Sašo Bizjak	_________ _________
inja smerdel,
oselniki / whetstone holders.
Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja 4. Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 1994. Slovensko besedilo in angleški prevod. 319 str., iL
ISBN 86-81539-03-5
Vsaka recenzija prinaša vsaj dva odgovora. Na eni strani skuša razkriti vsebino nekega dela bodisi v tekstovni bodisi v kakršnikoli drugi obliki. Povzetek vsebin in morebitno vlečenje vzporednic, umeščanje V koordinatni sistem znanosti |e temeljna naloga recenzije. Širši in globlji je pogled in pregled recenzenta v znanosti, večjo težo ima recenzija, A če nič drugega je recenzija vedno vsaj osebno razmišljanje o nekem etelu.
Na drugi strani pa recenzija ne določa samo dela, ampak tudi recenzenta. Njegov odnos do knjige, razstave, filma nam, če rečen žira no delo sami poznamo, toliko bolj posredno govori o recenzentu samem. Zanimivo je, s kakšnimi očmi in s kakšne pozicije nekdo drug gleda na neko delo, kakšna Vprašanja si poslavlja, kaj izpostavi, kaj povezuje in kaj Spregleda.
V tem smislu pa recenzija nikoli ni odgovor samo na eno vprašanje, ampak vedno recenzent tudi svojo "podobo na ogled postavi".
Oselniki so Četrto delo, ki je izšlo v Knjižnici Slovenskega etnografskega muzeja, in na kvaliteten način, skupaj s postavljeno razstavo, veča odmevnost etnografskega muzeja in delovanja etnologov v širšem prostoru,
besedilo je v celoti prevedeno v angleščino, kar je glede na specifičnost ali univerzalnost obravnavanega dela koristno, saj je lako dostopno tudi drugim (evropskim) znanstvenikom in bo lahko odmevalo tudi na tujem.
Etnologinja Inja Smerdel, kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju, se pri svojem delu ukvarja predvsem z ruralnim gospodarstvom. Tokrat se je posvetila oselnikom, ostani in ognjilom, tako drobnim, a vendar nujno potrebnim členom v verigi preživetja. Oselniki in osle so bolj ali manj znani predmeti širšemu krogu ljudi. Več težav je z ognjilom, zato je na mestu razlaga, ki pravi, da je to šila Sto jekleno orodje za ravnanje kose pred brušenjem.
1. V prvem poglavju je na straneh od 5 do 71 predstavljen droben, ob velikih temah skoraj neznaten predmet. Ali kot privlačno zapiše avtorica v naslovu; "Drobna obrobna oda: delu, znanju, ustvarjalnosti, svojosti, erosu." In kasneje utemelji vsako od zapisanih misli. Prvo poglavje tako po obsegu kot po sporočilnosti predstavlja jedro knjige.
Oselniki so kot delovni pripomoček znani po vsej Evropi in so kol predmet iz materialne kulture kmečkega življenja, te
klasične etnološke teme, vedno vzbujali zanimanje etnologov. A vendar so bili le redko središčni predmet etnoloških raziskav. Največkrat so omenjeni kot "eno izmed orodij, rabljenih pri košnji in pri žetvi ali kot eden izmed izdelkov domače obrti". Izjemo predstavljajo tri slovenska dela. Gorazda Makaroviča Slovenska ljudska umetnost, Toneta Ljubica Izumrle panoge domače obrti v okolici Turjaka in Ivana Koštiala O oselniku, ter dve tuji monografiji. Cvetka D. Popoviča Bosansko-hercegovski oselniki in Franza Collesel-lija Tirolski oselniki in njihov okras. Kot "branje inspirativnih domnev" je označeno delo Leopolda Schmidta Oblikovna svetost v kmečkem delovnem mitu, katerega "središčna sestavina (...) razpravljanja je erotična simbolika orodja: moške osle in ženskega oselnika .
Pravzaprav je glede na drobnost predmeta presenetljiv že obseg napisanega. Vendar oselnik kljub svoji majhnosti, posebej zaradi svojega širokega etnološkega konteksta, ni zanemarljiv. Oselnik kot izdelek domače obrti, še bolje kot izdelek obrtnika, kot čisto posebno orodje posameznika. Avtorice ni zanimala samo oselnikova zgodovinska pot, čeprav tudi to obdela na zanimiv in razumljiv način - s sodelovanjem z drugimi znanostmi, npr. s tehnologijo obdelovanja kovin in tudi z drugimi družboslovnimi znanostmi (arheologija, gospodarska zgodovina). Pri takem kompleksnem preučevanju je pogled skozi pozicije različnih ved nujno izhodišče. O pomenu kose in nanjo navezujočih se osle in oselnika priča mnogo del s področja gospodarske zgodovine Med njimi omenja avtorica Braudelove besede o tehniki, ki je "tako silovito kot potrpežljivo in enolično vplivanje ljudi na zunanji svet; tako nagle Spremembe (morda celo prehitro imenovane revolucije) kol počasne izboljšave postopkov in orodij ter naposled nešteti gibi, ki gotovo nimajo novotar-skega pomena, a so plod nakopičenega znanja. In pojav kose, piše, "nedvomno pomeni svojo revolucijo7 v kmetijstvu".
Oselniki se pojavijo potem, ko se uveljavi vedenje o pomenskosti vode in kake druge tekočine pri hlajenju rezila Oselniki so pestri in specifični po obliki. Samo dva parametra: prisotnost ali odsotnost ene ali dveh nog za vtikanje v zemljo in oblika posodinega trupa sta navrgla osem različnih tipov, za katere vsaj deloma velja tudi specifična geografska pro-venienca. Opisu različnih oblik so v pomoč slike, ki orisujejo posamezne oblike, tako da si bralec tipe oselnikov lažje predstavlja, Pravzaprav gre pri analizi tako različnih predmetov za težko delo, kajti vsak oselnik je v nečem s vojski, drugačen od drugih. To umešča oselnike med liste redke predmete (G. Maka rov iČ v delu Slovenska ljudska umetnost omenja še p res lice in kolovrate), ki s svojo likovno podobo presegajo vrednost, ki jo ima njihova praktična vloga. Zanimivo je, da so lo predmeti, namenjeni delu, ki je strogo ločeno glede na
36
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1
¡..&Í,, Sf ■ ■ .■.'.


spol. Taki okrasi, kot npr, napiši "Pikal sem", "Franc", ali pa letnice, inicialke. dajejo predmetu večjo vrednost, lastnika pa med mnogimi prepoznav ajo in določajo.
Zelo neposreden etnološki kontekst oselnikov so njihovi izdelovalci in uporabniki. Posebej je zanimiva vloga oselnikov ob košnji - košnji, ki ni več razumljena kot delo, ampak kot praznik in krona vseh prizadevanj. Jasne so oblike umskih (kosec) in ženskih del (žanjiea), I Ikra ti pa sta že Košiial in I. Schmidt povezovala oslo s človekovo podobo. Osla je bila oblikovno in funkcionalno enačena z mošldni spolnim udom inoselnik z žensko vagino. Tak pogled na osel ni ke, v začetku izražen kot domneva, se na koncu pokaže koi zelo resna teza. ki ji lahko verjamemo, saj je podkrepljena s t elo vrsto podatkov o sami košnji ter o vseh šalah, dovtipih, pogledih, ki jo spremljajo
Dodan je še pogled v sedanjost. Siari osetriiki danes tnno-gokje visijo po stena h. Izginjajo iz svojega primarnega okolja, kot izginja tudi pi volno okolje, ki je proti učit a lo oseJnike. Ostajajo oselniki - spominki, ki dobivajo čisto novo vrednost in v novem času nov pomen
2. Temu na straneh od 11" do 132 sledi poglavje o uporabljenih virih in slovstvu, iz katerega je razviden širok krog uporabe podalkuv. obsežen tako geografsko kot časovno
3- Katalog tna straneh od 133 do P"7) prinaša popis in komentar raznih značilnosli vseli i tselnik<)V. ki so last Sl-'M /. etnografsko natančnostjo mi popisane glavne značilnosli Posameznih oselnikov: material. mere, morebitno posebno "ne, oblikovni tip. kraj uporabe ali nastanka
^ Dodano je kazalo kraja uporabe, oblikov nih lipov in materialov. Kazalo podaja prerez vsebine skozi le in značilnosti (str. 229-23';)
5. Na naslednjih straneh (239-301) so objavljene fotografije in risbe vseli oselnikov, osel in ognji!, ki jih hrani SKM
Francka lienedik je v poglavju Slovenska narečna imena za oslo in oselnik prikazala pestrosl slovenskih narečij in obrala zarije okoli ioo izrazov. Temu sta dodana se dva zemljevida: prvi prikazuje posamezne narečne oblike z.i oslo in oselnik. drugi pa geografsko razširjenost posameznih oblikovnih tipov oselnikov.
Razprava ti oselnikih temelji ua primerjalnem pristopu, saj
obravnava oselnike na več območjih Slovenije (ležišče na Ko-piivniku, Gorju&th in Gradežu). likran pa podaja več "vlog", katerih nosilec je prav oselnik
V knjigi je bila uporabljena zbirka oselnikov SliM. kise je ob raziskovalnem delu i nje Sme rdel Se razširila. Predmeti, Sicer zaprti v depojih. so ob tej pnložnosii zagledali luč sveta in so bili s tO knjigo ter razstavni na najboljši možni način predstavljeni javnosti.
gajko Muršič
claude levi strauss,
rasa in zgodovina. totemizem danes.
ŠKUC, Filozofska fak nI teki (Studia huinmiitatis), Ljubljana 1994, 234 str., ISBN 961-6085-01-8
D l|senje zahiotlclih zahotlnih stereblipov in poenostavitev »■na podlagi črn o Iv lega pojmovanja sveta bi lahko bil skijpni imenovalec dveh znamenitih krajših LOvi-Straussovili
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
spisov, ki smo ju končno dobili tudi v slovenskem prevodu (čeprav sta bili obe besedili doslej dostopni;!udi v hrvaškem1 in srbskem prevodii). Kritika ne le moralno, temveč tudi epislemološko nevzdržnega povezovanja ras in (vrednotenja) "kullur" ter neizprosno zavračanje univerzalnih prvin totemizma sodita v samo jedro konceptov moderne an-
37