CELJE, 5. APRILA 1979 - ŠTEVILKA 13 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
KOVE VlIZE
Prihodnji teden pričnemo z novo akcijo, ki smo jo tokrat prvič
pripravili skupaj z železničarji celjskega vozlišča in je namenjena njiho-
vemu prazniku Dnevu železničarjev. Gre za tako imenovano filmsko
revijo >>na tirih«. V sedmih dneh bo Kinopodjetje predstavilo prav toliko
filmov, ki so.tako ali drugače vezani na železnico, oziroma življenje ob
njej.
Vse naročnike prosimo, da nam sporočijo, če neredno dobivajo naš
častnik. Namreč, bilo je že nekaj pritožb, v uredništvu pa bi radi
ugotovili kje najpogosteje zmanjka Novi tednik.
MILAN SENIČAR
STO SREČNIH SRC SEDMIČ Z NAMI
Ü Prejšnji petek točno ob sedmi uri zjutraj sta izpred Slovenskega ljudskega gledališča v Celju odpeljala dva udobna
•Izletnikova avtobusa že sedmič sto kmečkih žensk prvič na morje. Prvič smo se ustavili v Žalcu in to pri tokratnem
gostitelju in pokrovitelju veleblagovnici NAMI. Nato smo se popeljali do Rovinja, popoldne »skočili« do znamenite Pule,
• zvečer pa zaplesali v hotelu EDEN ob zvokih starih znancev ansambla Vikija Ašiča. Sobotno dopoldne smo preživeli na
morju ter bližnjem otoku, nato pa se vrnili domov. Res je, da se je lepo vrniti domov, vendar je vsem udeleženkam bilo kar
žal, da sta dva prijetna dneva izven domačih opravil prehitro minila. Sicer pa več o izletu v besedi in sliki na sredinskih
straneh Novega tednika. Na posnetku udeleženke izleta čakajo v idiličnem Rovinju, da se popeljejo z ladjico do bližnjega
otoka.	Foto: TONE VRABL
OKOLJE
VEČ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
Varstvo okolja je treba vključiti v vse srednjeročne načrte
Celovita skrb za okolje in nujnost,
da se vse zahteve za čistejše in var-
nejše okolje pravočasno vključijo v
novonastajajoče srednjeročne načrte
na vseh ravneh - ti zahtevi sta bili v
ospredju na območnem posvetova-
nju, ki so gdi v organizaciji celjskega
izvršnega sveta pripravili minuli pe-
tek v Celju. Posvetovanja so se z izje-
mo predstavnikov šmarske občine
udeležili predstavniki vseh občin ob-
močja, nekaterih republiških in me-
dobčinskih institucij ter delovnih or-
SMizacij, na njem pa je sodeloval tu-
di predsednik republiškega komiteja
za varstvo okolja dr. Avguštin Lah.
V svojem uvodu je dr. Lah poudaril,
da mora skrb za čistejše okolje močne-
je kot doslej prodreti na vseh ravneh
družbenega življenja in dela. V seda-
'^jem srednjeročnem obdobju načrti
'liso bili uresničeni. Krivo je predvsem
^^spoštovanje dogovorov in dejstvo,
da so le v redkih sredinah reševanje
ekoloških vprašanj vključili v svoje
gospodarske načrte. Celjsko območje
s kompleksnostjo svojih ekoloških
problemov gotovo med najpomemb-
l^ejšimi v Sloveniji. Ostro se zastavlja-
jo problemi onesnaženega zraka, voda,
l^banizacije, prometa, hitrega razslo-
Jevanja podeželja, kar vse močno vpli-
na različne oblike onesnaževanja
okolja. Toda prav v celjski občini so v
tem srednjeročnem obdobju s podpi-
som družbenega dogovora o razreše-
vanju onesnaževanja okolja kot prvi v
Sloveniji vendarle dosegli uspehe, je
poudaril dr. Avguštin Lah. Bistveno
je, je sklenil svoja razmišljanja dr. Lah,
da z odgovornim odnosom do okolja
in odnosom do okolja in problemov v
njem dosežemo, da bodo vprašanja
varstva okolja vključena v prav vse
srednjeročne načrte za 1981-^5.
Celjsko območje, ki meri 2380 km^
in na katerim živi okoli 226 tisoč prebi-
valcev, je ekološko izredno obrvime-
njeno. Večina prebivalstva je skoncen-
trirana v sedmih mestih, tu pa je izre-
dno razvita prav industrija, ki močno
vpliva na okolje. Predvsem še bazna
kemična, energetska, kovinsko-prede-
lovalna industrija in druge.
Na posvetovanju so ugotovili, da so
se v občinah območja različno lotili
vprašanj zaščite in varstva okolja. Naj-
več so storili v občinah, kjer je tudi
težav največ (Celje, Velenje). Drugod
več pozornosti posvečajo predvsem
skrbi za odstranjevanje odpadkov in
smotrno gospodarjenje s prostorom.
Pomembno pa je, da eje v vseh obči-
nah močno prodrla zavest o nujnosti
vključevanja nalog s področja varstva
okolja v vse nastajajoče srednjeročne
načrte. Prav tako je pomembno tudi
stališče, da vprašanj víirstva in sanacij
okolja ne morejo zapirati v občinske
meje in slednjič, da povsod zastavljajo
naloge pri varstvu okolja kot gospo-
darske naloge.
Na posvetovanju je bilo izrečenih
več zanimivih pobud. Tako nekatere,
ki vzpodbujajo medobčinsko dogovar-
janje o skupnih odlagidiščih za odpad-
ke, pa druge, ki predlagajo usta-
novitev republiške službe, ki bi lahko
v različnih občinah opravljala strokov-
ne meritve vseh oblik onesnaženosti
okolja in predlagala potrebne ukrepe.
In slednjič, vnovič je bila izražena za-
hteva, da se končno sprejmejo potreb-
ni sistemski ukrepi, ki bodo olajšali
gospodarskim delovnim organizaci-
jam nakup in uporabo zelo drage eko-
loške tehnologije. Zanjo namreč še ve-
dno veljajo visoke davčne in carinske
obremenitve. Podobno kot so že pred
dvema letoma v celjskem družbenem
dogovoru o varstvu okolja opredelili
najnujnejše naloge, njihove nosilce,
roke za izvedbo in način pridobivanja
sredstev, morajo storiti tudi drugod.
Posvetovanje o varstvu okolja v Ce-
lju je vnovič opozorilo, da se bo do teh
nalog treba obnašati še z večjo mero
družbene skrbi in odgovornosti.
BRANKO STAMEJCIC
STMMT
DOmmA JE TOPEL NASMEH
STRAN 9
KO so FANTJE ZGOOAJ ¥STAU
STRANIO
NEPLAČANO 00 DOBROT
STRAM 12-13
STO SREČNIH SRC SEDMIČ Z
NAMI
STRAH 16
DAN ŽELEZNIČARJEM-
NA TIRIH
OB SVETOVNEM DNEVU
ZDRAVJA
»Zdravi otroci - bodočnost sveta.« Pod tem geslom
praznujemo tudi pri nas 7. aprila Svetovni dan zdravja.
Ta pomembna zdravstvena akcija vsakega leta, pa naj
bi letos poudarila pomen Mednarodnega leta otroka in
privedla do konkretnih rešitev za nadaljnje izboljševa-
nje zdravstvenega in socialnega stanja naših najmlaj-
ših in tudi mladih mater.
Letošnji Svetovni dan zdravja je že trideseti po vrsti,
pri nas v Sloveniji pa šestindvajseti. 2e sámo geslo
letošnjega Svetovnega dneva zdravja opozarja na kri-
tično stanje zdravja otrok po svetu in povezuje napre-
dek človeštva z njegovim izboljševanjem. Čeprav smo
pri nas, tako v Sloveniji kot Jugoslaviji, dosegli izre-
dne uspehe prav na področju zdravstvenega varstva in
socialne varnosti, nam mora biti tudi primerjava s
svetovno situacijo opozorilo in vzpodbuda za še inten-
zivnejše napore. Tako letošnji Svetovni dan zdravja
nikakor ni vprašanje zdravja posameznika ali samo
manj razvitih dežel sveta, ampak pomembno družbeno
vprašanje in naloge naše celotne skupnosti.
V svoji poslanici je glavni ravnatelj svetovne zdrav-
stvene organizacije Dr. H. Mahler med drugim zapisal:
»Letošnji svetovni dan zdravja naj zbudi družbeno
zavest o naših skupnih obveznostih do milijonov otrok
vsega sveta. Otroci, rojeni v času od 1979 do 2000 bodo
ob prelomu tisočletja predstavljali več kot tretjino ce-
lotnega takratnega prebivalstva, to pa zahteva takojš-
njo akcijo, ki naj zagotovi kar najboljše pogoje za
zdravstveno varstvo otrok.«
Združeni narodi so letošnje leto določili za Mednaro-
dno leto otroka ob spoznanju, da osnovni pomen pro-
gramov v korist otrokom ni samo v blaginji otrok, pač
pa tudi v vsesplošnih prizadevanjih za pospešen vse-
stranski ekonomski in socialni napredek. Dejavnosti,
ki jih v zvezi s tem vzpodbujata tako Mednarodno leto
otroka kot tudi Svetovni dan zdravja, bodo-upajmo-
izoblikovale vsesplošno socialno politično vzdušje za
nujnost reševanja potreb in problemov današnjih
otrok in hkrati položile temelje tudi za nadaljne гш-
črtne akcije v korist zdravja in blaginje otrok.
M. PODJED
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
MOZIRJE
POMEMBNA IMENOVANJA
Zanimiv razplet o gradnji mehaničnih delavnic
Delegati vseh zborov Ob-
činske skupščine Mozirje so
na sedmih ločenih sejah, ob
koncu februarja letos, med
drugim sprejeli resolucijo o
politiki izvajanja družbene-
ga plana občine v letošnjem
letu. V končni razpravi in pri
sprejemu je prišlo do zaple-
ta. Delegati zbora združene-
ga dela namreč pri glasova-
nju niso podprli stališča
Izvršnega sveta, da naj bi v
občini namesto dveh zgradili
le eno in to moderno oprem-
ljeno mehanično delavnico,
ki ne bi služila le Zgornje-
sa vin j ski kmetijski zadrugi
in Gozdnemu gospodarstvu,
marveč vsem delovnim lju-
dem in občanom v občini.
Prizadeta kolektiva sta na-
mreč v tej razpravi zagovar-
jala svoje stališče. In to so
podprli tudi delegati zbora
združenega dela. Ker pa so
delegati drugih dveh zborov
menili, da je boüé, če bi bila
v Gornji Savinjski dolini le
ena večja mehanična delav-
nica, so seveda glasovali za
predlog Izvršnega sveta. Za-
radi različnih stališč, je na
zadnji seji delegatov vseh
treh zborov in po postopku,
ki je predviden, prišlo do us-
klajevanja. V tem je zmagal
predlog kolektivov. Tako bo-
do v mozirski občini zgradili
dve mehanični delavnici.
Prvo bo gradila Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga
na Rečici, drugo pa Gozdno
gospodarstvo bržčas v Na-
zarju.
Tako je končana razprava,
ki je precej razbuikala ne sa-
mo delegate, marveč še zlasti
člane obeh prizadetih kolek-
tivov.
Sicer pa so na zadnjih
osmih ločenih sejah sprejeli
še več drugih pomembnih
odločitev. Pri tem ni šlo sa-
mo za letošnji proračun, ki
bo znašal 35,6 milijona dinar-
jev, marveč med drugim tudi
za poročilo o delu upravnih
organov občine, ki je znova
opozorilo na težko kadrov-
sko situacijo ne samo v ob-
činskih upravnih službah,
marveč tudi sicer.
V občinskih upravnih or-
ganih je ustrezno zasedenih
le okoli petdeset odstotkov
delovnih mest. In tako tudi
ta podatek govori, da v obči-
ni močno primanjkuje ka-
drov z višjo in visoko stro-
kovno izobrazbo. Primanj-
kuje jih tudi zaradi nagraje-
vanja, kajti osebni dohodki
so za takšne delavce v gospo-
darstvu večji kot v upravnih
organih. Pa tudi sicer je delo
občinskih upravnih delav-
cev neprimerno bolj izpo-
stavljeno javni kritiki in po-
dobnim. Zato ni naključje,
če mnogi ne kažejo zanima-
nja za takšno delo.
Po tej razpravi in oceni so
delegati sprejeli tudi nekate-
ra stališča, ki navzlic vsemu
le obetajo lepše čase na tem
področju.
Na zasedanjih zborov, v
petek, 30. marca, so potrdili
tudi več kadrovskih spre-
memb. Tako so zaradi odho-
da na profesionalno delovno
mesto predsednika Občin-
ske konference SZDL razre-
šili načelnika oddelka za go-
spfldarstvo dipl. inž. Jožeta
Kumra. Hkrati s tem so ga
razrešili tudi članstva v
Izvršnem svetu. Mimo tega
so razrešili članstva v izvrš-
nem svetu tudi mag. ekono-
mije Alfreda Božiča, ker so
ugotovili, da kot individual-
ni poslovodni organ v Elkro-
ju ne more hkrati opravljati
tudi funkcije v izvršilnem or-
ganu Občinske skupščine.
Po teh razrešitvah so za na-
čelnika oddelka za gospo-
darstvo in za podpredsedni-
ka Izvršnega sveta imenovali
inž. Franca Miklavca, do ne-
davna glavnega direktorja
SOZD STIK in zdaj vršilca
dolžnosti sekretarja Gospo-
darske zbornice za velenjsko
in mozirsko občino v usta-
navljanju. Razen tega so za
novega člana Izvršnega sve-
ta imenovali Dominika Mi-
klavca, ekonomista v Gore-
nje-Glin Nazarje.
M. BQŽIC
O PREOBRAZBI CELJSKIH KS
Krajevne skupnosti celjske občine se kot temeljne
samoupravne skupnosti doživele v zadnjih petih letih
po sprejetju ustave precejšen napredek tako v samou-
pravni preobrazbi, kot pri ustvarjanju materialnih po-
gojev ter finančnih osnov za delo in načrtni razvoj. K
temu je v veliki meri pripomogla stalna in načrtna
aktivnost, katere osnovni smoter je bil oblikovati
takšne krajevne skupnosti, v katerih bodo delavci in
občani uresničevali velik del svojih življenjskih potreb
in interesov in ki bodo tudi povezane z odločanjem
delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
Celoten sklop aktivnosti v zvezi s samoupravno in
družbenoekonomsko preobrazbo krajevnih skupnosti
pa so koncem preteklega leta v celjski občini tudi
praktično preverili. Občinska konferenca SZDL je na-
mreč skupaj z izvršnim svetom in drugimi družbeno-
političnimi organizacijami pripravila pogovore v vseh
petindvajsetih krajevnih skupnostih celjske občine, na
njih pa so analizirali tako delovanje delegatskega si-
stema, kot delo družbenopolitičnih organizacij, hišnih
svetov, poravnalnih svetov, ocenili aktivnost na po-
dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
obravnavali problematiko komunalne ureditve in
drugo. Skratka, razgovori so dejansko pretresli celotno
aktivnost, življenje in delo posameznih krajevnih
skupnosti.
Na podlagi opravljenih razgovorov so nato v Celju
izdelali celovito analizo o samoupravnem in družbe-
noekonomskem položaju krajevnih skupnostih, ki jo
bodo v teh dneh pretresala vsa najodgovornejša telesa
v občini. Danes bodo o tem gradivu razpravljali tudi
člani občinske konference SZDL, z vsemi dopolni-
tvami in predlogi pa ga bodo sprejeli delegati na zase-
danju občinske skupščine 12. aprila.
DS
ŠENTJUR: '
SPRETNI PRSTI
Vsako prvo soboto v aprilu
je v prostorih Poklicne šole
za kmetovalce v Šentjurju še
bolj živahno kot je sicer. Ob
izteku šolskega leta namreč
učenci že vrsto let zapored z
réizstavljenimi izdelki poka-
žejo obiskovalcem, česa so
se naučili med letom, kaj
znajo ustvariti njihove spret-
ne roke. V prostorih šole bo-
do tako tudi v soboto, 7. apri-
la odprli razstavo svojih iz-
delkov in jo pustili za ogled
še v nedeljo vse od 8. do 18.
ure.	MP
NOVI MARKET V
MESTINJU
Trgovsko podjetje Jelša, ki
je v zadnjih letih v šmarski
občini zgradilo vrsto večjih
in manjših trgovskih loka-
lov, je v začetku tedna v Me-
stinju svečano predalo na-
menu nov trgovski lokal. Ra-
zumljivo, da so dobro založe-
ne trgovine Mestinjčani
nadvse veseli, saj je doslej
trgovska preskrba v tem kra-
ju docela odpovedala.
Kot smo izvedeli, se TGO
Jelša pripravlja na zgraditev
nove trgovine v Bistrici ob
Sotli, kjer bo šlo za nekakšen
turistično-gostinsko-trgov-
ski center in v Rogaški Sla-
tini.	MST
UREDITEV
KRIŽIŠČ V
ŠEMPETRU
Po zgraditvi žalske ob-
voznice bodo tudi v Šem-
petru pričeli z ureditvijo
križišč. Kako bo to v tem
kraju, se bo kmalu videlo,
saj bodo v kratkem r£izgr-
nili načrte, ki bodo na
ogled približno mesec
dni. Glede tega je bilo že
več sestankov in predlo-
gov. Najpomembnejši po-
seg bo ureditev semafori-
ziranega križišča pri za-
družnem domu. To bo
treba podreti hišo ter
skladišče kombinata, da
bi s tem dobili večji pro-
stor za odcep v Podlog.
Drugo sodobno križišče
nameravajo urediti pri se-
danjem odcepu na Polze-
lo ter pri blagovnici Sa-
vinjskega magazina.
Rekonstrukcijo križišč
bo financirala republiška
skupnost za ceste in bo
veljalo okoli 16 milijonov
dinarjev. Z deli naj bi pri-
čeli že letos.
T. T.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
OELJE
NUJNA REALNA OCENA
Dva meseca po eksploziji plina na Trgu V. kongresa
Dobra dva meseca sta mi-
nila od eksplozije plina v
poslopju na Trgu V. kongre-
sa št. 10 v Celju. Od tedaj se
je veliko spremenilo, pred-
vsem v skrbi za prizadete
občane, ostale pa so ruševi-
ne, ki prav tako govorijo, da
bo treba opraviti še dosti
dela.
Da bi bilo delo za odstrani-
tev posledic eksplozije us-
klajeno, je Izvršni svet Skup-
ščine občine Celje imenoval
posebno komisijo in za nje-
nega predsednika svojega
člana Nika Zimška.
Ko smo ga vprašali, kakš-
no je trenutno stanje, je med
drugim dejal: »Da, od tedaj
se je veliko napravilo, pri re-
ševanju tako razvejane pro-
blematike pa se žal dostikrat
ni mogoče izogniti tudi dolo-
čenim zakasnitvam, ki so tu-
di objektivne. V želji, da bi
bilo neupravičenih zamud
čim manj in zaradi jasne
opredelitve, da je hitra od-
prava posledic eksplozije
plina pomembna občinska
naloga, ki jo je treba reševati
tudi z veliko mero družbene
solidarnosti, je izvršni svet
Skupščine občine Celje ime-
noval posebno komisijo za
sanacijo stanja po eksploziji
plina. Temeljna naloga ko-
misije je usklajevanje dela
vseh organov in organizacij
pri odpravi posledic eksplo-
zije plina in pripravljanje
predlogov za finančno po-
moč pri odpravi nezavarova-
ne škode. Poleg tega pa gre
tudi nadzor nad potekom od-
stranjevanja posledic.
Tako je komisija že na svo-
ji prvi seji 20. februarja ugo-
tovila, da potekajo dela pri
snemanju poškodovane Si-
frerjeve freske v Marijini
cerkvi v redu in v skladu z
zahtevnostjo, da je škoda na
cerkvenem objektu ocenje-
na na 3,289.247 din^ev, da
bodo stroški saniranja Muze-
ja revolucije, ki ne bodo po-
kriti s sredstvi Zavarovalne
skupnosti, približno 400.000
do 500.000 dinarjev in da jih
bo treba poiskati iz drugih
virov. Komisija je ugotovila,
da je bilo ugodeno prošnji
Muzeja revolucije po dodeli-
tvi prostorov v zgradbi Zaga-
ta 2, da bi povečali muzejske
prostore. Nujnost takšnega
povečanja je bila očitna že
več let. Sprememba na-
membnosti prostorov v Za-
gati št. 2 pa je zahtevala oja-
čanje stropov zaradi predvi-
denega istočasnega zbiranja
večjega števila obiskovalcev
v novih razstavnih muzej-
skih prostorih. Zato je bilo
nujno začasno prekiniti sa-
nacijska dela v pritličnih po-
slovnih prostorih. Mimo tega
smo ugotovili, da je bilo od
predvidenih 22 novih dodeli-
tev stanovanj izvršenih že
dvanajst. V teku je tudi zbi-
ranje podatkov o nastali ško-
di, ki ni bila zavarovana in da
poteka uveljavljanje odško-
dninskih zahtevkov pri zava-
rovalnici nemoteno in pod
prioritetnim kriterijem.
Komisija je na podlagi
ugotovitev sprejela vrsto
konkretnih sklepov v smislu
še nadaljnjega izrvajanja na-
log.
Danes pa ugotavljamo, da
je bilo v tem času dodeljenih
šestnajst novih stanovanj, da
je Sifrerjeva freska strokov-
no sneta in da je s tem omo-
gočeno delo na spomeniško
zaščiteni stavbi Trg V. kon-
gresa št. 10. Načrt zavaroval-
nih del na stavbi Trg V. kon-
gresa št. 10, ki jih je treba
izvesti v vsakem primeru, to-
rej, če se bo stavba rušila ali
sanirala, bo pripravljen do
konca marca. Dejstvo pa je,
da predstavlja ohranitev te
stavbe strokovno zelo za-
htevno delo. Prav tako je
znano, da že potekajo dela za
ojačitev stropov v hiši Zaga-
ta št. 2. Opravljena je bila tu-
di popolna ocenitev nezava-
rovane škode, vendar bodo
še nujni novi dogovori za
njeno pokrivanje.
Dejstvo je, da prizadevanja
za odpravo posledic in njiho-
vo sanacijo budno spremlja
tako občinska skupščina s
svojimi organi kot občinske
družbenopolitične organiza-
cije. V tem gre za prizadeva-
nja po čim kvalitetnejši in
čim doslednejši sanaciji na-
stale škode. Pri tem pa se
seveda ni mogoče izogniti
strokovnim normativom, ki
so pri tako zahtevnem stro-
kovnem delu normalna. V
želji po ohranitvi dragocene
Sifrerjeve freske in morebit-
ne možnosti saniranja spo-
meniško zaščitene stavbe na
Trgu V. kongresa št. 10, kot
tudi zaradi nujnosti ojačanja
stropov v novih muzejskih
prostorih, da pozneje ne bi
prišlo do nesreče, je potreb-
no nekaj več časa, ki pa ima
svoje objektivno opravičilo.
S tem ne trdim, da bi se ne-
katera dela ne mogla izvršiti
za kakšen dan prej, trdim pa,
da manjši spodrsljaji v ča;
sovnem smislu ne bi smeli
razvrednotiti naporov in
uspešnih rešitev, ki pa so že
bili doseženi. Zato je ra-
zumevanje občanov in de-
lovnih ljudi Celja več kot
nujno.«	M. BOŽIC
MARTA
ŠMALC
Skoraj deset let je že
profesionalna sekretarka
Občinskega odbora Rde-
čega križa v Slovenskih
Konjicah, sicer pa prava
Konjičanka, mati 8-letne
hčere in 2-letnega sina.
Nasmeh ji zlepa ne izgine
z obraza, le lansko leto,
ko je v svojih rokah drža-
la mnoge nitke imenitne
konjiške prireditve ob 25-
letnici krvodajalstva na
Slovenskem, sem jo edi-
nokrat videl tudi vsaj na
trenutke zaskrbljeno.
Kaj je predvsem po-
trebno za delo v humani-
tarni organizaciji, kot je
na primer Rdeči križ, sem
začel razgovor.
»Čut do človeka in ve-
selje do dela, pa ne samo
osemurnega*, je bila jedr-
nata moja sogovornica.
Sicer pa poglejmo, ka-
ko se je v konjiški občini
razrastla organizacija
Rdečega križa in na kate-
rih področjih se zaradi
uspehov lahko pošteno
potrkajo po prsih. Delež
Marte Šmalc je pri tem
pomemben.
Lansko leto je bilo včla-
njenih v Rdeči križ preko
5000 občanov, od tega do-
brih 2000 mladine. Letos
se je število mladih po-
novno povečalo skoraj za
tisoč. V slovenskem meri-
lu so med občinami krep-
ko v vrhnjem delu, še po-
sebno se odlikujejo pri
krvodajalstvu, saj je bil
na primer lani že vsak
šestnajsti konjiški občan
tudi krvodajalec. Vseh je
bilo skoraj Í300! Na zim-
sko-pomladanskih sreča-
njih starejših občanov
nad 70 let je bilo skoraj
500 udeležencev, lanskih
16 in letošnjih 5 tečajev
prve pomoči za bodoče
voznike, pa 10 tečajev
prve pomoči kot priprava
v okviru civilne zaščite,
ljudskega odpora in druž-
bene samozaščite so zgo-
vorne številke.
In sem še povrtal z
vprašanjem, kako zmore
kot mati ob vsem popol-
danskem in terenskem
delu, pa kaj pravi mož. Na
odgovor nisem dolgo ča-
kal: »To je pa tako, da si
morava omisliti pametno
delitev dela pri otrocih,
veliko pomaga še moja
mama. No, včasih mora
tudi eden popustiti na ra-
čun drugega in njegovega
dela, drugače ne gre. *
S prostori je Rdeči križ
v Slovenskih Konjicah
kar naprej na tesnem. Se-
daj gostujejo v prostorih
Komunalnega podjetja in
upajo na boljše čase, ki
bodo zagotovo nastopili z
izgradnjo novega konji-
škega Zdravstvenega do-
ma. Po načrtih imajo ob-
ljubljena dva prostora in
uporabo skupne preda-
valnice.
In kaj pripravljao v le-
tošnjem letu ?
Že v juniju bo tekmova-
nje za odrasle člane Rde-
čega križa v prikazu zna-
nja, verjetno zgodaj jese-
ni glavna manifestacija,
saj ima slovenski Rdeči
križ letos spet pomembne
jubileje. To so 100-letnica,
pa 35-letnica obnove RK
Slovenije, letos je Medna-
rodno leto otroka ter leto
volilnih skupščin krajev-
nih in občinske organiza-
cije RK... In še bi lahko
naštevali, zaključek paje:
dela ne bo zmanjkalo!
Zmanjkalo pa bo časa
prav gotovo Marti Šmalc
za pletenje, šivanje in iz-
delovanje gobelinov, kar
je tudi njen konjiček.
MITJA UMNIK
OBRAZI
KRAJEVNA SKUPNOST NA
SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
vtem, ko se bodo delegati družbenopolitičnega zbora celj-
ske občinske skupščine sestali na redni seji že v torek, 10.
m., bodo imeli delegati drugih dveh zborov, zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih skupnosti, redni seji v četrteK
12. aprila.
Tokrat prihaja na dnevni red več kot aktualna problem^'
tika: samoupravni ter družbenoekonomski položaj kraje^':
nih skupnosti v celjski občini. Gre za razpravo, ki naj osveti
ne samo trenutno stanje, marveč tudi prihodnje naloge taK
samoupravne kot družbenoekonomske narave. Zato )
nujno, da bo razprava odprla tudi vprašanja organiziranost
krajevnih skupnosti, naloge, ki zadevajo planiranje, zatei^;
gradnjo popolnih in ne samo bivalnih sosesk in še in še.
tej zvezi tudi utrjevanje delegatskega sistema, vprašan)
ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, števil
prostorske probleme za delovanje celotne krajevne sanj^
upravne in ne nazadnje mnoga vprašanja družbenoekonon"
skega značaja. Skratka, veliko pobud za dobro delo.
Sicer bo beseda tekla še o preskrbi v občini, o uresniće^^
nju programa zdravstvenega varstva, nato o varstvu, ure]
nju in vzdrževanju grobišč in grobov itd.	^^
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
V ŠEMPETRU ÛRADE STANOVANJA
Celjski Ingrad je v Šempetru pričel z gradnjo stanovanjskega bloka, v katerem bo 60
stanovanj. Predvidoma bodo vseljiva še to leto.
___Foto: Tone Tavčar
IZ PRAKSE SODIŠČ
ZEMLJIŠČE ZA VIKEND »POD CENO»
V javnosti je delo javnega pravobra-
nilstva ponavadi manj poznano, čeprav
gre za tisti del našega pravosodnega si-
stema, ki ščiti družbeni interes pri pro-
metu z nepremičninami med zasebnim
in družbenim sektorjem. Prav zato naj
vsebino naše nove redne rubrike tudi
danes napolnimo z nepravilnostmi, ki
jih ugotavlja javno pravobranilstvo v
Celju.
Prejšnji teden smo vas seznanili z v1q-
go javnega pravobranilstva pri presoji
veljavnosti posameznih pogodb, kadar
gre za prodajo ali nakup zemljišč. S tem
v zvezi naj opozorimo na nepravilnosti,
ki jim znajo dostikrat »botrovati« kme-
tijski kombinati, pa tudi zemljiške
skupnosti, ki so prodajale zemljišča, za
katera so dobro vedele, da bodo kmalu
pridobile status stavbnih zemljišč. Pro-
dajale pa so jih po ceni za kmetijska
zemljišča. Tovrstna nepravilna praksa je
ponavadi takšna!
Običajno večje kmetijske parcele
razdrobijo na manjše, nato jih prodajo
svojim delavcem ali drugim občanom,
istočasno pa zainteresirani (kupci!) po-
skrbijo za izdelavo zazidalnega načrta
za stanovanjsko graditev ali vikend
naselje. Na ta način so nekateri privi-
legiranci kupovali zemljišča po ceni,
ki se oblikujejo za kmetijska zemljišča
slabše kvalitete. Ta cena je praviloma
nižja, pa čeprav je njihova prometna
vrednost višja, ker so to pač že poten-
cialna stavbna zemljišča.
No, vsekakor gre za tvegane poskuse
»iznajdljivosti«, ki se lahko žalostno
končajo, saj javno pravobranilstvo kaj
hitro lahko poseže vmes in kupoprodaj-
ne pogodbe z zemljišči pač razveljavi ali
pa uveljavi pravo ceno za nakup in pro-
dajo kmetijskih zemljišč.
Na splošno je veliko nepravilnosti
ali vsaj neenotnosti pri cenitvah o vre-
dnosti posameznih zemljišč in stavb.
Ponavadi je tako, da so le-te opisane
vedno kot manjvredne v primerjavi z
nepremičninami, ki jih družbeni sek-
tor odkupuje od občanov. Pri tem osta-
ja še vedno v republiki nerešeno vpra-
šanje cenilnega sistema in strokovne
usklajenosti med posameznimi sodno
zapriseženimi cenilci.
MITJA UMNIK
ŠMARJE PRI JELŠAH.-
NAGLO UKREPANJE!
Ko so pred nedavnim v Celju na regijskem posve-
tu o socialni problematiki borcev NOV govorili pre-
cej obširno med drugim tudi o nepopolnem zdrav-
stvenem varstvu borcev, je precej kritičnih besed
padlo zlasti zaradi dispanzerske službe, odnosa
zdravstvenih komisij do udeležencev NOV, zdravi-
lišč in podobnega. Poročilo o razmerah v občini je
prebral tudi predstavnik šmarske občine (kot veči-
na, se tudi on ni kaj dosti pohvalil).
Že naslednji dan so člani izvršnega sveta med
drugimi besedili, pripravljenimi za redno sejo nji-
hovega telesa v Šmarju pri Jelšah, lahko prebrali
tudi tole:
»Pri izvajanju zdravstvenega varstva iz enotnega
programa, bo zdravstvena služba v letu 1979 poseb-
no skrb posvečala pregledom borcev po zdravstve-
nih ambulantah s točno opredeljenim obratovalnim
časom in pristopila k organizaciji dispanzerja za
sistematske preglede borcev.«
Predlagatelj besedila, oddelek za gospodarstvo,
finance in družbene službe (pobudnik pa seveda
občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah), je
tudi zahteval, da se vključi v resolucijo o politiki
izvajanja družbenega načrta občine.
Vsekakor hitrost, ki je običajno nismo navajeni,
obstaja pa vendarle vprašanje, če bodo tako nagli
tudi tisti, ki se jih besedilo neposredno tiče.
MST
CELJE
KAKO DO PLANOV
Krepitev samoupravnega položaja delavca in občana
Planska aktivnost bo v
ospredju delovnih nalog
celjskih družbenopolitičnih
organizacij, saj pomeni
uspešno in učinkovitejše ra-
zvojno delo ter načrtovanje
ključ k hitrejši preobrazbi
družbenoekonomskega živ-
ljenja v občini. Priprava in
sprejem temeljnih planskih
dokumentov ne more ostati
le domena strokovnih, ana-
litskih, planskih in drugih
služb za razvoj. To velja za
vsako krajevno skupnost in
temeljno organizacijo zdru-
ženega dela kot za občino.
Urejanjenje samouprav-
nega družbenega načrtova-
nja je pravzaprav preizku-
sni kamen nadaljnje krepi-
tve samoupravnega položa-
ja delavca in občana. Ra-
zvoj in načrtovanje terjata
široko družbenopolitično
dejavnost, razmišljanje in
snovanje prav med temelj-
nimi nosilci planiranja.
Družbenopolitične organi-
zacije v celjski občini v spod-
bujanju in organiziranju
planske aktivnosti opozarja-
jo, da je pripravljanje plan-
skih dokumentov neločljivo
povezano s stabilizacijo in z
učinkovitejšim gospodarje-
njem. Že temeljita ocena
izvajanja sedanjega srednje-
ročnega načrta bo pomagala
razjasniti mnoga vprašanja,
ki bodo v središču izhodišč
za pripravo naslednjih plan-
skih gradiv:
•	novega srednjeročnega
plana 1981-1985,
•	programa dela za pripra-
vo dolgoročnega plana,
•	prostorskega načrta in
•	načrta obrambnih pri-
prav.
Družbenopolitične organi-
zacije bodo zahtevale celovit
pristop k pripravi načrtova-
nja. Vsi planski dokumenti
morajo zajemati ekonomske,
socialne in prostorske ele-
mente. Že sprejemanje skle-
pov o pripravi planov ter do-
govor o programu dejavnosti
subjektov planiranja lahko
spodbudi širšo, podružblje-
no plansko akcijo. Že začetni
pristopi k pripravi načrtov
bodo zahtevali oceno razvoj-
nih možnosti, pa tudi oceno
sposobnosti in organizirano-
sti za uspešno plansko delo.
Iz tega dela izhodiščnih
planskih priprav v tozdih in
krajevnih skupnostih ne bi
smeli izločiti razprav v druž-
benopolitičnih organizaci-
jah, samoupravnih organih
in delegacijah. Prva razmiš-
ljanja o razvoju in načrtih
bodo spodbudila povečan
interes, nakazala bodo dile-
me in različne pristope, pa
tudi specifična vprašanja, ki
bodo zahtevala tehtno uskla-
jevanje znotraj temeljnih
skupnosti in širše. V Celju so
podčrtali pomen planskega
usklajevanja na območju in
v republiki.
Družbenopolitične organi-
zacije bodo zahtevale jasno
opredelitev nalog vseh sub-
jektov planiranja, predvsem
pa največjo stopnjo usklaje-
vanja in koordinacije stro-
kovnih, političnih in samou-
pravnih organov. Doslej ni
bilo dovolj planske poveza-
nosti med KS in tozdi. Ena-
ko velja za vključenost sa-
moupravnih interesnih
skupnosti v planske pripra-
ve. V celjski občini so v tem
tednu že opravili pogovore z
vsemi odgovornimi nosilci
priprav na sprejem planov v
KS, tozdih in interesnih
skupnostih. Ti pogovori so
pomembni zato, ker v neka-
terih tozdih in krajevnih
skupnostih še niso sprejeli
sklepov o pripravi srednje-
ročnega plana 1981-1985 in
tako že na štartu zamujajo. V
celjski občini so se dogovori-
li, da bodo koordinacijski
odbori za učinkovitejše go-
spodarjenje v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela
prevzeli tudi vlogo politične-
ga usklajevalca planskih de-
javnosti. V krajevnih skup-
nostih pa se bodo o organizi-
rani politični dejavnosti na
področju planiranja dogovo-
rili znotraj frontnih izvršnih
odborov krajevnih konfe-
renc socialistične zveze in
planskih komisij.
Izhodišče planskih aktiv-
nosti bo ponudila tudi anali-
za uresničevanja srednjero-
čenga plana 1976-1980. Na
podlagi te analize, sedanjih
prizadevanj za učinkovitejše
gospodarjenje in partijske
konference o planiranju, ki
bo sredi aprila, bodo v orga-
nih celjskih družbenopolitič-
nih organizacij ponovno
opredelili nenadomestljivo
vlogo ZK, sindikata, SZDL
in drugih političnih organi-
zacij, samoupravnih in dele-
gatskih teles v temeljitih, po-
družbljenih pripravah na
sprejem osnovnih planskih
dokumentov. Večji del plan-
skih nalog bodo v Celju do-
končali do jeseni.
J. V.
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
NA VZHODU
POČASNEJE
SVET IN Ml
PISE IVAN SENIČAR
MIR IN
IZDAJSTVO
Razčlenitev gospodarske proble-
matike v vzhodni Evropi je pokazala,
da dežele SEV doživljajo zadnje čase
nekoliko počasnejšo rast in večje dol-
gove v tujini. Po podatkih evropske
ekonomske komisije Organizacije
združenih narodov primanjkuje tem
deželam surovin in energetike, če-
prav ima sama Sovjetska zveza, kije
v marsičem v posebnem in ugodnej-
šem položaju, občasno tudi presežke
tega. Industrija v vzhodni Evropi se
le počasi modernizira, pri čemer pa je
usodno navezana na uvoz tehnologije
iz zahodne Evrope, kar seveda ni za-
stonj. Tretja občutljiva stran tega go-
spodarstva pa je velik primanjkljaj v
zunanji trgovini.
Problem deficita v trgovanju z za-
hodno Evropo je stalno prisoten. Naj-
večji je bil v letu 1975, ko je dosegel
kar 9,3 milijarde dolarjev. To je vzbu-
dilo v SEV seveda nezadovoljstvo.
Uspelo jim je zmanjšati primanjkljaj
na 5 milijard v letu 1977, toda lani so
spet dosegli 7 milijard. Tak razvoj
torej ni naključen. Gre za velike po-
trebe uvoza večine dežel SEV iz zaho-
dne Evrope, pa naj bo to za potrebe
razvoja samega gospodarstva ali pa
za široko potrošnjo. Obe področji sta
izredno občutljivi in bi vsako dalj
časa trajajoče stiskanje pasu imelo še
slabše posledice, kot pa jih ima na
visoki ravni nihajoč deficit.
Primanjkljaj pa muči ekonomijo
SEV tudi na področju uslug (za razli-
ko od nas, ki imamo prav tako velik
deficit v trgovini, pri uslugah pa ima-
mo v menjavi z zahodno Evropo pre-
sežke). Ta deficit je znašal v SEV leta
1978 skoraj 2 milijardi dolarjev. Če
vzamemo torej vse skupaj, znaša nji-
hov deficit od leta 1975 do zdaj okoli
33 milijard. Pokrivajo ga seveda s
svojim izvozom in z najemanjem po-
sojil. Po istih podatkih znašajo vsi
dolgovi teh dežel v zahodni Evropi
kar 47 do 50 milijard dolarjev.
Izrael in Egipt sta končno podpisa-
la svoj zasebni mirovni sporazum.
Oddahnili so si najbrž Sadat kot Be-
gin, še posebno pa ameriški predse-
dnik Carter, saj je bila predstava v
njegovi režiji. Ta oddih pa nima iz-
gledov, da bi trajal zelo dolgo. Prvi
dobri učinki so sicer že vidni, pred-
vsem zaradi tega, ker neposredne
vojne nevarnosti trenutno ni več, in
zato, ker so se Izraelci že pričeli umi-
kati z nekaterih zasedenih ozemelj.
Na drugi strani pa se nad takim mi-
rom zbirajo črni oblaki, ki ga sicer
najbrž ne morejo pogasiti, lahko pa
odločilno vplivajo na vreme, v kate-
rem se bo mir uresničeval. Pri tem je
najbrž res, da Izrael in Egipt, čeprav
sta z mirom marsikaj dobila, še ve-
dno različno gledata na njegov po-
men, predvsem pa na njegove posle-
dice za širše urejanje odnosov na
Bližnjem vzhodu.
V Bagdadu, glavnem mestu Iraka,
so se takoj po podpisovanju sporazu-
ma sestali predstavniki nezadovolj-
nih arabskih dežel, ki so se včasih
bolj ali manj prizadeto skupaj z Egip-
tom bojevale proti Izraelu. Zdaj pa je
njihov, po marsičem največji in naji-
zrazitejši »brat«, sklenil separatni
mir s starim sovražnikom. Te arab-
ske dežele, med njimi pa še prav po-
sebno Palestinci kot pregnano ljud-
stvo, doživljajo ta mir kot najhujšo
izdajo. Zaradi tega so na sestanku v
Bagdadu tudi sprejeli dokaj ostre
sklepe o tem, kako je potrebno kazno-
vati Egipt. Bagdadski zaključki za-
htevajo od vseh dežel arabske lige,
katere sedež je bil doslej v Kairu, da
prekinejo diplomatske odnose z
Egiptom, da ga izključijo iz arabske
lige, da ga gospodarsko bojkotirajo
in da mu ustavijo vso pomoč, ki jo je
doslej dobival predvsem od Saudske
Arabije, Kuvajta in še nekaterih de-
žel. Te in druge sklepe naj bi začeli
uresničevati takoj ali pa naj bi njiho-
vo uresničitev pripravili. Delni mir
na Bližnjem vzhodu je torej sklenjen,
blokada okoli Egipta in Izraela po-
stavljena.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
ŽALSKO GOSPODARSTVO
BREZ ODSTOPANJ
Ugodna rast akumulativnosti
o dobrih gospodarskih re-
zultatih v lanskem letu v
žalski občini smo že pisali.
Pa posvetimo temu še nekaj
besed. Bilo je tudi besed.
Bila je tudi vrsta težav, ki
jih bo treba slej ko prej pre-
mestiti. Res je, da v zadnjih
treh letih ni bilo kakšnih
posebnih odstopanj od
planskih dokumentov in da
v občini uresničujejo 10 od-
stotno realno rast družbe-
nega proizvoda, so pa mar-
sikje problemi. Še zlasti pri
delitvi družbenega proiz-
voda in dohodka.
Omeniti velja tudi prepo-
časno spreminjanje struktu-
re gospodarstva, porajajo se
problemi z£u:adi neustrezne-
ga ekstenzivnega gospodar-
jenja, ničesar pa še niso sto-
rili tudi pri spreminjanju
agroindustrijskega kom-
pleksa. Žalska občina pa je
ena tistih, kjer naložbe niso
previsoke, kjer osebna pora-
ba ne narašča preko razpo-
ložljivega dohodka in kjer la-
ni tudi niso zabeležili slabša-
nja reproduktivne in akumu-
lativne sposobnosti gospo-
darstva. Sicer pa so tudi lan-
skoletne značilnosti v rasti
dela čistega dohodka za
skupne porabe, rezervni
sklad ter kratkoročni krediti,
ki zmanjšujejo reproduktiv-
ne sposobnosti, pa se je lani
vendarle ugodno dvignila.
Tudi prekomernega narašča-
nja naložb nad razpoložljivi-
mi sredstvi lani ni bilo. Prav
problematika naložb je po-
vsem specifična, saj je žalska
ena tistih občin, ki v tej kate-
goriji zaostaja za stednjeroč-
no začrtanimi cilji udeležbe
naložb v družbenem proiz-
vodu. V 2alcu trdijo, da bo-
do izpad naložb nadoknadili
letos in prihodnje leto. Glav-
ni vzroki za premale naložbe
so v premajhnih lastnih ude-
ležbah, težavah pri najema-
nju kreditov v bankah in dol-
gotrajnih pripravah doku-
mentacij. Na reproduktivne
sposobnosti gospodarstva
neugodno vpliva tudi rast
splošne in skupne porabe, ki
presega rast družbenega pro-
izvoda.
Družbena produktivnost
dela je bila lani za 29 odstot-
kov višja kot leta 1977, oseb-
na poraba in osebni dohodki
pa so v pravilnem razmerju z
rastjo družbenega proiz-
voda. Cene so lani prerasle
dogovorjene okvire in živ-
Ijenski stroški so se povečali
za 19 odstotkov. Analiza dvi-
ga cen je pokazala, da so v
občini spoštovali družbeni
dogovor o cenah, česar ne bi
mogli trditi za večino ostalih
v Sloveniji.
Izvozno uvozna bilanca se
se je lani ponovno izboljšala.
Izvoz se je povečal za 21 od-
stotkov in že skoraj dosegel
uvoz.
JANEZ VEDENIK
VSE MANJ NESREČ
V Gorenju, v tem devettisoč-članskem ko-
lektivu, je število nesreč čedalje manjše. V
petih zadnjih letih se je indeks med številom
zaposlenih in številom nesreč zmanšal od 11
na 6. Lani se je ponesrečilo 579 delavcev.
Večina nesreč je bila lažjega značaja. Ce od-
štejemo od tega števila še tiste, ki so se zgodi-
le na poti na delo in z dela domov, bilo jih je
127, potem stanje nesreč pri delu res ni kri-
tično.
Kljub temu pa v Gorenju s stanjem niso
zadovoljni. Zato vlagajo vse večja sredstva za
zaščito delavcev, skrbijo za boljše počutje in
večjo storilnost. Kljub temu pa je težko izko-
reniniti glavne vzroke delovnih nesreč - neu-
poštevanje predpisanih ukrepov in normati-
vov, nizka strokovna usposobljenost delav-
cev v proizvodnji in velika fluktuacija.
Pomembno je zapisati, da nesreč s težkimi
posledicami ali smrtnim izidom v Gorenju ni
bilo.
JOŽE MIKLAVC
KMETIJSKA
ZADRUGA ŽALEC
VSOZDHMEZAD?
Prejšnji teden je bila v Žalcu seja
zadružnega sveta novo ustanov-
ljene žalske kmetijske zadruge,
kjer so sprejeli načelni sklep, da se
ta kmetijska zadruga vključi v
SOZD HMEZAD. Na tej seji so po-
le tega vprašanja razpravljali še o
ceni mleka, govejega mesa.
Kmetijska zadruga v Žalcu zdru-
žuje okoli 1300 kmetov, ki so že od
novega leta organizirani v Hmeza-
du kot kooperacija. O tem ali se
bodo vključili v SOZD Hmezad,
bodo morali določitev zadružniki
sami z večina glasov potrditi na re-
ferendumu.
T. TAVČAR
SIP ŠEMPETER
NIHČE NI OŠKODOVAN!
Odmev na pisanje v Novem tedniku
v zadnjem Novem tedniku
je bil objavljen sestavek no-
vinarja Janeza Vedenika z
naslovom Pripombe na deli-
tev, kjer med drugim piše,
da so bili delavci šempeter-
skega SIP oškodovani, saj
niso imeli urejenega nado-
mestila osebnih dohodkov
na praznične dni in so morali
manjkajoče število ur opra-
viti med prostimi sobotami.
Iz Sipa smo dobili naslednje
pojasnilo; ki ga dobesedno
navajamo:
Kot je znano je bil lani pri
sodišču ZD sprožen posto-
pek, ker smo nadomestilo
OD za državne praznike iz-
plačevali za sedem ur dnev-
no, na drugi strani pa izpla-
čali nadomestilo za državni
praznik, ki je padel na pro-
sto soboto. O tej zadevi je
sedaj odločeno, da je to
odvisno od ureditve s sa-
moupravnim aktom. Tre-
nutno veljaven naš samou-
pravni sporazum o medse-
bojnih razmerjih pa je sodi-
šče razumelo, da določa ose-
mumo nadomestilo OD za
državne praznike. Čeprav je
tudi letni plan splošni akt
in razporeditev delovnega
časa ureja drugače, tega ni
upoštevalo. V bodoče bomo
zato upravičeni do osemur-
nega nadomestila OD za dr-
žavne praznike. Zaradi slu-
čaja lani, pa dejansko ni-
s'.iio bili oškodovani, saj
smo na eni strani imeli de-
loma zmanjšano nadomesti-
lo, na drugi strani pa dobili
nadomestilo za državni
praznik na prosto soboto.
Sicer pa kakorkoli že, nihče
ni nikogar oškodoval. Oseb-
ne dohodke smo itak izpla-
čevali v polni višini, koli-
kor je dopustno po samou-
pravnih splošnih aktih.
Gornje pa ne velja za TOZD
Krasmetal v Sežani, kjer
imajo tako kot ostale delov-
ne Organizacije v tej občini
urejeno sedemumo nado-
mestilo.
Tako torej pravijo v Sipu,
tik pred zaključkom redakci-
je pa smo izvedeli še odloči-
tev sodišča združenega dela
SR Slovenije. Sip se je na-
mreč pritožil proti odločbi
Sodišča združenega dela v
Celju. Republiško sodišče je
odločilo, da pritožba ni ute-
meljena. Je pa treba zapisati
še nekaj. Sipov primer ni
osamljen in tako imajo ureje-
no še marsikje drugje, med
drugim baje tudi v Gorenju
in v nekaterih občinah v
vseh delovnih organizacijah.
Gre torej veijetno za določe-
ne nejasnosti in prav zato bo-
mo temu problemu oziroma
vprašanju posvetili več be-
sed v eni izmed naslednjih
številk Novega tednika. Si-
cer pa - čakamo tudi na od-
meve iz drugih delovnih or-
ganizacij.
JANEZ VEDENIK
ZLATKA SARLAH, Sem-
Ipeter: »S trgovino v Sempe-
,tru je bil zadnja leta križ. Ba-
je smo bili na zadnjem mestu
v občini po velikosti prodaj-
nih površin na prebivalca. Z
fnovim marketom Savinjske-
ga magazina je precej bolje.
Trgovina je dobro založena
in tudi prodajalci so prijazni
in radi postrežejo. Vidim, da
hodijo sem nakupovat tudi
ljudje iz drugih krajev, kar
tudi dovolj pove.«
GRETA DOBRISEK, Bra-
slovče: »Priznati moram da
so trgovine Savinjskega ma-
gazina v glavnem v vseh kra-
jih dobro založene in to velja
tudi za žalsko Namo. Pro-
blem so le delovni časi. V
Braslovčiih na primer je tr-
govina odprta le do tretje ure
popoldne. Večina ljudi iz te-
ga kraja je zaposlena drugod
in predno pridejo domov,
jim trgovino že zapro. Mi-
slim, da je približno tako tu-
di v Grižah.«
DAN OF IN 1. MAJ V CELJU
GLAVNO NA GRIČKU
Številne prireditve ob delavskem prazniku
Pri Občinskem svetu ZSS
v Celju so že imenovali od-
bor za pripravo proslav in
drugih prireditev ob bliž-
njem delavskem prazniku 1.
maju. Odbor vodi predse-
dnik Občinskega sveta ZSS
v Celju Stane Mele.
S prireditvami bodo začeli
že 23. aprila, ko bodo v ti-
stem tednu vse do 30. aprila
po delovnih organizacijah
razširjene seje samouprav-
nih organov in družbenopo-
litičnih organizacij posveče-
ne Dnevu OF - 27. aprilu,
prazniku dela 1. maju, 60-let-
nici ustanovitve KPS, revo-
lucionarnih združenih sindi-
katov, Zveze komunistov
Jugoslavije. Poleg spomin-
skih svečanosti, obogatenih
s kulturnimi programi, bodo
na zgoraj omenjenih sejah
podelili tudi priznanja in od-
likovanja najzaslužnejšim
delavcem. Sploh je bila pri
pripravljalnem odboru izre-
čena misel, da naj bi v vseh
delovnih organizacijah letos
in tudi v bodoče ob delav-
skem prazniku izkazali vse
priznanje tistim delavcem,
ki so se v dolgih letih izkazali
z delom na delovnem mestu,
kot tudi v samoupravnih or-
ganih, organizacijah in po-
dobno. Nosilec srečanj v tem
tednu po delovnih organiza-
cijah bodo osnovne sindikal-
ne organizacije.
Osrednja prireditev ob le-
tošnjem Dnevu OF in 1. maja
ter ostalih jubilejev ter praz-
nikov bo 25. aprila zvečer v
hali Golovec, ko bo nastopil
priznani folklorni ansambel
Lada iz Zagreba. Organiza-
torja sta SZDL in sindikat.
Na vpadnicah v Celje bodo
postavili mlaje s transparen-
ti, aranžerji naj bi uredili
izložbe, občani izobesili za-
stave. Tako naj bi Celje ob
obeh bližnjih praznikih do-
bilo lepo, svečano zunanjo
podobo.
Med 23. in 30. aprilom bo-
do tudi razna športna tekmo-
vanja, ki jih bodo organizira-
li sindikati v delovnih orga-
nizacijah, vključila pa se bo
tudi TKS. Nosilci so komisi-
je za rekreacijo in šport ter
osnovne organizacije sindi-
kata.
24. aprila bodo v Celju po-
delili srebrne znake Zveze
sindikatov Slovenije, katere
naj bi prejelo 25 posamezni-
kov in pet organizacij.
Na predvečer praznika 1.
maja, to je 30. aprila, bo v
Celju v centru mesta tradi-
cionalni koncert godbe na
pihala, po dvajseti uri zvečer
pa bodo po bližnjih hribih
zagoreli kresovi, katere pri-
pravljajo mladinci. Osvetlili
bodo tudi Stari grad ter ga
opremili z ustreznimi napisi
ob obeh praznikih.
1. maja zjutraj bodo po uli-
cah v Celju in drugih večjih
krajih v celjski občini vse šti-
ri godbe na pihala igrale bu-
dnice. Sodelovale bodo god-
be na pihala Emo, France
Prešeren, Železarna Store in
Male Dole.
Na ta dan bo tudi osrednja
prireditev ob delavskem
prazniku in sicer tako kot la-
ni na prostoru na Gričku, ka-
mor naj bi delovni ljudje in
občani krenili že ob deveti
uri dopoldne.
Seveda pa to še ni vse, saj
nam prav v aprilu obljublja-
jo še številne druge priredi-
tve, ki bodo tudi vezane in
posvečene Dnevu Osvobo-
dilne fronte ter delavskega
praznika 1. maja. Prav bi bi-
lo, da se v to praznovanje
vključijo prav vsi, tudi oba
muzeja, pa Studijska knjiž-
nica, Likovni salon, gledali-
šče, kino itd. Vsak lahko pri-
redi svoj program tako, da
bodo ti dnevi, ki jih z nestrp-
nostjo pričakujemo, bili re-
snično lepi in prijetni. Sicer
je pa to tudi naloga vseh nas,
da poskrbimo za prijetno
praznovanje tako pomemb-
nih praznikov, kot sta Dan
OF in 1. maj. V ta program
pa ni vključeno samo Celje,
temveč tudi vse krajevne
skupnosti po celjski občini.
Ker tudi po ostalih občinah
na celjskem območju pri-
pravljajo številne prireditve
ob obeh praznikih pa bomo
o njih poročali v naslednji
številki NT.
TONE VRABL
Vsako leto vse delovne or-
ganizacije opravijo tudi in-
venturo in v okviru le-te od-
pis izrabljenih delovnih
sredstev, nekurantnega bla-
ga in podobnega. Toda ti od-
pisi so dostikrat onkraj ra-
zumnih mej. So podjetja, ki
odpisujejo ob inventuri več-
milijonske vrednosti v mate-
rialu in denarju, ki zapade
zaradi neizterljivosti. To go-
tovo ni stabilizacijsko obna-
šanje.
Ker takih primerov ni ma-
lo, bi bilo vredno k akciji pri-
tegniti organe delavske kon-
trole, ob hujših primerih pa
bi bilo treba aktivirati tudi
organe pregona, oziroma
pravosodne ukrepe.
Mnogo raznega blaga »do-
zori« za odpis na skladiščih,
ki so neprimerno urejena.
Blago leži leta na prostem,
rjavi, trohni in drugače pro-
pada.
In če že je moralo v odpis
veliko blaga in zapadlih ter-
jatev, bi v odpis ne sodila od-
govornost ljudi, ki so za take
pojave krivi. Marsikje odpisi
ob inventuri zmanjušujejo
dohodek delovnih organiza-
cij, marsikje pa so tudi po-
membna postavka pri na-
stanku izgub.
ŽALSKA TRGOVINA
UUDJE SO
ZADOVOUNI
Trgovine so dobro založene
Smo pač takšni ljudje, ■^a vedno radi tarnamo. Po pra-
vici povedano, marsikdaj utemeljeno. Vedno se dogaja, da
v trgovinah česa ni moč kui^ iti. Spomnimo se le na kavo,
pa na cement in kdo ve na k^j vse še. V žalski občini je
razvoj trgovine zadnja leta zares pospešen. So kupci zado-
voljni z izborom blaga, oziroma z založenostjo trgovine?
So! To dokazuje tudi naslednja anketa.
SLAVKA PEGANC, Šem-
peter: »Veste, zdi se mi, da
smo ljudje že kar malce pre-
več razvajeni. Kar naprej tar-
namo, da ni tega in onega in
z ničemer več nismo zado-
voljni. Spomnimo se le na to,
kako je bilo včasih. Danes pa
živimo kot še nikdar in
upam, da bo tudi naprej ta-
ko. Veste, trgovine so dobro
založene, sploh tale šempe-
terska. To pa pomeni, da lju-
dem zares ne gre slabo.«
DANI SATLER, Polzela:
»Naravnost čudno je, da kraj
kot je Polzela, še nima trgo-
vine, kakršno bi potrebovali.
No, izgleda, da se bo sedaj le
premaknilo na bolje. Obljub-
ljajo nam jo že letos. Sedaj
pa je treba za vsak večji na-
kup v Šempeter ali v Žalsko
Namo. Sicer pa mislim, da so
trgovine v žalski občini kar
dobro založene.«
JANEZ VEDENIK
Shke: TONE TAVCAR
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
l^ORTIKULTURA 80
CVETLIČNA RAZSTAVA
flortikuÊtumo društvo v silnem razmahu
Ni naključje, če je zlasti
pedavna redna konferenca
¿lanov Hortikultumega
društva v Celju izzvenela v
pripravah in nalogah v zve-
21 z akcijo »Hortikultura
gO«, ki bo prihodnje leto v
Celju. Seveda, je tekla bese-
da še o drugih nalogah in
delovnem načrtu, toda ob-
veznosti do prihodnje repu-
bliške hortikultume prire-
ditve so vendarle in povsem
razumljivo izstopale.
»Pobudo našega društva
za izvedbo .Hortikulture 80'
so v Celju toplo sprejeli. Ob-
¿inska skupščina in občin-
ske družbenopolitične orga-
nizacije so v njej videle mož-
nost za izpeljavo velike akci-
je za ureditev in varstvo oko-
lja v mestu in občini. Tako je
trodnevna republiška cvet-
lična razstava prerasla v Hor-
tikulturo 80 in v bogat pro-
gram komunalnih in horti-
Iculturnih ureditev v občini.
Ob tej manifestaciji v Celju
nočemo trodnevnega cvet-
ličnega kiča, ampak začetek
temeljitega reševanja našega
okolja. Gre torej za naloge, ki
naj dajo trajne rezultate,« je
med drugim na zboru pou-
daril predsednik Hortikul-
tumega društva, Jože Ben-
čina.
Celjsko Hortikultumo
društvo bo v okviru Horti-
kulture 80 predvsem pripra-
vilo cvetlično razstavo v ob-
novljenem Mestnem parku
na desnem bregu Savinje. Za
izvedbo te naloge dela pri
društvu strokovni odbor.
Njegovo delo je v polnem ra-
zmahu. Izdelani so okvirni
načrti za postavitev razstave
na prostem ter v pokritih
prostorih umetnega drsali-
šča. Na tej prireditvi bo so-
delovalo tudi Društvo slo-
venskih vrtnarjev s svojimi
člani.
Posebna naloga čaka druš-
tvo tudi pri organizaciji cvet-
lične povorke. V njej bodo
lahko sodelovali člani s svo-
jimi eksponati, lončnicami
in drugim.
Društvena dejavnost bo le-
tos in prihodnje leto usmer-
jena tudi v udarniške akcije
na prireditvenem prostoru,
se pravi v Mestnem parku in
drugod. Skratka, povsod
tam, kjer bo šlo za hortikul-
tumo ureditev okolja.
Društvo je že lani ponudilo
svojo roko krajevnim skup-
nostim v celjski občini.
Predlagalo je organizacijo
strokovnih razgovorov s kra-
jani. Pa je akcija kaj klavrno
izpadla. Od petindvajset po-
vabljenih krajevnih skupno-
sti se jih je odzvalo le pet in
še Turistično društvo Voj-
nik. V organizaciji teh se-
stankov so se posebej zavzeli
na Dolgem polju, Ostrož-
nem, v Trnovljah in seveda
Turistično društvo Vojnik.
No, vrata so še zmeraj od-
prta in društveni člani, zlasti
strokovnjaki, bodo radi sve-
tovali, pomagali, kadar bo
šlo za ureditev zelenih povr-
šin, parkov, nasadov in dru-
gega v kateri koli krajevni
skupnosti v občini.
Celjsko Hortikultumo
društvo ima zdaj 897 članov.
V delovnem načrtu imajo
stalno mesto zanimiva stro-
kovna in druga predavanja,
praktične demonstracije na
vrtovih, sadovnjakih itd.
Izreden uspeh beležijo avto-
busni izleti, ki jih društvo
pripravlja skupaj z Izletni-
kom. V delovnem obdobju
1977/78 je bilo 24 takšnih po-
tovanj, od tega sedem v tuji-
no, ki se jih je udeležilo 960
članov in 480 drugih. Tudi za
letošnji program izletov je
veliko zanimanja.
Pri društvu dela sekcija
kakteistov, ki ima 41 članov.
Čeprav niso vsi delavni, so
ostali vendarle opozorili na
svoje delo tako s predavanji,
kot s sodelovanjem na cvet-
ličnih razstavah itd. Sekcijo
vodi prizadevni Ivan Fegeš.
In tako so na zboru tudi tt
besede, ki jih je izrekel taj-
nik Janko Prislan, naletele
na velik odmev, še zlasti pa
namig, da bo treba članske
vrste pomladiti. M. BOŽIČ
SPOMINEK IN
MASKOTA
Celjsko Turistično
društvo je razpisalo v ak-
ciji Hortilultura 80 nate-
čaj za spominek in ma-
skoto.
V obeh primerih gre za
izdelka (spominek in ma-
skota), ki morata biti smi-
selno povezana s priredi-
tvijo Hortilultura 80. Za-
misel mora biti lahko
izvedljiva v cenejši serij-
ski proizvodnji. Prav tako
Turistično društvo priča-
kuje, da bodo udeleženci
natečaja za spominek in
maskoto predlagali tudi
izvajalca, materiale in po-
dobno.
Natečaj je odprt do
konca aprila letos, za naj-
boljši spominek in ma-
skoto pa sta razpisani na-
gradi po 2.500 in 1.000 di-
narjev.
ŽELEZNIČARJI
NOVO NA TIRIH
27. maja nov vozni red
Kot vsako leto, bo tudi le-
tos 27. maja opolnoči začel
veljati nov vozni red na na-
ših železnicah. Gre za spre-
membe čeprav ne velike, ki
pa v tem času močno zapos-
Ijujejo prometne strokovnja-
ke. Pri tem gre tudi za uskla-
jevanje voznih redov med to-
vornimi in potniškimi vlaki.
Pomembna novost bosta
dva para nadomestnih po-
slovnih vlakov, ki bosta v pi-
člih dveh urah prepeljala
potnike iz Ljubljane v Mari-
bor oziroma v obratni smeri.
Vozovnica za to pot bo neko-
liko dražja, vendar bodo že-
lezničarji ta ukrep upravičili
z boljšo kakovostjo prevoza.
Drugi, že uveljavljeni po-
slovni vlaki bodo vozili ena-
ko naprej.
Nekaj bo tudi novih potni-
ških vlakov. Tako bodo de-
lavci iz Celja dobili z novim
voznim redom možnost, da
se bodo po 22. uri odpeljali
proti Kumrovcu. Edino kar
je, bodo morali v Grobelnem
presedati.
V	poletnem voznem redu
se bosta dva mednarodna
vlaka ustavljala tudi v Polj-
čanah.
V	mednarodnem potni-
škem prometu ne bo bistve-
nih sprememb. Pravijo le, da
bodo postanki na obmejnih
prehodih skrajšani na mini-
mum. Vozni red med Jeseni-
cami in Podrožco je izdelan
za dvotirno progo. Skozi pre-
dor so namreč že položili
dragi tir.
Ob koncu marca so Celje na povabilo domačega Hortikultumega društva obiskali
predstavniki slovenskih vrtnarjev in vrtnarskih delovnih organizacij. Med gosti je bil
tudi predsednik Društva slovenskih vrtnarjev, Janko Jemec (tretji z leve), ki je celjskim
hortikulturcem izrekel polno priznanje za začeto akcijo. »Pogumni ste, da greste v tako
velik program. Vem, da boste uspeli. Pri tem boste imeli za sabo tudi Društvo slovenskih
vrtnarjev. Naši člani in vrtnarske delovne organizacije se bodo radi odzvali vašemu
povabilu, mi pa se bomo zavzeli, da bo krog sodelavcev čim večji. Vsak rad sodeluje, če
vidi, da gre za lepo in pomembno delo.« - Na posnetku gostje z domačini pri ogledu
začetih del v Mestnem parku.	Foto. MB
MALA SLOVENSKA
GRAFIKA V CELJU
Celjsko Turistično društvo drži besedo.
Njegova mala galerija ali kar stalni poslovni
prostor na Tomšičevem trgu je tudi letos
odprt za manjše likovne razstave. Letos so
bile že štiri. In zdaj je v teku p^ta. Odprli so
jo v ponedeljek, 2. t. m., zaprli pa jo bodo 5.
maja.
Zdaj gre za razstavo »Male slovenske gra-
fike.« Skoraj malce nenavaden naslov, zlasti
glede na prostor, ki je za razstavo na voljo.
Skupaj s starši in vzgojitelji je tudi Ljub-
ljanska banka pobudnik načrtne vzgoje in
sistematičnega spodbujanja mladine k var-
čevanju. Različni mladini prilagojeni nači-
ni varčevanja, vzbujajo v mladem človeku
interes za sodelovanje, samostojnost in
pravilen odnos do dobrin. Otroci začno
lahko z varčevanjem kmalu po rojstvu, se-
veda v začetku starši varčujejo zanje in
nalagajo na njihove hranilne knjižice, ki jih
LB nameni vsakemu novorojenčku s sim-
bolično začetno vlogo in hranilnikom. Sle-
di varčevanje v najrazličnejših oblikah v
Vzgojno varstvenih zavodih in Pionirskih
hranilnicah in še naprej v srednjih šolah v
Mladinski hranilnici.
V Pionirski hranilnici na Osnovni šoli
Polule otroci varčujejo za svoje lastne in
obenem za skupne cilje. Varčevalci so vsi
in to marljivi. Mentorica je Karla CESAR že
In vendar kaže tudi ta razstava prerez skozi
slovensko grafiko. Na njej namreč sodeluje
petnajst slikarjev: Janez Boljka, Lucijan
Bratuš, Stane Jagodič, Andrej Jemec, Bo-
jan Kovačič, Metka Krašovec, Tomaž Kržiš-
nik, Janez Logar, Nada Lukežič, Adriana
Maraž, Nedeljko Pečanac, Miša Pengov, Jo-
že Spacal, Lojze Spacal, Rudi Španzel inA
Apollonio Zvest.
Domače Turistično društvo je to razstavo
pripravilo skupaj z ljubljansko galerijo La-
birint. Vse kaže, da se bo sodelovanje med
obema partnerjema na tem področju okre-
pilo. Zato lahko tudi v prihodnje računamo
na več uglednih razstav po zaslugi Labi-
rinta.
7 let. Pionirska hranilnica na šoli pa poslu-
je že 9 let.
Varčujejo vse organizacije na šoli: telo-
vadni krožek, taborniška organizacija,
mladinska in pionirska organizacija, kul-
turno društvo, varčujejo za smučarski in
plavalni tečaj, za končne izlete. Za obresti
bodo letos nakupili sanke.
Otroke vzpodbujajo tudi simbolična da-
rila Ljubljanske banke in seveda lepa opre-
ma. Poslujejo samostojno ob sredah: od
11.30 do 13. ure. Letos pa so se prvič
vključili tudi v nagradne igre in tekmovanja
med hranilnicami ter natečaj Ljubljanske
banke - Splošne banke Celje za najboljše
pismene in likovne izdelke.
Pri tem jim seveda želimo veliko uspeha.
Na sliki spodaj je prizor iz PH osnovne
šole Polule.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
CELJE
ZANIMIVA POBUDA
^a ureditev mestnega avtobusnega prometa
Ni naključje, če je temelj-
organizacija potniškega
prometa pri celjskem Izlet-
•üku pripravila nov predlog
^ organizacijo mestnega
^vtobusnega prometa v Ce-
|iu- Gre za težnjo, kako
izboljšati ta promet, kako
Sa čim bolj približati Iju-
potnikom in tako spe-
'jati redne proge v vse, vsaj
^®čje, stanovanjske sose-
ske.
Gre torej za pobudo, ki za-
^leva ljudi. Po vsem tem je
dlani, da bi naj razprava o
'^ovi organizaciji mestnega
f^fometa tekla predvsem v
°^viru krajevnih skupnosti.
tod naj bi bilo tudi največ
dopolnil, predlogov in še kaj.
.fiazprava o novi organiza-
ciji mestnega avtobusnega
P^'ometa je vezana na nekaj
^^gojev, o katerih govori ta
^''edlog. Pri Izletniku meni-
jo, da bi morali v Celju pred
tem sprejeti odlok o ureditvi
javnega mestnega potniške-
ga prometa in nadalje, da bi
hkrati s tem morali reči, kdo
bo kril morebitne izgube, ki
lahko nastanejo na nerenta-
bilnih progah.
Glede na dosedanjo orga-
nizacijo mestnega avtobu-
snega prometa, ki je bila
odvisna le od Izletnika, je ra-
zumljivo, da so bile vožnje
organizirane tako, da na njih
ni bilo finančnega pri-
manjkljaja. Zdaj naj bi orga-
nizacija stekla po drugih na-
čelih, po potrebah in zahte-
vah krajanov ter delovnih
ljudi, kar hkrati pomeni, da
bi lahko prišlo tudi do tako
imenovanih nerentabilnih
prog. Razen tega se že ob tej
pobudi pojavlja ugotovitev,
da imajo pri Izletniku pre-
malo ustreznih avtobusov za
dobro organizacijo mestnega
prometa. Se pravi, da bo tre-
ba nekaj vozil kupiti. In kdo
bo dal denar? Samo Izlet-
nik? Vprašanje, ki tudi terja
odgovor.
Novi predlog tudi nakazu-
je ureditev prenekaterih av-
tobusnih postajališč, obrača-
lišč itd.
Sicer pa gre po tej pobudi
za dvanajst prog: Hudinja-
-Mariborska cesta. Ljubljan-
ska c.-Medlog, Teharje-Sto-
re. Nova vas. Skalna klet, Za-
grad, Košnica-Tremarje, Tr-
novlje-Ljubečna, Vojnik,
Lava-Copova ulica, Ostrož-
no-Lokrovec-Lopata in Par-
tizanska cesta-Lisce s po-
drobnim opisom, kje naj bi
avtobusi vozili. Po istem
predlogu naj bi na teh pro-
gah avtobusi vozili s presled-
kom od pet do dvajset mi-
nut.
MB
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
NOVE ŠOLE V ŽALCU
Bodo Žalčani še sofinancirali TŠC v CELJU?
Velikopotezni so načrti
raxvoja žalskega centra
usmerjenega izobraževanja
za prihodnje šolsko leto. Po-
leg že uvedenih smeri na-
mreč predlagajo, da bi pri-
čela z delom kmetijska šola,
šola keramikov in disloci-
rani oddelek šole za blagov-
ni promet v Celju ter višjo
upravno administrativno
šolo. Vprašanje je, če z vsem
skupaj vendarle ne prehite-
vajo.
Pravijo pa v Žalcu, da so
pobude za vse te nove smeri
prišle predvsem iz združene-
ga dela in so vsaj delno us-
klajene tudi z regijo. Uvedbo
kmetijske šole zagovarjajo z
izredno razvitim kmetij-
stvom v svoji občini, pa tudi
s tem, da je v občini in regiji
okrog 2000 zaščitenih kme-
tij. Ob vsem skupaj pa ne po-
zabljajo, da je v neposredni
bližini tovarna kmetijskih
strojev SIP, tovarna močna-
tih krmil, mlekarna in da so
potrebe po ustreznih kadrih
izjemno velike v SOZD
Hmezad. Potrebe po kadru
torej so, veUko pa je vpraša-
nje, če se bo za šolanje nav-
dušilo potrebno število dija-
kov, saj vemo, da doslej za
kmetijske šole ni bilo kakš-
nega posebnega zanimanja
in da lahko na prste prešteje-
mo tiste, ki obiskujejo kme-
tijske šole.
Sole keramikov utemelju-
jejo s tem, da tovrstnega izo-
braževanja v Sloveniji na po-
klicni stopnji ni. Poudarek
naj bi bil na oblikovanju ke-
ramike, lahko pa bi vpisovali
dijake vsako drugo šolsko le-
to. Sploh pa je tovrstna šola
utemeljena, pravijo, ker je v
občini keramična industrija
v Libbojah, blizu je tovarna
keramike Gorenje ter tovar-
na v Ljubečni.
Dislocirani oddelek šole za
blagovni promet utemeljuje-
jo zaradi velikih kadrovskih
potreb, ki jih poraja hiter ra-
zvoj trgovine in gostinstva v
občini, kaže pa se tudi v izre-
dno velikem vpisu dijakov iz
žalske občine na to šolo v
Celju.
Sicer pa bodo v prihod-
njem šolskem letu znova
vpisovali v dva oddelka ad-
ministrativne in oddelek
tekstilne ter en dislocirani
kovinarsko strugarski odde-
lek SKIMC Store. Zato tudi
trdijo, da ne bo mogoče do-
datno financirati izgradnje
tehniškega šolskega centra v
Celju.
JANEZ VEDENIK
VSLOGIJEMOC
Na pobudo odbora za gradnjo ceste v Jagoče so se občani Jagoč in okoliških naselij
udeležili prostovoljne delovne akcije pri urejanju ceste Laško - Jagoče. Akcije, ki je trajala
brez počitka od osme do dvanajste ure, se je udeležilo 31 krajanov. Med njimi tudi dve
tovarišici, ki sta opravili delo za pet drugih.
Ob tem se odbor za gradnjo ceste v Jagoče zahvaljuje vsem udeležencem delovne akcije z
željo, da bi tako bilo tudi v bodoče. Zahvala tudi vodstvu Krajevne skupnosti Laško in
domači Pivovarni za vsestransko pomoč. Zahvala tudi tistim krajanom Jagoč, ki so na
zaključku delovne akcije ponudili njenim udeležencem okrepčilne in osvežujoče pijače.
M. P,
V povzetku objavljamo pismo, ki ga je podpisala
Milica Jevšenak, priložena pa mu je bila še kopija 51
podpisov krajanov.
Dne i2. 3. je ininilo 34 let, kar je okupator na Franko-
lovem (točneje na Stranicah, ampak kraj je bolj znan
kot Frankolovo), obesil sto mož in fantov na drevesa
ob cesti. To je bil strašen zločin in starejši ljudje se ga_
še vedno z grozo spominjajo. Toda ne želim pisati o
zločinu, temveč o tem, kaj pomeni oziroma kaj naj bi ta
kraj pomenil po 34 letih.
Kraj je - vsaj pravili so tako, ko so nekateri domačini
iskali gradbeno dovoljenje in ga niso dobili - zaščiten.
Tako so govorili, kajti v današnjem času je vsa ta
zaščita postavljena na laž ali pa si nekateri pod zaščito
kraja predstavljajo nekaj drugega. V neposredni bli-
žini grobov namreč grozi postaviti svoj obrat za drob-
ljenje peska Comet iz Zreč. In ne samo obrat, temveč
tudi poseči v gozd in odpreti nov peskolom. Ce bi bil
obrat Comet kot se spodobi! Skoraj po vseh krajih v
konjiški občini so iskali lokacijo, povsod so jih preg-
nali ljudje - pri nas, v tej dolini, ki je tako tesna, da si jo
je tudi okupator izbral za svoja grozodejstva, pa mislijo
ostati, ker je ljudi malo in še tisti ki so, so onemogočeni
v krajevni skupnosti, ker je vodstvo KS za izgradnjo,
saj se jih problem prahu in ropota ne tiče, ker so pač
daleč stran, od tam, kjer živijo oni, pa so jih že izgnali.
Vsi smo se vsa leta trudili, da bi bil naš kraj čim
lepši, čist in dostojen in si želimo samo, da ostane naša
dolina čim dlje takšna kot je - v opomin mlajšim
rodovom.
Namesto da bi okolico zasadili ter uredili naravni
park, saj je tudi XIV. divizija šla ravno čez lokacijo
nove tovarne, nam hočejo vriniti in narediti namesto
mirne doline - industrijsko in onesnaženo dolino.
V imenu prizadetih
Milica Jevšenak
V MOZIRJU SZDL DOBRO DELA
Za občinsko organizacijo
SZDL v Gornji Savinjski do-
lini je pomembno delovno
obdobje. Po temeljitih pri-
pravah, ki so se pričele že
lansko jesen, so letos v ja-
nuarju imeli v vseh krajev-
nih organizacijah redne vo-
lilne konference. Tem pa je
ob koncu marca sledila še
občinska volilna konferenca.
V tej izredno močno razgi-
bani dejavnosti, so znova
ugotovili, da se je Socialistič-
na zveza uveljavila kot front-
na organizacija, da je postala
nosilec in koordinator vseh
prizadevanj v občini. Po za-
slugi lepega števila prizadev-
nih aktivistov so velike
uspehe zabeležili zlasti v kra-
jevnih skupnostih.
Pomembno delo so opravi-
li tudi posamezni sveti pri
Občinski konferenci SZDL.
Na zadnji volilni konferen-
ci so potrdili tudi določena
imenovanja, zlasti v pred-
sedstvu Občinske konferen-
ce. Tako so za profesionalne-
ga predsednika izvolili dipl.
inž. Jožeta Kumra, ki je bil
na tej funkciji, vendar kot
amaterski delavec, že zdaj.
Za podpredsednika so izbra-
li Jelko Zidarn iz Gornjega
grada, za sekretarja pa vno-
vič Staneta Krajnca.
MB
ŽARKI
KULTURE V
ŠEMPETRU
Sempetrska Svoboda
prav gotovo sodi med naj-
bolj delovne v žalski obči-
ni. Skorajda ne mine me-
sec, da ne bi člani DPD
Svoboda pripravili kakš-
no zanimivo kulturno pri-
reditev in ena takšnih bo
tudi v nedeljo popoldne
ob 16. uri, ko bodo v dvo-
rani pripraviH prireditev
z naslovom Žarki kulture
segajo med vas. Z novimi
kulturnimi točkami se
bodo predstavili člani fol-
klorne skupine, recitator-
ji, dramska sekcija, an-
sambel Borisa Terglava
ter člani ritmične sekcije.
Vsekakor gre za zanimivo
prireditev, ki si jo velja
ogledati.
J. V.
JAKIJEVA DELA ZA
OŠ »VELJKA VLAHOVIĆA«
Slikar Joža Horvat-Jaki je pred dnevi opremil dobršen del
šolskih prostorov celjske najnovejše osnovne šole na Lavi.
Trideset grafik, oziroma sitotiskov, je podaril temu izobraže-
valnemu zavodu in kljub njegovi večni časovni stiski je
našel toliko časa, da je obiskal šolo in osebno razmestil svoja
likovna dela, ki dopolnjujejo veliko jedilnico in skupinski
prostor za pedagoške delavce. Vsekakor spet plemenito de-
janje ki nikakor ni prvo, saj je Jaki že prenekateri naši šoli
podaril svoja dela in s tem dal nedvoumno vedeti, kako ceni
tudi svoje najmlajše občinstvo. Na sliki slikar Joža Horvat-
Jaki pri obešanju svojih del.
V vsak dom
NOVI
TtDNlK
JE PAČ TAKO
SLOVENŠČINA
Uporaba našega ¡еж1ка
APREX PATRONE uporab-
ljamo za uničevanje voluhar-
ja (Arrvicola terrestris) in su-
slikov (Citellus cittelus)
NAVODILO ZA UPORABO
Trenjem vžigalne glavice
patrone bočno po ravni za
vžiganje škatle za vžigalice,
patronu odstraniti od telesa,
zapaliti in gorečo patrono ta-
kaj dati globoko v odprt rov
za volviharje.
-	odprtino brez poškodbe
hodnika zapreti, ne pristo-
piti
-	po dimenzijah sistema
uporabiti 1-3 patrone.
-	Razvitek gasa traje pri-
bližno 12-24 ur.
-	Hodnike odpreti najprej
po 2 dnevih po uporabi sred-
stva.
POZOR PRI UPORABI:
Proti voluharju
Prvo ugotovitev ali so rovi
aktivnL Ta poskus kaže če
voluharji prebivajo v siste-
mu rovov, ali pa ne. Odpreti
rove na več mest. Ce so ho-
dniki čez dve ure spet po-
stavljeni, ali pa na več mest z
zonljo zrovareni, uporabiti
ARREX PATRONE po na-
vodilu za uporabo. Na
strmem zemljišču patrone
postaviti v višji del sistema
hodnikov.
Proti suslikov
Odlika suslika je da v giba-
nju pod zemljo uporablja tu-
di tuje hodnike (voluharja
itd). Zaradi tega ne en dan
preden uporabimo sredstvo,
zapreti vse izlazne rove. Ce
so hodniki čez nekaj ur spet
postavljeni, to pomeni, da je
sistem naseljen. Uporabiti
potem ARREX PATRONE
po navodilu za uporabo.
OPOZORILO:
Nedovoljena uporaba na
stavbah, kakor tudi osebam
do 18 let. Ne uporabljati v
gozdu, na robu gozda, ali pa
v parkih z humsko podlogo,
kakor tudi tam, kjer je nevar-
nost pred ognjem. Samo za
uporabo na slobodnem pro-
storu, kjer ne sme priti do
požara. Ostanek sežigane pa-
trone je zelo strupen v kon-
taktu z vlago. Plin kateri je
uslovjen z vlago - fosforvo-
dik - je možen dihalni strup,
torej največja previdnost!
Znak opozorila je vonj рИпа
na česen in podoben kar-
bidu.
Patrone so obstojne v skla-
dišču in pri pravilnem sledu
teh ukazov bezopasne za
uporabo.
Skladiščiti varno pred og-
njem.
Slučajno dospelo patrono
do ognja, s katere se tudi ra-
zvije strupen plin, pokriti s
peskom.
Ker uporaba sredstva ni
pod našim vplivom, prevza-
memo jamstvo samo za ne-
spremenjeno kvaliteto.
Zaščitno ime tvrdke CE-
LAMERCK GmbH in
CO.KG-Jngelneim Rhein
Dovoljenje Zveznega Ko-
mitea za Kmetijstvo št.
1599/2 od 20. 3. 1974.
Ne jočite prosim! To je le
prepis navodil, ki so svoj-
stven prispevek v akciji
»slovenščina v javni upora-
bi«. Komentar ni potreben.
Uredništvo.
MIMOGREDE...
v nedeljo je bila v novem
kulturnem domu v Šmarju
pri Jelšah velika kulturna
prireditev, kjer so sodelovala
nekatera znana imena naše
zabavne glasbe in ansambli.
Menda je bila prireditev na-
menjena dnevu otroka pa tu-
di ves denar, ki so ga z njo
zbrali. O velikem dogodku -
poudarjajo celo, da menda
tudi redkem, če ne edinem v
republiki - bi pisali več, če bi
dobili kakršnokoli vabilo.
PROMETNE NEZGODE V KONJIŠKI OBČINI
ORNI PETEK - HITROST
Petek je najbolj črn dan zaradi nezgod
črna bilanca prometnih
nezgod v konjiški občini v
lanskem letu je huda: 100
odstotkov več mrtvih, sko-
raj 68 odstotkov več hudo
poškodovanih, skoraj 8 od-
stotkov več laže poškodova-
nih v prometnih nesrečah.
Največ smrtnih žrtev je bilo
v ponedeljek, največ nesreč
v petek, najbolj črna ura -
med 18. in 20. uro, najpogo-
stejši vzrok za nesreče ne-
primerna hitrost, najbolj
črna cestna odseka v občini
Slovenske Konjice pa sta
Zeče-Prevrat in Tepanje-
-Loče-Laže.
V konjiški občini so v lan-
skem letu zaradi prometnih
nezgod pokopali 28 ljudi, 239
pa je bilo hudo poškodova-
nih občanov, dosti med nji-
mi je postalo tudi invalidov
in za delo manj zmožnih.
Stanje prometne varnosti je
v občini nezadovoljivo in ze-
lo neugodno. O tem je prejš-
nji teden razpravljala tudi
občinska skupščina na sejah
vseh svojih zborov.
V občini Slovenske Konji-
ce se je v lanskem letu zelo
povečalo število motornih
vozil, kar predvsem tudi bo-
truje mnogim prometnim
nesrečam. Tako se je število
voznikov motornih vozil in
kmetijskih traktorjev pove-
čalo od 4265 na 4489, število
vseh ostalih motornih vozil
od 3434 na 3877. Otroci so od
74 prometnih nezgod pov-
zročili 11 nezgod, v enajstih
pa so bili samo udeleženi.
Izredno veliko nezgod je bilo
v naseljih, kar 58, kar je gle-
de na skupno število vseh
nezgod izredno visok delež;
povrhu pa je bilo prav pri teh
nezgodah največ smrtnih
žrtev v občini.
Zaradi neurejenih promet-
no varnostnih razmer (neu-
rejene cestne površine, po-
manjkljiva cestna signaliza-
cija, slaba talna obeležja) je
cesta postala nevarna past
posebno za nepremišljene in
nedisciplinirane voznike,
kar potrjujejo tudi podatki,
da je od 74 prometnih nez-
god prišlo kar v 20 primerih
zaradi neprimerne hitrosti,
11 primerih zaradi nepravil-
ne, torej nedisciplinirane ho-
je pešcev, v 10 primerih zara-
di vpliva alkohola in v deve-
tih primerih zaradi nepravil-
nega prehitevanja.
Zaključek se ponuja saf
po sebi: neupoštevanje cest-
no-prometnih predpisov«
nezadostno kulturno-pr"'
metno obnašanje udeležeH'
cev v javnem prometu, n^
discipliniranost in nepof
navanje prometnih predp';
sov, so najpogostejši vzrol"
za žalostno in črno kronik^'
Človek je naše najvećf
bogastvo, vsebina bogastv^
pa je zdravje! Koliko lju»'
spozna to bogastvo - P""^
pozno?	.
MITJA UMNll^
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
Najprej je bilo
razpoloženju so
treba pogasiti žejo in tudi sendvič ni bil odveč; ob dobrem
se kaj kmalu že navezali novi prijateljski stiki.
Tovarišice, ki so se za teden dni prelevile v turistične vodičke po domovini - od
leve proti desni: Marija Horvat-Kerec, Danijela Cegovnik in Zofija Češnovar.
V ponedeljek popoldan
je bilo v celjski Osnovni
šoli Veljka Vlahoviča
nadvse prijetno in vese-
lo. Na obisk so prišli
prvič tako organizirano
in v takšnem številu, kar
66 jih je bilo s tremi to-
varišicami, rojaki
učenci slovenskega do-
polnilnega pouka iz
Zvezne republike Nem-
čije, točneje iz Westfa-
lije.
Prijateljske vezi so se
takoj stkale. In koliko jih
še bo, saj program obiska
naših mladih rojakov pre-
dvideva osemdnevni
obisk najlepših koščkov
slovenske domovine. Ta-
ko so otroci naših delav-
cev na začasnem delu v
ZRN v Celje prispeli iz
Maribora, v torek zvečer
pa so jih že sprejeli mladi
Gorenjci. Svojo krožno
popotovanje po domovini
bodo zaključili v nedeljo
oziroma ponedeljek, ko
se bodo iz zagrebškega le-
tališča polni lepih in ne-
pozabnih vtisov vrnili na-
zaj k svojim staršem.
Polovica vseh je bila že
v Mariboru sprejetih na
svečan način v Zvezo so-
cialistične mladine Slove-
nije, prisostvovali so s
svojimi osnovnošolskimi
gostitelji pouku in si ogle-
dali mnoge znamenitosti
ter pomnike naše revolu-
cije v Mariboru in Celju.
Seveda je bilo najbolj
prisrčno, kadar so bili
skupaj s svojimi vrstniki
in tako je bilo tudi v po-
nedeljek in torek v Celju.
Ves sprejem na Osnovni
šoli Veljka Vlahoviča so v
svojih rokah imeli pionir-
ji te šole. Dramska skupi-
nica, ki jo vodi Bina
Zmavc-Stampe, je pripra-
vila prijeten nastop, ki je
še posebej navdušil. Tudi
po domovih so si jih raz-
delili med seboj. Poz-
dravna govora sta imela
ravnatelj šole Fric Dosed-
la in predsednik koordi-
nacijskega odbora za
vprašanja naših delavcev
na začasnem delu v tujini
pri celjski SZDL Roman
Vrbančič. Tudi sicer je
imel ta odbor vso skrb
okrog celjskega dela po-
potovanja mladih rojakov
po domovini. Ocena vseh
je bila, da je to svojo nalo-
go nadvse dobro opravil.
Nad izredno hitro in v
vsakem oziru uspešno ne-
posredno navezavo prija-
teljskih stikov z domovi-
no, kar se je še posebno
pokazalo prav ob tem obi-
sku, so bile navdušene tu-
di tovarišice, ki naše mla-
de rojake poučujejo v slo-
venskem dopolnilnem
pouku.
OBISK MLADIH ROJ AKO V IZ ZR NEMČIJE
DOMOVINA JE
TOPEL NASMEH
Mladih osnovnih šol Veljka Vlahoviča in Ivana Kovačiča-Efenka v
Celju so svojim sovrstnikom pripravili prisrčen sprejem
Vodja vse te »domovin-*
ske odprave« je Zofija
Češnovar, ki poučuje in
vzgaja otroke naših de-
lavcev na začasnem delu
v tujini na območju mest
Hilden, Essen, Solingen
in Burscheid. Vsa srečna
nam je povedala, da je bil
za vse njih objem domo-
vine takšen kot so si ga le
mogli misliti in želeti.
»Veste, neprecenljive
vrednosti je to, da so se
nam ob tem obisku potr-
dile vse naše besede, pri-
povedovanja o domovi-
ni,« nam je hitela pripo-
vedovati.
№ena kolegica Danije-
la Cegovnik je v določe-
nem smislu »Celjanka«,
saj z društvom Slovenija
v Güterslohu prav Celje
goji še posebno pristne
stike. Sicer pa njeno šol-
sko območje zajema še
mesto Rheda, pa seveda
kopico drugih kulturni-
ških in društvenih opra-
vil, kar je značilnost »pro-
svetarske diplomacije«
povsod po Zvezni repu-
bliki Nemčiji in drugod.
»Najbolj smo se razve-
selili torkovega jutra-
njega sonca in lepega
vremena«, nam je pove-
dala na začetku kratkega
obiska v studiu Radia Ce-
lje.
Podobnih misli je bila
učiteljica Marija Horvat-
Kerec, katere šolski oko-
liš se razprostira v trikot-
niku med Krefeld, Ober-
hausen in Repelen. Pa se
ji je s' svojim mnenjem
pridružila še njena učen-
ka, »že« 16-letna Pavlina
Božičevič iz Krefelda, si-
cer učenka 10. razreda.
Takole nam je zaupala:
»K slovenskemu dopol-
nilnemu pouku hodim že
tri leta in pol in materin
jezik dobro obvladam,
kljub določenim teža-
vam. Z obiska v Maribo-
ru in Celju že imam dve
Za svoje rojake-sovrstnike so pionirji Osnovne šole Veljka Vlahoviča v Celju pripravili prisrčen sprejem s
kulturnim programom.
prijateljici in zagotovo
si bomo izmenjale pi-
sma.«
Imenitno áta se počutili
tudi Marija Mivšek,
učenka 8. razreda iz Hil-
dna, ki ima za seboj tudi
že tri leta slovenskega do-
polnilnega pouka in naša
najmlajša sogovornica
Anka Struklec iz Güter-
loha, učenka 6. razreda,
pa čeprav ž najmanjšim,
komaj enoletnim »sta-
žem« v slovenski šoli, pa
zato tolikim večjim zna-
njem materinščine.
Za Anko je bilo najlep-
še ob sprejemu in skup-
nem nastopanju ter igra-
nju s sovrstnicami, Mariji
je bil všeč prijazen spre-
jem pri družini nove celj-
ske prijateljice in skupen
sprehod po našem mestu.
Pavlina pa je še dodala,
da ji je bil najbolj všeč
prav nastop dramske
skupinice z osnovne šole
Veljka Vlahoviča.
Pa kaj bi naštevali, le-
pih vtisov je bilo že po
dobrih dveh dneh za zvr-
hano malho. V torek so
bili mladi rojaki še v ge-
steh pri AERU, ogledali
so si Stari grad in Stari
pisker ter odpotovali po
kosilu na Gorenjsko.
Včeraj so bili na Bledu
in v Prešernovi rojstni
hiši, danes bodo pokuka-
li v lepote Postojnske ja-
me in se srečali s pred-
stavniki JLA, po Ljublja-
ni bo vrh popotovanja
gotovo ogled Titove
rojstne hiše v Kumrov-
cu... Kjerkoli so in bodo,
verjamemo, da so spoz-
nali toplino objema do-
movine. In to je bi-
stveno!
MITJA UMNIK
FOTO: D. MEDVED
Ur
y
r
)'
)'
}'
)'
)'
)'
J-
J'
J'
)'
)'
J'
)'
}'
J'
Î'
)►
)►
K
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
NAŠA BESEDA 79
OBLAČKI PRAHU NA ODRU
Po razvejanosti izstopa letos žalska občina
v prvih pomladnih mesecih oživi z drugimi znanilci tega prijetnega letnega časa tudi amaterska dramska dejavnost,
ki se odraža najbolj v veliki manifestaciji mladih pod skupnim naslovom Naša beseda in pri prikazu dela odraslih
gledaliških skupin celjskega območja. V žalski občini so tokrat dramske sile strnili v enotno prireditev, ki poteka v
treh krajih hkrati in sicer na Polzeli, v Preboldu in v Grižah. Skupno ime je Naša beseda 79 in nam daje tako celovit
pregled amaterskega gledališkega delovanja v žalski občini.
Tudi v Celju in Slovenskih Konjicah, pa v Šentjurju in drugod so se pripravili na »obračun« s svojim delom, ki ga
bodo javno preverjali pred občinstvom. V Celju bo naša beseda v Slovenskem ljudskem gledališču v občinskem in
območnem merilu. Točen spored predstav bomo objavili v prihodnji številki. Danes podrobneje predstavljamo
program žalske občine in zapis s predstave v Slovenskih Konjicah - zakaj, boste ra/brali iz zapisa samega. Značilnost
letošnje Naše besede pa je v glavnem v tem, da so prijave številne, da se spet množično pojavljajo šole, da pa še vedno
primanjkuje sodelovanje krajevnih skupnosti.
»DRAGA RUTH« V
SLOVENSKIH KONJICAH
Vsa zadeva se je začela s
programskimi izhodišči ko-
njiških študentov, ki so na
svojem zadnjem zboru izja-
vili, da so soodgovorni za
kulturno življenje v konjiški
občini. Zbrali so se v dram-
ski skupini in pod režijskim
vodstvom Vinka Mödern-
dorferja uprizorili znano ko-
medijo »Draga Ruth«. Delali
so več mesecev v nemogočih
pogojih in le volja ter vztraj-
nost v resnosti dela, jih je
pripeljala do rezultata, ka-
kršnega so pokazali pred ko-
njiškim občinstvom v petek,
za mladino najprej popoldne
in za odrasle zvečer. Obakrat
je bila dvorana konjiškega
kulturnega doma povsem
polna.
O strokovni, torej izpove-
dni in umetniški plati pred-
stave, bo podrobneje tekla
beseda v Novem tedniku ob
skupnem zapisu gledališke-
ga kritika, ki bo po konča-
nem ciklusu predstav na
celjskem območju, podal
zaokrožen pregled na ama-
tersko gledališko dejavnost.
V tem trenutku je pomemb-
neje poudariti to, da je za
kulturni razvoj konjiške ob-
čine izrednega pomena usta-
novitev imenovane dramske
skupine konjiških študen-
tov, ki so znali v svoje vrste
pritegniti tudi srednješolce
in da s svojim delom name-
ravajo tudi nadaljevati. Da
so po osmih letih molka na
lastnih odrskih deskah, spet
dvignili prah in ob delu v
kulturnem domu opozorili
na vrsto tudi drugih, ne sa-
mo gledaliških problemov in
tako izvedli širšo družbeno
akcijo v korist kulture.
V	prihodnje bo morala ko-
njiška kulturna skupnost re-
sno računati nanje in na pre-
bujajočo se dramsko dejav-
nost sploh (Loče, Zreče), saj
so nekateri primeri v zad-
njem času pokazali, da ob
neurejenih razmerah in ne-
načrtni politiki razvoja
dramske dejavnosti lahko
nastajajo zlorabe v imenu
bližnjic in intrig, pa tudi po-
seganja v samo dejavnost od
zunaj v imenu pravice in re-
snice.
Konjiška občina je torej na
dobrem startu, da ponovno
zaživijo amaterske odrske
deske, ki so sicer pred leti v
tej občini že bile dovolj žive.
Ob sedanji izredno razvejani
glasbeni dejavnosti, ki se
odraža predvsem v zborov-
skem petju, bi pomenil ra-
zmah dramskega dela izre-
dno dragocenost, ki jo kaže z
vso skrbjo negovati in širiti,
pa ne skozi prizmo sanacij-
skih injekcij in pod pojmo-
vanjem »pomoči«, ampak
^ot zavestni sestavni del pro-
gramske politike kulturnega
razvoja v konjiški občini, ki
ima vse pogoje za to.
V PREBOLDU
RECITALI iN
ENODEJANKE
V	ponedeljek so nastopili:
Folklorna skupina OS Pre-
bold z belokrajnskimi plesi.
Osnovna šola Petrovče je
uprizorila recital Prva ljube-
zen v režiji Danice Rehar-
Hudinove, mladi iz Andraža
pa so pripravili enodejanko
Podgana zakonske sreče v
režiji Sonje Zaje. Nastopili
so tudi mladi iz Griž z enode-
janko Velikaševa norost v re-
žiji Antonije Ramšak.
Včeraj so se na odru pred-
stavili folklorna skupina OS
Vransko s štajerskimi plesi,
prosvetno društvo Letuš je
predstavilo recital Rasti in
cveti moja domovina v režiji
Zore Dobnik, mladi osnov-
nih organizacij ZSMS iz Pa-
rižlj so pripravili recital z več
nameni (sami so ga imenova-
li Recital za republiške praz-
nike) v režiji Vlaste Kranjc,
mladi Ferralita so pripravili
recital Delamo, ustvarjamo,
odločamo in mladi z Gomil-
skega enodejanko Analfabet
v režiji Tončke Hazier.
V	soboto bodo v Preboldu
nastopili folklorna skupina
OS Šempeter s spletom go-
renjskih plesov, OS Prebold
z recitalom Pesmi za punčke
v režiji Rozike Kobale, mla-
dinci iz Prebolda z enodejan-
ko O človeku, ki je izgubil
prepričanje v režiji Janka
Napotnika in OS Žalec in
Glasbena šola Žalec z glas-
beno pravljico Martin Krpan
v režiji Cirila Jagriča.
V	GRIŽAH NAJMLAJŠI
V	torek so nastopile
osnovne šole Petrovče, Bra-
slovče in Griže, kjer so posa-
mezne uprizoritve pripravile
Breda Sip, Breda Vek in An-
tonija Ramšak, včeraj pa
vzgojnovarstvena ustanova
Žalec z Račko v režiji Julke
Kučar, DPD Svoboda Polze-
la - lutkovno gledališče z
Ježkovo Zvezdico zaspanko
v režiji Marka Jagriča.
NA POLZELI
DRAMSKA REVIJA
V	ponedeljek je nastopilo
domače prosvetno društvo z
dramo Pera Budaka Metež v
rešiji Jake Jeršiča. V torek
sta bili dve predstavi. Dopol-
dne OS Peter Sprajc-Jur iz
Žalca z montažo različnih av-
torjev pod skupnin naslo-
vom Hokus pokus z Rdečo
kapico in druge težave z gle-
dališčem v režiji Matjaža Ar-
senjuga, zvečer pa prosvetno
društvo iz Braslovč z Golar-
jevo Vdovo Rošlinko v režiji
Anice Brišnik.
Tudi včeraj je bila predsta-
va in sicer najprej OS Slavka
Slandra Prebold z Žmavče-
vo Domačo nalogo na pote-
pu v režiji Ide Završnik, po-
poldne pa je bilo posvetova-
nje o problemih amaterske-
ga gledališča danes pod na-
slovom »Eden drugmu ogenj
dajmo«.
Danes zvečer je na spore-
du DPD Tabor: A. Müller:
Vsi moji sinovi v režiji Tone-
ta Kozmelja.
Jutri bosta dve predstavi.
Najprej bo dopoldne pro-
svetno društvo Petrovče
uprizorilo Greidanusovo de-
lo Hodi de bodi ali dve vedri
vode v režiji Brede Sip, zve-
čer pa bo nastopila skupina
OO ZSMS Vrbje s komedijo
Toneta Partljiča Ščuke pa ni
v režiji Stefana Žvižeja.
V	ŠENTJURJU
»PRAZNOVANJE«
Mladi pod okriljem pro-
svetnega društva in Z KO so
pripravili odrski nastop za
14. april z naslovom »Praz-
novanje v Šentjurju« pod re-
žijskim vodstvom Darinke
Joštove. Tako se po nekajlet-
nem premoru tudi Šentjur
vključuje ponovno v Našo
besedo kar je vse vzpodbude
vredno dejanje.
Vidimo, da letos nastopajo
mnoge mladinske in ena de-
lovna organizacija. Tudi Mo-
zirska občina se letos inten-
zivno pripravlja na Našo be-
sedo, a o tem v prihodnji šte-
vilki, kjer bomo predstavili
tudi program za celjsko ob-
čino.
DRAGO MEDVED
USPEH ZBORA »FRANCE
PREŠEREN«
Impozantni mešani zbor ŽPD »France Prešeren« se
je predstavil na svojem rednem letnem koncertu v
petek, 30. marca v Narodnem domu s pestrim progra-
mom: umetne pesmi, partizanske, narodne in pesmi
drugih narodov. Za uvod »Lajovčeva v Blatni vasi«,
dokaj zahtevna, a učinkovita skladba. »Pod jasnim
nebom rdeča zarja« Rada Simonitija začenja z ženskim
zborom, ki je izvajal skladbo z občutenim pianinom.
Dominirali so enotni, lepo oblikovani 1. soprani, 2.
soprani so bili manj izraziti.
Prekmurski motiv »Voznica« v priredbi Jurija Gre-
gorca kompozicijsko ni najbolj prepričljiv. Tudi tu se
je odlikoval ženski zbor s solidno intonacijo, zelo lep
solo vložek je bil poverjen Vidi Bukovčevi, zaključek
je bil mogočen, vendar bi si želel celotno skladbo
slišati bolj počasi. Med najuspelejše interpretacije ve-
čera spadajo »Međimurske« v priredbi Vinka Zganca,
skrbno izdelane, z močnimi kontrasti v dinamiki, rit-
mično dobro poudarjeni. Kokol je priredil znano Pirni-
kovo »Smrt v Brdih« z mešanico kontrapunkta in har-
monije, ki ni adekvatna originalu. Želja zborovodja je
bila verjetno predstaviti partizansko pesem v novi
obliki.
Drugi del koncerta je bil posvečen narodni pesmi,
najprej madžarski, romunski, ruski in norveški, sled-
njič slovenski. Vsaka je imela svoj poseben kolorit,
izražen bodisi z lirskim nastrojem (ruska), bodisi v
prekipevajočem plesnem ritmu (madžarska). Sploh je
bil drugi del programa bolj enoten od prvega. S varo va
»Moj očka ima konjča dva« je uspešno zaključila večer
z dobro izdelanim ritmom in jasno dikcijo.
Zborovodja Edvard Goršič je po živahnem ploska-
nju dodal kar tri narodne: »Nocoj pa, oh nocoj«,
»Kolo« in dubrovniško plesno »Lindo«.
Mešani zbor »F. Prešeren« je zelo dober. Proporci
med glasovnimi skupinami so taki, da ima zbor dovolj
solidno podlago v basih, svežino v tenorjih, čistost in
jasnost v sopranih, mehkobo v altih (ki bi mogli biti
mestoma izrazitejši). Tak sestav omogoča bujne dina-
mične odtenke, ki vodijo od piana do mogočnih akor-
dov, le fine pianissime bi se dalo še oblikovati. Intona-
cija je prav dobra, dikcija v glavnem tudi, le mestoma
bi ji veljalo posvetiti še več pažnje.
Goršič vodi zbor zanesljivo in muzikalno; gradnja
muzikalnega tkiva je logično izpeljana, le posamezne
fraze naj bi bile bolj intenzivno zaključene.
Ni lahko vzgojiti zbor do visoke kvalitete, vse večje
zahteve terjajo več^ pozornosti, koncentracije,
vzdržljivosti. Vendar, s še intenzivnejšim študijem po-
sameznih glasovnih skupin, s poglobljenim frazira-
njem, z dodelano dinamiko bi imel »Prešeren« vse
možnosti, da se uvrsti med srebrne, če ne celo med
zlate zbore v svoji kategoriji, od To mu tudi od srca
želimo!
Celje uživa po svoji zborovski dejavnosti in kulturi
lepega petja sloves širom domovine, odlični »Preše-
ren« k temu znatno prispeva in bo še bolj prispeval.
Ob koncu prvega dela koncerta je predstavnik RTV
Ljubljana izročil zboru in dirigentu diplomo za dose-
žen uspeh na radijskem tekmovanju v sezoni 1. 1977/78.
Predstavnika Zveze kulturnih organizacij sta podelila
zasluženim članom zbora bronasta, srebrna in zlata
Gallusova odličja. Pripomniti pa je treba, da je večje
število pevcev prejelo enaka odličja že preje.
EGON KUNEJ
ZANIMIVOSTI IZ P0KRAJINSKE6A
MUZEJA V CEUU
UBOJ V LUČ AH
Panjska končnica »Uboj v Lučah« sodi med tiste, ki
pripovedujejo o resničnih dogodkih iz življenja ljudi v
Savinjski dolini. Dogodek, ki je naslikan na končnici
se je zgodil v Strugah pri Lučah. V sobi, kjer je že več
let ležala bolna in na posteljo priklenjena gospodarjeva
žena Jera, se je med gospodarjem Antonom Močnikom
in čevljarjem Karlom Čuvanom v noči od 7. na 8. april
1884. vnel hud prepir. Ko je pritekla v sobo Zefa, sestra
gospodarjeve žene, je Čuvan že s krampom ubil gospo-
darja in nato še njo. Ker je bila bolna gospodinja priča
umoru in ker se je Čuvan ustrašil, da ga bo izdala jo je
prav tako ubil. To je kratek opis resničnega dogodka,
po katerem so ljudski slikarji vzeli snov za sličice na
končnicah. Po drugi strani, pa so sami naročniki zahte-
vali, da jim naslika to zgodbo, saj je na eni od končnic
napisano, »Tukaj tist namalajte ko je v Luči tri zaklo«.
Motiv se ni dal razvozljati, dokler ni bila najdena konč-
nica na kateri je napisano: »Tako je klav in pobijav. V
Lučah Kari Čuvan. 1884.« (M. Moškon - Celjska zbirka
panjskih končnic. Celjski zbornik, 1967.)
Prizor se odvija v kmečki sobi s pečjo v levem zgor-
njem kotu, ob njej pa visi ura. Ena žrtev umora leži pri
vratih druga pa pri oknu. Ubijalec stoji z dvignjenim
cepinom ali krampom ob postelji, kjer leži bolna go-
spodinja in moli rožni venec. Po letnici, ki je v levem
kotu zgoraj vidimo, da je bila končnica naslikana pet-
najst let po umoru, to je leta 1889. Iz tega podatka
lahko sklepamo, da je spomin na ta krvavi dogodek
živel med ljudmi v Savinjski dolini zelo dolgo.
VLADIMIR SLIBAR
STANKO POTISK DIREKTOR
SLG CEUE
Na zadnji seji je delavski svet Slovenskega ljudskega gle-
dališča v Celju, kjer sodelujejo tudi zunanji člani tega osred-
njega samoupravnega organa, potrdili, oziroma imenovali za
direktorja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Stanka
Potiska, gledališkega igralca, ki je svoje gledališko delo delil
med Mariborom in Celjem.
Stanko Potisk se je edini prijavil na razpis za omenjeno
delovno mesto. Igor Lampret je tako sedaj umetniški vodja
in s tem so se uresničile dolgoletne težnje, da bi vodstvene
m upravniške naloge delili od umetniških.
» TRIPTIH« V NOVI GORICI IN
BEOGRADU
Danes bodo gostovali člani Plesnega gledališča iz Celja v
Novi Gorici z baletno predstavo Triptih na glasbo Jakoba
Ježa v Primorskem dramskem gledališču. Postavitev te
predstave na novogoriškem odru je nastala tudi v sodelova-
nju s tamkajšnjo ZKO. 7. aprila bodo z isto predstavo gosto-
vali tudi v Beogradu, kjer bodo gostje Mednarodnega štu-
dentskega kulturnega centra, ki je pripravil Glasbeno tri;
buno. Z isto predstavo bodo celjski baletniki nastopili tudi
junija meseca v Grožnjanu na mednarodnem srečanju glas-
bene mladine.
STARE CELJSKE
UPODOBITVE
Zamisel je stara že več let. Dr. Ivan Stopar, avtor
številnih publikacij s področja umetnostne zgodovine,
je pripravil gradivo, ki prikazuje mesto Celje od prvih
znanih risb pa vse do obdobja, ko stopa v veljavo kot
dokumentacijski element fotografija. Del tega gradiva
smo lahko spoznali že v koledarjih, ki jih je tiskala
celjska Cinkarna in tudi izdaja omenjene publikacije je
tesno vezana s to delovno organizacijo. Zagotovila je
namreč sredstva za tisk Starih celjskih upodobitev ob
sodelovanju širšega kroga združenega dela, saj gre za
obsežno izdajo, ki je dragocen dokument o samem
Celju, obenem pa tudi reprezentančno delo, ki na viso-
kem kulturnem nivoju predstavlja mesto Celje. Cin-
karna je tako ponovno izvedla pomembno kulturno in
tudi širšo družbeno akcijo, saj bo cena izvoda veljala
okoli 500 dinarjev. Cinkarna pa subvencionira pri tej
ceni večji delež, saj so podobne izdaje v prosti prodaji
mnogo dražje.
Izdajatelj Starih celjskih upodobitev je Kulturna
skupnost celjske občine. Izdajateljski svet je tudi ime-
noval uredniški odbor v sestavi Ivan Seničar kot ure-
dnik (to mora potrditi še skupščina KSC) Nenad Nova-
kovič, Alojz Bombač, Vlado Novak, Gustav Grobelnik,
Marlen Premšak, Dane Debič, Drago Medved in Zoran
Vudler.
Publikacija bo izšla v 500 izvodih in to predvidoma
še letos.
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
Tudi ta posnetek je lep spomin na nastop zbora v Arezzu
30 let komornega moškega zbora
KO SO FANTJE
ZGODAJ VSTAU
JUTRI ZVEČER SLA VNOSTNI KONCERT POD VODSTVOM
PROF. VIDA MARCENA
Naš, celjski, Komorni moški zbor bo
jutri, v petek, 6. aprila, na slavnostnem
koncertu v veliki dvorani Narodnega
doma počastil tridestletnico dela in
uspehov. Nastopil bo pod umetniškim
vodstvom prof. Vida Marcena. Delovni
jubilej bo počastil pod pokrovi-
teljstvom Medobčinskega sveta SZDL
za celjsko območje.
»Komorni moški zbor s svojim po-
slanstvom, ki ga opravlja že trideset let,
tako priznanje zasluži. Mi smo želeli s
tem poudariti njegov pomen. S pokrovi-
teljstvom smo se hoteli obdolžiti tudi
vsem članom tega kolektiva za vsa odre-
kaiija, ki jih v trideset letih ni bilo ma-
lo,« je med drugim poudaril Janko Že-
vart, predsednik Medobčinskega sveta,
SZDL.
»Da otmen pozabi, bi rad obudil spo-
min na štiri datume, ki pomenijo zače-
tek dela Komornega moškega zbora. Po
proslavi slovenskega kulturnega prazni-
ka, 8. februarja 1949. leta, je bilo dogo-
varjeno ža ustanovitev zbora. Pobuda je
prišla iz Ljudskega gledališča, usta-
novitev pa je podprl in izpeljal takratni
Agitprop, katerega sekretar je bil Risto
Gajšek, pozneje tudi član zbora. Pri
ustanovitvi je kot članica tega odbora
sodelovala Marica Frecetova, ki jo da-
nes štejemo za botro zbora.
Dne 20. maja 1949. je bil v Ljudskem
gledališču dokončno sprejet sklep o
konstituiranju zbora in za naslednji slo-
venski kulturni praznik, 8. februar 1950.
leta, je zbor prvič stopil pred javnost.
Dne 4. oktobra 1950. leta pa je imel v
dvorani Metropol svoj prvi samostojni
koncert,« je dejal sedanji predsednik
zbora, prof. Gustav Grobelnik.
Da, tako se je začelo. Nadaljevalo se je
trdo in odgovorno delo. In potem nasto-
pi, tekmovanja...
»Po svetu smo pogosto hodili kot le-
gati prijateljstva med narodi. Od teh po-
ti so nam v najlepšem spominu ona na
Nizozemsko. Z nizozemskimi pevci v
Schinfeldu smo sklenili več kot pevsko
prijateljstvo.
Komorni moški zbor pa je navezal te-
sne, prijateljske vezi tudi s Primorskimi
in Koroškimi Slovenci.
V zboru se je v teh tridesetih letih
zvrstilo 86 pevcev. Z jutrišnjim slav-
nostnim koncertom pa bo zabeležil že
732-ti nastop!
Skupaj z dirigentom, prof. Vidom
Marcenom, šteje zbor 37 članov.
»V tem času so se v zboru zvrstili le
trije dirigenti, med njimi najdlje prof.
Egon Kunej, ki je zbor vodil od vsega
začetka, domala 27 let. Po njegovem od-
hodu ga je za krajšo dobo zamenjal prof.
Ciril Vertačnik, od jeseni 1977. leta pa
zbor kot umetniški vodja usmerja prof.
Vid Marčen, ki je prav tako kot njegova
prednika nasledil tudi mesto ravnatelja
Glasbene šole v Celju. Tako se lahko
pohvalimo kot eden redkih zborov, da
so ga vodile in vodijo vedno prve osebe
na glasbenem področju v našem me-
stu,« je ugotovil predsednik.
Tudi predsednikov zbor ni imel veh-
ko. Le pet. Prvi je bil Slavko Černelič
(1950-1951), zatem Bogdan Jereb
(1951-1962), sledil je Ivan Lah
(1962-1966), nato prof. dr. Herbert Za-
veršnik (1966-1968), zdaj pa zboru od
1968. leta dalje predseduje prof. Gustav
Grobelnik.
Komorni moški zbor je v tridesetih
letih osvojil več pomembnih domačih in
tujih priznanj, več prvih mest na tekmo-
vanjih in druga odličja.
Že leto dni po prvem nastopu je zma-
gal na republiškem pevskem tekmova-
nju v Ljubljani, naslednje, 1952. leta, pa
na prvomajskem tekmovanju, ki ga je
pripravil Radio Ljubljana. Več kot pre-
senetil je 1957. leta s prvim mestom na
svetovnem tekmovanju v angleškem
Llangollenu. In potem posebno prizna-
nje na mednarodnem srečanju pevskih
zborov v švicarskem Montreuxu (1965),
tri leta pozneje prvo mesto v ocenjeva-
nju »Naši zbori tekmujejo«, ki ga je izve-
del Radio Ljubljana.
Zbor je najvišja priznanja prinašal tu-
di s tekmovanj v Arezzu 1963 in 1968.
leta, zatem iz Gorice 1964, 1965 in 1969.
leta. Od 1972. leta dalje je na bienalnih
tekmovanjih v Mariboru pod nazivom
»Naša pesem« osvojil po dve zlati in
srebrni plaketi.
Tu so še druga priznanja, kot Slandro-
va nagrada občine Celje, Odlikovanje
Svobod II. stopnje, zlata plaketa »Jaco-
bus Gallus«, zlata plaketa »Dr. Wilhelm
Engels«, ki jo je zboru 1973. leta podelila
Zveza pevskih društev Zvezne republi-
ke Nemčije v Bonnu itd.
Zbor zdaj že skoraj dve leti vodi prof.
Vid Marčen.
»Odločitev, da sem prevzel umetniško
vodstvo tega zbora zares ni bila lahka,
saj je šlo za renomiran zbor, hkrati pa
sem se zavedal, da gre tudi za obdobje
menjave generacije. In tako sem nujno
razmišljal, ali bom uspel vsaj delno za-
držati kvaliteto, ki jo je zbor imel pod
vodstvom prof. Egona Kuneja. V teh
dveh letih, kolikor delam v tej sredini,
smo že nekaj malega storili, da bi to
kakovost zadržali. O tem govorita tudi
zadnja uspeha na tekmovanju v Maribo-
ru. Pevci so očitno sprejeli drugačen na-
čin vodenja, dirigiranja...«
In načrti?
Prof. Gustav Grobelnik:« Tridesetlet-
nica je mejnik za menjavo generacij. Ce
je prišlo do menjave za dirigentskim
pultom in v vrstah pevcev, je čas, da
pride tudi do menjave v upravnem vod-
stvu zbora. Računam pa, po zagonu tra-
dicije, da bo kulturna politika zbora tudi
v prihodnje temeljila na istih načelih,
kot temelji danes, se pravi, da smo v
prvi vrsti tu zaradi sredine, iz katere
izhajamo, kar pomeni, da se bo zbor še
rad odzval vsakemu vabilu, ki bi želelo,
da bi z našo pesmijo popestrili to ali ono
prireditev, da bi od časa do časa pokaza-
li, kaj znamo tudi naši ožji okolici in če
bo nanesla priložnost tudi sosednjim re-
publikam in zunaj meja naše domo-
vine.«
Prof. Vid Marčen:« Da obdrži svoj re-
nome. Naj ne izzveni to, da hočemo biti
v samem vrhu zborovske poustvarjalno-
sti. Gre za nekaj drugega. Srečanje v
Mariboru lani je pokazalo, da zbori na-
predujejo in da torej pomeni ostati na
sedanjem položaju prav toliko kot nazar
dovati. Naša naloga bo v popolnitvi naše
vrste, se lotevati zahtevnejšega progra-
ma in še kaj.«
In naša želja? Da bi še dolgo let oprav-
ljali pomembno kulturno in družbeno
poslanstvo, da bi pevce na vseh poteh
vedno spremljala tista pesem, ki jo tako
radi zapojejo »Ko so fantje zgodaj
vstali...«	Tekst in foto:
MILAN BOŽIČ
Prof. Vid Marčen
Ob koncu septembra 1977. leta: Prof. Egon Kunej (na desni) se poslavlja od
dirigentske palice. Na levi: dr. Jože Čakš, v sredini predsednik zbora, prof.
Gustav Grobelnik
Leta 1973. se je zbor na svoji turneji po Belgiji, Nizozemski ustavil tudi v
glavnem mestu Zvezne republike Nemčije, Bonnu. Tedaj so si pevci ogledali tudi
Beethovnov muzej
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
CELJE
SPET O NALOŽBAH
izvršni svet: aii so sredstva res zagotovljena?
Na redni seji članov Izvrš-
nega sveta celjske občine ob-
činske skupščine so bile spet
na tapeti naložbe v gospo-
darstvu. Razumljivo, saj je
izvršni organ skupščine že
pred časom sklenil, da bo
budno spremljal uresničeva-
nje te dejavnosti in pomagal,
če bo kje treba.
In tako je tudi zadnja raz-
prava opozorila, da se kljub
vsemu pojavljajo določena
vprašanja. Najbrž ni naključ-
je, če so se na seji vprašali,
kakšen je odnos banke do
posojil za naložbe, ali so
sredstva s te strani zagotov-
ljena, oziroma bodo? Ker od-
govora na ta in druga vpraša-
nja ni bilo, so se odločili, po-
vabiti na pomenek bančne
delavce in skupaj z njimi
ugotoviti, kakšno je stanje.
Poseben problem so tudi
arheološka raziskovanja. V
Celju, predvsem v starem
mestnem jedru, je pač tako,
da vsak poseg v zemljo zara-
di izkopavanja temeljev od-
krije spomenike davne pre-
teklosti. Tako je zdaj pri Tur-
ški mački, pri hotelu Evropa
in še kje. Razumljivo je, da
morajo tudi arheologi opra-
viti svoje delo. Za to potre-
bujejo določen čas. To pa je
tudi tisti čas, ki vpliva na po-
tek investicijskih del. Nasta-
jajo neljube zamude. Primeri
potrjujejo, da bo treba v do-
ločitvi časovnih rokov pri in-
vesticijah v starem delu me-
sta računati tudi na takšne
posege. Sicer bo slabe volje
še veliko. Pa je ni treba, ker
so to dejstva, s katerimi se
moramo sprijazniti. Ne glede
na to, bo Izvršni svet prosil
za poročilo o poteku arheolo-
ških raziskovanj na novih
gradbiščih. Predvsem zavo-
ljo tega, da bo jasnejša slika
glede njihovega izvajanja.
Na seji ob koncu marca so
se tudi odločili za razgrnitev
zazidalnega načrta za Vojnik
- kare 8. in 9. Gre za izredno
lep predel in za možnost gra-
ditve okoli trideset stano-
vanjskih hiš. Odločitev za
odpiranje novega zazidalne-
ga okoliša je padla tudi zavo-
ljo tega, ker na vojniškem
območju ni več razpoložlji-
vih in komunalno opremlje-
nih parcel, interesov za indi-
vidualno stanovanjsko grad-
njo pa je veliko.
MB
VELENJE: RAZGLASILI RIBIŠKEGA CARJA
Minulo soboto so se velenjski ribiči sestali v Delavskem klubu in na svečanosti proglasili
za letošnjega carja velenjskih rib in ribic Adama Vovka. Ta naslov si je priboril na triurnem
nočnem ribolovu, ko je ujel 4 kg težkega krapa. To pa je zadostovalo, da bo leto dni nosil
krono in da bo čuval ribe pred krivolovci, še zlasti pa, da bo čuval vode pred onesnaževa-
njem, ki grozi iz dneva v dan.
LOJZE OJSTERSEK
PRVE ZIMSKE IGRE KOVAČEV SLOVENIJE
NA ROGU
Zadnji dan marca so bile na lepih
smučiščih Rogle Prve zimske športne
igre kovačev Slovenije. Tekmovali so
v veleslalomu. Tako so se letnim šport-
nim igram med kovači Slovenije, ki
imajo že tradicijo, zdaj pridružile še
zimske.
Na tekmovanju je sodelovalo osem
ekip z več kot 120 tekmovalci.
V ekipnem ocenjevanju smučark do
30 let je zmagala vrsta Uniorja iz Zreč,
med posameznicami pa Marina Bošter
iz Tržiča.
Tudi v ženski skupini nad 30 let je
ekipna zmaga pripadla vrsti zreškega
Uniorja. Prav tako med posameznica-
mi. Zmagala je Marija Fliser, medtem
ko je tretje mesto zasedla Lojzka
Sprajc.
Med moškimi do 25 let je v ekipnem
ocenjevanju zmagala Tovarna kos iz
Tržiča, med posamezniki pa Branko
Gregi iz Mute.
V	ostalih moških skupinah so zma-
gali: Fecro (SI. Gradec), Tovarna kos
(Lovrenc) ter Tovarna kos (Tržič). Med
posamezniki pa se je od domačinov
najbolje izkazal Drago Fliser, ki je v
skupini tekmovalcev od 35 do 45 let
zasedel tretje mesto.
V	končnem seštevku so zmagali čla-
ni kolektiva Tovarne kos v Tržiču, dru-
gi so bili smučarji iz slovenjegraškega
Fecra, tretji pa člani zreškega Uniorja.
ZDENKO TOPLISEK
Na sliki je samo del tehničnih predmetov, ki so bili zaseženi v stanovanju Vladislava
Kovača in ocenjeni na 350 tisoč din vrednosti.
»LJUBITELJ« TEHNIČNIH PREDMETOV IZ ŽALCA:
NEPLAČANO DO DOBROT
V. Kovač v priporu zaradi 350 tisoč din
2e nekaj dni je v priporu
Vladislav Kovač, rojen leta
1944, doma iz Soseske v Žal-
cu, sicer pa prej zaposlen v
KK Hmezad, Tozd Strojna
postaja, priučen kovinar. Z
različnimi kaznivimi dejanji
si je protipravno pridobil
premoženjsko korist v višini
okoli 350 tisoč din.
Vladislav Kovač je osum-
ljen šestih kaznivih dejanj
velike tatvine in to:
8. marca 1978 je izvršil prvi
vlom v Preboldu.
29. septembra je vlomil v
trgovino Rogla v Oplotnici,
23. novembra v dve trgovi-
ni, ki sta v isti stavbi, in to
Univerzal ter Dekorativna v
Trbovljah,
14. decembra 1978 pa še v
trgovino poslovne enote celj-
ske Kovinotehne v Mengšu.
Obstoja tudi sum vloma v
mehanično delavnico v Ma-
riboru.
Vsa »potovanja« po »naku-
pih« na nepravilni način je
opravljal iz doslej zbranih
podatkov sam in to z oseb-
nim vozilom znamke Skoda.
Večino na nepravilen na-
čin prisvojenih zlasti tehnič-
nih predmetov so našli pri
njem doma, v njegovem sta-
novanju, le nekaj malega je
med časom takšnega dela
prodal. Za vse te nepravilno-
sti bo seveda sledila primer-
na kazen. Nehote pa se vsi-
ljuje vprašanje, kako je mož-
no tako velike tehnične
predmete tako neopazno od-
stranjevati iz posameznih
prostorov? Je pa tudi res, da
se slej kot prej vse odkrije.
ŠEMPETER
DOBER ULOV RIB
Sicer pa velika skrb za nov ribji zarod
Pred dnevi so se na redni
skupščini Ribiške družine
Šempeter zbrali njeni člani
ter predstavniki sosednjih ri-
biških družin. Čeprav je
šempeterska dvorana zelo
velika, je bila tokrat prete-
sna. Zbora se je udeležilo več
kot 350 članov od skupnih
541.
Poročilo o delu je podal
predsednik družine, Franci
ing. Smukovec. V njem je
poudaril, da so v preteklem
obdobju ulovili 11.059 potoč-
nih postrvi, 1490 postrvi, 157
sulcev ter 1677 ciprinidov,
kar znaša po dnevnih cenah
okrog 356 tisoč dinarjev.
Vložili pa so v svoje reke in
potoke 75.000 komadov po-
strvi, 2000 sulcev, 30.000
mladic lipana in 2000 mladic
sulca, kar znaša 579 tisoč di-
narjev. Opravljenih je bilo
949 prostovoljnih delovnih
ur za odlov mladic.
Športni ribolov je v pri-
merjavi z letom 1977 v upa-
danju. Celotno število ulov-
ljenih rib je nekoliko nižje,
kot je bilo v preteklem letu,
čeprav je bilo izkoriščenih
četrtino več lovnih dni. Po-
datek kaže, da so v preteklo-
sti preveč posegali v naravno
ravnotežje na nekaterih lovi-
ščih. Z ozirom na to vidijo
rešitev le v strogi porazdeli-
tvi lovnih dni po posamez-
nih revirjih.
V	delo družine pa sodi tudi
vzdrževanje ribiškega doma
v Presarjih, ki jim jemlje pre-
cej sredstev, poleg tega pa
redno organizirajo očiščeval-
ne akcije ob bregovih svojih
rek. Akcij se udeležujejo tu-
di pionirji in mladinci - člani
RD.
V	razpravi so med drugim
sprejeli sklep o ponovni
uvedbi delegatskega sistema
pri upravljanju družine, ter o
dopolnitvi določil v statutu
družine. Sprejeli so tudi
sklep o stalni namestitvi de-
lavca, ki bo vodil ribiški
dom. Tako bo potem dom
odprt skozi vse leto vsak
dan.
V obširnem programu dela
za letošnje leto je prav goto-
vo najpomembnejša skrb za
ribji zarod. Tako bodo vložili
v varstvene vode 76 tisoč
mladic potočne postrvi, v ri-
bolovne vode pa 30 tisoč li-
panskih mladic. V ribnik
Presale bodo predvidoma
vložili 1000 kg porcijskih
krapov, 300 kg linijev, 300 ša-
renk in 600 kg ciprinidov. Ce
bo možno v ribnik vložiti tu-
di rake jelšev. Posebno skrb
bodo posvetili okoUci ribi-
škega doma, dokupili bodo
zemljišče za ribiška tekmo-
vanja v suhih disciplinah, or-
ganizirali očiščevalne akcije
Savinje in njenega nabrežja
ter skrbeli za preprečevanje
divjega lova. Pripravili bodo
tudi več tekmovanj, strokov-
nih predavanj in drugih ko-
ristnih srečanj.
TONE TAVČAR
V ŽALCU O
USMERJENEM
IZOBRAŽE-
VANJU
Popoldne ob 16. uri bo
v Žalcu skupna seja OK
ZSMS in OS ZSS, na ka-
teri bo beseda tekla o ak-
ciji Nič nas ne sme prese-
netiti, o poteku javne raz-
prave o usmerjenem izo-
braževanju, dogovorili pa
se bodo tudi o nadaljnji
akciji Zaključni račun.
J. V.
PETDESET LET ZAKONCEV VERBIČ
Kljub težavam, ki so jih spremljale skoraj skozi vse življenje, sta Julijana in Anton
Verbič ponosna na svoje otroke.
»Da. Bilo je to petdeset let garanja, skupnega premagovanja težav in nemalokrat tudi
trpljenja. No, zadnja leta se je vse bistveno zasukalo na boljše. Včasih nismo imeli kaj dati v
usta, danes pa, ko je vsega dovolj ne moreva več jesti.« Tako je pripovedovala Julijana
Verbič iz Lemberga pri Dobrni, ki je v začetku februarja letos z možem Antonom slavila
zlato poroko. Praznovala je sicer še nista, ker je bil mož takrat ravno bolan, tako da bodo
imeli jubilejno svečanost te dni.
Julijana in Anton Verbič sta se spoznala pred več kot pol stoletja v Spitaliču, kjer sta
pomagala pri delu bogatim kmetom. Leta 1939 pa sta se preselila za viničarja v Lemberg,
kjer živita še danes. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in ena hčerka, eno hčerko pa je
Julijana rodila še predno sta se poročila.
V razgovoru je Julijana Verbič povedala, da živi pri njiju samo še hčerka, vendar da tudi
ostali niso pozabili nanju in da jih hodijo redno obiskovat. Skoraj s poudarkom pove, dáfso
vsi otroci dobro preskrbljeni, čeprav ni bilo denarja, da bi jih z možem poslala v šole. Zato
pa so se dobro znašli v življenju in si ustvarili družine, kar je njima še posebej v veselje, ko
jih pridejo obiskati z vnučki.
Verjetno tudi v Krajevni skupnosti Dobrna nimajo posebno veliko zakoncev, ki bi
dočakali zlato poroko, tako da je skoraj nerazumljivo, da se niso spomnili na zakonca
Verbič. Zato pa prisrčne čestitke uredništva Novega tednika.
FRANCEK PUNGERCIC
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
ČESTITAM VAM!
Po dolgem čakanju smo v
Novem tedniku le zagledali
nov roman v nadaljevanjih.
Vam, dragi delavci v ure-
dništvu, moram dati vse
priznanje in pohvalo. Imeli
ste zares posrečeno roko in
zamisel pri izbiri te nadalje-
vanke.
Čtivo je zares tako pristno
domače, posebno še za nas,
ki živimo blizu tega kraja,
kjer se je dogajalo in v kate-
rem je živel tudi avtor roma-
na. Kar je starejših ljudi, se
še vseh teh imen in priim-
kov, kakor tudi pisatelja, do-
bro spominjajo. Samo to je
škoda, da romana zmanjka,
ko postane branje najbolj za-
nimivo.
Lep pozdrav vsem v ure-
dništvu!
KRISTA POSEDEL
Ločica 76, Polzela
UREDNIŠTVO: Hvala za
sporočilo in priznanje. Ve-
seli nas, da ste z novim ro-
manom v resnici zado-
voljni.
VEČ
PRIREDITEV
Krajani Krajevne skupno-
sti Aljažev hrib, ki so se od-
zvali vabilu na proslavo šta-
fete mladosti, ki jo je letos v
krajevni skupnosti pr\'ič or-
ganizirala mladinska organi-
zacija na igrišču pri Skalni
kleti, so bili priča skromni, a
prsrčjj^i prireditvi. Ob tej pri-
ložnosti so marljivi mladinci
izvedli kratek kulturni pro-
gram.
Lepo bi bilo, če bi takšne
proslave postale tradicija na-
šega kraja. Zeleno bi tudi bi-
lo, da bi se takšnih prireditev
udeležilo še več ljudi.
FERDO SIRCA
Gallusova 5, Celje
UREDNIŠTVO: Predlog
je tu. Tudi pobuda. Morda
pa se bo le kdo v krajevni
skupnosti odločil za izved-
bo takšnih in podobnih pri-
reditev. Večkrat seveda.
Morda bo mladina, ki se je
izkazala zdaj, zagrabila za
priložnost.
ODGOVOR IZ
VIRŠTANJA
Odgovarjamo na objavlje-
no pismo Jožefe Pele iz Ve-
rač. Očitno je, da prizadeta ni
bila obveščena, kdo je bil
prireditelj proslave dneva
žena v Virštanju. To je bil
prireditveni odbor pri Kul-
turno prosvetnem društvu
Virštanj, ki je vabil vse žene
na proslavo brez izjeme.
Krajevna skupnost, ki je
bila imenovana v pismu, se
ukvarja z drugimi problemi,
med drugim tudi, kako bi
uredila cesto na Verače, da
bi se lahko Jožefa Pele in
njena sodelavka udobno pri-
peljali na razne prireditve,
katerih je bilo v pretekli zimi
veliko in ju na žalost nismo
videli na nobeni.
Pripominjamo, da so pri
proslavi sodelovale res
kmečke žene, ki imajo še ve-
liko bolj žuljave roke in so se
kljub temu žrtvovale, da so
pripravile vsem ženam lepo
pogostitev. Ce bi se prizadeti
prijavili, kakor so se vse
ostale, potem bi bili enako
pogoščeni od teh kmečkih
žena.
Upamo, da bo prizadeta v
bodoče bolj pozorna na pla-
kate, ki občane na krajevno
običajen način vabijo na pri-
reditve.
PRIREDITVENI ODBOR
pri KPD VIRSTANJ
ŠE O LAŠKI
CESTI
Pravijo, da gre v tretje ra-
do. Bo že držalo. O laški cesti
nisem mislil več pisati, toda,
zdaj, ko se je oglasila na moj
zapis Iva Vukanič-Klenov-
šek iz Ljubljane, moram po-
vedati, da se z vsebino tega
pisma skoraj povsem stri-
njam. Samo s stavkom, da je
nesmisel širiti tako staro ce-
sto se ne. Lepo bi bilo, če bi
res zgradili novo sodobno
cesto, ki bi ustrezala zahte-
vam našega časa in bi se
izognila mestu in zdravili-
šču. Toda, od besed do de-
janj je zelo dolga pot.
Resno namreč dvomim, da
bi kmalu zgradili takšno ce-
sto, saj je laška dolina preoz-
ka. Gradnja takšne ceste bi
bila predraga. Tega pa, ka-
kor vemo za ceste ni.
Poudarjam, da je obstoje-
čo cesto skozi Laško nujno
temeljito popraviti in razširi-
ti, ker tako uničena ne ustre-
za niti za potrebe lokalnega
prometa. Ker pa je Laško
zdraviliški in letoviščarski
kraj, ni dopustno, da bi cesta
ostala takšna, kot je.
S tem pismom zaključu-
jem svojo razpravo o laški
cesti. O njej sem povedal
svoje mnenje kot občan,
uporabnik ceste in kot cestni
delavec. Pričakujem, da se
bodo oglasili tudi strokov-
njaki, ki so za to pristojni in
odgovorni. Sicer pa želim, da
bi se besede Ive Vukanič o
tej zadevi kmalu uresničile.
Ce pa bo slučajno še prišla v
Laško, želim, da bi je ne mo-
til več ropot, ki ga povzroča
promet in da bi se v našem
mestu prijetno počutila.
LEOPOLD MAČEK,
Kladje 8, Laško
UREDNIŠTVO: Morda je
res čas, da zaključimo raz-
pravo o laški cesti. Seveda
pa pričakujemo tudi mi, da
se bo oglasil kdo od pristoj-
nih in zapisal, kako je z ob-
novo ali razširitvijo te ceste
v resnici. Za zdaj samo ugi-
bamo, izražamo želje, posre-
dujemo svoja mnenja in
slično. Morda pa bodo prav
ta razmišljanja, ki jih je pri-
čel Leopold Maček, pripo-
mogla do jasnejše besede o
problemu.
MUČNI
TRENUTKI
v soboto, 24. marca, smo
bili potniki, ki smo čakali na
vlak, ki ob 6.30 uri vozi na
relaciji Maribor-Ljubljana,
na celjski postaji priča muč-
nemu in zelo neprijetnemu
dogodku.
Malo pred prihodom tega
vlaka iz Maribora je na šesti
tir pripeljal posebni vlak in
za trenutek na postaji tudi
postal. V vlaku so bili sami
mladi ljudje. Eden med nji-
mi je na postaji izstopil in
stekel proti peronu, kjer ga
je službujoči železničar do-
bronamerno opozoril, naj se
vrne na vlak, ki bo vsak tre-
nutek odpeljal. Prav takrat
se je vlak v resnici pričel tudi
premikati. Mladi človek se je
obrnil, stekel proti vozeče-
mu vlaku in med vsem tem
namesto zahvale zabrusil že-
lezničarju v obraz neokusno
psovko, ki za objavo ni pri-
merna. Objestnež je vlak ujel
v zadnjem trenutku in k sre-
či brez posledic.
Vsi, ki so dogodek opazo-
vali, so se zgražali nad vede-
njem neznanega mladega
človeka.
FERDO SIRCA
Gallusova 5, Celje
KRITIKA IZ
PREŠERNOVE
11
Zaradi stranke Kolarja, ki
je v Prešernovi uhci 11 v Ce-
lju imel najprej avto in pa
zaradi stranke Vrtačnik, ki si
ga je nabavil nekaj let pozne-
je, so morala biti vežna vrata
hiše v Prešernovi 11 noč in
dari odprta. To je trajalo
kakšnih deset do petnajst
let, čeprav bi bilo potrebno
in koristno, da bi jih bili čez
noč zaklepali, saj je bilo dvo-
rišče takrat zaprtega tipa.
Nobeden od stanovalcev pa
ni tvegal, da bi ju na to opo-
zoril.
Lansko jesen je komunal-
na služba na zunanji strani
naših vrat zabetonirala ste-
briček, ki naj bi voznikom
avtomobilov preprečil izhod
v Prešernovo ulico. Pred
tem so namreč asfaltirali na-
še dvorišče in ga odprli proti
Ozki ulici oziroma Zagati.
Tedaj pa se je zgodilo tisto
neprijetno in nepričakova-
no. Janez Vrtačnik, ki je
medtem postal predsednik
hišnega sveta naše hiše, je
naenkrat zaprl vežna vrata z
močnimi zapahi. Za pešce je
pustil le ozko odprtino »mi-
šelovko«, verjetno zaradi
spoznanja, češ, če jaz z av-
tom ne morem več skozi, po-
tem je treba omejiti tudi peš-
ce. Pri tem pa nismo prizade-
ti le hišni stanovalci, ampak
še mnogi drugi, ki so se že
kakor koli prisiljeni posluže-
vati tega prehoda. Ra-
zumljivo, da je slišati na ta
račun veliko upravičenih
kritik. Prizadet je tudi odvoz
smeti, saj delavci Javnih na-
prav ne morejo vleči posod
za smeti skozi ozko odprtino.
Zato morajo na drugo stran
dvorišča, za kar porabijo več
čas in dela.
Omenjena vrata sama po
sebi pa so že tako dotrajana,
da komaj še zaslužijo to ime.
Čudno, da se še ni pojavil
človek, ki bi zahteval njiho-
vo odstranitev, ki ob odpr-
tem dvorišču ne služijo več
svojemu namenu. Razen te-
ga zelo kvarijo zunanji videz
pred kratkim urejenega pro-
čelja hiše, pa tudi videz ce-
lotnega okolja tega dela Pre-
šernove ulice.
Toda, to ni edina samovolj-
nost predsednika našega hiš-
nega sveta. Lansko jesen je
navozil na naše dvorišče le-
sene polizdelke in jih zložil
ravno na tisti del, kjer ne
parkirajo avtomobile in bi
lahko služil za igro otrok.
Treba je vedeti, da so otroci
v starem delu mesta zaradi
prostora omejeni pri igri,
predsednik hišnega sveta pa
jim je zasedel še tisti košček,
ki so ga imeli na razpolago.
Ali je to darilo otrokom za
letošnje mednarodno leto
otroka?
Predsednik hišnega sveta
ima na dvorišču že tretje leto
parkiran odslužen avto. Po-
leg svojega voznega in upo-
rabnega. Spričo splošnega
pomanjkanja parkirnih pro-
storov, je ta primer še poseb-
na ironija.
FRANC LOKOVSEK
UREDNIŠTVO: Kaj naj
pripišemo na vse to? Morda
le mnenje, da so hišni sveti
kolektivni organi, ki bi mo-
rali skupaj, v celotni zased-
bi odločati o nekaterih
ukrepih, zlasti pa o tistih, ki
zadevajo počutje ljudi v do-
ločeni stavbi. In tako bi se
morali skupaj vsi stanoval-
ci oziroma člani hišnega
sveta tudi Prešernovi 11 v
Celju pogovoriti o režimu
na dvorišču in zlasti pa o
stanju pri glavnem vhodu.
V tem primeru ne gre samo
za želje in potrebe stanoval-
cev, tudi za zunanji videz
pri hiši in okolju. Smo v bit-
ki za urejeno, lepo okolje.
NAŠ
KRAJ
NOV
ZDRAVSTVENI
DOM NA
VRANSKEM
v tem kraju žalske občine
ni občana, ki bi ne poznal
tajnika Krajevne skupnosti
Vransko, Francija Izlakarja.
Franci je še mlad in pozna
Krajevno skupnost do po-
tanka.
Za vprašanje, kako je s
krajevno samoupravo, je
dejal:»V zadnjem času ima-
mo močno oporo v osmih va-
ških odborih. Ugotavljamo,
da so vaški odbori zdrave ce-
lice krajevne samouprave.
Zdaj so se pri svojem delu
predvsem lotevali komunal-
nih nalog, vendar pa so ne-
Icateri odbori začeli hkrati re-
ševati druge naloge, na pri-
mer socialne probleme.«
Kako je z urbanističnim
načrtom? »O urbanističnem
načrtu na Vranskem govori-
mo že deset let. Zal nam je,
da se je med tem odselilo
precej ljudi, ki so sicer na-
meravali graditi na Vran-
skem, pa so se naveličali ča-
kati. No, zdaj smo ga dobili,
vendar je rešitev polovična.
Soseska I. odpira nekaj mož-
nosti za gradnjo.«
Imate kakšne probleme?
»Teh ni malo. Največji pa je
nedvomno zdravstveni dom,
katerega gradnjo bodo priče-
li letos. Zanimiv je tudi po-
datek, da od 1551 prebival-
cev 700 krajanov dela v 13
občinah po Sloveniji, da pa
le nekateri prispevajo dogo-
vorjena sredstva za razreše-
vanje stanovanjskih in dru-
gih komunalnih problemov
krajev, v katerih živijo njiho-
vi delavci. Ni prav, da ne
spoštujejo dogovora. Poleg
tega pa imamo še veliko kilo-
metrov slabih cest.«
T. TAVCAR
CESTO SKOZI
HUDO LUKNJO
ŠIRIJO
v teku so zahtevna dela za
razširitev ceste skozi Hudo
luknjo. Dela izvaja maribor-
sko Cestno podjetje, med-
tem ko so vrtanja in razstre-
Ijevanje v rokah delavcev
Geološkega zavoda iz Ljub-
ljane.
Za prvi poseg so zavrtali
preko štirideset vrtin, ki so
bile dolge od tri do šest me-
trov. Porabili so več kot 300
kg razstreliva in po razstre-
Ijevanju se je na cesti pa tudi
v strugi Pake znašlo več kot
2000 kubičnih metrov mate-
riala.
Cesta je od časa do časa za
promet zaprta. Računajo, da
bo v tem tednu zaprta za 24
ur danes ali jutri.
LOJZE OJSTERSEK
ROJSTVA
Rojenih je bilo 41 dečkov
in 32 deklic
POROKE
Poročilo se je 6 parov, od
teh:
Srečko LAH, prodajalec, iz
Teharja in Marija KUNST,
prodajalka iz Celja; Marjan
BEVC, ekonomist iz Šent-
jurja in Milena KOROSEC,
ekonomist iz Lopate.
SMRTI
Franc GILCVERT, 79, Rja-
vica; Frančiška RUDL, 78,
Spodnje Gorče; Amalija
KRANJEC, 72, Orla vas; Ana
SINKOVIC, 46, Vrhovo.
KUHARSKI
RECEPTI
RUMENA
KOLERABA KOT
PRIKUHA
Potrebujemo približno 1
kg rumene zimske kolerabe,
4 žlice jedilnega olja, 1 žlico
sladkorja, 1/2 kavne žličke
kumine, sol in 1 žlico gladke
moke.
Priprava: Kolerabo olupi-
mo in narežemo na majhne
kocke. V ponev damo olje in
sladkor. Ko sladkor lepo za-
rumeni, dodamo na kocke
narezano" kolerabo, kumino,
posolimo in dušimo približ-
no 1/4 ure brez dodatka vode
na zmernem ognju. Koleraba
se bo tako hitreje omehčala
in dobila lepo zlatorumeno
barvo. Nato dodamo malo
vode in dušimo še 20 minut.
Ko se voda pokuha, posipa-
mo kolerabo z moko, zalije-
mo z malo vode in pustimo,
da prevre.
SOČNI GOLAŽ
Kupimo 1 kg volovskega
bočnika, potrebujemo pa še
60 do 70 dkg čebule, 15 dkg
maščobe, 2 žlici paradižniko-
ve mezge, 2 kavni žlički slad-
ke paprike, sol, poper, kumi-
no, nekaj zrn česna, ščep ma-
jarona, 1 žlico moke ali 20
dkg rdečega korenja.
Priprava: Maščobo ogreje-
mo in na njej rumenimo pre-
cej drobno narezano čebulo.
Se preden zarumeni, doda-
mo na kocke narezan boč-
nik, solimo in zalijemo. Do-
damo še poper, paradižniko-
vo mezgo, sladko papriko,
kumino, česen in ščep maja-
rona. Ce ste se odločili, da
boste namesto moke dodali
korenček, ga naribajte in do-
dajte golažu, da vre z njim
približno pol ure. Sicer pa
dodamo žlico moke, ko je go-
laž kuhan in pustimo, da do-
bro prevre.
Za boljši okus pa lahko do-
damo še malo vina ali kisle
smetane, lovci dodajo še go-
be, nekateri kisle kumarice
itd.	TONE SKERBEC
SPORED
OD 5. do 11.4. 1979
Četrtek, 5. 4.: 8:00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO
(vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 6. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila) 10.00 Zak^uček sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05Cestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas,
17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 7. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 17.00Kronika, 17.15 Zabavni glo-
bus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih
melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 8. 4.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, ll.SOPredstav-
Ijamo vam, 12,00 Čestitke in pozdravi, 13.00Literarna
oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska
oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 9. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05Cestitke in pozdravi,
16.45 Zabavni globus, 17.00Kronika, 17.15 Glasba, kije
ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 10. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Če-
stitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Lestvica domače zabavne glasbe, 17.30 Iz
arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 11. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05Ce-
stitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00Kronika,
17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno. 17.45 Iz zakla-
dnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Prvi daljši postanek po Žalcu smo tako kot vedno imeli ob bencinski črpalki na hitri
cesti pri Postojni. Pa ne zaradi bencina, ampak zato, da smo se raztočili in ponovno
osvežili. Že tam je bilo razpoloženje lahko rečemo na višku!
Tokratna medicinska sestra Marija Vošnjak ni imela posebnih težav s tistimi, zarl
katerih je primarno šla zraven. Bolj je poskušal zboleti del moške posadke, ki je v IVfli
pripravil takle venec okoli nje. »Pacient« Valter Leben jo prepričuje, zakaj nima pj
jene zdravniške knjižice...
Z NT-RC in Namo iz Žalca v Rovinju
STO SREČNIH j
SEDMIČ Z ilMi
Vse skupaj je kar prehitro
minilo in spet smo že nekaj
dni vsak na svojem domu.
Velika družina, ki je zasedla
kar dva Izletnikova avtobu-
sa, se je zbrala in po dobrem
dnevu in pol skupnega pri-
jetnega življenja spet raz-
pustila. Ostali pa so spomi-
ni, ki so vezani z morjem,
ogledom obmorskih zname-
nitosti in občudovanjem
Pule z njenim mogočnim
amfiteatrom.
Kljub kratkemu času smo
se dobro spoznali in veliko
pogovorili. Ob slovesu smo
si rekli, da prijateljske niti,
stkanee na sedmem izletu
»100 kmečkih žensk prvič
ne morju«, ne bodo pretrga-
ne ampak da jih bomo v ra-
zličnih oblikah še dograje-
vali in utrjevali. Kmetije,
razmetane po šimem celj-
skem območju, so naše žen-
ske za dva dni zamenjale s
čarom obmorskega in mor-
skega sveta. Zdaj so se vrni-
le tja, kamor so zapisale
svoje življenje. In v tem živ-
ljenju bo kot svetal biser
ostal tudi spomin na dva
dneva, ki so ju ob naši po-
moči preživele izven doma-
čega dvorišča, ognjišča in
polj. Življenje teče dalje!
Hladen stavek, ki pa je za-
radi nečesa doživetega do-
bil prizvok topline. Sto
srečnih src je bilo sedmič z
nami in obljubili smo, da
bomo s tem izletom nadalje-
vali, pa čeprav do številke
sto. Naj bodo vsa kmečka
ženska srca srečna!
Pokroviteljstvo nad sed-
mim izletom »100 kmečkih
žensk prvič na morju« je
prevzela NAMA iz Ljublja-
ne, enota Žalec. Udeleženke
so bile z gostitelji, ki so jim
že pred odhodom na morje
pripravili v restavracijskih
prostorih NAME sprejem s
kavo in aperitivom ter poz-
dravom, izredno zadovolj-
ne. Želja vseh je bila, da bi
se ob letu ponovno srečali.
Torej hvala vsem zaposle-
nim v ljubljanski NAMI z
enoto Veleblagovnico v Žal-
cu z direktorjem Dolfijem
Naraksom na čelu.
Vsako leto za udoben pre-
voz na morje poskrbi celjsko
avtoturistično podjetje
IZLETNIK, ki je tudi letos
sodelovalo z dvema avtobu-
soma. Udeleženke izleta je
prišel ob odhodu iz Celja
pozdraviti tudi generalni di-
rektor IZLETNIKA Leopold
Pere. In kar je najbolj hva-
ležno: avtobusa sta odpeljala
točno, varno vozila po dolgi
dvodnevni poti in srečno vr-
nila našo stoglavo posadko
nazaj v Celje! Za to gre zah-
vala seveda tudi šoferjema
Stanetu Magajni, ki je oprav-
ljal prvi avtobus in Juretu
Nagliču, ki je vozil drugega.
Da med vožjo proti morju
želodci naših udeleženk ш
bili pretirano prazni in J
presuha za lepo pesem јЗ
ustreznimi dobrotami pod
belo Trgovsko podja
CENTER iz Celja. 01
Sto »ženskih cvetov« je S
di tokrat okitilo z rdečimi'
geljni Vrtnarstvo iz Medl(
pri Celju, ki je prispevalo
di dve lončnici. In кјеГ)
cvetje, je lepo,. zahvala to
tudi VRTNARSTVU iz M
loga.
Vsako leto pripravimo
di droben spominek za i
ko udeležeriko, to pa so M
ke z vsemi podatki o i^S
Letos jih je že tretjič izda
in podaril udeleženkam ra
ster aranžer JANKO ш
LANSEK iz Žalca. 1
Da ni bilo med vožnjol
avtobusih »premrtvo« 4
poskrbela razigrana, naga?i
va in sploh prijetna godi
VILI SUMER in ZDRAVKI
STROPNIK!	S
Nekaj minut pred osmo uro zjutraj prejšnji petek smo se
že peljali iz Žalca proti Ljubljani. Imeli pa nismo dva
šoferja, kot izgleda na sliki, ampak je bil to Jure Naglič, ki
pa smo ga zaradi vzvratnih ogledal takole ovekovečili.
V moški posadki na izletu je bil tudi predstavnik letoš-
njega pokrovitelja ljubljanske Name, enote veleblagov-
nice iz Žalca, direktor Dolfe Naraks. Po nasmehu sodeč je
bil nad izletom resnično zadovoljen, udeleženke pa z nje-
govim smehom, ki si ga slišal celo tri nadstropja nižje...
Resnično strašen je bil pravi potujoči godec in trubadur,
šarmantni Vili Šumer, ki se kar ni mogel ločiti od svoje
priljubljene frajtonarice. Pesem je kar lila iz njega in na
dolgi poti ni poznal počitka. Seveda pa ni bilo nič drugače
z drugim harmonikarjem Zdravkom Stropnikom.
Prihod na otok je bil nadvse mogočen, vožnja iz Ro^j
peljali spomladi po naših cestah, ko jih je ena sama i
ladjico, vendar naše novopečene »piratkinje« ni bil®
hujšega.
¡í^a vsak izlet so značilni takšnile prizori, ki jih posnamemo seveda na otoku, kamor z
i 4veina ladjicama vedno popeljemo kmečke ženske. Takrat si dajo duška in v naročjih se
J majdejo šopki lepo dišečega mediteranskega rastja.
Direktor tozda NT-RC Milan Seničar je takole klical in opozarjal na vse podrobnosti
naše udeleženke. Lahko rečemo, da mu je vse uspevalo. Zadnje, kar je povedal, pa je bilo:
»Nasvidenje prihodnje leto, ko bodo možnost potovanja z nami dobile še druge kmečke
ženske!« Živio, tako je prav!
Z »recnejami« in »žavba-
mi« nas je spremljala medi-
cinska sestra MARIJA VOS-
NJAK, ki pa na naše veliko
1 veselje ni imela kaj ali skoraj
nič dela. Se največ »namiš-
ljenih bolnikov« je bilo med
moškim delom izletnikov, ki
pa so kmalu obupali in se
raje zdravili na primernejših
mestih.
Da pa je bil hec popoln, so
tako kot vedno tudi letos po-
skrbeli fantje narodnega an-
sambla VIKIJA ASICA, ki
so že kar abonirani na naše
izlete. Zvečer so v hali hotela
eden napravili pravi »šou«,
kateremu se niso mogli na-
čuditi številni gostje, zlasti
starejši iz drugih držav, ki jih
je v hotelu toliko, da je le-ta
kljub izven sezonskemu ča-
su nabito poln. Tarnali so, da
je škoda, ker takšnih veče-
rov ni več, saj je drugače pre-
cej mrtvo. Piko na »i« je to-
krat prilepil še celjski humo-
rist Andrej Meze-Poldek, ki
je iz večine udeleženk izvabil
salve smeha in solz.
Se enkrat hvala vsem, kajti
tudi zgoraj omenjenih zaslu-
ga je, da so se naše udeležen-
ke imele lepo in da so se vr-
nile na svoje domove polne
najlepših doživetij.
-Oba dneva, pa seveda že
tudi prej, smo imeli s pripra-
vo izleta veliko dela v naši
redakciji, kajti niso mačje
solze pripraviti vse tako, kot
je treba. Zavedali smo se, ko-
liko pikrih pade na račun na-
ših turističnih agencij, ki so
strokovno poklicane za pri-
rejanje izletov, zato smo se
še bolj potrudili, saj ne želi-
mo biti kritizirani. In v sed-
mih letih, kar pripravljamo
te izlete, smo se že dodobra
izvežbali. Prvo in drugo leto
smo imeli enodnevna izleta
(prvič v Postojnsko jamo in
Portorož, drugič v Lipico in
Koper), nato pa petkrat pa
dva dneva in to vedno v ho-
tel EDEN (raj!) v Rovinj z
ogledom Pule, vožnjo z ladji-
co in seveda še dodatnim
ogledom večjega dela slo-
venske obale. Pestro, ni kaj!
Za letošnji izlet je statistič-
no skrbel in vse vodil Drago
Medved, ki pa žal vsled ko-
lektivnih težav na izlet ni
mogel. Tako je vodstvo prve-
ga avtobusa prevzel direktor
našega tozda Milan Seničar,
drugega pa Jure Krašovec,
ki je sicer pred sedmimi leti
na pobudo ene izmed kmeč-
kih žena spravil v življenje
idejo o zdaj že sedmem izle-
tu. V prvem atobusu so skr-
beli za vse udobje udeleženk
»sprevodniki« naše redakci-
je Milan Božič, Janez Vede-
nik. Franjo Bogadi in Valter
Leben, v drugem pa Milenko
Strašek, Mitja Umnik in To-
ne Vrabl. Pa še tako nas je
bilo premalo, saj se je vsaka
udeleženka hotela zvečer tu-
di naplesati. Smo pa mi več-
krat poprijeli in zdaj ni ču-
dno, da nas bolijo vse mi-
šice ...
V hotelu EDEN smo zve-
čer pripravili družabni ve-
čer, kjer smo nekaterim ude-
leženkam tudi izročili prilož-
nostna darila (o tem pišemo
na drugi strani), gostiteljem,
osebju hotela Eden pa smo
izročili posebno diplomo in
celjski spominek vojščaka za
peto gostovanje pri njih.
Oboje je izdelal Ljubo Mlina-
rič, aranžer pri celjski Tka-
nini.
Ves izlet je izvenel v eni
sami pesmi, veselju in iskre-
ni zahvali za vse, kar smo
pripravili. Vsem pa je bilo
žal, da prihodnjič ne bodo
mogle več z nami. Toda kaj
čemo, takšna so pravila in
vsako leto potujejo nove
udeleženke, kmečke žene.
Letos smo dobili 920 prijav,
torej tiste, ki tokrat niso priš-
le v poštev, imajo vse mož-
nosti, da se jim ta sreča na-
smeji prihodnje leto. Samo
upati je treba!
Zdaj smo spet vsi doma.
Mi delamo svoja opravila,
ženske pa svoja. Za dva dni
pa so le pretrgale vsakda-
njost in jo napolnile z novim-
mi lepotami. To pa je veliko,
morda največ. In nismo ne-
skromni, če rečemo: veseli
smo tudi mi, saj se je naša
družina povečala za sto no-
vih članov, novih prijateljev.
Zapis je v besedi in sliki pri-
pravil TONE VRABL
»NAJ« NA IZLETU
Najstarejša udeleženka tokratnega izleta je bila
Amalija Krajne iz Rifnika pri Šentjurju, rojena 29.
septembra 1900, sicer pa partizanska mama, ki je po-
vila petero otrok.
Največ otrok in to deset se je rodilo Amaliji Lončar iz
Jelc pri Dobju pri Planini. Rodila je štiri fante in šest
deklet. Mati Amalija se je rodila 29. maja 1904.
Najmlajša udeleženka na izletu je bila še ne dvajset-
letna Vida Rezar iz Podgrada, ki se je rodila 29. maja
1959.
Najvišje se je spustila na morje Kristina Ošep, doma
v Podsolčavi 2, pošta Solčava, katere kmetija je druga
najvišja na Slovenskem, takoj za Bukovnikovo, ki je v
neposredni bližini. Ošepova kmetija leži kar 1260 me-
trov visoko pod Raduho.
V šaljivi igri se je izkazalo, da je najtežja udeleženka
izleta TILKA VAS, ki je za svojih 120 kg dobila teht-
nico, darilo ITC iz Celja.
Rojstnega dne na izletu ni imela nobena udeleženka,
najbližje pa je bila Marija Višnar iz Resnika, ki je
praznovala 3. aprila enainštirideseti rojstni dan.
Kuhinjsko tehtnico, prav tako darilo ITC iz Celja, za
najboljši recept za nedeljsko kmečko kosilo, smo tudi
podariU. Predlog: goveja juha z domačimi rezanci, go-
vedina in domača pečena kokoš, pražen krompir in
zelena solata. Mi smo prostovoljno dodali še dva deci
ta pravega domačega, saj se to k takšnemu kosilu tudi
spodobi.
^ njega pa takšna, kot bi se
jalovi so dodobra nagugali
^'ah, saj so doživele še kaj
Tako kot vsako leto je za vse, ki so prvič
videle morje, bil poseben užitek na otoku,
kjer so med drugim poskusile, če je morje
res slano, poleg tega pa so nabirale tudi
kamenčke in školjke. Vse za dokaz, da so
res bile na morju.
Posebno živahna je bila devetinsedemde-
setletna Amalija Krajne iz Rifnika pri
Šentjurju. Nič je ni motilo, da je bila naj-
starejša udeleženka izleta in je živahno
'prenašala vse napore, tudi tiste zvečer, ko
je bilo treba zaplesati. Slo je kot v najbolj-
ših letih!
Najmlajša udeleženka je tokrat bila Vida
Rezar iz Podgrada, ki še ni dopolnila dvaj-
set let. Zatrdila je, da ji je bilo na izletu na
moč lepo in da je tudi spoznala veliko
novih prijateljic. Tudi v tem je čar takšnih
izletov.
Mati Amalija Lončar iz Jelc pri Dobju pri
Planini je bila tista na izletu, ki se je lahko
pohvalila, da je med vsemi udeleženkami
povila največ otrok in to kar deset, štiri
fante in šest deklet. Tako je krepko poma-
gala k številnejšim Slovencem. Žal danes
ni več tako, saj so med mlajšimi udeležen-
kami bile v glavnem takšne z dvema otro-
koma.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
POGLED NA CELJSKO PRESKRBO 1978
SLABA LASTNA PROIZVODNJA
Lani mielia preveč, sadja, zelenjave in mesa premalo
Po zadnjih temeljitejših
podatkih, ki jih je pripravil
izvršni svet celjske občin-
ske skupščine o preskrbi v
lanskem letu, smo v tej ob-
čini z lastno proizvodnjo ze-
lo slabo pokrivali potrebe
po vrsti kmetijsko-živilskih
proizvodov. Primanjkovalo
je tudi mesa, južnega sadja,
slabe so bile nekatere vrste
klobas. Dovolj oziroma pre-
več smo imeli mleka, pa pe-
rutnine, preskrba s kruhom
je bila tudi zadovoljiva.
Pa poglejmo podrobneje!
S proizvodnjo v celjski obči-
ni smo pokrivali potrebe po
naslednjih proizvodih tako-
le: po sadju 8-odstotno, zele-
njavi 15, krompirju 45, žitari-
cah 10, po pitancih (govedo
in svinje) 30, po mleku 38-
odstotno. Edino lastne pe-
rutnine smo imeli dovolj.
Dejstvo je, da v celjski obči-
ni zaostajamo v republiškem
poprečju pri proizvodnji ze-
lenjave, zlasti zelja, ohrovta
in čebule, pa krompirja, fižo-
la in mesa.
V lanskem letu je bilo mle-
ka skoraj preveč in ga nismo
mogli predelati. Te bojazni
za letos seveda ni. Gradnja
nove mlekarne je v pripravi,
prav tako naj bi se v Celju
specializirali za proizvodnjo
netrdih sirov. Končno je tudi
res, da ni kvalitetne ponud-
be sirov na trgu.
Potrebe po sadju Celjani
pokrivajo s svojo proizvod-
njo le 8-odstotno, po zelenja-
vi pa 14-odstotno. Organiza-
cija proizvodnje zelenjave v
okviru Dobrine ni zaživela.
Problemi so v slabi ali nika-
kršni opremljenosti speciali-
ziranih prodajaln in pomanj-
kanju skladiščnih prostorov
s hladilnimi napravami. Zato
je ponavadi prisotna slabša
hranilna vrednost sadja in
zelenjave - to pa preprosto
pomeni kakovost! Južnega
sadja nam je lani tudi precej-
krat zmanjkalo, tako na pri-
mer v septembru in oktobru
nismo mogli kupiti dovolj li-
mon in pomaranč, banane pa
so bile slabe. Tudi celjska
tržnica skoraj že v nobenem
oziru ne odgovarja več: niti
po lokaciji, zaradi slabih
možnosti transporta.
Lani je družbeni dogovor o
organizaciji proizvodnje in
preskrbi prebivalstva s kme-
tijsko-prehrambenimi proiz-
vodi podpisalo vseh osem
občin celjskega območja, pa
osem sindikalnih svetov,
dve temeljni banki, LB v Ce-
lju in Velenju ter delovne or-
ganizacije na področju agro-
živilstva s svojimi tozdi. Pa
se je zatikalo pri organizaciji
samoupravne interesne
skupnosti za organizacijo
proizvodnje in preskrbe s
kmetijsko-prehrambenimi
proizvodi. Roki so se močno
prekoračevali in dileme o re-
gijskem ali občinskih »sisih-<
so zavlačevale podpis ustrez-
nega samoupravnega spora-
zuma.
Spodbudna je bila preskr-
ba s kruhom in mlevskimi
izdelki. Tako je MERX-
TOZD Grosist kot največji
predelovalec žita in proizva-
jalec kruha kar dobro skrbel
za celjske občane. Jasno pa
je, da se je z žitaricami pre-
skrboval sam izključno
izven republike. V primerja-
vi s prejšnjim letom smo lani
pojedh za 7,322.024 kg os-
novnih vrst kruha, posebnih
vrst pa kar za skoraj 20 od-
stotkov več - 5,893.666 kg.
Peciva pa smo v Celju pojed-
li 1,096.762 ali za skoraj 9 od-
stotkov več. Predvsem je
prišlo do porasta proizvod-
nje in potrošnje posebnih
vrst kruha. Ustrezno se je za-
to zmanjšala proizvodnja os-
novnih vrst kruha in sicer za
8,5 odstotka.
MITJA UMNIK
BOJ ZA KORUZO
ZAMENJAVA SEMEN
Nove cene koruze sprožile val negodovanja
Koruza je draga, koruze
ni ali pa jo uvažamo, dogaja
pa se celo, da je kmetje, zla-
sti v južnih predelih države,
nočejo prodajati: vse to so
več ali manj pogosta in zna-
na dejstva, olje na ogenj pa
so seveda prilile nove cene.
Toda to vprašanje nas tre-
nutno ne zanima - o njem je
bilo več ali manj povedano
že vse.
Vsi pač vemo, da bo treba
v jeseni pobrati z njiv kar
največ koruznih storžev in
tako rešiti, kar je največ mo-
goče. Možnosti so, ugotavlja-
jo kmetijci, niso pa dovolj iz-
koriščene in vse razprave se
sučejo okoli te ugotovitve.
Kmetijske organizacije se
seveda tega zavedajo najbolj
in vedo: nasloniti se bo treba
na lastne moči, lastne zmog-
ljivosti. Semkaj sodijo tudi
melioracije, pridobivanje no-
vih zemljišč nasploh na takš-
ne ali drugačne načine. Boj
za koruzo je torej pred vrati.
Neizprosen in takojšen. Dru-
gačen tudi biti ne more, saj
je na koruzo vezana prašičje-
reja in še marsikaj. Na celj-
skem območju bodo priza-
devanja usmerili zlasti v po-
večanje površin, namenjenih
za koruzo in zvečanje pridel-
ka (to bo moč doseči z zame-
njavo semen, intenzivnim
gnojenjem in uvajanjem dru-
gih sodobnih agrotehničnih
ukrepov), v pripravi pa je še
vrsta novosti.
V boj za koruzo so stopili
predvsem kmetje komunisti,
zbrani v aktivih komunistov
s področja kmetijstva.
Osnovne smernice so bile
dane že prejšnji mesec. Zelo
jasno in določno, izhajajoč iz
resolucije o politiki izvajanja
družbenega načrta republike
za obdobje do leta 1980, reso-
lucije obeh kongresov ZK,
slovenskega in jugoslovan-
skega in konkretnih razmer
v agroživilstvu celjske regije.
Besedna bitka ni ostala le
pri tem: na novo meliorirane
površine v šmarski občini, to
je le primer, ki pa mu bodo
najverjetneje - in v bitki za
koruzo drugače tudi ne kaže
- sledili tudi drugod, so že
namenili za koruzo po najso-
dobnejših načinih pridelova-
nja ob sodelovanju raznih
strokovnih institucij.
MILENKO STRASEK
DOGOVOR S
SOSEDNJO
REPUBLIKO
v pripravah na obširne
melioracijske posege na
Imenskem polju (zajeli
bodo okoli 250 ha zem-
ljišč), bodo šmarski kme-
tijci zajeli tudi predstav-
nike klanjške občine, da
bi hidromelioracija pote-
kala kar se da dobro. Ak-
cija mora biti enotna, da
ne bi prišlo do nepotreb-
nih zapletov, so poudarili
pred nedavnim.
Nekoliko klavrno vreme, toda kljub temu: rezitev je pri kraju, mnogokje pa se začenja
široka razprava o tem, kje, kako in kdaj naj bi modernizirali vinograde. Težav je, na
žalost, na pretek, kar vse po vrsti pa so zvezane z staro miselnostjo, ki grozi, da nekaterih
kompleksov ne bo moč sodobno urediti. Krivci so predvsem posamezniki.
FOTO: MST
KAKŠEN GOSPODAR, TAK
PRIDELEK
Pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja
kmetijstva od leta 1976 je v Sloveniji poljedelstvo bolj
zaostajalo kot živinoreja. Med opravičevanjem kme-
tovalcev pa pogosto slišimo, da na naši levni zemlji ni
moč pridelati več. Izkušnje nekaterih, nekje sicer še
bolj redkih kmetovalcev kažejo, da je pridelke moč
močno zvečati, celo podvojiti. Na dobro obdelanih
poljih tudi ob neugodnem vremenu pridelajo veliko
več kot na drugih, čeprav tudi manj, kot so predvide-
vali.
Mnogi kmetje pustijo svoja polja v »zimskem spa-
njU" do pričetka pomladanske setve. Orat gredo šele
takrat, ko je treba sejati. V Vojvodini, ki ji mnogi naši
kmetje zavidajo plodno zemljo, začnejo orati za pomla-
dansko setev že jeseni in, če ni snega, orjejo tudi
pozimi. Vso zimo zbirajo podatke, koliko polj še ni
preoranih, da bi to opravili čimprej, ko zgine sneg.
Večina naših kmetov, ki sliši ali bere taka poročila,
meni, da v Vojvodini morajo začeti pripravljati polja za
pomladansko setev že jeseni zato, ker spomladi ne bi
utegnili opraviti vseh del. Pa ni le to. Pomladanska
setev jarih žit, sončnic, sladkorne pese, korue in krom-
pirja traja pri njih dva meseca. Tako so raztegnjeni
posamezni roki za vse posevke. Traktorjev imajo tudi
veliko. S poskusi pa so ugotovili, da ob enakem se-
menu in gnojenju zraste precej več koruze na tistem
polju, ki je bilo preorano že jeseni, kot na tistem, ki so
ga preorali šele spomladi. Za to imajo obširne stro-
kovne razlage in seveda veliko izkušenj.
Naši kmetje tudi želijo pridelati veliko - toda oranje
se jim ne zdi tako pomerfibno; nekaterim tudi seme ne
in ne gnojilo. Eden izmed takih je predlagal, da bi šli v
Avstrijo pogledat, kako tisti kmetje pridelajo dvakrat
toliko koruze na hektar kot oni. Dobra misel. A to si
lahko ogledajo tudi pri nas, saj so že mnogi kmetje v
Sloveniji pridelali blizu 100 stotov koruznega zrnja na.
hektar, rekorderji-pa še precej več. Lahko si ogledajo
tudi take kmetije, ki pridelajo le dvakrat toliko koruze
na hektar kot oni, da jim pri boljših pridelovalcih ne bi
upadel pogum.
Marsikateri kmet, ki še gospodari po starem, ob
pogledu na lepše polje rad vzdihne: »Ko bi jaz imel
tako...!« Toda pred 10 ali 20 leti tisto polje verjetno ni
bilo še nič boljše, kot je njegovo zdaj. Izboljšal ga je
lastnik s svojim delom, ne narava.
Poprečni hektarski pridelki pšenice, koruze, krom-
pirja in še nekaterih poljščin so tudi v Sloveniji dva-
krat do trikrat večji kot pred desetletji, čeprav imajo
kmetovalci isto zemljo kot včasih.
Vsa kmetijska zemlja v Sloveniji ni in ne bo nikoli
enaka. Zato nekje sejejo več pšenice, koruze, drugod
krompirja ali gojijo vinsko trto, pridelujejo sadje. Pov-
sod pa je moč pridelati veliko več kot pred desetletji,
če so polja in nasadi sodobno obdelani.
J02E PETEK
KMETJE BORCI
UUBO DOMA, KDOR GA IMA
Gospodarsko močnejše občine imajo manj težav
Nedavni regionalni po-
svet o socialni varnosti bor-
cev NOB v Celju, je zelo
izrazito pokazal položaj, v
kakršnem so naši kmetje, ki
so se udeležili narodnoosvo-
bodilne vojne. Iz besed
mnogih navzočih, pred-
vsem pa predstavnikov
osmih občin celske regije, je
bilo moč razbrati, da je pri
kmetih borcih najbolj pere-
ča stanovanjska problema-
tika, medtem ko je vse osta-
lo več ali manj urejeno:
priznavalnine, dvojna štet-
ja in ne nazadnje, kljub do-
bršni nedovršenosti, tudi
zdravstveno varstvo.
Stanovanjsko problemati-
ko, ta se je namreč izkazala
za najbolj kritično, rešujejo
posamezne občine več ali
manj od slučaja do slučaja,
nikakor pa ne vnaprej pri-
pravljeno. Pri tem pač iščejo
načine, ki najbolj ustrezajo,
oziroma glede na poseben
položaj njihove občine v fi-
nančnem smislu. Tako so v
šentjurski občini rešili dobr-
šen del teh vprašanj s sred-
stvi, zbranimi po potresu,
podobpo pa tudi v šmarski.
Večino posojil iz teh sred-
stev bodo odpisali, zlasti če
gre za socialno šibke borce
ali borce, katerih stavbe so
razvrščene v tretjo in četrto
kategorijo, v kategoriji torej.
ki pomenita največjo poško-
dovanost.
V mozirski občini ugotav-
ljajo, da še niso uspeli vsem
kmetom borcem zagotoviti
ustreznih bivalnih pogojev,
vzrok pa so skromna sred-
stva. Takšnih težav, za spre-
membo, ne poznajo v žalski
občini, kjer so kmetom bor-
cem dali posojila za novo-
gradnje in obnove. V laški
občini rešujejo le najbolj pe-
reče probleme, ker za kaj več
ni denarja. Podobno je tudi v
Slovenskih Konjicah. Vse je
torej več ali manj odvisno od
gospodarske moči občine,
ne pa tudi od kritičnosti po-
sameznih primerov.
Omeniti velja še precejš-
njo zagato, ki je nastala ob
določitvi posebnega statusa
ukradenih otrok, med kateri-
mi je bila velika večina zlasti
kmečkih, torej današnjih
kmetov. Le-ti namreč do da-
nes še nimajo urejenega svo-
jega položaja, manj ra-
zumljivo pa je, da se tudi sa-
mi ne morejo odločiti, kdo
pravzaprav naj bi dobil ta
status, saj se dele na »starej-
še ukradene otroke« in na
»mlajše«.
Določen red na to področ-
je bodo v prihodnje (velja tu-
di za nekatera druga borčev-
ska vprašanja!) prinesli ne-
kateri novi republiški in
zvezni zakoni.
MILENKO STRASEK
HLASTANJE ZA ZEMLJO
Te dni bo v Šmarju pri Jelšah, v prostorih skupščine
občine in v krajevni skupnosti, razgrnjen zazidalni načrt za
sosesko Zadrže ob cesti iz občinskega središča proti Celju.
Načrt, ki bo razgrnjen trideset dni, si bodo lahko ogledali
prizadeti občani pa tudi vsi, ki jih zanima urbanistična
problematika občinskega središča, ne nazadnje pa tudi
kmetijci.
Prav kmetijci so tisti, ki se z zidavo Zadrž najmanj stri-
njajo in že sedaj nadvse glasno poudarjajo, da bodo slej ko
prej z zazidavo izginile najboljše kmetijske površine, četudi
se s tem problemom v tej občini ne soočajo tako zelo grobo,
kot na primer v nekaterih drugih občinah.
MST
HODITE V KINO
SAMO MED TDF?
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
ifiŠKO - TRSTENIK: DAN
POBRATENE ŠOLE
prav tako gostoljubno, kot so to storili med vojno, so nas
sprejeli zdaj. Roko, dva poljuba na lice v pozdrav in obilno
liosilo. . .
Naši vrstniki so nas sprejeli čudovito. Hitro smo se spora-
zumeli in sprostili. Starši naših vrstnikov so nas pogostili s
„sladkim«.
Naslednja dva dni so nam naši prijatelji razkazali Trste-
nik, ki je večje mesto od Laškega. Velika in pomembna je
tovarna »Prva petoletka.« Z njeno pomočjo so zgradili ve-
liko zgradb in stanovanjskih blokov.
Sola v Trsteniku se imenuje po narodnem heroju Mio-
¿ragu Cajetincu-Cajki. Pred tremi leti je umrla njegova mati
perka, ki je do takrat vedno bdela nad šolo, ki nosi ime
njenega sina. Letos so v šoli odprli plavalni bazen.
Vožnja z letalom iz Maribora do Beograda je bila čudovita,
a v primerjavi z gostoljubjem in prijaznostjo domačinov
prav neznatna. Zato ni čudno, da se je ob slovesu utrnilo
toliko solz. Solz žalosti ob ločitvi dobrih prijateljev.
ALENKA KRASEK,
os. šola Laško
ZANIMIV POGOVOR V
KONJICAH
Aktiv Zveze komunistov Kluba študentov in Občinska
konferenca Zveze socialistična mladine Konjice sta pred
dnevi organizirala predavanje o življenju Slovencev v Italiji.
Predaval je zamejski Slovenec, študent novinarstva na fa-
kulteti v Ljubljani, Karlo Devetak.
V sproščenem pogovoru smo zvedeli veliko o življenju,
organiziranju in problemih naših zamejcev. Primarni pro-
blem je gospodarski, ki se po zaslugi osimskega sporazuma
izboljšuje. Slovenci se povezujejo z vsemi naprednimi si-
lami v Italiji in sodelujejo trenutno v razburkanem politič-
nem življenju.
Predavatelj je poudaril dobre stike in sodelovanje z ma-
tično domovino, ki so posebej močni na obmejnem ob-
močju.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in je prikazalo položaj,
kot ga občutijo sami Slovenci.
MLADEN ROMIH
OBRAMBNI DAN NA GIMNAZIJI
Preteklo soboto so na gimnaziji v Celju priredili obrambni
dan. Igrišča za gimnazijo so bila polna gibanja, s šolskega
dvorišča je odmevalo pokanje pušk, tu in tam pa so prisopi-
hale na cilj utrujene skupine dijakov.
»Saj gre, če hočete,« je zadovoljno kimal ravnatelj celjske
gimnazije, Jože Zupančič, ko je videl skoraj polnoštevilno
udeležbo dijakov na obrambnem dnevu.
Prejšnji dan je bil namreč koncert v Ljubljani in priti še
isti večer ali zjutraj naslednjega dne nazaj v Celje tudi ni
tako lahko. Pa se da, če se mora. Sicer pa je bila ta sobota
obrambni dan le za prvošolce in drugošolce, za dijake tretjih
in četrtih letnikov pa je minila v znamenju športa. Dekleta
tretjih in četrtih letnikov so se merila v odbojki, fantje
tretjih letnikov v košarki, fantje četrtih letnikov pa v nogo-
metu. Vreme sicer ni bilo preveč naklonjeno, saj je bilo
precej hladno in sonce ni in ni hotelo pokukati izza oblakov.
Res pa je tudi, da ni deževalo, to pa je tudi najbolj po-
membno.
MAGDA TRATNIK
TABORNIKI ZA
ŠARPLANINSKI POKAL
Od 16. do 19. marca je bil na Popovi Sapki tradicionalni
dvanajsti Sarplaninski taborniški pokal, memorial Vaška
Karangeleskega. Več kot dvesto tabornikov iz vseh repu-
blik, obeh pokrajin in iz Trsta je tekmovalo v sankanju,
postavljanju šotora, signalizaciji, kvizu ter v taborniškem
smučarskem veleslalomu in biatlonu.
Slovenijo je zastopala popolna skupina, sestavljena iz
dveh dvanajstčlanskih ekip. Poleg tabornikov iz Ljubljane
in Mislinje so bili v skupini tudi Konjičani. Tako sestavljena
ekipa je letos prvič osvojila prvo mesto v končni uvrstitvi in
tako tudi pokal.
Lepe uspehe so kot posamezniki dosegli tudi mladi tabor-
niki iz Konjic. Tako je bila Mojca Lepšinova tretja v sanka-
nju, v veleslalomu med mlajšimi tabornicami je ista tekmo-
valka osvojila prvo, Alenka Skerbinek pa tretje mesto.
Lepo pripravljen in dobro izveden memorial v organizaciji
Občinske zveze tabornikov Tetovo je imel velik pomen ne
samo zaradi kvalitetnih tekmovalnih dosežkov, temveč tudi
zaradi bratskega srečanja med taborniki iz cele Jugoslavije
in Trsta.
VLUK
Pionirji iz Mozirja.,.
IZ LAŠKEGA V LJUBLJANO
V petek smo ^e odpravili na poučni izlet v Ljubljano, kjer
naj bi si ogledali Prirodoslovni institut in opero.
Ustavili smo se v Tivoliju, od koder smo se peš napotili k
Institutu. Tu smo si ogledali okostje mamuta, jamskega
medveda in še veliko drugih živali pa tudi rastlin. Slišali
smo tudi zanimivo razlago o zemeljskih dobah. Med drugim
smo si ogledali del Zoisove zbirke kamnov. V njegovih časih
je bila to druga največja zbirka v Evropi in tretja na svetu.
Videli smo tudi razstavo rudarstva pri nas. Potem smo
obiskali spomenik herojev. Na spomeniku smo prebrali Zu-
pančičeve verze. Ker nam je do operne predstave ostalo še
veliko časa, smo obiskali še nekatere trgovine.
Ob treh popoldne smo se zbrali pred opero. Ogledali smo
si Verdijevo opero Othello. Nekatere je bolj, druge manj
navdušila. Ob sedmih zvečer smo se odpeljali proti domu. V
Laško smo se vrnili izmučeni, toda polni novih vtisov.
SONJA JAZBEC
OBISK MILADE KALEZIĆ NA
GIMNAZIJI
Na enem izmed sestankov predsednikov oddelčnih skup-
nosti na celjski gimnaziji so sklenili, naj vsak razred organi-
zira v okviru družbene vzgoje uro predavanja o visokošol-
skem študiju. Predaval naj bi eden izmed staršev. Ker pa
imamo v oddelčni skupnosti 2. h samo tri dijake, ki imajo
starše z visokošolsko izobrazbo (ki pa, žal, nimajo časa), smo
povabili Milado Kalezič, našo uspešno celjsko igralko.
Tako je nekaj po trinajsti uri nasmejana vstopila v naš
razred. Ko smo v pozdrav hoteli vstati, je zardela, se nasme-
jala in dejala, da se počuti kot kakšen »prfoks«. S svojo
preprostostjo in nevsiljivostjo nam je takoj prirasla k srcu.
Spočetka pogovor ni in ni hotel steči. Zato smo jo popro-
sili, naj najprej sama pove nekaj o študiju na Akademiji za
gledališče, radio, film in televizijo. Kmalu so ji besede kar
same tekle iz ust, ko je pripovedovala o sprejemnih izpitih, o
glavnih predmetih na tej fakulteti in o možnosti zaposlitve
po končanem študiju.
Neopazno je mineval čas in iz prijetnega pogovora nas je
prebudil šolski zvonec. Zahvalili smo se ji z aplavzom in
šopkom cvetja. Vsi smo bili zadovoljni: ona, ker smo jo
povabili in ker je videla, da nas je navdušila in mi, ker nas je
pridobila predvsem s svojim prijetnim nastopom.
Za konec lahko rečemo le to: še si želimo takšnih srečanj!
NINETA HRASTELJ
SREČANJE S PESNIKOM
JANEZOM MENARTOM NA
GIMNAZIJI
Prav zoprn dan je bil, zunaj mraz, pa še deževalo je.
Najraje bi bila ostala doma, toda na vsak način sem hotela
videti in slišati Janeza Menarta.
Dne 22. marca smo se torej zbrali na ekonomski šoli, saj so
prostorske možnosti na gimnaziji precej omejene. Povab-
ljeni pa so bili kulturni referenti, člani literarnega krožka,
uredniki razrednih listov, prišel je tudi 3. d razred, ki si s
pesnikom dopisuje že nekaj časa. Seveda niso manjkali tudi
posamezni kulturni navdušenci.
Najprej pozdrav in pa čestitke pesniku ob njegovih dveh
praznikih: 50. rojstnem dnevu in ob dodelitvi Prešernove
nagrade.
Nato je prišel do besede Menart in nam pripovedoval o
svoji mladosti, ki jo je preživel v Mariboru in Ljubljani, o
tem, da so hoteli, da bi postal misijonar in kako je potem
krenil čisto v drugo smer. Leta 1948 je bila objavljena nje-
gova prva pesem, ki je bila čisto v stilu Aškerčevih balad.
Nato so izšle Vojne slike, uveljavil pa se je v zbirki Pesmi
štirih. Tej so sledile še: Časopisni stihi. Bela pravljica. Sred-
njeveške balade. Pod kužnim znamenjem, vmes pa nekaj
izborov. Znan je tudi kot prevajalec iz angleščine in franco-
ščine. Njegova bilanca pa je: 50 knjig v 50-ih letih življenja.
Tudi poslušalci smo prišli na vrsto s svojimi vprašanji,
nekateri so želeli slišati nekaj pesmi in ustregel jim je.
Predstavil je tudi nekaj epigramov in sicer takšnih, ki še
niso bili objavljeni.
Dejal nam je, da smo dijaki tempirani samo na 45 minut,
on pa je bil že presegel ta čas. Vendar se nismo jezili,
nasprotno, celo tisti dež zunaj mi ni šel več na živce.
TATJANA PODGORŠEK
MOJE MESTO LAŠKO
Težko bi rekli, da je Laško industrijsko mesto. Smrad iz
tovarniških dimnikov še ni zajela našega mesta. Leži na
obeh straneh reke Savinje. Savinja! Žalost mi preplavi srce.
Ni več takšna, kot je bila, saj jo je že zajela umazanija celjske
industrije. Nič več ni razigranih ribic v njej in tudi kopalcev
v poletnih mesecih ni. Savinja nam kvari podobo mesta.
Na njenem levem bregu leži stari del Laškega. Stare ulice,
ceste, hiše... lahko bi rekla, da je tukaj vsa naša zgodovina.
Prav svojevrstna zanimivost je cerkev, ki je znana prav
zaradi svoje starosti. V njej je od 1530 do 1535 služboval
Primož Trubar. Po njem nosi naša osnovna šola tudi ime.
Znan je spomenik kuge, ki stoji na Starem trgu. Stari del
mesta počasi obnavljajo in upam, da ga ne bodo izmaličili s
kakšnimi novimi stavbami.
Zanimiva turistična točka je Stari grad. Res je, da so ga
same razvaline, vendar je kljub temu naš ponos. Razvaline
gradu dobe svoj nekdanji sijaj ob prireditvi »Pivo in cvetje.«
Napisa »PIVO IN CVETJE« na njem ni mogoče prezreti. A
to še ni vse. Z gradu spuščajo tudi rakete. To je enkratno
doživetje za naše mesto in številne obiskovalce.
Levi breg se še razvija in nove stavbe nenehno rastejo.
Marsikdo bi mislil, da je vse zabetonirano. Ali to ni res.
Zdraviliški park z velikimi zelenicami in cvetličnimi grmi je
naš ponos. Semkaj rada zahajam. V zdravilišče se hodim
kopat. Kopališče ni samo za bolnike, marveč tudi za druge
goste.
Mogoče me bo življenjska pot zanesla kam drugam, toda
na svoj kraj bom vedno navezana.
LJUDMILA SIRK,
os. šola Laško
BILA JE RESNA NALOGA
Pred dnevi smo se učenci Prve osnovne šole v Celju zbrali
ob pol osmih na šolskem dvorišču. Učenci šestih razredov
so se odpravili na izlet, učenci sedmih in osmih pa smodimeli
orientacijski pohod.
Vreme je bilo oblačno, povrhu tega je bilo zelo mrzlo.
Odpravili smo se Na griček, kjer je bil start. Tam smo
opravili tudi prvo nalogo, streljanje z zračno puško. Pot smo
nadaljevali do naslednje postaje. Čakal nas je tovariš Vrščaj,
ki je bil zadolžen, da nam da nalogo o prvi pomoči. Ko smo
tudi to opravili, bi morali priti do topografije, ker pa točke
nismo našli, smo nadaljevali pot do vodnjaka, kjer je bil
tovariš Rakun. Tam smo našli pismo, v katerem je bilo
skrito vprašanje. Znali smo odgovoriti in pred nami je bila
še ena kontrola. Tu smo dobili vprašanje iz NOB in zaščite.
Vse smo znali in veseli smo stekli na cilj, kjer nam je
tovarišica napisala čas, ki smo ga potrebovali za našo pot.
Zatem smo se odpravili proti domu. Sele takrat smo občutili
rahlo utrujenost. Zato smo tudi malo govorili.
Obrambni dan je bil dobro organiziran. Tovariše in tovari-
šice je najbolj razveselilo, da smo vsi učenci naše šole vzeli
obrambni dan zelo resno.
POLONA 2NUDERL
NOV MOST VPROŽINSKI VASI
Ker je bil v Prožinski vasi - Moste star most že precej
dotrajan, so se vaščani ob pomoči Železarne Store odločili
postaviti novega.
Vaščani smo s samoprispevkom zbrali precej denarja,
dosti ga je dala tudi Krajevna skupnost in zlasti Občinska
komunalna skupnost Celje. In potem so prišli vojaki, ki so
pridno zagrabili za delo.
Vaščani so ponosni, da se jim bo izpolnila dolgoletna želja.
ELVIRA MASTNAK,
os. šola Store
HUMORESKA
TREBA JE VERJETI VASE
Bilo je lepo pomladansko popoldne, ko sem srečala
na cesti sosedo Marjanco. Tudi ona je bila lepa, vsa
pomladanska, vsa cvetoča. Njeni nekoč svetli lasje so v
rdeče kodrastem sijaju brsteli na vse strani in nadela si
je prav zaiiimive bojne barve. In že je začivkala s
svojimi kol kri rdečimi usti:
»Veš, da sem sedaj na praksi? Ja, vsi dijaki četrtega
letnika Pedagoške gimnazije moramo na osnovnih šo-
lah voditi dodatni pouk. Ampak, povem ti, mali so
obupni. Oobuupni! Nekaj let so mlajši od nas pa so
veliko bolj pokvarjeni. Kaj misliš, da so tiho, ko razla-
gam? Kje pa! Stalno nekaj klepetajo, se hehetajo...
Učitelja nihče več ne spoštuje. Se norčujejo se iz mene.
Res, ta mularija je vražja.«
Pa je bridko zavila proti nebu svoje srebrnkasto
napleskane očke. Se je malo potožila, potem pa odpet-
kala v šolo. K er sva pač sosedi, sem jo^ srečala tudi
zvečer. Že spet je vihtela svoj žlahtni jezfček:
»Ha, da vidiš, kakšno je delal danes stari za matema-
tiko! Skoraj je popenil. On razlaga, razlaga, medve s
kolegico pa klepetava in se reživa na vsa usta. Da smo
nevzgojeni in sploh za nobeno rabo več, je rekel. Ha,
ha, kdo, lepo te prosim, bo pa poslušal tisto njegovo
dolgočasno noslanje. Ja, so pač minili časi, ko so mo-
rali učenci trepetati pred učitelji kod pred absolutno
avtoriteto!«
In že jo je odneslo v vrtincu parfuma.
Se vam zdi, da si ta njena dva govorčka nasprotu-
jeta? Nikakor, ljubi moji. Zadeva je zelo preprosta. Ta
moja soseda verjame vase, v človeka. Tako v šoli, kot
takrat, ko uči druge. Treba je verjeti vase...
MAGDA TRATNIK
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
Prizor iz filma Dvoboj za južno progo
Akcija, osnova premiernega filma
DAN ŽELEZNIČARJEV
NA TIRIH
Od 9. do 15. aprila v kinu Union
Filmske revije postajajo vse bolj pri-
ljubljene tudi v Celju. Za to je dovolj
dokazov. Najdemo jih tako pri dobrem
obisku vse številnejših filmskih revij,
kot tudi pri dobrem izboru filmov v
njihovem okviru. Tudi letos bomo v
Celju videli več filmskih revij. Med-
tem ko je prva - minifest, že za nami,
pa bomo v prihodnjih dneh videli dru-
go. To bo revija »Na tirih«, nov, izre-
dno zanimiv in svež poskus prikaza in
prodajanja filmske umetnosti.
Revija »Na tirih« je posvečena železni-
čarjem, njihovemu prazniku in delu. Za-
to je tudi izbor filmov, ki jih bomo videli
v sedmih dneh v osrednjem celjskem
kinematografu - Union, temu primerna.
Videli bomo namreč izključno filme, ki
so na tak ali drugačen način vezani na
železnico, vlake, življenje na tirih. Izbor
filmov, ki prihaja ob tem na spored je
izredno zanimiv. Dovolj komercialen,
da bo zadovoljil še tako poprečen okus,
kot tudi dovolj kakovosten in atrakti-
ven, da tudi filmskim sladokuscem ne
bo dolgčas. Videli bomo torej sedem fil-
mov, različnih po deželah izvora, žanrih
in predvsem sporočilnosti. Trije filmi
bodo domači. Med njimi velja največ
pozornosti nedvomno slavnostni pre-
mieri lanskega puljskega filma DVO-
BOJ ZA JUŽNO PROGO, ki bo tudi
edini premierni film v tem izboru.
Film Dvoboj za južno progo pripove-
duje zgodbo iz NOB v južni Srbiji. Parti-
zanski odredi tukaj so imeli ukaz Vrhov-
nega štaba, da s svojimi stalnimi napadi
na eno osrednjih železniških komunika-
cij v Jugoslaviji, po kateri so odhajali
mnogi pomembni tovori na bojišča v
Grčiji in drugod, onemogočajo redno
preskrbo nemške vojske. Naloga pa je
bila kaj zahtevna. Nemci so namreč pro-
go dobro zavarovali. Ne le, da so jo ščiti-
li z močnimi odredi svoje in bolgarske
kvizlinške vojske. Na njej je nenehno
vozil tudi oklopni vlak, prava pošast. In
prav ta oklopni vlak je pogosto sejal
paniko in zmedo med partizane. Partija
je zato poslala na bojišče enega svojih
najsposobnejših organizatorjev, ki je kaj
hitro dosegel pomembne uspehe, tako
pri izpolnjevanju osnovne naloge - na-
padov na progo, kot tudi pri dvigu vsta-
je v južnosrbskih vaseh. Okupator je na
akcije odgovoril s terorjem - gorele so
vasi, padale žrtve. Toda vztrajnost in po-
gum, zavest o pravičnem boju, so zma-
gali. Partizani slednjič razrušijo progo,
njene tirnice pa odnesejo s seboj, da bi
za kar najdlje onesposobili progo. Uspe
pa jim uničiti tudi oklopni vlak.
Taka je vsebina vojnega filma Dvoboj
za južno progo, ki ga je režiral kot svoj
tretji celovečerni film Zdravko Velimi-
rovič, Voja Mirič in Gidra Bojanič pa
sta ob Slavku Štimcu nosilca glavnih
vlog.
Za občii)stvo bo še posebej zanimivo,
da je režiser filma Zdravko Velimirovič
obljubil za slavnostno premiero tudi šte-
vilne ekipe ustvarjalcev tega filma.
In preostali filmi. Od domačih bomo
videli še dva izvrstna. Film Pes, ki je
ljubil vlake je na minulem TDF požel
nemalo zanimanja, tako bo gotovo tudi
tokrat. Še bolj dobrodošlo pa bo sreča-
nje z enim najboljših domačih filmov
vseh časov - Vlak brez voznega reda, ki
na zanimiv in pretresljiv način govori o
prvih dneh po vojni, ko so novi prebi-
valci naseljevali Banat. Od tujih filmov
pa bomo videli štiri. Bomba v superek-
spresu in Kasandrin most sta tipična
akcijska filma, medtem ko je Umor v
Orient ekspresu ekranizacija uspešnice
Agathe Kristi. Kriminalka torej, ki ak-
cijsko dogajanje zanemari na račun ra-
zmišljanja, inteligence pri vodenju prei-
skave. V tem delu je Hercule Poirot ne-
prekosljiv. V tem filmu bomo videli pra-
vo parado filmskih zvezd. Zanimiv film
revije »Na tirih« pa bo izvrsten angleški
film Otroci železnice,pretresljiva in člo-
veško topla drama, za kakršne so angle-
ški ustvarjalci še posebni mojstri. Skrat-
ka, revija »Na tirih« bo zanimivo sreča-
nje s sedmimi različnimi filmi, ki imajo
skupno le eno - njihovo dogajanje je
vezano na železnico.
Napeto in zanimivo: Kasandrin most
Znani Umor v Orient ekspresu
Brez vlaka pač nikjer ne gre: Prizor iz filma Kasandrin most
Spored tudi za mlajše: Oiroci železnice
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
POZD »LESKOŠEK«,
SPLOŠNO STEKLARSTVO,
CELJE, ZIDANŠKOVA 17
USLUGE - NAŠA PERSPEKTIVA
Uspešno delo in ¡eoi načrti za naor^î
četudi segajo priprave na usta-
novitev Pogodbene organizacije zdru-
ženega dela »Leskošek« v steklarski
stroki že nekaj let nazaj, je nova delov-
na in organizacijska oblika zaživela
prvega januarja 1978. leta. Zaživela
uspešno in že po prvih korakih potrdi-
la, da je bila odločitev o povezovanju
dela in sredstev v novi pogodbeni or-
ganizaciji združenega dela utemeljena.
Njena pot je bila ravna, na dlani.
»Ko sem namreč ugotovil, da se kot
zasebni obrtnik ne morem nadalje razvi-
jati, sem izkoristil določilo Obrtnega za-
kona iz 1973. leta. Izkoristil zato, ker
sem želel naprej, ker sem želel več kot
smo lahko napravili v dotedanji zasebni
delavnici. Za seboj sem imel trinajst let
samostojnega dela v obrti, dovolj izku-
šenj in tudi cilji so mi bili jasni,« je
pripovedoval Albert Leskošek, steklar-
ski mojster, ki je v novi Pogodbeni orga-
nizaciji združenega dela združil pred-
vsem svoja sredstva. Z njim pa je stopilo
na isto pot še šest delavcev, ki v novi
organizaciji združujejo svoj delo. To so:
Marija Leskošek, Aleksander Rop, Silvo
Jezernik, Ervin Polšak, Slavko Jevši-
nek in Janko Lukanc.
Tako se je začelo. Začelo z veliko vne-
mo, delovno prizadevnostjo in z natan-
ko opredeljenimi delovnimi načrti. Zag-
nanost ni popustila. Za ta kolektiv je
značilna še zdaj. Po prvih uspehih je
postala še večja. Zato ne mislijo ostati
na mestu, kjer so, marveč svoje delo,
poslovanje še razširiti, ga približati člo-
veku.
»Četudi dobro in zgledno sodelujemo
z mnogimi organizacijami združenega
dela, četudi opravljamo v okviru naše
stroke zaključna dela v novih ali obnov-
ljenih objektih, smo in bomo tudi v na-
prej predvsem skrbeli za usluge. Če re-
čem, da je uslužnostna dejavnost naša
perspektiva, to ni formalnost. To je dej-
stvo. Iz te dejavnosti smo namreč zrasli.
Zaradi kvalitete v delu smo si pridobili
zaupanje. Delamo za ljudi, in tako bomo
tudi v naprej,« je poudaril Albert Lesko-
šek, ki je seveda na čelu Pogodbene
organizacije združenega dela kot poslo-
vodni organ, direktor.
Pestro in zanimivo je delo, ki ga
opravljajo v tej steklarski delavnici.
Predvsem gre za rezanje in vgrajevanje
vseh vrst okenskega in industrijskega
stekla po lastnih načrtih ali zahtevah
naročnika. Tu nadalje izdelujejo ogleda-
la, jih po potrebi okvirjajo. Prav tako
seveda slike in druge predmete. Izdelu-
jejo in prodajajo najrazličnejše vrste ste-
klene galanterije in opremo. Tako tudi
steklene vitrine, steklene klubske mize
in še kaj. Pomembna dejavnost je tudi v
brušenju in jedkanju vseh vrst stekla,
seveda po naročilu stranke.
»Brušenje votlega stekla, kristala, bo-
mo dobro razvili. Gre za unikate. Gre za
najrazličnejše kristalne vaze, pokale ali
druge predmete, ki jih bomo brusili, oz-
načili s črkami, napisi, figurami itd. Če
bo stranka želela, bomo poskrbeli tudi
za izdelavo kristalne vaze...«
Ko je POZD »LESKOŠEK« stopil na
svojo pot, je imel v delavnici pet steklar-
jev. Danes šteje ta kolektiv že trinajst
članov, letos pa nameravajo vključiti v
delo še tri nove. In ko bodo uredili vse
svoje delovne prostore, jih bo največ
dvajset. To je maksimum. Čez to mejo
ne nameravajo.
Zdaj so pred adaptacijo nove delavni-
ce. Vrh tega bodo letos uredili tudi gar-
derobe, sanitarije. Tudi novi poslovni
prostori bodo veliko zboljšali delovne
pogoje, saj zdaj skoraj nimajo prostora
za računovodjo. V novih delovnih pro-
storih bo zaživela tudi brusilnica stekla.
Ta oddelek bo imel najsodobnejše
stroje.
V	bližnjem programu je otvoritev po-
slovne enote v družbenem centru na La-
vi. Gre za manjšo trgovino, za priročno
skladišče in manjšo delavnico. Gre pa za
to, kako svoje delo približati potrošni-
ku, naročniku. Lava in Ostrožno sta se
razvili v močni stanovanjski soseski in
takšna uslužnostna dejavnost bo prišla
več kot prav.
»Moram reči, da imamo pri reševanju
teh vprašanj polno podporo na občini,
pri izvršnem svetu in družbenopolitič-
nih organizacijah.«
Kolektiv Pogodbene organizacije
združenega dela »Leskošek« živi tudi
svojo polno samoupravno življenje. Naj-
višje samoupravno telo je zbor delav-
cev, ki mu predseduje Aleksander Rop.
V minulem letu so imeli veliko dela, saj
je šlo med drugim tudi za sprejem mno-
gih samoupravnih aktov. Zato ni nak-
ljučje, če so se morali večkrat sestati.
Svojo smdikalno organizacijo bodo
ustanovili letos.
V	drugo leto obstoja je kolektiv
POZD »Leskošek« v Celju stopil z novi-
mi ambicijami pa tudi lepimi poslovni-
mi uspehi, ki jih je dosegel lani.
Tako okvirijo slike in delajo stekleno galanterijo
JANKO KAC:
GRUNT
6
Anza je odložil žlico in gledal z odprtimi ustmi ženo, ker
ni kar ničesar razumel. »Za božjo čast! Kaj se je pa vendar
zgodilo?«
»Kaj se je zgodilo ? Nič in pa vse! Toliko časa je lazil Tona
okrog tiste Balantove, da ga je le ujela. Kolenčevina že ima
Nevesto, zraven pa še prirejo?« je pripovedovala razburjena
Lena, kije tudi že več let računala na tisti dan, ko bo stopila
njena Micika v Kolenčevo kuhinjo kot gospodinja.
»Tak nehajte no, mati!« je zahlipala hčerka, sunkovito
vstala od mize in izginila na drugi konec v svojo kamro.
»Lej, lej! Tak zato sta bila stara Kolenca tako sladka in sta
nie skoraj prosila za Micikino roko. A, sem je pes taco
molil. Viš ga, viš ga...« Jaz sem si pa še v čast štel, tepec.
Ko izvem pa vse najzadnji pri hiši,« se je Anza čudil in
hudoval.
» V kovačnici ti vendar ne morem pred vsemi tega pripo-
vedovati. Sem mislila, da se že zvečer pomeniva. - Kaj ste
se res menili za Miciko?« je prijazneje vprašala Lena.
»Kaj menili? Zmenili smo se, da bi, če bo tebi prav,
napravili po hmelju svatbo. Pa ti pride takale reč vmes,« se
Je mršil Anza in nadeval pipo, da nemara iz nje izmodruje
Pameten izhod.
»Nerodna reč... Dekle ima Tona rado in je sedaj vsa
Preč,« si je podprla kovačica glavo.
Anza je zapahi pipo in je bil ves zavit v dim kakor
Pogansko preročišče, ko je izmodroval:
»Ce ga ima res rada, mu bo že izpregledala to neumnost
^n ga bo vseeno vzela. Bo lahko še bolj nategnila vajeti in
bo Tona bolj poslušen. «
»Kaj se pa res hoče kujati? Na tak grunt ne pride nikoh
več. Saj tudi drugi fantje niso svetniki. Le jeziki, jeziki!« je
preomlevala žena.
»Sama zavist govori iz njih. Stavim, da bi ponudil vsak
gospodar devet far naokrog Tonu še sedaj Kar dve hčerki,
če biza eno vprašal. Sicer pa je Tona poštenjak!« se je zopet
razvnemal kovač.
»Počakajmo, da se voda malo uleti in se jeziki naklepe-
tajo,« je potegnila Lena skledo z mize in odšla v kuhinjo.
»Prav imaš! - Kar leč se odpraviva, Nejče! Jutri bo spet
dolg dan,« je vstal Anza od mize.
»Lahko noč!« sta voščila ženi že izpred vrat in izginila na
svisli.
»Glej, Anza, da se Nejče ne pojde potepat,« je zaskrbela
za njima mati.
Mož je bil ves zatopljen v zamotane misli in ni kar nič
slišal ženinega naročila. Nejče pa je dobro čul in sije mislil:
Da bi očeta le preveč ne trli premisleki in bi kmalu zaspal.
Legla sta na dišeče seno na kozolcu in predla vsak svoje
misli. Anza je pretehtoval Tonovo zadevo in čim dalj je
premišljal, tem bolj je kopnela fantova krivda med zele-
nimi Kolenčevimi travniki, njivami, gozdovi in vso pono-
sno graščinsko domačijo. Samo kakor nadležna smet v beli
latvici mleka je še bil nezaželeni Tonov otrok. Nazadnje je
pa tudi še ta smet izginila in je zateglo smrčanje pričalo
sinu, da je ta nerodna reč že urejena in mu sestra Micika ne
bo za zgago pri hiši, ko se sam oženi.
»Saj sem že vendar vojake odslužil. Malo moram na vas
in pod okno k Štefanovi Katrici povedat, da pri naši hiši ne
bo tete, « je odločil Nejče in varno plezal po lestvi s kozolca.
Ko je zacvilil razsušen klin, je sin pridržal sapo, potem pa je
ročno skočil na tla in žeje za oglom zavriskal, da so Katrci
kar mravljinci zagomazeli po vsem telesu...
Tudi Kolenci: oče, mati in sin, so imeli sejo zaradi nepo-
trebnega Tončka, ker je kovač s svojim obiskom pospešil
razvoj dogodkov in je bila nujna potreba, da se zadeva
razjasni in uredi. Tona je bil pameten dovolj, da je kljub
krvavečemu srcu s pametjo uvidel, da imata starša prav.
Nikakor pa ni hotel, da biga klela nezakonska mati, zato je
odločno zahteval: »Pet sto goldinarjev ji gre, da bo imela
doto. Saj ji bo Tonček še tako na potu pri službi in pri
ženitvi. «
»Prav imaš. Tona,« je potapljal oče sina po rameh. »Ta-
kole ukrenimo: njej doto, nam pa sina! Od kraja bo za
varuča, ko odrepi, za pastirja, pozneje pa za hlapca. Na dom
bi gledal in bo tudi sebi zaslužil lepo doto. Tako uredi.
Tona, na sodišču, pa bo šlo vse gladko,« je odločil oče
Matija in pomolil ženi čevelj, da mu ga sezuje.
Vsi so že spali. Le Kovačeva Micka se je še premetavala
po postelji. Vsa molitev ni nič pomagala, ko je bilo srce
tako hudo ranjeno.
»Da bi pobirala ostanke, hočejo! Res, rada ga imam, in bi
mu tudi odpustila ta korak. Saj vem, da ni bilo tam nič
ljubezni, temveč le vino in zvita ženska... Ce se mi sam
opraviči, mu še odpustim. Vem, da je Tona trma. Če me
ima pa res rad, bo spoznal krivico in jo bo popravil...«
Dolgo so se še prepletale in prepirale dekletove zbegane
misli. Ko je usnula, je imela čudne sanje: Videla je grozno
pošast, ki je sedela sredi polja in goltala črno prst. Vsenao-
koli je že požrla, da je bilo polje kakor bel, izpran prod.
Balantova kuharica pa je stala poleg pošasti in jo božala po
odurni glavi:
»Le jej, ubogi Tonček, le jej! Saj je tvoja zemlja!«
Vsa potna se je prebudila Micka, ko je že lezel prvi svit na
obzorje in so odpevali petelini zadnji del svojih jutrnjic.
Se ena ni spala tisto uro. V zatohli, pod srešni sobici tam v
predmestju je dojila nezakonska mati Tončka in mu pela
veselo pesem:
»Tvoj očka ima konjička dva,
oba sta lepa šimelna... «
VI.
Mlačev je bila pri kraju in ž njo vročina pasjih dni. Ajda je
že odcvetela in so se pavesale težke zelene češulje med
rdečimi cvetovi jeruzalemščice, kije tu in tam cvetela med
zrnato ajdo. Čebele so brale na njih zadelovino, da okova-
rijo svoj letni pridelek za zimo. Repa in korenje sta bila
okopana, krompirjevka je šla v zor in polegala po grobeh.
Štokovje koruze je rumenelo. V prvem svitu so se žedrle
vrane po poljih in se sklicevale na sočno pojedino. Sveti
Jernej je zgodnil lešnike po mejah otrokom v veselje.
Angelska nedelja je bila. Kakor javorjeva miza se je
umilo nebo, da ni bilo najmanjšega oblačka na obzorju. V
gručah so se usipali ljudje od maše, da so bile ceste in pota
polna rumenih rut, kakor da je spet pomlad v deželi in so se
že prebudili citrćnčki iz zimskega spanja.
Kolenčev Tona je šeč v živem pomenku s Trapečarjevim
Froncem. Govorila sta o štiriletni kobili, kijezvrgla prav to
noč pri Smodeju.
» Veš, ko bi kovača ne bilo, pa bi bila pomolila vse štiri od
sebe,« je končal Frone svoje pripovedovanje o nečnem
dogodku.
»Da, da, za kobile pa ga ni boljšega od Anza,« mu je
pritrdil Tona.
» Vso noč smo bili pokonci in vlekli, da se nam je kar
tema delala pred očmi,« je spet povzel Frone besedo. »Ko
je bilo pa vse v redu, se je celo stari stiskač Smolej izkazal.
Kovač ga je poslal k Zadniku po polič starine za kobilo, pa
je prinesel kar poln cekar. Pomisli, štiri zelenke! Vsi smo
bili izmučeni in žejni, pa se nas je že dvoje kozarcev prijelo.
Kovač je tlesnil z jezikom in udaril po mizi: »Takegale
kupim za ohcet!«... »Tak se le boš Tona,« se je nagnil
Frone k prijatelju.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
PUNINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
RAZSTAVA
PLANINSKIH
FOTOGRAFIJ
V ponedeljek so v Žalcu
odprli razstavo fotografij
»Po planinah Jugoslavije«,
Olympa in najvišjega vrha
Balkana Musale. Na tej raz-
stavi si lahko ogledate moti-
ve s te poti in dogodke, ki so
spremljali udeležence.
Na Dan borca 1976 so od-
prli pot, ki je bila posvečena
30-letnici osvoboditve jugo-
slavije in zato zajema tudi
znane točke iz naše NOB od
simbola svobodne Slovenije
Triglava, preko Raduhe v
spomin na borbe v Gornje
Savinjski dolini, Kapelske
borbe s Klekom, prizorišča
IV. in V. ofenzive z legendar-
no Sutjesko preko Kopaoni-
ka do Pelistra na skrajnem
jugu Makedonije. Planinci
žalske občine so se med prvi-
mi odločili, da prehodijo to
pot in so po lanskem uspeš-
nem zaključku pripravili v
Žalcu v Savinovem salonu
razstavo fotografij. V moti-
vih na teh slikah prikazujejo
svojo pot po celi Jugoslaviji.
Hoja v gore in predvsem v
predele znane iz naše zgodo-
vine je že stalni program pla-
ninskih društev v žalski ob-
čini, saj s temi pohodi krepi-
jo svojo kondicijsko priprav-
ljenost, spoznavajo lepote
svoje domovine in obujajo
tradicije. Že vrsto let nazaj
vključujejo v svoje progra-
me akcijo, ki je letos postala
vseslovenska NIČ NÀS NE
SME PRESENETITI. Tak-
šen je tudi motiv razstave, ki
so jo pripravili v Žalcu.
Udeleženci teh pohodov
so pridno beležili motive s te
poti na celuloidne trakove in
jih bodo prikazali širšemu
krogu gledalcev, da tako vsaj
delno spoznajo svojo domo-
vino in njene lepote.
Fotografije za razstavo so
prispevali: Glavnik Nandi,
Jurhar Ivan, Mavc Jolanda,
Po vale Franjo in Topolo všek
Tatjana.
MO PD LAŠKO:
MNOŽIČNOST
Mladinski odsek pri PD
Laško že vrsto let uspešno
deluje pri vzgoji mladih pla-
nincev. V začetku šolskega
leta se je pričela planinska
šola, ki jo vodijo izkušeni
planinci in mladinski sodni-
ki, sicer pa nameravajo v ok-
viru mladinskega odseka
pripraviti letos štirinajst izle-
tov v vse predele slovenske-
ga planinskega sveta, k temu
pa je treba prišteti še orienta-
cijska tekmovanja. Ponovno
želijo oživeti nekdaj priljub-
ljena srečanja mladine in
planincev na Smohorju, ter
še bolj množično odhajati na
različne spominske pohode.
Vse akcije imajo brez dvoma
pomembno vlogo v pripra-
vah na splošni ljudski odpor.
TONE STERBAN
SPOMINSKI POHOD
BUKOVICA-KAMNIK
-HOM
V nedeljo 8. aprila bo že
drugi spominski pohod, po-
svečen spominu na premi-
nule planince, ki so se tudi v
teh navidezno nenevarnih
gorah smrtno ponesrečili.
Planinci bodo odšli na pot z
Bukovice, kjer bo krajša ko-
memoracija in nato bo kolo-
na krenila proti Kamniku,
kjer bo komemoracija po-
svečena spominu Miklavc
Romana. Ta se je v stenah
Kamnika pred dvemi leti
smrtno ponesrečil. Kolona
bo od tu krenila proti Homu,
kjer bo komemoracija, po-
svečena spominu enega naj-
starejših članov PD Zabuko-
vica Edija Oblaka. Zaključek
pohoda bo na Homu, kjer
ima PD Zabukovica lepo
urejeno postojanko.
Ta spominski pohod bo
ostal po sklepu PD Žalec in
Zabukovica tradicionalen in
bo praktično pričetek pla-
ninske sezone v Savinjski
dolini. Pričetek pohoda bo
vsako leto iz drugega kraja,
to se pravi izmenično enkrat
s Homa, drugič z Bukovice.
Organizatorji pričakujejo da
se bo pohoda udeležilo čim
več članov iz društev, ki jih
je preko 12.000 v društvih
žalske občine.
IJ
Lestvico zabavnih melodij vam po-
klanja KONUS TOZD BLAGOVNA
HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju,
Rogaški Slatini in Slovenskih Konji-
cah
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
1.	ANA - SREBRNA KRILA
2.	MEXICAN GIRL - SMOKIE
3.	HANGING ON THE TELEPHONE
- BLONDIE
4.	JA NISAM KOCKAR - SREBRNA
KRILA
5.	BITANGA I PRINCESA - BIJELO
DUGME
KUPON
za lestvico zabavnih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah kovinotehna - tozd te-
hnična trgovina Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1.	krka sanjava - slak
2.	po klanCku gor, po KLANC-
ku dol - avsenik
3.	ob krnskem jezeru - vese-
li planšarji
4.	vencek narodnih - dobri
znanci
5.	na plesu - kreže
KUPON
za lestvico domačih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov ............................
Nagrajenca: Jožica Beline, Zdole 50, Kozje
Anica Arčon, Stranice 69
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.___
TURNIR
ŽELEZNIČARJEV
Tudi letos so marljivi
športni delavci pri celjski že-
leznici priredili V. tradicio-
nalni turnir železničarjev ob
dnevu železničarjev. Takrat
so poleg moških sodelovale
tudi šahistkinje. V celoti pa
sta oba trunirja v brzopotez-
nem šahu popolnoma uspe-
la. Med moškimi je bil naj-
boljši mednarodni mojster
Meštrovič iz Sarajeva pred
Supančičem iz Maribora ter
lanskoletnim zmagovalcem
Šebarevičem iz Banja Luke,
ki je skupaj s Peščem iz Ce-
lja delil tretje mesto.
Med ženskami sta bili naj-
boljši tekmovalki Lidija Pa-
vlič in Jasna Samardič iz Ce-
lje.
BRINOVEC IN
CEGLAR
Na tretjem brzopoteznem
turnirju za pokal ITC so to-
krat imeli največ uspeha
med 20 šahisti Cegler, ki je
zmagal s 17,5 točkami pred
Pešcem 17, Brinovcem 14,5,
Pertinačem 13,5, Ojstrežem
12,5 in Bervarjem 12 točk.
Po treh turnirjih sta v
skupnem vrstnem redu naj-
boljša Brinovec iz Žalca in
Cegler iz Celja. Zbrala sta 16
točk. Sledijo Pertinač 12,
Bervar 10, Ojstrež 8, Turk 7,
Štucl, Janez Pešec po 6 ter
Mikac in Franc Pešec po 5
točk.
J. KUZMA
/Z ZGODOVINE NOB V CELJU (35) .
NAJTEŽJI CASI ZA
OSVOBODILNO GIBANJE
Piše Franjo Fijavž
Na Ložnici je tedaj še ob-
stojal okrnjeni del prejšnje-
ga frontnega odbora, ki ga je
sestavil v 1941. letu in vodil
do svojega pobega v maju
1942. Avgust Lešnik, član
mestnega odbora OF za Ce-
lje. Potem so ostali na pro-
stosti in se od časa do časa
dobivali do aretacij v okto-
bru-novembru Bogdan Mir-
nik, Kiurel Samec, Marija
Orozel, Jože in Pepea Lakov-
nik in še nekateri.
Podatki kažejo, da je bila
številčno najmočnejša orga-
nizacija OF po majskih are-
tacijah do jeseni 1942. na fi-
nančnem uradu kakor je bila
pred aretacijami najmočnej-
ša postojanka OF na celjski
pošti. Pripadniki OF, zapo-
sleni v občinskem uradu v
Celju, dobro povezani od po-
letja 1941. do maja 1942., so
ostali dobro leto dni brez po-
vezave. Posamič so se kasne-
je vključevali v gibanje (dr.
Jože Pogačnik, Jože Gaber-
šek, Amalija Poznič, Pavel
Javomik in Venčeslav
Lang).
Brez dvoma je imel Tone
Grčar v času, ko od maja
1942 ni bilo v Celju skupne-
ga vodstva za politično delo-
vanje na ožjem in širšem po-
dročju, tudi zvezo z organiza-
cijo železnič^ev, zaposle-
nih na celjski železniški po-
staji. Imeli so odbor OF, ki
ga je vodil Viktor Šarlah že
od novembra 1941 dalje in
vse do sredine oktobra 1943.
leta, ko je prišlo v Celju do
obsežnih aretacij v zvezi z do
teaj zavzetim in obširnim de-
lovanjem Marije Zupane, ile-
galno imenovane Sibirija.
Organizacija železniča^ev je
imela potemtakem najdaljšo
in neprikinjeno aktivno vlo-
go v celjskem osvobodilnem
gibanju. Njene zveze so vodi-
le v več smeri. O tem izpriču-
jejo izjave nekaterih njenih
preživelih članov. Marija Ke-
gu, upokojenka v Ljubljani,
Neva Zidar, zdravnica, Poga-
čar Franc, upokojenec, Po-
drepšek Jurij, gradbeni te-
hnik, Kristijana Dobnik-Me-
javšek in še nekateri spadajo
v vrsto živih prič tedanjih
povezav in sodelovanja z
Viktorjem Šarlahom in dru-
gimi člam odporniškega gi-
banja.
Iz vrste železničarjev, ki so
delovali v celjski organizaciji
od prvih začetkov upora, so
bili zvečine vsi aretirani v
mesecu oktobru 1943. leta,
poslani v koncentracijska ta-
borišča, nekateri so bili
ustreljeni. Ko so v Gornji Sa-
vinjski dolini streljali Nemci
talce za povračilo na parti-
zanske napade, so stopili
pred puške celjski železni-
čarji med ostalimi talci. Ta-
krat - bilo je 15. februarja
1944. v Juvanju pri Radmirju
- so padli Viktor Šarlah, An-
ton Marolt, Jakob Gabrovec
in še drugi. Oseminpetdeset-
letni Jakob Gabrovec, ki je
že v poletju 1941. leta dajal
prenočišče nekaterim čla-
nom političnega in vojaške-
ga vodstva na Štajerskem,
med drugim Milošu Zidan-
šku, Fi"ancu Rozmanu, Du-
šanu Kvedru, Rudiju Janhu-
bi, Tonetu Grčarju je nekaj-
krat posodil svojo železni-
čarsko obleko, se je zagotovo
nemo zazrl v gozdove na Me-
nini v želji, da bi ga hčerka
Lenka in sin Gauč, ki sta bila
že nekaj let v partizanih, ma-
ščevala. Gabrovec je imel v
tistih mesecih tudi hčerki
Silvo in Vero v celjskih zapo-
rih. Njegova žena Josipina je
bila odpeljana v Rawens-
brück zatem v Mauthausen
in je tam za vedno ostala. Zet
Marjan Krušič, Verin mož, je
bil ustreljen 9. 3. 1944.
Razen navedenih so obsto-
jale še redke zveze med pri-
staši in političnimi delavci,
člani KPS. Julijana Cilen-
šek-Betka, aktivna v jeseni
1942.	in spomladi-poleti
1943.	tudi v okolici Celja, po-
sebno ob desni strani Savi-
nje od Žalca proti Celju in
Laškemu, je imela zveze s
posamezniki prav v samem
Celju. Njen mož. Rudi Cilen-
šek-Vrankar, je tedaj deloval
v krajih vzhodno od Žalca na
obnavljanju odborov in
zaupniške mreže OF, vzpo-
stavljene že v 1941., ki pa je
vsled aretacij in okupatorje-
vega terorja v poletju 1942.
domala zamrla. Uspehi
Vrankarjevega delovanja so
se pokazali že v prvih mese-
cih 1943. in se bomo k opiso-
vanju razmer v okolici
Šmartnega v Rožni dolini še
povrnili. Ce ne v teh sestav-
kih, pa kasneje kedaj ob opi-
sih dogodkov v 1943. in na-
slednjih letih. Za celjsko
področje in njegovo naro-
dnoosvobodilno gibanje so
nastopili v drugi polovici
1942. leta - in to velja za vso
Štajersko - najtežji časi. Cim
bolj se je leto približevalo
svojemu koncu, tem več sla-
bih poročil in novic je preje-
malo politično vodstvo, torej
PK KPS, iz terena od še ob-
stoječih sekretarjev okrožij
ali pa od svojih zaupnikov in
seveda tudi z lastnimi ugoto-
vitvami ob iskanju okrožnih
kadrov, ki jih je bilo iz mese-
ca v mesec manj. Zveze so
pojenjavale.
Glavno poveljstvo parti-
zanskih čet se je v poletnih
mesecih trudilo in tudi po-
slalo na pot iz Dolenjske pre-
ko Gorenjske na Štajersko
več sto oboroženih partiza-
nov. Toda prilike za prebija-
nje so bile nemogoče. II. gru-
pa se ni mogla prebiti preko
Save v Zasavju, temveč se je
vrnila nazaj na Dolenjsko in
krenila preko Gorenjske. Z
velikimi izgubami v bojih na
pohodu na Štajersko so po-
tem borci II. grupe postali
osnova za Pohorski bataljon,
del borcev je bil dodeljen v
Savinjski bataljon, nekateri
so bili poslani na Kozjansko.
Toda težkih razmer na tere-
nu se ni dalo v nekaj tednih
popraviti. Pred durmi je bila
zima in tako je prišlo do
uspehov, do oboroženih na-
padov nemških orožniških
in policijskih postaj, minira-
nja železniških prog in mo-
stov, do napadov nemških
vojaških in vermanskih pa-
trulj, požigov sovražnikovih
prometnih sredstev (avto-
mobilov, kamijonov), do
večjih zaplemb hrane itd. še-
le v prvih mesecih 1943. leta.
Res je, da so partizani Po-
horskega bataljona od okto-
bra 1942 naprej obvladali
svoje področje in da so parti-
zani Savinjskega bataljona
bili neprestano v akcijah ali
spopadih s sovražnikom. To-
da razmere in stanje organi-
zacije OF kot nosilke giba-
nja, je postajalo vse težavnej-
še. Potem je prišlo še do vo-
jaških porazov. Na Dobrov-
Ijah je utrpel Savinjski bata-
ljon 7. 11. težke izgube. Ve-
ličkova četa je domala izkr-
vavela v boju, le nekaj bor-
cev z junaškim komandir-
jem Veličkom se je rešilo-
Partizani so se pomaknili či-
sto na obrobje celjsko-sa-
vinjskega področja, na Mo-
ravško, na Raduho in še da-
lje.
Josipina in Jakob Gabrovec
Marija Orozel, zaposlena v
Mohorjevi tiskarni
Jože Pogačnik, gospodarski
in pravni šef oddelka na
mestni občini v Celju
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
KOMENTIRAMO ZADNJE
DOSEŽKE V KOŠARKI IN
ROKOMETU
Ponavadi je tako, da za tèmo pride dan in za neu-
spehi uspehi ali pa tudi obratno. Takšne prakse smo
še posebej navajeni pri dveh najboljših celjskih eki-
pah v igri z žogo in to rokometaših ter košarkarjih.
V prejšnji številki Novega tednika smo pisali o ko-
šarkarjih, kako so »utonili v Šibeniku« in rokometaših,
kjer je »znak za preplah«! Oboji pa so že v zadnjem
športnem vikendu oba naša zapisa demantirali in tako
znova dokazali, da so sposobni za uspehe pa tudi neu-
spehe ter da jim še posebej manjka konstantnosti
skozi prvenstvo. Nihanja so vse premočna in zato tudi
takšni zapisi.
Poglejmo primer košarkarjev Libele, ki so zaključili
svojo prvo sezono v doslej za njih najvišjem kakovost-
nem razredu, kamor so se uvrstili lani. V predzadnjem
kolu so doživeli katastrofo v Šibeniku proti novemu
prvaku, da bi v zadnjem kolu vrnili »milo za drago« še
lanskoletnemu zveznemu ligašu Dalvinu iz Splita.
Tako so pristali na vseeno odličnem drugem mestu. V
dvaindvajsetih srečanjih so štirinajstkrat zmagali in
osemkrat izgubili, koš razlika je 2064:1956. Zbrali so 28
točk in za dve zaostali za zmagovalcem. Celjani prven-
stva niso izgubili na tujih igriščih, ampak doma, saj so
izgubili obe srečanji z ostalima slovenskima ligašema
Timo iz Maribora in Ilirijo Slovanom, ki pa sta ob
koncu krepko za Celjani. Naši igralci so tako trenutno
druga najboljša košarkarska ekipa v Sloveniji, takoj za
ljubljansko Iskro Olimpijo. To pa je podatek, ki pove
mnogo, zlasti pa to, da košarkarji dobro delajo in da
lahko njihove prave dosežke šele pričakujemo. Res pa
je, da so za kaj več, recimo prodor v najelitnejši razred,
zaenkrat igralsko še prešibki. Prav zaradi tega in vseh
ostalih drugih okolnosti je letošnji dosežek lep in ve-
ljajo košarkarjem vse najlepše čestitke. Isto velja se-
veda tudi trenerju Zmagu Sagadinu pa vsem tistim, ki
delajo ob njem v klubu.
Nekaj posebnega so tudi rokometaši Aera Celje. V
spomladanskem delu prvenstva jim ni in ni šlo, da bi
zdaj v enem samem tednu zabeležili dva izjemno lepa
dosežka. Najprej so v finalu pokala mladosti za repu-
bliko Slovenijo v Celju premagali trenutno vodečo
ekipo v prvi zvezni ligi Kolinska Slovan iz Ljubljane,
tri dni kasneje pa še lanskega državnega prvaka in
drugega kandidata za letošnji naslov sarajevskega Že-
lezničarja. V prvi tekmi je blestel zlasti vratar Zdenko
Zorko, v drugi pa Dušan Božič. Oba dosežka sta za
celjske rokometaše še kako dobrodošla. V pokalu so se
z zmago v republiškem finalu uvrstili med osem naj-
boljših jugoslovanskih ekip, kjer so že dvakrat igrali v
finalu in večkrat v polfinalu. Torej so nekakšni specia-
listi za pokal, kjer pa žal še niso prodrli do vrha. Morda
jim bo ob ugodnem žrebu in dobrih igrah to uspelo
letos. Z sobotno zmago nad Železničarjem pa so se
ponovno približali vrhu lestvice ter »zabrkali« možno-
sti, kdo bo prvak.
Ob tem zapisu naj velja samo to: čestitke za vse
dosedanje uspehe veljajo obema ekipama, tako košar-
karjem Libele, kot tudi rokometašem Aera, vendar z
željo, da se do naslednje sezone odpravijo stalna in
ogromna nihanja v formi. Če bi dosegli to, bodo uspehi
še boljši pa tudi takšnih zapisov, kot smo jih imeli v
prejšnji številki, ne bo oz. jih bo izjemno malo. Temelji
so, dodelati je treba samo finese.
TONE VRABL
ROKOMET
KLONIL DRŽAVNI PRVAK
Dušan Božič navdušil
Rokometaši Aera so v šti-
rih dneh dvakrat razveselili
gledalce. Tokrat v prven-
stveni tekmi, ko so doma
premagali državnega prva-
ka Železničarja iz Sarajeva
popolnoma zasluženo in či-
sto z 20:19 (12:8).
Junak srečanja je bil skro-
mni in do sedaj večkrat težje
poškodovani Dušan Božič. V
najbolj kritičnih trenutkih je
levoroki Božič vedno našel
moč in pobudo, da je poteg-
nil svoje soigralce za seboj in
pri rezultatu 8:5, ko se je igra
Aera ustavila po krepkem
vodstvu 7:2, je pridal tri za-
detke in skupaj s Peunikom
ter Praznikom povedel 12:7.
Tudi v nadaljevanju je s
svojo igro v najbolj kritičnih
minutah, ko so gostje poiz-
kušali dobiti priključek, pri-
pravil sebi in soigralcem pri-
ložnost, da so Celjani v zak-
ljučne minute prišli z rezul-
tatom 20:17. Zal pa so gostje
v zadnjih dveh minutah z
igro mož na moža nevarno
ogrozili vodstvo in zmago
domačinov. Toda stalno vod-
stvo Aera od prve minute je
le prineslo popolni izkupi-
ček. In to zasluženi izkupi-
ček, ki je prinesel Celjanom
na lestvici peto mesto. V pri-
hodnjem kolu pa igrajo Ce-
ljani v Crvenki proti domači-
nom, ki so tokrat presenetili
v Zagrebu Medveščaka.
Mimo Dušana Božiča pa so
v sobotnem srečanju dobro
igrali Tomič, Vukuje in Praz-
nik v obrambi ter Ivezič,
Peunik in Anderluh v na-
padu.
Omeniti velja, da so Celja-
ni pri rezultatu 7:2 v 11 mi-
nuti s prepočasno igro in sla-
bim prenosom žoge iz
obrambe v napad izpustili
priložnost, da bi znatno po-
večali vodstvo in do konca
porazili, takrat precej načete
goste. Ti pa so potem po ne-
kaj nepričakovanih zadetkih
le našli moč, da so se okrepili
in ob koncu celo ogrozili
zmago boljšega moštva Ce-
lja.
Strelci za Aero Anderluh 7,
Božič 4, Ivezič 3, Praznik in
Vukoje 2, Toplak in Pevnik
po enega. Trener celjskega
moštva Svobodan Miškovič:
»V preveliki želji, da bi dose-
gli visoko zmago smo po
krepkem vodstvu v prvem
delu igre grešili in dali pri-
ložnost gostom, da so uredili
svoje vrste. Sicer pa je bila
tekma zelo težka. Našim
igralcem se je poznalo, da so
imeli v sredo težko pokalno
tekmo proti Kolinski Slova-
nu, kajti v drugem polčasu
ni bilo več moči. Le Božič je
imel pobudo in bil najboljši
igralec moštva.«
J. KUZMA
Devetič je pokal mladosti v rokah Celjanov! V sredo so igralci Aera premagali v finalu
republiškega pokalnega tekmovanja ekipo Kolinske Slovana 29:22. Na posnetku prejema
kapetan celjske ekipe Slavko Ivezič pokal iz rok predsednika RZS Toneta Brileja.
(foto: T. Tavčar)
Eden izmed odličnih dol-
goletnih igralcev prve eki-
pe Aera Celje Milan Mrov-
Ije bo 10. aprila igralski
dres zamenjal z vojaško
uniformo. Ker je Milan,
znan po svoji borbenosti in
so mu zato bili vedno zau-
pani na čuvanje najmočnej-
ši igralci drugih ekip, kon-
čal fakulteto, ga na igrišču
ne bomo videli samo eno le-
to. Mirno in srečno v JLA!
Foto: T. TAVČAR
V FINALU CELJE
IN ŽALEC
v Ljubljani je bil tradicio-
nalni brzopotezni turnir slo-
venskih mest, kjer je nasto-
palo okoli 100 ekip. V finale
sta se uvrstili ekipi Celja in
Žalca. Prvi so osvojili tretje,
drugi pa deseto mesto. V
drugi skupini sta se dobro
uvrstili ekipi Šempetra in
Slovenskih Kornic, v četrti
pa Nazarje in Šentjur. Ve-
lenjčani na tem velikem tur-
nirju niso sodelovali.
Odigrali so tudi tretje kolo
regijskega prvenstva, kjer so
Žalčani premagali Šmarje z
7:3, SK Savinjčan iz Šempe-
tra pa je doma odpravil Slo-
venske Konjice z 6:4. Z istim
rezultatom so Laščani pre-
magali Velenjčane, Šentjur
pa je s kar 8:2 odpravil Pre-
bold.
JOŽE GROBELNIK
KOŠARKA	NA KRATKO	dne skupine Kamnik in Izola. Skupni zmagovalec pa bo novi
		drugoligaš.
OR KONCU ZMAGA
Libela najboljša med slovenskimi ekipami
Košarkarji Libele so v
zadnjem kolu 2. zvezne ko-
šarkarske lige z visoko zma-
go proti ekipi splitskega
Dalvina samo še potrdili
svojo dosedaj najboljšo
uvrstitev - to je 2. mesto -
odkar nastopajo v 2. zvezni
košarkarski ligi.
Pred srečanjem so domači
igralci prejeli cvetje za ta
svoj zasluženi uspeh. Pred
okoli 300 gledalci se domači
košarkarji tokrat niso poseb-
no trudili proti poprečni eki-
pi nekdanjega prvoligaša.
Gostje, ki so brez posebnih
ambicij pričeli to srečanje,
so se domačinom še nekako
Upirali le v prvem polčasu,
ko je bil rezultat večkrat ize-
načen, nekajkrat pa so tudi
Povedli. Svoje zadnje vod-
stvo so gostje dosegh v 12.
I^inuti, ko so vodili s štirimi
koši razlike. Z nekaj dobrimi
skoki v obrambi in s hitrimi
protinapadi pa so domači
košarkarji v pičhh treh mi-
nutah povedli z desetimi ko-
si razhke in to prednost ob-
držali vse do konca prvega
Polčasa.
. Tudi v drugem delu igre so
inceli gostje moči le do 30.
{^inute, ko je bila razlika v
korist domačinov le borih
sedem košev. V zadnjih de-
setih minutah pa smo vid^i
na igrišču le eno ekipo, saj so
domačini v teh trenutkih po-
polnoma nadigrali indispo-
nirane goste, posebno se je
izkazal mladi Hauptman, ki
je s svojimi potezami nekaj-
krat požel glasno odobrava-
nje prisotnega občinstva.
Koše za ekipo LIBELE so
dali: Hauptman 46, Polanec
32, Gole 32, Sabolčki 6, Tone
Sagadin 5, Kralj 4, Tovornik
2, Rozman 2.
Košarkarice Libele pa so v
zadnjem kolu republiške su-
per lige gostovale v Ljublja-
ni proti vodeči ekipi Ilirije in
pričakovano izgubile z 45:80
(10:38. Pri Celjankah so koše
dosegle Aleksič 12, Božič 12,
Bela 9, Golavšek 8 in Ro-
zman 4. JUG KAREL
USPEH KLADIVARJA
Nogometaši Kladivarja so po-
novno uspeli v nogometnem pr-
venstvu. V Celju so namreč v
precej težki in naporni tekmi
premagali enega od najboljših
moštev prvenstva, Rudarja iz Tr-
bovelj z 1:0. Strelec je bil Koko-
tec. Celjani pa so v tem srečanju
le pokazali, da bi lahko zaigrali
zelo dobro, kajti tehnično so do-
bro pripravljeni, manjka pa jim
nekoliko resnosti in moči.
Nogometaši Uniorja so tokrat
po izenačeni igri izgubili v Ptuju
proti Dravi 1:2. Šmartno je bilo
prosto. Na lestvici je Unior Sesti,
Šmartno sedmo, obe moštvi ima-
ta 14 točk, Kladivar pa je z deseti-
mi točkami deveti. V prihodnjem
KONČANA LIGA
S petim kolom, ki je tudi to pot bilo izve-
deno na strelišču v Storah, so strelci zaklju-
čili občinsko ligo z zračno puško. V zadnjem
kolu je bil najboljši posameznik Jože Jeram
z 276 krogi, med ekipama pa strelska druži-
na »Celje«. Minula liga je ponovno pokazala,
da bi v Celju nujno potrebovali strelišče za
zračno puško, saj bo sicer resno ogrožena
nadaljna razvojna pot množičnosti in kvali-
tete! V letošnji ligi so velik napredek poka-
zali strelci »Ingrada«. Preseneča pa izredno
slaba uvrstitev strelcev »Cinkarne«. Končni
vrstni red ekip: SD »Celje« 5463, »Kovinar«
5310, »Tempo« 5207, »Ingrad« 5172, »Bratov
Dobrotinšek« 5071, »Celje II.«
Najboljših deset med posamezniki: Jože
Jeram 1390, Marjan Dobovičnik 1368, Tone
Jager 1357 (vsi SD »Celje«), Robert Mernik
1355, Ivan Kočevar 1348 (oba »Kovinar«),
Ervin Seršen 1348 - »Celje«, Branko Malee
1332 »Kovinar«, Ivan Kovačič 1320, Franc
Hočevar 1317 (oba »Tempo«) in Fric Rezar
1316 - »Kovinar«. Na svečanem zaključku je
predsednik Občinske strelske zveze Celje,
Martin Andrejaš podelil prvim trem ekipam
pokale.
ŽENE OSTROSTRELKE
Prizadevni strelski delavci iz Rečice pri
Laškem so organizirali masovno tekmova-
nje žensk iz občine Laško. Tekmovanja se je
udeležilo kar osem ekip oziroma 27 posa-
meznic, kar je vsekakor izredna množičnost.
Predstavnice nežnega spola so dokazale, da
znajo dobro zadevati v cilj in bodo sposobne
pomagati obrambi domovine, če bo potreb-
no za to. Ekipno: SD »Celjska četa« - Breze,
»Dušan Poženel« - Rečica, »Partizan« - Jur-
klošter, »Papirnica« - Radeče, »Tone Eo-
stič« - Zidani most itd. Med posameznicami
je zmagala z odličnim rezultatom 346 krogov
od 400 možnih Jožica Kožar iz Radeč.
TONE JAGER
kolu pa igrajo: Litya - Kladivar,
Lendava - Šmartno, Unior -
Mura.
ŠTART V REPUBLIŠKI
LIGI
Pričelo se je tudi prvenstvo v
republiški moški in ženski roko-
metni ligi. V teh konkurencah
so naši predstavniki najboljši.
Pri moških vodijo namreč igral-
ci Šoštanja, ki so premagali F4i-
žinarja 27:15, Minerva je druga
in je v prvem spomladanskem
kolu izgubila proti Sevnici
27:30, medtem ko je mlada se-
lekcija Aera sedma, kljub viso-
ki zmagi nad Veliko Nedeljo
25:18. V prihodnjem kolu bodo
igrali Soštanjčani v Murski So-
boti proti Poletu, V Grižah pa
bo derbi Minerva : Aero Celje.
Med dekleti so igralke Vele-
nja, Žalca in Smartnega odlično
štartale. Vse tri ekipe so zmaga-
le, Velenje je premagalo Lisco
19:12, Žalec - Ptuj 13:7 in Smart-
no : Radgona 13:9. S tem so tudi
uvrstitve visoke. Vodi Velenje z
18 točkami, drugi je Žalec 15 in
četrto Šmartno 13 točk. V pri-
hodnjem kolu igrajo: Vuzenica -
Šmartno, Velenje - Ptuj in Ža-
lec - Radgona.
ŠEMPETER V SUPER
FINALE
v soboto in nedeljo bodo tek-
me v super finalnem tekmovanju
za končni naslov republiškega
odbojkarskega prvaka med mo-
škimi. Iz vzhodne republiške lige
bosta v tem tekmovainju igrala
Šempeter, ki je v soboto v zaosta-
li tekmi premagal Mislinjo 3:2 in
Topolšica ter zmagovalca zaho-
USPEH LJUBNEGA
ženska republiška odbojkar-
ska liga še nadaljuje s tekmova-
njem. V preteklem kolu sta
predstavnika našega območja
dosegla popolni uspeh. Mlada
ekipa Ljubnega je zmagala v go-
steh proti Kamniku 3:1. Enak
rezultat pa so dosegle tulli od-
bojkarice Golovca, ki so doma
premagale Mežico 3:1. Pri tem
pa sta odlično igro pokazali Les-
jakova in Kranjčeva. Le tako
naprej. V prihodnjem kolu bo
derbi na Ljubnem. Tu se bo do-
mača ekipa pomerila proti Go-
lovcu iz Celja.
MLADI IZVRSTNI
Vodja celjske rokometne se-
lekcije Bojan Levstik nas je sez-
nanil, da so mladi igralci Aera
Celje, ki te dni nastopajo v vzho-
dni republiški ligi, odigrali več
srečanj na zimskem prvenstvu v
Trbovljah. Tu so po letih najmlaj-
ši dosegli lep uspeh. Osvojili so
šesto mesto med republiški liga-
ši in drugoligaši ter dosegli na-
slednje rezultate:
Aero - Brežice 18:19, Aero -
Rudar Trbovlje 22:16, Aero -
Šmartno 21:14, Aero - Slo. gra-
deč 12:10, Aero - Jelovica 16:17,
Aero - Fližinćir 20:18, Aero - Mi-
nerva 14:16 in Aero - Kamnik
22:24.
J. KUZMA
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO 9
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
V prejšnem tednu so prevladovale izre-
dno nizke koncentracije S2. Povprečne
dnevtie koncentracije so se gibale pod 0,28
do 0,38 mg/m® zraka. To pripisujemo izre-
dno ugodnim vremenskim razmeram,
predvsem močnim vetrovom. Od nedelje t.
j. od 4. dalje, pa se je nad našimi kraji
uzpostavilo področje enakomernega zrač-
nega pritiska s hladnejšim zrakom, kar je
močno vplivalo na povečanje SO2 v celjski
kotlini. Te so se naglo povečale in so znaša-
le v nedeljo in ponedeljek preko 0,40 mg/m®
zraka.
Prognoza:
Tudi za naslednje dni lahko pričakujemo,
da bo zlasti v jutranjih urah prišlo do pogo-
stih inverzij in s tem do povečane koncen-
tracije SO2.	STROK. SLUŽBA
BODITE DOBRE VOLJE Z NAMI!
SKUPAJ PRE2IVIM0 APRILSKO SOBOTO!
VABIMO NOVINARJI NOVEGA TEDNIKA IN RADIA
CEUE TER SODELAVCI HG CEUE!
V soboto 21. aprila se bomo skupaj popeljali v Kumrovec in Podčetr-
tek z našim posebnim vlakom.
Vabilo velja vsem bralcem Novega tednika. Izpolnite le kupon, ga
pošljite na naslov TTG Celje, Titov trg 1 in pred potovanjem vplačajte
le 250 dinarjev.
KAJ JE VŠTETO V TO CENO?
Prevoz s posebnim vlakom, ogled Titove rojstne hiše in spominskega
doma v Kumrovcu, svečano kosilo v novem hotelu Atomske toplice v
Podčetrtku, kopanje v zdravilni vodi in ples ob zvokih znanega an-
sambla.
VEMO, DA TEGA NE MORETE VERJETI, TODA RES JE! TO
VAM OMOGOČATA NOVI TEDNIK IN TTG CELJE!
Ml IN ZDRAVJE
VARUJMO SVOJE ZOBE
Gnilobe ne bomo izkoreninili z obiski pri zobozdravniku
v današnjem času je zobna
gniloba najbolj razširjena bo-
lezen. Za njo obolevajo ljudje
vseh starosti in poklicev tako
v revnih kot v razvitih deželah,
s to razliko, da je v razvitih
deželah odstotek zobne gnilobe
nmogo višji. Da bi jo uspešno
preprečevali ali vsaj omejili,
moramo vedeti kako nastaja in
kaj nanjo vpliva. Dejstvo je, da
zobne gnilobe ne bomo izkore-
ninili samo z obiski pri zoboz-
dravniku, pa čeprav so ti do-
volj pogostni in redni, omejili
jo bomo, če bomo vedeli kaj
vse lahko tudi sami storimo za
zdravje svojih zob in obzobnih
tkiv.
Navedli bi nekaj vzrokov, za
katere zagotovo vemo, da pov-
zročajo ali pospešujejo zobno
gnilobo. Pomembno je vedeti,
da je zobna gniloba bolezen ta-
ke vrste, na katero vpliva več
vzrokov hkrati. Povsem raziska-
ni vzroki za zobno gnilobo še
niso, nekateri pa so nedvomno
dokazani, kot njeni povzročite-
lji. Za nas bi bila predvsem zani-
miva prehrana in zobne obloge,
saj sta to dva vpliva na katera
lahko delujemo vsak dan in ob
vsakem času.
Zobne obloge nastajajo na zo-
beh, če si jih ne čistimo. Čišče-
nje pomeni uporabo zobne ščet-
ke s katero si moramo po vsa-
kem obroku očistiti zobe in te-
meljito prežvečiti hrano, pred-
vsem trdo - sadje, star črn kruh,
mnogo zelenjave in meso. Zob-
ne obloge nastajajo na mestih,
ki so za čiščenje težje doseglji-
ne, to so zobni vratovi, žlebički
in jamice na griznih ploskvah
zob ter med zobmi. Obloge so
lahko bele, rumene, zelenkaste,
rdečkaste ali črne barve. Obar-
vajo se s snovmi, ki jih vnašamo
v usta s hrano, pijačo, bonboni
in kajenjem. Vse pa so sestavlje-
ne iz ostankov hrane, bakterij in
odmrlih celic povrhnjice ter lep-
ljivih snovi iz sline - tako ime-
novanega mucina. Bakterije, ki
so prisotne v zobnih oblogah
prično razkrajati ogljikove hi-
drate iz katerih je sestavljena
hrana kot npr. kruh, testenine,
riž in krompir.
Iz ogljikovih hidratov tvorijo
kislino, ki topi zobno sklenino
ter jo razapni. Na zobu se to vidi
v obliki belih peg in lis pred-
vsem na zobnih vratovih, v ja-
micah in žlebičkih ter med zob-
mi. Ce ne ukrenemo ničesar, to-
rej če ne očistimo zobovja in
zobnih oblog se gnilobni proces
odvija naprej. Bela lisa se obar-
va, pojavi se ranica to pa je že
zoljna gniloba. Ce ne ukrenemo
ničesar, torej če ne obiščemo zo-
bozdravnika, da bi nam to rani-
co oskrbel in zaprl, prodira zob-
na gniloba naprej, dokler ne do-
seže zobne pulpe ali po domače
zobnega živca ali pa uniči ves
zob. Prav tako je pomemben
vzrok za nastanek zobne gnilo-
be način prehrane ter vrsta pre-
hrane. Hrana, ki naj bi jo uživali,
da bi dosegli polno zdravje ne
samo zob temveč vsega telesa
mora biti sestavljena iz beljako-
vin, to je mesa, mleka, jajc, ma-
sla, mlečnih izdelkov pa tudi og-
ljikovih hidratov to je sladkorja,
kruha, testenin, riža, krompirja
ter drugih močnatih izdelkov in
maščob kot so olje, margarina,
mast. Nujno potrebna je tudi
hrana v kateri je mnogo vitami-
nov in drugih snovi kot je sadje,
zelenjava in sočivje vseh vrst.
Zobem najbolj koristi hrana v
kateri je čim manj ogljikovih hi-
dratov a mnogo beljakovin. Pri
prehrani sta prisotni dve važni
stvari glede ogljikovih hidratov.
Hrana, ki vsebuje mnogo le-teh
se močno lepi na zobe in če na
njih ostaja predolgo se pod vpli-
vom bakterij razkraja do kislin,
te pa razapnijo zob in zobna gni-
loba je tu. Omenila bi še pro-
blem kruha, saj je glavni sestav-
ni del našega vsakdanjega jedil-
nika.
CRN KRUH je bolj zdrav in
zobem prijaznejši, ker je grobo
zrnat in pri uživanju bolj samo-
dejno čisti zobe, posebno takrat
kadar ni popolnoma svež ne
tvori zobnih oblog, ki so za
zdravje zob tako zelo škodljive.
Predvsem je zdrav ajdov, ržen,
koruzen in ovsen kruh.
BEL KRUH je narejen iz fino
mlete moke, se močno lepi na
zobe, ker bela moka vsebuje ne-
ko posebno lepljivo snov ime-
novano gliadin in zato zob ne
čisti. Lepljivosti so podvrženi
najbolj zobni vratovi, medzobni
prostori in jamice ter žlebički.
Torej je bel kruh ne glede na
splošno škodljivost ogljikovih
hidratov še posebej neprimeren
za zdravje zob. To velja za vse
izdelke iz bele moke to je rog-
Ijičke, žemlje in drugo pecivo.
Posebno pozornost pa mora-
mo posvetiti bonbonom, slašči-
cam in čokoladi. To so hranila,
ki ne samo da povzročajo tem-
več v veliki meri tudi močno
pospešujejo nastanek zobne
gnilobe. Najbolj nevarni zobem
so kisli bonboni in tisti, ki se
močno lepijo na zobe (kiki,
bronhi). Ugotovljeno je, da so
ogljikovi hidrati škodljivi tem
bolj, čim večja je količina ki jo
zaužijemo in čim dlje se zadržu-
jejo v ustih.
Iz vsega tega sledi, da lahko
nekaj vzrokov odstranimo sami
in s tem preprečimo razpad zob.
Najvažnejša je vsekakor teme-
ljita in redna higiena ust za kar
sta najvažnejša pripomočka
zobna ščetka in zobna pasta.
Zobe je potrebno očistiti 3-
krat dnevno, najmanj pa dva-
krat dnevno, to je zjutraj in zve-
čer. Čiščenje naj bi trajalo vsa-
kokrat približno 3 minute, ker je
hrana, ki jo danes uživamo že
vsa mehka in lepljiva. Učinek
čiščenja lahko kontroliramo s
tabletami ANTI-PLAQUE, ki
jih lahko naročimo v tovarni
Zlatorog Maribor.
Zakaj čistimo zobe zvečer?
Zato, da odstranimo vse
ostanke hrane, ki se je nabrala v
ustni votlini preko celega dne-
va. Ponoči bi se namreč ogljiko-
vi hidrati razkrojili do kislin, ki
bi vso noč razapnjevali naše zo-
be. Poleg tega odstranimo z zob
tudi lepljivo snov iz sline.
Zakaj čistimo zobe zjutraj?
Ponoči, ko spimo telo miruje
in funkcije našega telesa se upo-
časnijo. Tudi sline se izloča zelo
malo je pa mnogo bolj kisla in
lepljiva. Zagotovo še ostane v
kakšnem kotičku drobec hrane
in ko se ta še razgradi se kislost
v ustih poveča. Torej, če zob zju-
traj ne očistimo, čeprav ponoči
nismo ničesar zaužili, bi ostala
ta kislina v ustih skoraj ves do-
poldan,-kar bi zopet zelo škodo-
valo zobovju.
Kako čistimo zobe?
Tako, da drgnemo s ščetko v
smeri od dlesni proti zobem in
ne obratno, ker bi diesen sicer
poškodovali. S pravilnim čišče-
njem pa diesen masiramo in jo s
tem utrjujemo, da ne krvavi.
Enako dobro moramo očistiti
vse ploskve torej grizne in tiste,
ki gledajo proti jeziku in proti
obrazu. Priporočamo predvsem
tak način čiščenja zob - z desno
roko očistimo vse grizne plosk-
ve zgornjih in spodnjih zob. Na-
to na desni strani vse oloskve
zob, ki gledajo proti licu. Začne-
mo s potegljaji navzdol torej z
dlesni na zobe. Zato očistimo
ploskve desnih spodnjih zob,
prav tako na strani proti licu, ter
čistimo od spodaj navzgor. Na
enak način čistimo levo polovi-
co zob z notranje - jezične stra-
ni. Tudi tokrat velja pravilo od
dlesni proti zobem - zgornjo
vrsto navzdol, spodnjo navzgor.
Sedaj vzamemo ščetko v levo
roko in očistimo na levi strani
zgoraj in spodaj najprej plosk-
ve, ki gledajo proti licu, s poteg-
ljaji navzgor-navzdol. Nato oči-
stimo ploskve zob na desni stra-
ni ust, ki gledajo proti jeziku.
Enako očistimo še prednje zgor-
nje in spodnje zobe.
Zobne ščetke morajo biti pri-
merno oblikovane glede na veli-
kost ust in starost osebe, ki jo
uporablja. Ščetine ne smejo biti
pregoste, da se ne zadržujejo
med njimi ostanki hrane. Po
uporabi ščetko speremo pod te-
kočo vodo ter jo postavimo v
kozarec s ščetinastim delom
navzgor, da se osuši do nasled-
nje uporabe. V vsakem kozarcu
sme biti samo ena ščetka in
vsak član družine mora imeti
svojo.
Zobna krema pomaga čistiti
zobe s tem, da omogoča boljše
drsenje ščetke po zotnem loku,
z mili, ki so v njej se ustvarja
pena, ki še dodatno mehanično
čisti zobe. Krema poleg tega
izboljšuje okus, topi sluz iz sli-
ne, ki se prileplja na zobe. Pri-
poročamo paste, ki vsebujejo
fluor, ker ta krepi sklenino, kar
pa na etiketi škatlice v kateri je
tuba ni težko zaslediti. Glede
prehrane bi se morali držati na-
slednjih navodil - uživali bomo
hrano, ki bo vsebovala čim
manj hranil, ki so sestavljene iz
ogljikovih hidratov, torej se bo-
mo izogibali kruhu, pecivu,
sladkorju itd. Jedli pa bomo ve-
liko mesa, zelenjave, sadja, čr-
nega kruha, mleka, jajc in sira.
Ce pa ne bomo mogli premagati
skušnjave, ki se nam v obliki
bonbonov in slaščic ponuja iz
polic samopostrežnih trgovin in
slaščičarn, potem jejmo te stvari
po glavnih obrokih (kosilu, ve-
čerji) in ne med njimi. Po uživa-
nju teh dobrot si temeljito umij-
mo zobe, če pa nismo doma si
vsaj oplaknimo usta, da se škod-
ljive snovi ne bodo predolgo za-
drževale v ustih.
Tudi žvečilni gumi žvečimo
po kosilu, malici ali večerji toda
največ pol ure. To bo celo ugo-
dno, ker se pri žvečenju tvori
veliko sline, ki spira ostanke
hrane z zob. Vendar svarilo - to
ne more nadomestiti ščetke in
zobne kreme. Nikakor pa ne pri-
poročamo žvečiti žvečilni gumi
ves dan.
Ce se bomo držali teh navodil
- da bomo res temeljito očistili
zobe zjutraj in zvečer, jedli hra-
no, ki bo krepila naše zdravje in
zdravje naših zob bomo le-te
dolgo ohranili zdrave.
Naš nasmeh bo sproščen in
veder, strah pred zobozdravni-
kovim posegom v zanemarjenih
ustih pa odveč.
da malo več časa namenite oddihu in re-
Itreaciji, za kar bo potrebna primerna opre-
ma, ki jo dobite na športnem oddeiitu vele-
blagovnice T.
V prvi vrsti vetrovke (660 din)
ustrezno obutev za hojo v planine, čevlji na
sliki 80 po 980 din in 629 din
Za prehrano in podobno bo najbolje, da
poskrbite sami, saj v hribih lahko pričakuje-
te za 1. maj velik obisk.
Na oddelku moške in ženske konfekcije
dobite tudi hlače Iz rebrastega žameta
Priporoča se ie oddelek metraže, kjer je
lepa izbira bombažnega blaga po 37,05 din
in volnenih diolenov - cvetličnih vzorcev -
po 279,61 din.
PRIPOROČA
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 13 - / . april 1979
št. 13 - • . april 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
JAMARSKA ODPRAVA - EKVADOR 78 (7)
EKVADORSKI KRAS
Iz podatkov je bilo razvi-
dno, da so tu apnenčaste ka-
menine, ki so lahko topljive
in omogočajo vodno preta-
kanje pod površjem. Z ozi-
rom na veliko količino vode,
saj pade letno v tem predelu
tudi devet kubičnih metrov
dežja, smo vedeli, da obstaja-
jo precejšnje možnosti za od-
krivanje jamskih objektov.
Nismo se zmotili.
S pomočjo Mischela in na-
šim skorajda nezmotljivim
občutkom za odkrivanje
jamskih prostorov, smo
uspeli v težko prehodnih
predelih z bujno podrastjo
najti tri jamske objekte, ki
predstavljajo speleološko
zaokroženo celoto in razkri-
vajo vse skrivnosti ekvador-
skega tropskega krasa.
Vse jame, ki smo jih razi-
skali, so tipično vodnega na-
stanka in so jih izoblikovali
vodotoki, ki še danes tečejo
skozi jamske hodnike. Pada-
vinska voda, ki je pritekala
preko bujne vegetacije iz ze-
meljskih plasti, pa je omogo-
čila oziroma še omogoča buj-
no zakrasevanje. Tako v jami
Jumandi kot tudi v jamah
Caverna de Mischel, Caver-
na Yana Yacu in Caverna po-
zo de huachanco, smo bili
deležni vseh lepot, ki jih nu-
dijo kraške jame. Poleg kap-
niškega bogastva, smo imeli
priložnost spoznati tudi izre-
dno bogato jamsko življenje.
Ves čas raziskovalnega dela
v podzemlju, smo bili izpo-
stavljeni izredni vlagi in ne-
malokrat tudi neprostovolj-
nemu kopanju. Vendar nas
to ni preveč motilo, saj je bi-
la temperatura v jami 23 sto-
pinj Celzija, voda pa je imela
le za tretjino ali dve manj.
Življenje v taboru se je
odvijalo po sicer nenapisa-
nem, a uveljavljenem pravi-
lu. Tako je bilo zjutraj naj-
prej kopanje v reki Mischua-
li. Po kopanju zajtrk, nato
odhod večine članov odpra-
ve na raziskovalno delo. Po
kosilu, ki je bilo včasih že
večerja, je bil posvet o na-
šem nadaljnjem delu ter
ugotavljanje rezultatov že
opravljenih raziskav.
Dva člana odprave sta
vsak drugi ali tretji dan odšla
v Archidono po kruh in co-
ca-colo. Slednja je bila poleg
čaja in kave naša glavna pija-
ča. Sicer pa je za prehrano
skrbel kuhar odprave Franci
Zupane, ki je kljub svojim,
ne najbolj spretnim kuhar-
skim sposobnostim, uspel
povrniti tek, ki smo ga izgu-
bili med bivanjem na Gala-
pagosu. Se največ smo se
mastili z bananami in anana-
som ter mangom in papajo,
iz katerih smo dva do trikrat
na dan pripravili sadno sola-
to. Večino sadja smo kupo-
vali pri Indijancih na bliž-
njih plantažah. Za naše ra-
zmere je bilo skoraj zastonj,
saj smo na primer za osem-
deset kilogramov banan od-
šteli 50 sucrejev, kar je v na-
šem denarju okoli 36 din.
Dvanajstdnevno razisko-
valno delo v porečju reke
Mischuali smo uspešno zak-
ljučili. Rezultati naših priza-
devanj so se kazali v štirih
jamskih objektih, katerih
skupna dolžina je znašala
več kot tri kilometre podze-
meljskih rovov. Polni novih
spoznanj ter izkušenj smo se
morali začeti pripravljati na
odhod.
Slovo od Mischela je bilo
prisrčno, saj smo v teh dneh,
ko smo bih skupaj, postali
pravi prijatelji, tako da nam
je bilo ob stisku roke kar te-
sno pri srcu.
PIŠE: DARKO NARAGLAV
Detajl iz 1800 m dolge jame Jumandi, ki je tudi kapniško
zelo bogata. Jama se imenuje po znamenitem indijanskem
poglavarju Jumandiju
BOJ DAVIDA Z GOLÊATOM
V angleškem mestu Croydon se je advokatka Kathleen
Harding deset let uspešno vodila v neenaki borbi z industrij-
skim koncernom, ki je dobesedno obzidal njeno starinsko
hišo s stolpnicami in stanovanjskimi palačami. Prav pred
njeno hišo so postavili 24 nadstropno stolpnico za urade.
Nobeno prepričevanje in preplačevanje ni omajalo Hardin-
gove, ki je vstrajala pri svojem, da je hiša družinska lastnina
in da bo v njej ostala do konca življenja. Nazadnje se bo
vendarle morala umakniti. Hiša stoji namreč na najetem
zemljišču in pogodba o najetju je po 99 letih potekla. In
toliko je stara tudi enodružinska hiša v kateri je trmasta
zastopnica zakona tako uspešno vstrajala deset let.
LIZIKA ŽELI MED
ROME
Slavna, vendar že neko-
liko odcvetela filmska
zvezda Elizabeth Taylor
pri svojih 47 letih še ve-
dno sanja, da bi šla mecj
Rome. Ko je bila še maj-
hna, je baje verjela, da so
jo cigani pustili pred hišo
njenih staršev. Zdaj ko je
minila njena filmska sla-
va, se ji vse pogosteje sto-
ži po prostosti in mikav-
nosti potujočega ljudstva.
Pri svojih letih bi si težko
privoščila vlogo zapeljive
ciganke, ki po sejmih pie-
še in poje ter zapeljuje
moški svet. Ima pa brez
dvoma dobro možnost, če
se nauči prerokovati iz
kart.
SOMOSIN
»DOBROTRES«
Anastasio Samosa, pro-
sluli diktator Nicaragve
se norčuje iz vsega sveta.
Zadnjo volivno kampani-
jo, ki ga je ponovno po-
stavila na krmilo države,
je financiral s pomočjo, ki
jo je dežela prejela ob
strahotnem potresu 1972
in ko je izgubilo življenje
12.000 ljudi. Sto podarje-
nih tovornjakov, s kateri-
mi naj bi odstranjevali ru-
ševine in vozili material
za gradnjo, je »priključil«
podjetju, katerega lastnik
je. Stanovanjske barake,
namenjene žrtvam potre-
sa, je namenil za kasarne
za svojo nacionalno gar-
do, ki ga z orožjem drži na
oblasti. Svojega sina je
»zaradi zaslug med in po
potresu« imenoval za pol-
kovnika. Veliko nesrečo
je pred nosom vsega sve-
ta preobrnil v svojo oseb-
no korist.
Dva ponočnjaka se vra-
čata ponoči domov.
-	Kaj ti reče žena, ko
prideš tako pozno do-
mov?
-	Nič. Saj sploh poro-
čen nisem.
-	Zakaj pa potem ho-
diš tako pozno domov?
vpraša prvi.
Potepuh potrka na vra-
ta. Ko se odpro, reče van-
drovec gospodinji:
-	Lepo prosim, hudo
sem žejen!
Gospodinja:
-	Takoj dobite čašo
vode.
Potepuh pa odvrne:
-	Rekel sem, da sem
žejen, ne umazan.
SMRČAČI SPIJO SLABŠE
Kakor si postelješ - tako smrčiš.
Najnovejša dognanja univerzitetne
klinike za bolezni grla, nosa in ušes v
Münchnu povedo, da so za hreščanje,
žvižganje in žaganje po spalnicah krivi
stari Egipčani, ki so pred 4000 leti izu-
mili posteljo, pa ne samo posteljo.
marveč tudi vzglavje. Na ta način se je
razvila po vsem svetu znafia hrbtna
lega pri spanju.
Primitivni človek je bržčas spal tako
kot vsi živalski sesalci. Ležal je na tre-
buhu z licem položenim na enako rav-
nino kot telo. V omenjenem institutu
so pri preiskavi 800 smrčačev ugotovi-
li, da oddajajo svoje živce uničujoče
glasove zaradi hrbtne lege. V globo-
kem spanju se le-tem povesi brada,
usta se odpro in - koncert se začne.
Skoraj isto se dogaja vsem, ki pri spa-
nju zavzamejo bočno lego.
Seveda so za smrčanje krivi tudi
drugi vzroki. Kriva je lahko zdebeljena
in napačno raščena nosna ločnica, kri-
vi so lahko tudi mandlji. Toda tudi pri
tistih, ki so te ovire operativno odstra-
nili, smrčanje ni prenehalo, če so ležali
bočno ali hrbtno. Smrčanje se pojavlja
predvsem pri starejših osebah.
Posledice smrčanja niso samo nepri-
jetne za osebe, ki spalnico delijo s smr-
čači. Tudi »Žagarji« sami imajo nemir-
no spanje, bolujejo na jutranji utruje-
nosti, na obolelosti okusa v ustih, na
zobeh, na grlu in zobnem mesu.
Namesto povezovanja brade, da bi
se usta med spanjem ne odpirala, na-
svetujejo strokovnjaki odstranitev
vzglavja in blazine. Na ta način jezik
ne zdrkne globoko nazaj, v nosu ne
nastanejo ovire za dihanje in usta osta-
nejo zaprta.
Na našem posnetku je prikazana
pravilna lega pri spanju, to je trebuš-
no-bočna lega, ravno ležišče brez dvig-
njenega vzglavja in blazine.
13
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.