Pravl Slovenci, VlndlSi In juina Štajerska Graška »Tagespost« je 10. aprila t. I. objavila članek »Slovenci na Koroškenri«, dva dni prej ipa »Berliner Tageblatt« članek »Spodnje Stajersko«. Prvi deli prebivalstvo Koroške v prave Slovence in Vindiše potvarjajoč pri tem našo zgodovmp, kar dokazuje še vedno staro miselnost avstrijskega nemštva; drugi pa opisuje »trnjevo« pot Nemcev na Južnem Stajerskem v kulturnem, jezikovnem in verskem pogledu. Je to jeremijada, katerih smo že vajeni in katcre lahko ovržemo z dokazi iz svobodnega življenja Nemcev v naši deželi. Pri tem dokazovanju in primerjanju nam seveda bolest sti&ka srce, ko naša »bajkanska« kultura daje pri nas Živečim Nemcem in celo Nemčurjem popolno svobodo. iPisca sta vsdcakor sodila situacijo po narodnem Teku »Vsak sodi po svojem kopitu«. Predaleč bi zašli, ako bi razpravljali o vseh v obeh člankih predbacivanih natokevanj in pretvorb, ne da bi pri tem zopet odkrili rah našega naroda. Vendar mora učiteljstvo, ki je v vseh teh bojih stalo z drugimi borci na vidnem mestu, zopet izpolniti zahteve vklesane v gosposvetski kamen ter braniti zemljo slovenskih knezov Boruta, Goi*azda in Inga in »nemško deželo med Dravo in Savo«. Učiteljstvo je, kakor že rečeno, stalo v vseh nacronalnih bojih na vidnem mestu ramo ob rami z drugimi, živelo v ne- posrednem stiku z narodom, borilo se v društvih in šolah proti nemškim organizacijam in njihovimi ponemčevalnicami Schulvereina. Stoletja je obiskoval njihove hiše, stoletja poučeval otroke v jeziku pradedov. Zatp ob tej ipriliki lahko z drugimi branitelji odločilno zavrne nesmiselne zahteve z Dunaja in Berlina. Učiteljstvo, kot najte&nejši delavec z narodom in dober ipoznavalec njegove uSmerjenosti, najstrožje obsoja pretvorbe različnih starih nemakih in avstrijskih moiganov,. ki skušajo iz samokoristnih nagonov deliti Slovence na Koro§kem v različne med seboj nerazumevajoče se skupine, kakor tudiodločno zavračuje absuirdne trditve bivših absolutistov o »trnjevi« poti Nemcev na bivšem južnem Štajerskem. V dokaz prvega navajamo tisočktno uporabo slovenskega jezika na Koroškem, ki se nikoli tako ne razlikuje v svojih narečjih kpt n. pr. Nemec iz s-ivera in njegov brat iz juga ali pa celo žlahtna nemščina Dunajčanov in naših Kočevarjev ter isto toliko staro slovensko tradicijo. 2e leta 1444. je naš zadnji knez Ingo prepustil Ernestu Zeleznemu oblast nad Slovenci in vendar so morali Nemci na Koroškem leta 1920. v slovenskem jeziku — v jeziku ondotnega prebivalstva — agitirati za svojo zmago, pri čemer so se pasluževali tudi pretvorb, prevar, glasovanja mrtvih in najširoko- grudnejših obljub svobodi. Naš narod je vkljub sto- in stoletnemu robstvu ostal vedno za germanizacijo odporen. Iluziji nemškega dopisnika o »nemški deželi med Savo in Dravo« odgovarja učiteljstvo, zavedajoč se nepotrebnosti razprave tega vprašanja, samo tole, da je to samo nadaljnji korak njihovega sistematičnega grabljenja naše zemlje, da je tu narod isto tako odporeh p-roti germanizaciji kakor na Koroškem in da smo Jugaslovani tolerantnejše pdstopali z njimi, kakor pa marsikatera velesfla. ki z največjim bobnom razglašuje svoje razumevat^e do k^ilturnih vietfnot naše na- rodne naanjšine. NašimtfcNer»c#ijfiy se godi mnogo botje, kotf*ga njihovirn b|.atqem prav v bližini nieje' al^telb onim v fajhii. Poleg svobodnega šolstva vseh vrst uživajo poipolno svobodo Kulturbundi, Sangervereini, cerkvene občine, itd. A naši bratje na Koroškem — molče! Učiteljstvo je in bo stalo vedno z vsemi drugimi borci na mejah svoje domovine kot buden čuvar jugoslovanske zemlje in njenega svobodnega roda ter bo sočuvstvovalo s trpečimi brati severno Karavank in južno Julijskih Alp, dokler tudi njim ne vzklije svoboda! Rupnik Vinko.