoma na čast, Slovencem pa v spomin posebnega poslavljenja Cirila in Metoda v Rimu in za celo katoliško cerkev. Kapelica je bila res drugo leto postavljena, pozneje popolnoma dodelana in potlakana, a altar s podobami teh dveh blagovestnikov ni mogel biti postavljen zarad prevelikih stroškov, ki jih je prizadejala cerkev in novo stanovanje gg. misijonarjev. Mar li pa naj kapelica, posvečena ss. Cirilu in Metodu, tudi letos o praznovanji ti-sočletnice smrti sv. Metoda, brez podob in altarja ostane? Letos, ko blagovestnika, naj-veča dobrotnika Slovanov, vso časti? Lotos, ko so namestnik Kristusov častilce in romarje tako bogato obsuli z zakladi sv. cerkve, z odpustki? Ne, to so ne sme zgoditi! Ravno v spomin tisočlotnico smrti sv. Metoda naj bode postavljena v altar s podobami ss. Ci- l-ila in Metoda. Že o priliki občnega zbora katoliške družbe za Kranjsko, se je o tem pogovarjalo; po dogovoru s prečast. gg. la-zaristi, ki so se tega posebno oveselili, je bilo sklenjeno, na vsak način altar postaviti in kapelico okinčati, da bode vredna takega praznovanja. Edino, kar so gg. misijonarji prosili, jo bilo to, da bi dobrotniki blagovolili nekoliko pripomoči, da bi se zamogla omisliti prav lepa kipa ter vsa kaplica primerno ozaljšati, vso drugo skrb hočejo sami prevzeti ter tudi vse do 5. julija, glavnega praznika ss. Cirila in Metoda izvršiti. Obetali smo to, zanašaje se na darežljivost in vnemo Slovencev, ki je znana vsemu slovenskemu svetu. Zato poživljamo in prosimo vse naše ljube rojake, naj letos k veči časti s s. C i r i 1 a i n M e t o d a po svoji moči darek na prazen altar položijo, da bode do konca junija oboje: (altar in kapelica) tema blagovestnikoma posvečeno,' vredno okrašeno in dodelano. Za darove toliko bolj prosimo, ker želimo s temi še dva blagovestnika, ki sta nam Slovencem še bližje, v tej kapelici počastiti in ktera naša škofija takoj po osmini ss. Cirila in Metoda, namreč 12. julija, tudi z osmino časti. To pa sta ss. Hermagor in Eortunat, ktere želimo postaviti na vsako stran altarja. Tako bila bi kapelica, pridelana cerkvi najsvetejšega Srca Jezusovega, posvečena štirim glavnim pomočnikom Slovencev: Ss. Cirilu in Metodu, ss. Hermagoru in For-tunatu. Vse jo že naročeno ter bode tudi o pravem času izvršeno. Da bi se pa dariteljem povrnilo z duhovnimi dobrotami, so premil. knezoškof obljubili ne le dobro delo po moči podpirati, ampak tudi pri sv. očetu Leonu poprositi za popolne Odpustke meseca julija tek. leta za vse obiskovalce kapelice. Oo. lazaristi pa so obetali v obeh osminah: sv. Cirila in Metoda, Hermagora in Fortunata, toraj od 5. do 19. julija imeti za obiskovalce duhovne vaje. Evo tedaj lepo priliko dobro storiti za čast božjo in pridobiti si obilno duhovnih dobrot. Zato konečno zaupljivo ponavljamo svojo prošnjo za pomoč in podporo, da se delo vredno izvrši. Darove sprejemlje slav. vredništvo „Zg Danice" in vredništvo „Slovenca"; stolni župnik, prečast. kanonik Urbas in očetje lazaristi. Bog blag oslovi delo v svojo in svojih svetnikov čast in vernim v i z v e 1 i č a n i e! Besedne letopisnice (chronogrami) na čast ss. Cirila in Metoda. II. Slava svetima apostoloma Cirilu in Metodu in priporočenjc v njuno priprošnjo. 6. Večna sLaVa tebi, sVetl MetoDIJ! Častit apo-stoL Vseh SLoVanoV! 7. SVetl MetoDIJ! prlpeLJI Vse razkoLnlke V naroČJe sVete katoLIške CerkVe! 8. SVetl ClrlL In sVet MetoDIJ! osreČVJta bLago SLoVane s priprošnjo sVoJo! Zahvala. Naj svet izve, da ima Ilrenovška župnija za predstojnika moža, kteri je znan po vsem Kranjskem kot učenjak, domoljub, prijatelj in velik dobrotnik šolski mladini in revežem domače kakor tudi sosednjih du-hovnij. Ta velečastiti gospod je dr. J u rij Sterb ene, župnik, deželni poslanec, predsednik kraj. šolskemu svetu, krajni šolski nadzornik itd.; on je že pred petimi leti pomnožil tukajšnjo, poprej ubožno šolsko knjižnico z mnogimi koristnimi knjigami in šolskimi listi, a daru, kterega ji je pa letos meseca marca nakloniti blagovolil, ne smem in ne morem zamol-čati. Naj bi bil mnogim za izgled in spodbudo Prejel sem od visokočastitoga gospoda za tukajšnjo šolsko bukvarno sledeče reči: 7 letnikov „Novic", 5 letnikov „Zgodnje Danice", 3 letnike „Mira", 6 letnikov „Slovenske Čebele", 5 letnikov „Cvetja a vrtov sv. Frančiška", 1 letnik „Učiteljskega Tovariša", 3 letnike „Pravnika", 2 letnika „Archiv filr Ileimatskunde", „Spominek o šeststoletnici" in 177 knjig različne vsebine, večjidel knjige „Slov. Matice" iu „Družbe sv. Mohora" v vrednosti nad 100 gold., ktere bode šolska mladina in tudi drugi •odraščeni v poduk in zabavo gotovo z veseljem či- tali; in veliko njih bodo tudi učiteljem pri poduče-vanji zelo koristile. Vodstvo tukajšnje dvorazredne ljudske šole si šteje toraj v prijetno dolžnost, da se preblagemu gospodu daritelju v imenu šolske mladine, tukajšnjega krajnega šolskega sveta in učiteljskega osobja za ta prelepi dar najtopleje zahvaluje, ter prosi, da )i nam prečastiti gospod tudi v prihodnje svoje )lagotvorne roke ne odtegnil. Bog Vam povrni stoterno! Hrenovice, 1. aprila 1885. Matija Arko, šolski vodja. Zahvala. (Prevod iz nemškega.) Podpisani izrekamo iskreno zahvalo čč. gg. misijonarjem Urbanu Nežmahu, Francu Ja-ševcu in Adolfu Pogorelcu, ki so od 21. do 30. marca t. 1. z neutrudljivo gorečnostjo pri nas sv. misijon obhajali. Ker jim mi nikakor ne moremo povrniti, prosimo, da bi jim ljubi Bog obilno povrnil. Weissenfeis, 2. aprila 1885. Ivan Belec, Andrej Eichelter, župnik. župan in ključar. Gašpar Plesch, ključar. Tujci. 2. aprila. Pri Maliči: pl. Stôekl, soproga e. kr. vladn. sovetnika, z Dunaja. — Krik, Janez Lautner, Ran, trgovci, z Dunaja. — Hermann Kalkhoff, trgovec, iz Ramscheida. Pri Slonu: Ignacij Schrecher, Jarsch, Josip Riter, trgovci, z Dunaja. — B. Sehmidl, učitelj, z Dunaja. — Dr. Aleks. Pirko, vrednik, z Dunaja. — Glanzmann, trgovec, iz Trsta. — Leandor Tuggi, trgovec, iz Vidma. — Alojzij Blažič, zasebnik, iz Siska. — Mally, fabrikant, iz Teržiča. Pri Južnem kolodvoru : A. Maurer, c. kr. nadporoč-nik, iz Lvova. Umrli so: 1. aprila. Janez Boltežar, pok, 39 let, Rožne ulice št. 5, Variola. — Andrej Lisec, krojač, 34 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. V bolnišnici: 1. aprila. Karol Turk, ključavničar, 64 let, zlatenica. Vabilo na naročbo. „SLOVENEC", edini slovenski konservativni dnevnik, nastopil je s 1. apr. drugo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista. Vsak dosedanji naročnik pa list najbolje razširja, ako sklene prej ne mirovati, da mu jednega naročnika pridobi. „Slovenec" veljil za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman vel j A: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ Opvavništvo „Slovenca". ik z Dunaja „Pri Maliču" (5) stanuje v II. nadstropji, soba št. 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9,—1. in od 2.-5. ure popoldne. Vse operacije, kakor jih današnji čas zahteva, izvršujejo se hitro in točno. Pl'i |> 01'01 *i 10 . Za prihajajočo pomladansko sezono priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejše mode, izdeluje obleko po najmodnojšem in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni ceni. S spoštovanjem w F. (usmuaiiii. Na umetne cvetlice, I ki so od pravih naravnih tudi za las ne ločijo, usojam -si opozarjati prečast. duhovščino, da jih imam silno krasno in bogato zalogo. Pri meni dobivajo se različne ponarejene cvetlice in zelišča, natanko naravnim podobno. Vso gospodo prijatelje cvetlic prijazno vabim naj se v mojem stanovanji na lastno oči prepričajo o dovršenosti tukajšnjih izdelkov. Ob enem čutim pa jako prijetno dolžnost vsem dosedanjim gospodom, ki so pri meni cvetlice za cerkev naročali, najtoplejo zahvalo izreči, združeno s prošnjo da ine še nadaljo počaste s svojim zaupanjem. Z odličnim spoštovanjem (3) Gerti Nekrep v Špitalskih ulicah št. 9 v I. nadstropji. Prodaja zemljišč. V Volmanovem gradu v Kandiji pri Novem mestu prodajale se bodo takoj po praznikih, to je, od 7. aprila počenši, vsa k gradu spadajoča zemljišča posamezno ali skup s prav vgodnimi pogoji. Kmetovalcem, kteri se hočejo tii naseliti, imajo prav lepo priliko si večje ali manjše zemljišče pridobiti, skupno ležeče in blizo mesta. Več o tem pove lastnik Volmanovega grada v Novem mestu. (3) Terček & Nekrep,] trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo im.jl>ol j-sega kmetijskcira in j>oljeoI. jslvi mavec (gijp.s); dalje želesenične šino in kovanja asa sstavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (30) S Lï poprej Matej Sclireiiier, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Lj ubij a n i. Sv. Petra cesta štev. 27. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vso orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kolibe, lainpe, križe za bun-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebreuc, tudi izdelujem rumene, ka-koršno kdo želi; staro cerkveno orodje hode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati. Priporočam tudi svojo novo napravo za posrebrovanje. Sprejemajo so vsakojake kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove. Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni. Poni kije vanje se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem 110 prijema rja in prav lopo izgleda. Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zlogu natančno p o nakazanem obrisu točno in kar mogoče ¡>0 nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano. (4) Učenec, star 13—16 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika sprejme se takoj v prodajalnici (2) J. & G. Jelovšek-a na Vrhniki. (4) Naznanilo. V zalogi podpisane bukvarne so izšle novo ,S mar niče" za leto 1885 z naslovom: t Podučljivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" Za Šmarnično opravilo spisal X JOŽEF KERČON, duhoven ljubljanske školije. Z dovoljenjem visokočastitega kapitelvikarstoa Ijub-Ijansks škofije. XII, 338 str. Te „Šmarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbrani tvarini in praktični izdeljavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in vdanost do prečiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti. Tvarina je tako-le razvrstena: Materni dom — Marijina prva daritev — Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno ime (2) — Materno srce (2) — Materna čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Materna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridejana je sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanije in sv. križev pot itd. Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le: Vezane v pol usnji .... — gl. 90 kr. „ vse v usnji .... 1 „ — „ „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček. Katoliška Bukvama v Ljubljani. | I Zahvalna pisma. Gospodu I e k a r j u -w ZHZjj ■■ ■ - Podpisani potrdim s tim, kakor se resnici spodobi, da že 10 let prejemam homeopatične zdravila od lekarne g. Gabriela Piceoli-ja v Ljubljani za domačo potrebo in so se taista vedno posebno dobro obnesla, toraj homeopatično lekarno g. Piceoli-ja lahko vsakemu z najboljšo vestjo priporočam. P od lipo, meseca maja 1884. Frane Arko, župnik. Prosim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vaše „želo de ene esence", katere je že mnogim pomagala, 24 steklenic. Ljubno, 15. maja 1884. Matej Strnad, župnik. Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 ste klenic Vaše zares izborne „želodecne esence" Na Ponikvah, 21. maja 1884. Anton Batagelj, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu Osemnajst let bolehala sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa sem dobila Vašo „želodecno esenco" mi je že po nekterih steklenicah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena. Roveredo, Tirolsko, 10. februarja 1884. Marija Schwarz. Prosim, da mi zopet pošljete 12 steklenic Vaše „že-lodečne esence", katera me jo popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Moja sestra je v svojem 66. letu ozdravila, ko je šest steklenic porabila, če tudi je popred mnogo let bolehala. L i e z e n, 5. marca 1884. (15) Franc Stanko, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Štajarju. Piceolijeva želodečna esenca, od Piccoli-jeve lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migrene itd. in je najboljši pripomoček za gliste pri otrocih. 1 steklenica 10 kr. Izdelovalec 'jo pošilja tudi v zabojih po 12 steklenic skupaj za i gl. 36 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zrniraj svežna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Podpisani priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo zalogo bruseljskih klobukov in druzih stvari, kakor vsakovrstne klobuke za gospode, posebno pa: «uliuono klolmko (Lodonhiite) v raznih barvah po 2 gld. 20 kr.; trde lclo-buke, najnovejši izdelek, rujavo ali črne, dobro blago, po 2 gl. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gl. 50 kr.; ldolMikc xn deelio po 1 gl. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratiiike, kravate i. t. d. Z odličnim spoštovanjem (5) Ivan Soklic*, poprej Fribošič, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo. Izvrsten med (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, (6) svečarji v Ljubljani. TJmetne (4) zobe in zobovja ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. Franc Christofov (4) brez duhu, tudi ho takoj posuši. Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdor si hoče sam tla pološčiti (lakirati.) Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ali pa le samo leskeč brez vsake barve. Uzorni namaz in poduk za rabo dobiva se po zalogah. ZMT:a?a».:M_«s Ol» h- i ¡»«s • t', Berolin in Praga, izumnik in edini izdelovatelj pravega leskečega laka za tlak po sobah. Edino pooblaščena zaloga za Ljubljano in okolico pri .Tan. Luclemannu. J. pl. Trnk6czy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodee, TROPFEK nur ECHT bei APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH \ STUCK zo. v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanjc slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdezj-ju. Razpošiljava se lo Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnelc ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stckl. 50 kr. Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski evet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam nujprisrčulšo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (47) posestnik v Šmarjl p. Celji. 1 zun IjSKl, izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stckl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. l*omuhljevo (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Salicilna nsina voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, c. li. prlv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila s dežele isvršč se talcoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. tMSMtaa«« Mepassfaro y LpMfam® vstauovljeno leta 1835, za tolarska in galanterijska Heia, kakor ti za kovinski tisek JB\ H. NOLLI-jevo, na Valvazorjevem trgu št. 3, (i) priporoča svojo bogato asalog-o liuliii» jkIîo ii» i>o1»im*io poHode, kakor : škafov in ka-dunj, vsake vrste svetil ni c, svetil ni c z odsevom za izložišča in kegljišča, vrče v za olje, mleko in za polivanje, mlinov za kavo, samovarov, korcev iz bakra, medenine ali iz kositarja, oblastih pogrevalnic, cinastih žlic in zajem a 6, likačov (pegljev), m odi i če v za žoleo in pecivo, vsakovrstno posodo za ineroitd.; sprejema vsakojako dela i* lileparMlce stroke v bakru, medenini, železu, kositarju, pocinkanem železu, cinku ali ploščevini in einu, vsakojaka klcpnrskn delu pri stavl»n,li v Ljubljani in zunaj. Poprave in Imi-viin j<> srvonilcov izvršuje brez neokretnih odrov, kolikor mogoče poceni in je porok za pošteno delo in jako dobro blago. Naročila po napovedbi ali po načrtu izdeluje točno in kar se dâ hitro tudi na zunaj, ter ceneje kakor vsako drugo iz to stroke.