Štev. Z09
Volja po poŠti:
«M celo leto naprej K 26'—
ta pol leta „	„ 13'—
sm četrt leta „	„ 6 50
en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
hm celo leto naprej	K	21 <50
M pol leta „	„	iv.?o
s« četrt leta „	„	5-go
vs en mesec „	„	i go
'a pošilj. na dom 20 h na mesec.
^asamezne Stev. 10 h,
9 Ljubljani, v soboto, dne IZ. septembra 1908.
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... Ur za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemJI nedelje In praznike, ob pol 6. ur» popoldne.
Uredništvo le * Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod Jez
,—--dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
UpraVniŠtVO )e " Kopitarjevih ulicah itev. 2.
■--Vsprejema naročnino, Inserate trt
reklamacije. CJpravnISkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 14 strani. ~*C
Hoš zadružni napredek.
»Narodni Gospodar« poroča sledeče zanimive številke : V Avstriji je bilo koncem leta 1907 približno kakšnih 7850 kmetijskih zadrug. Od teh jih je bila pretežna večina organizovanih V razljičnih zvezah, katerih je bilo vsega skupaj 30. Med njimi je bilo 23 zvez z 5694 zadrugami združenih v »Splošni Zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju«, dočim se ji 7 zvez z 2170 zadrugami dozdaj še ni pridružilo. Po na: odnosti je bilo 3277 kmetijskih zadrug nemških, 2166 čeških, 822 poljskih, 563 slovenskih, 495 italijanskih, 206 hrvatskih, 176 maloruskih 128 rumunskih in 18 srbskih. Med zvezami, ki so se pridružile »Splošni Zvezi na Dunaju«, zavzema naša ljubljanska prav odlično mesto. Da, v mnogih ozirih je celo prva, kakor kaže statistika, ki jo je pred krjatkim izdala »Splcšna Zveza«. Na to smemo biti opravičeno ponosni, in to tem boli, ker deluje ljubljanska zveza še-le 9. leto, dočim so druge zveze bile že mnogo prej ustanovljene. Po številu včlanjenih zadrug zavzema med zvezami, pridruženimi »Splošni Zvezi«, prvo mesto Ustredni Jednota čc» skyh hospodarskych společenstev v kra-lovstvi Českčm v Pragi z 1419 zadrugami, potem slede: osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem v Pragi z 706, nižjeavstrijski zadružna osrednja blagajna z 703 in na četrtem mestu Zadružna Zveza v Ljubljani s 433 zadrugami (sedaj okoli 500), dalje osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Moravskem in v Sleziji v Brnu s 326 zadrugami, pri celjski zvezi ie bilo včlanjenih 200, goriški 32 in pri Zadružnem Savezu v Splitu 61 zadrug.
Hranilnic in posojilnic je štela r.ajveč osrednja jednota češka v Pragi, pri kateri jih je bilo koncem leta 1907. včlanjenih 1146, potem osrednja zveza češko-nemška z 582 posojilnicami itd. in na osmem mestu stoji ljubljanska zveza z 259 hranilnicami in posojilnicami (rajfajznovke in mešanega sistema). Celjska Zveza jih je štela 153, gotiška 23 in zadružni savez v Splitu 51.
Ce pa upoštevamo število zadružnikov pri kreditnih zadrugah, zavzema Za-
družna Zveza v Ljubljani med drugimi zvezami že 4. mesto. Prekašajo jo v tem oziru le 3 zveze, namreč osrednja jednota v Pragi, katere denarne zadruge so štele koncem leta 1906. 90.783 članov, osrednja zve?a nemških kmetijskih zadrug v Pragi z 59.036 člani in nižjeavstrijska osrednja zadiužna blagajna z 56.186 zadružniki, na kar sledi takoj ljubljanska, pri kateri je število vseh zadružnikov pri denarnih zadrugah koncem leta 1906. znašalo 53.069.
Moč vsake zadruge se kaže pred vsem v njenem lastnem premoženju, zlast\ v deležih in rezervnih zakladih. Ravno v tem oziru pa so bile Zadružni Zvezi ljubljanski pridružene denarne zadruge kon> cem leta 1906. prve v celi Avsvtriji.
Vsota deležev pri vseh kreditnih za-* diugali Zadružne Zveze ljubljanske je namreč leta 1906. znašala že 1,894.999 K. dočim so znašali deleži n. pr. kreditnih zadrug, včlanjenih v osrednji jednoti češki v Pragi — ki je imela več nego petkrat toliko takih zadrug — le 1,052.614 K, pri nemško-češki 996.891 K, pri nižjeavstrijski osrednji blagajni 746.118 K itd.
Glede rezervnih zakladov je prekosila koncem leta 1906. Zadružno Zvezo edino le nižjeavstrijska zadružna osrednja blagajna, katere članice so imele 1,154.090 K rezervnih zakladov, dočim so znašali rezervni fond kreditnih zadrug ljubljanske Zveze 1,034.354 K, osrednje jednote češke 510.641 K itd. Vpoštevati pa moramo, da delujejo nižjeavstrijske rajfajznovke že od leta 1888., dočim so se prve kreditne zadruge ljubljanske zveze ustanovile šele I. 1894. Pričakovati smemo torej, da bomo tudi v tem pogledu kmalu prvi med avstrijskimi zvezami.
Hranilne vloge vseh kreditnih zadrug ljublianske zveze so znašale koncem leta 1906 48,362.833 K. V tem pogledu sta jo nadkriljevali samo nemško-češka zveza, pri katere denarnih zadrugah je bilo tega leta naloženih 63,523.180 K, in pa nižjeavstrijska osrednja blagajna, koje članico so imele hranilnih vlog 57,530.870 K.
Stanje posojil je bilo leta 1906. naj~-večje pri kreditnih zadrugah nemško-češke zveze, namreč 50,622.442 K, potem osred. jednote češke v Pragi z 38,747.915 kronami, in na tretjem mestu stoji ljubljanska Zadružna Zveza, katere kreditne zadruge so imele razposojenega denarja 37,014.414 K.
Skupni denarni promet kreditnih zadrug je bil zopet pri ljubljanski Zvezi največji med vsemi zvezami. Njene denarne zadruge so imele namreč leta 1906. denarnega prometa 130,051.957 K, nato sledi osrednja jednota češka v Pragi z 116 milijoni 72.863 kronami prometa svojih kreditnih zadrug, potem nemško-češka z 108 milijoni 92.000 kronami in nižjeavstrijska osrednja blagajna z 81,845.042 K skupnega denarnega prometa.
Tudi čistega dobička so leta 1906. napravile največ kreditne zadruge ljubljanske Zveze v vsej Avstriji, namreč 278.184 kron; za njo pridejo osrednja jednota češka, katere denarne zadruge so imele čis-i tega dobička 187.426 K, nižjeavstrijska osrednja blagajna z 152.894 K, nemško-češka zveza z 119.445 K in osrednja blagajna nemških tirolskih rajfajznovk z 116.258 K. Kreditne zadruge vseh drugih zvez so imele skupnega čistega dobička pod 100.000 K. Da so se ravno pri kreditnih zadi ugah Zadružne Zveze ljubljanske dosegli tako lepi uspehi, prihaja od tod, ker se vse delo po hranilnicah in posojilnicah opravlja skoro izključno brezplačno.
Te same na sebi suhoparne številke natn kažejo, da je naše zadružništvo postavljeno na zdravo, solidno podlago, na kateri bo lahko z uspehom nadaljevalo svoje započeto delo za gospodarsko in socialno povzdigo našega ljudstva. Obenem je s tem podan dokaz, kaj se da tudi v kratkem času doseči s trdno organizacijo in dobro disciplino, če tudi so sredstva majhna.
Finančni minister KorylowsKi na volni poti joper kranjsko
deželo.
Ne vemo, kaj je gospodu Korytow-skemu šinilo v glavo, a toliko vemo, da je začel naenkrat na celi črti nagajati kranjski deželi.
Najprej je hotel po suši udarjenim kmetom snesti velik del državne podpore. Po njegovi krivdi je bila najprej za Kranjsko odmenjena le mrvica 200.000 K, in le po odločnem pritisku poslancev S. L. S. je bil ta vitez prisiljen, odkazati še nadalj-nih 300.000 K za trenotno pomoč našim kmetom.
Takoj na to je prišel drugi udarec finančnega ministra zoper našo deželo. Zavrgel je prošnjo, da naj se vračilo potresnih posojil odloži do leta 1912, četudi je bil prvotno obljubil, da bo to odgoditev dovolil. Tako je snedel svojo dano besedo, po potresu prizadetim posestnikom pa pre-potrebni odmor. Vsaj tako misli eksce-lenca.
S tem še ni zadosti. Prišel je tretji udarec. Deželni odbor je sklenil predlagati deželnemu zboru, da dežela prevzame 30 odstotkov stroškov za zgradbo novega tacenskega mostu čez Savo, če država prevzame 50 odstotkov teh stroškov. To je sporočil deželni odbor osrednji vladi. Minister za javna dela, dr. Gessmann, v čigar področje spada ta stvar, je sklenil želji deželnega odbora ugoditi in je odločil 50odstotno podporo. Pa ta določba je — kakor v vseh slučajih, ko se gre za državne prispevke — odvisna bila od pritrditve finančnega ministra. In kaj je naredil Korytowski? Črtal je kar 20 odstotkov in dovolil samo 30 odstotkov državnega prispevka! To postopanje viteza Kory-tovvskega je naravnost nečuveno! Država je primorana dati 50odstotni prispevek za zgradbo mostu, ki je za vojaštvo največjega pomena. Za to se bo že preskrbelo! Moti se ta vitez zelo, če si domišljuje, da bo njegova obveljala. Obračunalo se bo ž njim temeljito, to naj vzame na znanje.
Ministrskega predsednika barona Be-cka pa poživljamo, da naj svojega finančnega ministra kurira bolestne antipatije zeper našo deželo ali pa naj si poišče drugega finančnega ministra. Tacega naravnost sovražnega vedenja resortnega ministra zoper našo deželo poslanci S. L. S. ne bodo več gledali, to povemo na ves glas. In zgoraj navedene umazanosti viteza Korytowskega se morajo popraviti, in sicer hitro popraviti. — In popravile se bodo!
Polltiilii pregled in razgled.
(Iz dogodkov zadnjih dni.)
Kar se tiče Nemčije, tvori njeno na-sprotstvo z Anglijo in Francijo še vedno osredje svetovni politiki. Vzlic ententi z Anglijo in Francijo, stoji oficielna Rusija pri tem konfliktu pri strani — vsaj zadnji čas. Obisk Edvarda VIII. v Kronbergu pri nemškem cesarju položaja ni izboljšal, dasi
LISTEK.
Trubar In Luter.
O nobenem slovenskem pisatelju starejše dobe se med Slovenci do sedaj še ui pisalo toliko, kakor o Trubarju in o slovenskih protestantih; a čeprav je literatura o njem in o njegovih sovrstnikih zlasti o priliki različnih stoletnic močno na-rastla, je vendar vprašanje o njegovem pomenu za razvoj slovenskega slovstva in slovenske kulture še vedno nerešeno, ker so dela sama in kritike in polemike o njih pisane večinoma z jednostranskega jezikovnega ali pa še manj objektivnega, današnjega političnega stališča.
Da je štiristoletnica Trubarjeva rodila lepo število novih slavovspevov nanj. ni čudno; ravno tako je naravno, da vsak panegirik rad pretirava in iz popolnoma indiferentnih in brezpomembnih dejanj na-pravlja nesmrtne zasluge; to je sicer oprostljivo, ker noben izobraženec ne jemlje slavospevov za golo zgodovinsko resnico, a vendar ni prav, ker manj izobražen svet le prerad verjame vsemu, kar bere črno na belem. Do cela tieodpustno pa je, še toli ljubljenemu oboževancu nai devati zasluge, ki nimajo nobene dejanj-ske podlage.
Takih zaslug uživajo slovenski prote-stantje sploh in Trubar še posebej precej lepo število, a ker se v ozkem okviru podlistka ni mogoče spuščati v podrobnosti, zato si oglejmo nekoliko natančneje le sledeče trditve: da je Trubar oče slovenske književnosti, da je on začetnik tn ustanovitelj slovenske narodne kulture, in da ja pisal iz rodoljublja.
Kdo je književnik? Koga imenujemo slovenskega književnika? Da moremo ta pojem očrtati in določiti kolikor mogoče natančno in jasno, si moramo predočiti. kaj je slovstvo. Vsak srednješolec ve ali vsaj moral bi vedeti, da ima pojem slovstvo dva pomena, ožji in širji. Slovstvo v ožjem pomenu besede obsega vsa v jed-tiem ali drugem jeziku pisana dela. ki so odsev in odmev narodovega duha in njegovega življenja, bodisi, da je pesnik ali pisatelj dal narodovemu čuvstvu le najlepši izraz (narodna pesem), ali pa da je svoja lastna čustva narodovemu mišljenju tako tesno prisvojstvoval, da jih je narod vsprejel za svoja (umetno pesništvo). Za narodno kulturo pa ni toliko merodajna pesem kakor znanost, zato prištevamo narodnemu slovstvu v nekoliko razširjenem pomenu tudi znanstvena dela, akoravno prav za prav po krivici, ker je znanost ob-čečloveška, mednarodna, in ima z narodno kulturo opraviti le toliko, kolikor se tudi narodovo mišljenje izpreminja po vplivu
znanosti. Slovstvo v najširšem pomenu besede pa obsega vse v narodovem jeziku pisane spomenike. Ravno ta zadnji pomen pojma slovstva pa je vzrok nebroj-nint nedostatkom in zmešnjavam, ker je presplošen; ako se oziramo nanj dosledno, potem moramo imenovati slovenske slov-stvenike vse, ki pišejo pisma, fakture, notice itd. v slovenskem jeziku in najplodo-i vitejši slovenski slovstvenik bi bil skoro gotovo oni slovenski advokat ali notar, ki ima največjo in najbolj obiskovano pisarno. ZatG se vsi literarni zgodovinarji omejujejo le na slovstvo v ožjem pomenu be-valo, če začnemo enkrat ločevati ožji pojem slovstva od širjega jezikovnih spomenikov. To razločevanje se bo zdelo mogoče marsikomu čudno in težko umevne« ker je jezik tesno spojen s slovstvom; ta zveza pa ni nič tesnejša kakor sta združena n. pr. čas in prostor v pojmu gibanja; kdor razločuje lahko jedno, bo tudi drugo.
Po tej razdelitvi pa Trubarjevih del ne moremo prištevati slovstvu, ampak le jezikovnim spomenikom, ker njegova dela niso bila niti izraz mišljenja celokupnega naroda, niti znatnega dela njegovega. Oni lj'idje, ki so se na Slovenskem ogrevali za novo vero, niso bili v prvi vrsti Slovenci, ampak tuji nemški plemiški živelj v naših deželah in majhno število domačinov, ki so sicer znali slovenski, a v svojem miš-
ljenju so bili že tako navzeti nemškega duha, da se jih da ložje prištevati Nem-< cem kakor Slovencem. Saj je vse rojeno slovensko izobraženstvo do najnovejšega časa govorilo, pisalo, mislilo in čutilo nemški, koliko bolj pa še takrat! (Pravijo, da tudi danes baje ni dosti drugače.) Med jezikovnimi spomeniki pa zavzema Trubar mogoče prvo mesto glede obsega svojih spisov, a časovno on ni prvi, ker so pisali v slovenskem jeziku že drugi pred njim; brižinski spomeniki in še bolj njihov postanek nam jasno kažejo, kdo je najprej začel pisati v slovenščini. Če je torej Kopitar trdil, da je Trubar prvi pisal slovenski, si njegovih besedi ne moremo tolmačiti drugače, kakor da jih je zapisal, pred-no so mu bili znani starejši jezikovni spomeniki slovenski ali pa, da je mislil pred vsem na novo slovenščino. Zasluga pa, da je Trubar pisal prvi v »novi« slovenščini, stoji na zelo rahlih in občutnih tleh, ker je težko reči, kje se nehava stara in kje se začenja nova slovenščina, ker je vsak jezik živ organizem, ki se razvija .stalno in nepretrgoma.
Mogoče mi bode kdo ugovarjal in rekel, da je Trubar vsaj tia ta način oče slo-i venske književnosti, ker je njegov vzgled mogočno vplival na druge, da je torej Trubar ee ne začetnik, pa vsaj tako krepak pospešitelj slovenskega slovstva, da ga lahko imenujemo naravnost začetnika, ker
so oficiozni in napoloficiozni listi takrat oznanjali ravno nasprotno. Zgovorni cesar Viljem je namreč pred tednom v Strass burgu naglašal, da se bo Nemčija še na dalje oboroževala, kakor to zahtevajo njeni interesi. Torej je tudi potovanje angle škega finančnega ministra lord Georgeja v Berolin bilo zastonj: ni dosegel, da bi se Anglija in Nemčija pogodili glede omejit ve oboroževanja na morju. V istem govoru je Viljem povdarjal, da po njegovem najtrdnejšem prepričanju svetovni mir ni v nevarnosti, toda s tem je ravno nasprotno dosegel, kar je nameraval: splošno mnenje je, da mora biti v nevarnosti, ker cesar s tako vnemo trdi, da ni. Po dogodkih v Maroku, ki jih drugod omenjamo, je zopet »zadišalo po smodniku« in izvestni hujskači na tej in oni strani razvnemajo strasti do boja. — Notranjepolitiški položaj Nemčije se pa osredotočuje okoli državne finančne reforme. Nedavno je izkazal računski zaključek za leto 1907 primanjklaj 101 mil. mark. Načrt, kako reformirati državne finance, je vlada že izdelala in pride v jesenskem zasedanju na vrsto. V Frankfurtu izhajajoča »Soziale Rundschau« priobčuje ravnokar, kakšne nove davke namerava vlada predložiti, namreč: 1.Davek na dedščine se razširi, 2. eventualno uvede premoženjski davek, 3. davek na žganje, 4. vino, 5. pivo, 6. cigare, 7. plin in 8. elektriko. Na ta način upa država dobiti na leto 400 milijonov. Strankarsko razmerje je v Nemčiji slejkoprej neizpremenjeno, opaža se pa jasno, da se konservativna stranka, ki je z liberalci v vladnem bloku, bliža katoliškemu centru; ravnotako vlada. Konservativce je zlasti to spravilo v nejevoljo, da je vlada vpokojila šlezviškega vladnega predsednika (ces. namestnik) von Koziero\vskega, ker je bil uvedel disciplinarno preiskavo proti liberalnemu županu Schiickingu zaradi neke afere pri zadnjih pruskili dežel-nozborskili volitvah.
Maroko je stopilo zadnji čas bolj še kot turški preobrat v ospredje in utegne irneti tudi dalekosežnejše posledice, ako se ondi razmere kmalu ne urede. Francija, ki ima glasom algeziraške pogodbe v Maroku le pravico, da začasno v policijske svrhe okupira kraje, kjer je varnostnih odredb v interesu tujcev in tujskih trgovinskih interesov treba, namerava izvesti popolno okupacijo in Maroko sčasoma »poalžiriti«. Zato je Francija vzdrževala sultana Abd el Aziza, mehkužneža, ki je bil celo svoje vladanje zadnja leta igrača v rokah republike. Brat njegov Mulej Ha-fid pa je prijel za zastavo prerokovo in vkljub oviram od francoske strani osvojil si vso maroško deželo ter pregnal Abd el Aziza. Naj bo Franciji ljubo ali ne, Abd el Aziz je doigral svojo vlogo v Maroku in njegov finančni minister El Mokri mu na-svetuje, naj poroma za več let v Mekko, kar pomeni, naj prostovoljno gre v pro-gnanstvo iri se nikoli več ne vrne. Zdaj pa Francija Muley Hafida noče priznati, češ, da mora dati preje dovoljne garancije, da prevzame vse obveznosti — tudi denarne — ki bi jih imel Abd el Aziz nasproti ve- i levlastem. Nemčija nasprotno je povdar- ; jala v oficielni noti v »Nordd. Allg. Ztg.«, da se mora Muley Hafid najprej priznati za sultana, da sploh more v deželi vpo-
staviti prepotrebni red. Seveda redu se Francija boji, ker čim večji bo vpliv in moč Hafidova, tem manjša bo francoska. Na vzhodni maroški meji nasproti Alžiru se francoske čete bore z nekaterimi vsta-škimi maroškimi četami. Ondotne boje Francija sama provocira, ker bi rada iz Alžira sem prodirala v Maroko. Nemčija je poslala svojega konzula Vassel-a iz Tangerja v Fez, kjer rezidira Muley Hafid, da stopi z njim v zvezo. Ta korak je Francijo seveda razburil in tudi angleški listi z malimi izjemami ga smatrajo za sovražnega francosko-angleški ententi. Sicer pa sodijo celo nekateri nemški zmerni parlamentarci, tako član centra Erzber-ger, da se je Nemčija s svojo noto prenaglila in da bo francosko-angleški ententi podlegla.
Kaj se bo iz mladoturškega preobrata v Turčiji razvilo, je še negotovo. V Carigradu je vse polno Qrkov, Bolgarov in Armencev, ki s Turki slavijo pobratim-stva, bogve, če nove volitve ne bodo temu bratstvu storile konec. Saj se neturške narodnosti niti med seboj ne razumejo. Bolgari se v Makedoniji kruto prepirajo z Grki in jim jemljo cerkve ter šole, prepirajo se pa Bolgari tudi med seboj. »Cen-tralistiška« bolgarska stranka v Makedoniji oznanja takozvani frakciji četovodje Sandanskega boj na nož. Potemtakem si je lahko predstavljati, kako se bodo vršile volitve v parlament. — Mladoturki drže še vedno trdno vajeti v rokah. Posebno se ogibljejo konfliktov z velevlast-mi, delajo pa drugače marljivo na to, da 1 izrinejo iz Turčije vse tujce — to se pravi, vpliv tujih vlasti: inozemske poštne ura-de, reformno orožništvo itd. Tudi na ve- > liko nacionalno osmansko državo mislijo in se prizadevanja že kažejo posebno v ! Bosni in Egiptu. — Bosna bo Avstriji pri- : zadjala gotovo še velike skrbi, ker pa tudi : države, ki so izvun trozveze, vsaj moha- ! medanskih in last non least velesrbskih : teženj v Bosni ne bodo podpirale, bo »ne- i odvisno bosensko cesarstvo pod turško ! suvereniteto«, kakor si to želi gospod Gli- i so Jeftanovič v Sarajevu, ostalo brez dvo- i ma le pobožna želja. Kakor Anglija ne bo dala iz rok Egipta in Cypra, kakor Italija ! in Francija ne bosta pustili svojih pozicij • v Levanti, tako tudi Avstrija Bosne ne. I
Tedenski pregled.
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je imela občni zbor. Poleg navadnih poročil na takem zboru sta bila zanimiva govora poslancev Šusteršiča in Povšeta. Dr. Šusteršič je govoril o delovanju dr-žavnozborskega »Slovenskega kluba«, o podvojitvi melioracijskega zaklada, o hiš-norazrednem davku, o vojaških zadevah, o vseslovanskem sestanku v Pragi, o ljudskem zavarovanju, o srbski trgovinski pogodbi in o pomanjkanju krme. Glede državnega zbora je govoril o asanaciji deželnih financ, o lovskem zakonu, o deželni zavarovalnici in deželni hipotečni banki. Poslanec Povše je govoril o gospodarskem programu S. L. S. zlasti z ozirom na ljubljansko okolico.
»Slomškova zveza« krščanskih učiteljev je imela občni zbor v Bohinjski Bistrici. Zveza se je zelo pomnožila, čeprav
je goriško krščansko učiteijstvo osnovalo lastno organizacijo. Na občnem zboru smo slišali krasno poročilo o tem, kako naj deluje učiteijstvo izven šole za izobrazbo mladine.
Ljudski shod se je vršil po zborovanju »Slomškove zveze« v Bohinjski Bistrici. 400 poslušalcem je govoril Jaklič o avstrijskem šolstvu, posebno še o kranjskem, Pogačnik o državnem zboru, dr. Lampe pa o domači politiki.
Učni tečaj za bolniške strežnice, ki se je vršil v Ljubljani, se je zaključil dne ; 8. septembra. Izvežbalo se je 32 deklet, | ki bodo po raznih krajih naše dežele iz-: vrševale plemenito delo krščanskega us-1 miljenja. Tak tečaj na tako obširni pod-: lagi se do sedaj še nikjer v Avstriji ni J vršil. Učni uspehi so izredno povoljni. Po-1 vrh je vsaka udeleženka dobila kovčeg z ; najpotrebnejšimi pripravami za bolniško i postrežbo.
Mladeniški tečaj z javno telovadbo so priredili vrli mladeniči v Mirnu pri Gorici. , Sklenil se je bojni program proti liberal-: nim učiteljem.
Podpore je podelilo poljedelsko mini-! strstvo, in sicer »Mlekarski zvezi« v ' Ljubljani 7000 K, »Mlekarski zadrugi« na Brezovici pa 3800 K.
Spomenik so postavili t Simonu Gre-; gorčiču pri Sv. Lovrencu na Goriškem. Odkrili so mu tudi na Vršnem na rojstni hiši spominsko ploščo.
V Bosni se nekaj pripravlja. Radi zad-| njih nemirov v Turčiji se boje tudi nemirov v Hercegovini. Skupni ministrski svet i se je pečal z vprašanjem, ali naj bi se : Bosni podelil parlament ali ne. i V Londonu se vrši evharistični shod.
Navzočih je 8 kardinalov, 6000 nadško-, fov, škofov, prelatov in drugih duhovnikov.
Poljsko učiteijstvo je imelo svoje zborovanje, na katerem se je izreklo odloč-: no za krščansko vzgojo.
Raznoterosti. Družba sv. Mohorja šteje 5533 udov več od lanskega leta. : Vseh udov ima 84.389. Ustanovi se zveza 1 slovanskih turistovskih društev. — Nov telovadni odsek se je ustanovil v Hotedr-šici pri Logatcu. — Ljudska knjižnica se je ustanovila v Št. Vidu nad Ljubljano. — »Slovenska dijaška zveza« je ustanovila pododbor za Belokrajino. Ustanovila je ljudsko knjižnico v Črnomlju. — Javna shoda sta se vršila v Št. Vidu pri Zatičini in pod Gabrom. Poslanec Mandelj je poročal o vseh političnih in gospodarskih zadevah. — Na Krki se je ustanovilo »Katoliško izobraževalno društvo«. — Šentviški telovadni odsek je 6. t. m. priredil že drugo javno telovadbo.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 13. septembra: Ime M a r i-i i n o, Virgilij, Amijat (Ljubivoj).
Ponedeljek, 14. septembra: Povišanje sv. Križa. Notburga.
Torek, 15. septembra: Nikomed, Ev-tropija.
Sreda, 16. septembra: Kvatre. Ljudmila, ^Kornelij in Ciprijan.
Četrtek, 17. septembra: Lambert, Hil-degarda.
Petek, 18. septembra: Kvatre. Jožef Kupertinski, Tomaž Vil.
j Sobota, 19. septembra: Kvatre. Ja-nuarij, Arnulf.
Idrijske novice.
i Napredna pamet je čudna. Trikrat je dobilo mestno županstvo od deželnega odbora prepoved prezidati čitalnico, natančno je določil deželni odbor, kaj jim dovoljuje izvršiti, zabavljali so v »Slov. Narodu« nad deželnim odborom ter mu napovedali boj, — sedaj pa se izgovarjajo, da so bili prepričani, da delajo popolnoma v smislu sklepa deželnega odbora, ako delajo ravno nasprotno! Kje tak je še med nami, kakor idrijski naprednjak? Škoduje pa nam ravnanje liberalcev prav nič ne, širni svet bo končno morda vendarle spoznal napredno brezobzirnost, vsled katere je že marsikdo trpel škodo, poniževanje, sramoto. »Iti pa mora!« Te krilate besede je izgovoril liberalen mogočnjak, in niso mirovali, dokler ni neljuba jim oseba šla, ko so jo pripravili ob kruh in vse. »Zidali pa bemo!« je bil sedaj klic. Tudi tega hote udejstviti, naj stane, kar hoče. 200 davkoplačevalcev je v par dneh s podpisom izjavilo, da je proti temu, da bi se zopet po-popolnoma brez potrebe obremenjevalo občino, — liberalci še vedno govore o velikanski večini, ki zahteva občinsko gostilno, čitalnico in podobno. Da dosežejo svoj namen, niso izbirčni. Ako naposled zvra-čajo liberalci vso krivdo na dr. Šusteršiča, se ne čudimo prav nič, čeprav se je še maja meseca v »Slov. Narodu« najbrže isti dopisnik norčeval iz dr. Šusteršiča, ker je šel v Lurd. Idrijski naprednjaki so mojstri prve vrste v ustrahovanju, tudi laži ne zametujejo, v zavijanju pa ne najdejo para. Kdor nima železne vztrajnosti, naj se ž njimi nikakor ne spušča v boj!
i Zadovoljni niso bili nič kaj liberalci, ko je deželni odbor odredil, da se vrši občinska seja v četrtek ob dveh popoldne. Izprva je bilo, kakor so pravili, določeno, da bo seja ob 10. uri dopoldne, a da je županstvo prosilo, naj bi bila seja ob 6. uri zvečer, češ, da je ta ura primernejša za uradnike in delavce. Nesreča je pa hotela, da je napredni dopisnik v »Slov. Narodu« podal pojasnilo, zakaj bi radi imeli sejo, ko se bo mračilo. Pozval je namreč na-orednjake očitno v »Slov. Narodu«, naj pridejo polnoštevilno na trg pred občinsko hišo. Ne bi bilo slabo preudarjeno. Do popolne teme bi se zavlekla seja, potem bi pričela pa govoriti ulica, ki je pokazala, kaj zna, lani 13. in 14. julija. Ob takih prilikah se dogodi kaj rado tudi v elektrarni kaka nesreča, da ni mogoča razsvetljava, luninemu svitu se pa že človek odtegne v ta ali oni ogel, in zgodilo bi se lahko, da bi najhujši razgrajači odšli vsaki kazni, popolnoma mirni ljudje naši bi se morali pa zagovarjati. Boljše deželni odbor ni mogel ukreniti, da je preprečil marsikako surovost.
i Gnusna klerikalna komedija, pravi »Narodov« dopisnik, da je bilo sporočilo deželnemu odboru, kaj dela županstvo. Ta je pa tudi nekaj vredna. Naznanjati nepo-stavnosti, vsled katerih bi trpeli davkoplačevalci, je komedija. Se pozna, da so liberalci res prišli že tako daleč, da niti ne vedo več, kaj je resno delo. Zato tudi ni vredno prerekanja.
se brez njegovega impulza in inicijative ne bi bilo rodilo v Slovencih tako živo književno gibanje. To je pa le deloma res; velja pač v večji ali manjši meri za šestnajsto stoletje, ne pa za nas in našo seda-, njo književnost in kulturo. Časovno pred-, hodje še ne pomenja vzročne zveze. Nepretrgane vzročne zveze med Trubarjem in protestanti na eni in med sedanjostjo na drugi strani ni dokazal doslej še nihče niti z ozirom na vpliv njegovih idej, niti z ozirom na njegov jezik in je skoro gotovo tudi nikoli ne bo; vzročno razmerje med takozvanimi »preporodniki« v začetku 19. stoletja in med sedanjo književnostjo se da dokazati, med preporodniki in med Trubarjem pa ne; jezik slovenskih prepo-rodnikov — o vplivu Trubarjevih idej niti govora ni — nima s Trubarjem opraviti prav čisto nič, ampak preporodniki so si ustvarili svoj književni jezik sami; če bi bila pa obstojala res kaka organična zveza med njimi in Trubarjem, bi moral biti jezik preporodnikov mnogo jednotnejši, kakor je bil. V resnici pa je pisal vsak po svoje in jezik tedanjega časa je neizčrpen vir za dijalektologijo, kar najbolj dokazuje, da so pisali preporodniki tako fonetično kakor Trubar, ne da bi se ozirali nanj. Ako pa se nahajajo kod večje ali manjše podobnosti med našim in Trubarjevim knjižnim jezikom, istih ne smemo pripisovati toliko vplivu Trubarjevih del. kakor pa počasnosti jezikovnega razvo- ' ja. 300 let pomeni za jezikovni razvoj primeroma malo. Med Trubarjem in sedanjostjo je ravno toliko stika kakor med
Trubarjem in brižinskimi spomeniki, namreč nobenega. Zato pa imenujemo »prepo-rodnike« po krivici tako, ker oni so prav za ptav začetniki in ustanovitelji sedanje književnosti slovenske in narodne kulture, kolikor je imamo. Kar se je pisalo v slovenskem jeziku pred nami, to so za nas samo jezikovni spomeniki, ki za razvoj naše književnosti morebiti niti tolikega pomena niso, kakor pri Nemcih Wulfilov prevod sv. pisma, nikar pa Lutrov.
Do ravno istega zaključka pa pridemo lahko še po drugem potu. Vsako slovstvo je odsev kulture. Nekoliko kulture, in bodisi še tako malo, mora imeti vsak narod, predno si ustvari literaturo (zato tudi sklepamo iz literature na kulturo nazaj, in ne obratno), najsi že ista vzraste na narodnih tleh ali pa naj pride od drugod kakor pri nas. Vsak narod pa, ki prejme kulturo in literaturo od zunaj, mora zadostiti gotovim predpogojem, da se ga tuja rastlina prime; vsako drevo ne raste v vsaki zemlji. Teh predpogojev, katerih natančneje določiti bodočemu kulturnemu zgodovinarju slovenskemu ne bode pretežko, pa Slovenci za časa reformacije niso izpolnili, ampak še-le v začetku 19. veka so jih postali deležni; zato tudi od takrat sem datira samostojni razvoj kulture in slovstva med nami, ne pa že od reformacije sem.
Zanimivo je zasledovati pot, po kateri je dospel Trubar do časti ustanovitelja slo-, venskega slovstva. Kakor že rečeno, je bil menda Kopitar prvi, ki je Trubarja proglasil za prvega slovenskega pisatelja (po
času). Ako pa pomislimo, kedaj je živel Kopitar, nam postane nastanek njegove titiitve še veliko bolj jasen in umeven. Med Nemci je vladalo za časa Kopitarja po Herderju in njegovih vrstnikih vzbujeno zanimanje za vse »narodno«. Ta stremljenje pa se vsled trdega tedanjega nemškega absolutizma ni oziralo toliko na materijelno in politično stran, ampak se je omejevalo bolj na duševno; kaj čuda torej, da je narodni jezik, ki je najvidnejši znak narodnosti, z narodnim slovstvom vred postal središče, na katero se ie osre-dotočevalo zanimanje za narod in jezik njegov, in ne samo za jezik tedanje dobe. ampak tudi preteklosti. In Kopitar je bil tudi jezikoslovec! Odkar pa so nemški romantiki našli, da je Luter bil tisti mož, ki je nemškemu književnemu jeziku zadal do danes veljaven pravec in mu določil gotovo smer, se je začelo ono poveličevanje in povzdigovanje Lutra ne kot ustanovnika nemške vere, ampak kot očeta nemške duševne narodne jedinosti; dočim pa Nemci Lutra vsaj nekoliko po pravici slave (tudi njemu je bil jezik le sredstvo), je prišel Trubar prav po nedolžnem do časti slovenskega Lutra: literarni Trun barjev imprezarij, naj si je bil to že Kopitar ali kdo izmed njegovih sodobnikov, jo našel sicer veliko analogijo med obema — oba istodobna verska reformatorja, oba prevajavca sv. pisma, oba pišeta v narodnem jeziku itd. — prezrl pa je, da je na Nemškem protestantovska vera z nemško biblijo vred ostala, da je nova vera mogočno vplivala tudi na politične in na so-
cialne razmere, ker jo je vzprejela večina plemstva in meščanstva, torej dva odločilna faktorja za tedanji kulturni razvoj med Nemci, pri Slovencih pa se ni vzdržala. a ne samo vsled zatiranja protestant-stva »od zgoraj«, kakor to navadno trdijo s pomenljivim pomežikanjem na današnje politične borbe, ampak zato, ker slovenski narod v tedanjem svojem socialnem ustroju za nobeno novotarijo, tudi za verske ne. ni bil zrel. Seveda, če kdo misli, da je bil n. pr. Bohoričev alfabet mogočnejša sila. kakor tedanje kulturne razmere med Slovenci, in da jih je mogel predrugačiti, ta ima tudi prav, kakor kdo hoče! Reakcija od stiani katolikov je bila na Nemškem gotovo tako močna, kakor pri nas, če ne silnejša, a vendar je protestantstvo na Nemškem ostalo, pri nas pa ne; tega dejstva pa ne smemo prezreti zlasti takrat, kadar govorimo o pomenu protestantov za Slovenstvo; pomen se izraža vendar v prvi vrsti v posledicah in v vplivu na razvoj. Dasiravno je torej analogija med Luti rom it' slovenskim njegovim apostolom precej velika, vendar ni popolna, zato pa ne moremo izvajati iz obeh jednakih sklepov; ko bi bilo protestantov tudi pri nas ostalo, potem bi mogli morda govoriti c. Trubarjevem pomenu za nas; skoro gotovo pa se ga potem ne bi spominjali kot Slovenci, ampak kot nemški luterani, ker Slovenca menda že davno ne bi bilo nobenega več. Do veljave slovenskega Lutra je prišel torej Trubar prav po nedolžnem. kakor Pilat v veroizpoved, in popolnoma po nemškem vzoru: kakor
i. priloga vvSloveiiMM itev. 209.
12« septembra 8908«
i Imenitno se je namazal liberalni dopisnik »Slov. Naroda«, ko je hotel nekaj vplivati, da bi se ob čisto nepristranskem odlično patriotičnem slavlju pokazal strankarski razpor. Lahko rečemo, da bi jih malo malo našli, ki bi bili dopisniku količkaj pritrjevali. Vse se je udeleževalo slav-lja, »Narodovega« dopisnika pa nismo videli; pravijo, da ga je bilo sram. Naj gre k Turkom, katerih kulturno delo mu je tako pri srcu.
i Novo šolsko poslopje v Spodnji Idriji
je dovršeno. Kolavdacije pričakuje vsaki dan.
i »Idrijska godba« priredi 13. septembra izlet v Cerkno, odhod ob 8. uri zjutraj. V Cerknem bo na trgu napravila javno godbo. Le če bi bilo zelo slabo vreme, se izlet ne vrši.
i Žepno uro je izgubil Franc Hvala iz Idrije, in sicer na cesti od Kalcev do srede logaških senožeti. Kdor jo je našel, prosi se, da jo imenovanemu pošlje.
i Napovedana seja, sklicana od deželnega odbora, se je vršila ob 2. uri popoldne. Župan je predlagal, da se preloži na 6. uro zvečer, ker nekateri odborniki niso mogli priti k seji kot uradno zadržani. Predlog pa ni dobil večine. Najvažnejši uspeh seje je, da so se razven treh naših virilistov vsi drugi izrekli solidarne z županom. Posledice so za župana kaj ugodne, ker nove stavbe ne bo sam plačal, ampak župan in vsi odborniki, ki so ž njim solidarni. Občina ne bo imela nič stroškov, prihrani si tudi onih 7200 kron, katere je dovolil deželni odbor za popravo čitalniškega poslopja, a jih je županstvo nameravalo porabiti za nedovoljeno prezidanje. Imeniten je bil tudi predlog, ki ga je stavil župan Sepetavec: Občinski odbor naj glasuje, ali se zida naprej, ali naj se delo ustavi. Saj vendar deželni odbor ni ustavil dela, ampak župan in njegov tajnik sama! Naravnost smešen pa je bil nastop Oanglna. Z vso resnobo pod moško častjo je skušal zvaliti na dr. Su-steršiča vso krivdo, samo to je obžaloval, da sta bila sama! Potrdil je, da sta govorila le o znesku 7200 K. Če je bil Gangl prepričan, da se da s tem denarjem toliko napraviti, kakor s 40.000 K, je to nov dokaz, kako »paše« ta veleum za poslanca. Naši zastopniki pa iz tega razvidijo, kako prav store, če z liberalcem brez prič sploh ne spregovorč nobene besede. Občno konsumno društvo je zastopal pri seji zopet Tonček Kristan. Socialni demokrati nimajo nobenega moža za take prilike, kakor je videti. — Galerija in stop-njice so bile polne, tudi pred mestno hišo je bilo nekaj ljudi. Bili so večinoma sami taki »davkoplačevalci«, ki bodo plačevali občinske doklade, če bodo kaj imeli. Med najbolj glasnimi je bil kakor po navadi vpokojeni sodni sluga Druškovič, domačin, pa ne idrijski. Liberalci niso zadovoljni ter žele kompromis. Kaj pa bomo imeli, če se pogodimo z liberalci, občutil je virilist Goli, ki je tedaj, ko so mu pravili liberalci, da so pripravljeni dogovarjati se, dobil z galerije na glavo — plju-
: nek. Zvečer je bilo po mestu tiho, kakor že ni bilo dolgo. Več zanimivosti še o
; priliki. ' ———————____________
! SploJen JtroJk KranjsKejn pcplr-! nega delavstva.
Stavka traja tako v Vevčah kakor ! na sorškem polju naprej. Delavstvo je po-: polnoma edino in neustrašeno stoji v boju j za svoje pravice. Čudno pa še vedno po-! orožništvo, ki je tudi zelo pridno v Vevčah. Zandarji sujejo delavce s kolba-mi v hrbet, za roko in suknjo vlačijo na povelje portirke delavce v tovarno na delo. Zgodilo se je v petek, 11. t. m., da je portirka namignila žandarju in ta je takoj izmed delavstva potegnil za rokav knjigoveza in ga s silo porinil skozi tovarniška vrata v tovarno. To je govoril 11. t. m. na shodu v Vevčah državni poslanec Gostinčar. Pa še lepše! Ko je neka delavka zahtevala od voditelja straže, naj ji pove ime onega žandarja, ki je imel včeraj službo, ji je stražmojster odgovoril, da tega ne ve, kdo je imel službo. Torej mož, ki odločuje, kdo ima službo, ne ve, kdo je imel prejšnji dan službo. Delavka je seveda drugod izvedela za ime dotič-r nega žandarja in ga ovadila radi grdega postopanja. Zandar je namreč delavko grdo suval s puškinim kopitom, ne da bi imel povod za to. Sploh si žandarji dovoljujejo v Vevčah zabave z našimi ljudmi, misleč, da delavce lahko pretepavajo in zapirajo, kakor se jim ljubi. Gospodje mislijo, da imajo pred seboj skupino Indijancev, ki jih smejo po zgledu Angležev in Spancev pobijati, kolikor se jim ljubi.
Državni poslanec Gostinčar se je danes radi postopanja žandarmerije pritožil na merodajnih mestih. Ako pa to ne bo pomagalo, potem bodo naši poslanci že vse storili, da se pristrižejo peroti ljudem, ki mislijo z našimi ljudmi postopati po živinsko.
Pa še eno posebno lepo cvetko z vrta naših vsemogočnih žandarjev v Vevčah: Da so orožniki, ki opravljajo svojo službo ob času delavske stavke v Vevčah, zelo goreči, je znano. Nova cvetka, izrastla iz orožniške gorečnosti, je sledeča: Ko so v sredo zjutraj šli trije stavkokazi na delo, je prišlo do nekega prepira, tekom katerega so tvorniški priliznjenci hoteli ohladiti svojo jezico nad revnimi ženskami in so jih pričeli metati ob tla. Nekatere ženske so vpile nad navzočim orožništvom, naj te tvorniške gospode zapišejo in naznanijo, druge so zopet vpile, da orožniki ne postopajo pravilno. To je nagnilo nekega orožnika, da je hotel Ivano Podbor-šek, domačo posestniško hčer, naznaniti. Ker mu ni hotela takoj povedati svojega imena, jo je brez daljnega aretiral in jo odpeljal v Ljubljano. Peljalo jo je v Ljubljano pet žandarjev, in sicer ne po glavni cesti, ampak skozi gozd. Če bi bilo orožniku na tem, da poizve ime dotičnice, bi bilo zadosti, če bi jo bil peljal na občinski urad, kjer bi se mu bilo ime povedalo. On
pa je šel in žensko zaradi malenkostnega prestopka aretiral in odpeljal na c. kr. okr. sodišče v Ljubljani. Ko jo je sodišču oddal, ni vložil ovadbe, tako da bi morala uboga Ivana Podboršek sedeti v zaporu, dokler se orožniku ne bi bilo zljubilo napraviti ovadbo. Posredovanju vnetega župana gospoda Jakoba Dimnika se je posrečilo izposlovati pri okrajnem sodišču, da so Ivano Podboršek takoj pred deseto uro dopoldan izpustili. Gospod župan je prevzel odgovornost za Ivano Podboršek in previdni gospodje pri okrajnem sodišču so vsled tega odredili takojšen izpust. Ljudstvo je vsled tega grozno razburjeno. Posebno pa je značilno za žandarmerijo, da uganja svoje nepravilnosti takrat, ko ni zraven župana Dimnika ali pa okrajnega komisarja. Zadnjič, ko je bil komisar navzoč, se noben žandar ni upal hoditi po hišah nagovarjat delavce in delavke, naj gredo delat, in ako so ti res zadovoljni iti delat, da jih spremljajo v tovarno. Tudi par dni sem, ko je bil župan Dimnik navzoč, se ni upal noben žandar kaj takega delati.
Pa še eno iz Medvod:
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je orožniška postaja iz Medvod napravila proti Janezu Cvajnarju in Jakobu Kopaču ovadbo, ki se začne tako-le: »Delj kot traja stavka delavstva v Medvodah in Goričanah, bolj so delavci prevzetni in predrzni. Taisti prežijo po cele noči na tovarno, da bi na taisti izvršili kak van-dalizem.« Seveda je ovadba sestavljena v nemškem jeziku, ki kar mrgoli slovničnih napak. Pod to ovadbo je podpisan kot nje sestavitelj stražmojster Oberstar. Konšta-tirati moramo, da stavkujoče delavstvo doslej ni še prav nič poškodovalo tvor-niškega imetja in je bilo pridržano straž-mojstru Oberstarju dognati, oziroma videti v srca delavcem, da nameravajo izvršiti nad tovarno kak »vandalizem«! Dobro bi bilo, če bi se mož poučil iz kakega leksikona, kaj pomeni beseda »vandali-zem«. Sicer se bo o tej ovadbi, ki ima orožniško številko E-No. 704, pri sodišču pa U VI 1376/8, govorilo na pristojnem mestu in bomo stvar izročili predsedniku domobranskega odseka, gospodu državnemu poslancu Josipu Pogačniku, da posreduje pri domobranskem ministrstvu.
XIX. Mednarodni evhoristlSKi Kongres v Londonu.
London, 9. septembra.
Posebna slovesnost se vrši v Londonu. Danes se je v vvestminsterski katedrali otvoril XIX. mednarodni evharistiški kongres v navzočnosti papeževega legata kardinala Vanutelli. Nekaj posebnega! Saj se vrši kongres v proslavo sv. Rešnjega Telesa, tega središča in izhodišča katoliške vere, v prestolnici velikega svetovnega vladarstva, ki je po veliki večini pro-testantovsko! Dozdaj so evharistiški kongresi zborovali v katoliških mestih, letos pa v glavnem mestu dežele, kamor od
časa Henrika VIII. ni stopila še noga pa-peškega zastopnika. Angleška javnost zelo simpatiško pozdravlja kongres. »Times« se norčuje iz takozvane »protestan-tiške alijance«, ki si je pri ministru za notranje zadeve vse mogoče prizadjala, da bi kongres prepovedal, pa zaman. »Times« povdarja, da ima evharistiški kongres« izključno verski namen, ne pa politiškega. Kongres je priča vesoljnosti katoliške cerkve. Protestantov ne žali, kajti angleški katoličani smatrajo protestante za svoje brate v Kristusu. Mi protestantje torej — pravi »Times« — nimamo nič proti kongresu, nasprotno nas veseli, da nas je papež počastil s posebnim legatom, kar mi kot uslužni naroc. vemo ceniti. — »Daily News« opozarja, da je Angleška zdaj vzor-dežela verske tolerance. — »Daily Mail« se kongresa raduje. ker je priča sile verske ideje po celem svetu. Zagrizenci od »Alijance« so se torej do kosti blamirali.
Sredo zvečer se je kongres otvoril. Udeležba tako ogromna, kot nikoli tako. Od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov omenimo: papeževega legata kardinala Vanutelli, kardinala Grbbons iz Baltimore, kardinal Bogun iz Armagha, kardinal Fi-scher iz Kolina, kardinal Mercier iz Me-chelna, kardinal Ferrari iz Milana, kardinal Lecot iz Bordeauxa, kardinal Sam-chay Hervas iz Toleda, kardinal Mathieu, kardinal Moran in kardinal Logue. Kardinal Gruscha je poslal brzojavni pozdrav. Nadškofov je 14, med njimi zaderski, dr. Dvornik, 70 škofov, 1200 drugih duhovnikov. Pri otvoritvi v katedrali je bilo navzočih 12.000 oseb.
Kardinal Vanutelli prebere otvoritveno pismo sv. očeta. V njem izraža sveti oče radost, da se kongres vrši v Angliji, deželi duševne svobode in verske strpnosti. Odgovarja mu nadškof dr. Bourne. V četrtek se otvorijo tri sekcije, ki pričnejo z deli. Opoldne se otvori razstava prekrasnih predmetov, ki so jih katoliške žene angleške namenile sv. očetu za jubilej. Razstava vsebuje 3000 mašnih oblačil, 300 kelihov, 170 misalov. Kelihe je nabrala vojvodinja od Norfolka. Zvečer se je vršil prvi slavnostni shod, katerega se je udeležilo 15.000 oseb.
Angleška katoliška aristokracija, na čelu ji vojvoda od Norfolka, je otvorila svoje salone in prireja sijajne soareje. Visoki lordi so udeležnikom kongresa dali na razpolago svoje palače. Posebno so se v tem oziru odlikovali vojvodinja od New-castla, lady Mary Howard, markiza of Ri-pon, grof Denbigh, grof Aschbourham,
lord Talbot, lord North in dr.
* * *
Danes (soboto) se vrši v 'vvestminsterski katedrali sveta maša po bizantinskem obredu. Daroval jo bo arhimandrit grško-katoliške cerkve v Parizu Arsenios At-vich. — Vlada gre kongresu v vsakem oziru zelo na roko.
Ta sijajni kongres je najživejša priča, kako mogočna je verska, krščanska misel v času, ko jo najhujše napadajo.
hitro se je namreč narodnostna ideja vzbudila med Slovenci, se je začelo tudi pri nas ono stikanje po slovenskih jezikovnih spomenikih, in vsak, kdor je pisal nekdaj v slovenskem jeziku, je postal črez noč občudovanja vreden duševen velikan, ki si je pridobil nevenljivih zaslug itd., samo zato seveda, ker je pisal slovenski. Koliko bolj je bilo treba torej raznesti in raztro-bentati slavo onega, ki je prvi pisal slovenski! Da so se jezikoslovci zanimali za Trubarjeve in prostantovske spomenike, je umevno, in tega veselja ni treba kratiti nikomur; a da bi bil Trubar posegel v kulturo slovenskega naroda, ker je pisal v slovenskem jeziku, to pa ni res. Jezik sam ni odločilen kulturen faktor, čeprav ga mnogi smatrajo za to. Komur pa je jezik glavna stvar in vse drugo nič, ta prav lahko preide na misel, da se motivi, ki njega navdajajo, privedli tudi njegovega prednika do tega, da je pisal slovenski: kakor piše večina današnjih slovenskih pisateljev iz rodoljubja, tako je tudi Trubar pisal iz rodoljubja. Skok ni velik, pa čvrst. Tako je prišel Trubar tudi do slave slovenskega rodoljuba in celo zavednega Slovana (!), ko vendar vsak količkaj zgodovinsko izobražen človek mora vedetii da je mati narodnostne ideje med Slovani (katere seveda ne smemo zamenjavati z zavestjo politične neodvisnosti) nemška romantika, da se torej Trubarju in njegovim sodelavcem o rodoljubju in slovan-. stvu niti sanjati ni moglo. Če so slovenski protestantje vedeli, da je slovenski jezik podoben hrvaškemu, to vendar še ni ni-» kak dckaz njihovega slovanstva. Ko so ruski kozaki došli v Rezijo, so se tudi ču-
dili, ko so spoznali, da je njihov jezik po-f doben rezijanskemu narečju; zato pa veni dar nihče ne bo imel hrabrih kozaških momkov za zavedne Slovane!
Iz vseh poročil, kar nam jih je na razpolago o Trubarju, pač ne moremo sklepati druzega, kakor da je bil Trubar zvest in vnet pristaš Lutrov in najdelavnejši oproda njegov med Slovenci. To je ves njegov direktni pomen za Slovence. Indi-rektno pa moremo mi marsikaj sklepati iz njegovega delovanja, a vse kaj drugega, kakor da je bil on naš literarni in kulturni Kolumb. Za našo sedanjo književnost in kulturo nimajo protestantje prav nobenega pomena, ker niso niti verskemu nazii ranju, niti jeziku slovenskega naroda doi ločili smeri ali vsaj drugače kako vplivali na kulturni razvoj slovenskega naroda. Njihovo delovanje ne sega v kulturni slovenski razvoj, ampak poteka paralelno mimo njega. Edina vez, ki jih spaja s slovenstvom, je jezik, a po duhu in mišljenju niso bili nič druzega kakor širitelji nove vere. In ker so se vnemali tako ognjevito za nemško versko gibanje, je umevno, če se je ž njimi pečal s priznano skrbnostjo nemški pastor dr. Elze, a da bi imeli Slovenci dovolj vzroka mu postavljati spomenik, in še pred »Narodnim domom«, to ni tako lahko umevno. Trubar zasluži spomenik. pa v — iuteranski kapeli. Čudno, da se ogrevajo za verskega reformatorja ljudje, ki drugače o veri ne mislijo posebno dobro.
Pismo Boltatuga Pepeta.
<- * ffr-KtH
S "a .v
te«
sllliiili
i j 'V 1 - .<- 'f, - -< / v
•i: ■—-i -»--'/--v.-" :.»v
mm
Gespud redehter!
Tu sa pa res spet kej pameten ušti-mal, de sa
u Kravi dulin spet sejme gor prpravl. TleuKravi dulin je še ta nar bi prpravn za sejme in prefit ud kmetu in meše-tarju saj
na gre sam u Preduviču varžet, ampak maja tud druh berti neki ud tega nuca.
Če um kej bi natančnga ud tega sejma zvedu, um že še puvedu; zdej morm ta nar preh puvedat, kuku sm kej pr nekem atat upravu.
Ke m je kuharca udprla urata in sm ja prašu, če sa ata duma, je ta nar preh pu-gledala na kuhenska ura, ke je glih en fer-klc na tri kazala, pol m je pa rekla, de sm še mal prezgudi pršou, ke ub tem cajt pu navad še le kufe fruštkaja in še le pol pr en glih čez ena ura ustaneja.
Men se je prenaumen zdel, de b še ke ukul pu mest trapou, ke sm biu že tku tru-
dn, sm ja pa prašu, če žihr kar pr ne u kuhn pučakam, de uja ata ustai, ke kosu sm že, u kufehaus pa tud pu kusil na zahajam, kokr druh pisateli in literradi.
Kuharca je bla tega, kokr sm vidu, prou vesela in m je prec en štokerl pu-nudila, de nej se usedem, de na um atat spajna udnesu in tku sma se začela use sorte ment, de b preh cajt meniu.
Ta nar preh sm ja prašu, kuku je tu, de zdej ata tku douh speja, ke učaseh sa bli že usak dan u poune na nugah.
»Eh, sej tu je šele zdej en cajt, udkar sa ritar ratal,« m je rekla kuharca in s kuhunca mlek pumešala, ke je že urou, de ni šou čez. »In tu je zame strašn narodn, ke člouk na pride nekol zravn, de b cimre puspravu. Pa s na daja prou nč dupuvedat in sa strašn sitn zdej en cajt. Unkat, ke sa zvedl, de sa jh za ritarja naredi, sa bli že tku najavoln, de sma se jh usi bal in u ena mer sa gor pa dol pu cimre hudil in kričal: »Oh, kok sm biu jest naumen, de sm tku zgudi ustaju; če b jest drugeh Idi na pu-slušu in de b ceu dan spau, b biu lohka zdela ta nar mn kašn grof al pa še clu firšt, tku sm pa sam ritar!« in ceptal sa z noga ub tla, de sa usi glaži šklefetal. Ud tistga cajta pa speja du treh, štereh al kokr glih pride, kedr jh pa glih kašna trma prime, pa še prou nč na ustaneja. In snuč sa se tud zlu slabe vole ulegl in še naroči, de jh na sme nubedn bedet. Tu se mende še zmeri troštaja, de uja še kej več ratal. Sej jest jm prvošm, ke drgač sa čist dobr gespud in tud pošpasaja se rad in če b vedla, de uja zavle tega, ke znaja tku regemen-ten spat. res še kej več ratal, tu jh še ustat na pestim.«
Razstava deželne zveze za tujski promet.
Naša deželna zveza za tujski promet, pod spretnim in smotrenim vodstvom dr, Valentina Krisperja, kateri sicer zavzema v odboru le preprosto mesto odbornika, je znala porabiti veleugodno priliko, da pokaže slovanskim gostom in udeležnikom vseslovanskega časnikarskega kongresa vso krasoto naše male, a na naravnih čarih tako bogate domovine. Res, prilika je bila veleugodna, in prepričani smo, da to prizadevanje »Zveze« obrodi najboljših sadov. Slovansko časnikarstvo je tu imelo priložnost, da si vsaj v sliki ogleda najlepše dele naše dežele, obenem pa je poskrbela »Zveza« tudi za to, da je ponesel vsak udeležnik s seboj v svojo domovino spominek na dneve, ki jih je preživel na naših slovenskih tleh — zbirko slik in opis teh krajev. In slovansko časopisje se bo obenem s poročilom o kongresu spominjalo tudi naše lepe Slovenske, poživljalo svoje brate, da si ogledajo to, slovanskim potnikom še tako malo znano tudi slovansko zemljo, in prihajali bodo naši slovanski bratje med nas, da na slovanskih tleh prežive svoje proste dneve, da se med bratskim narodom naužijejc naravnih krasot, kakor jih jim nudi le malo-katera druga, tuja zemlja. Prišli bodo in spoznali, da sta slovenski narod in zemlja, ki biva na njej, vredna, da se spoznavata, čislata, čuvata ter obranita in ohranita. S tem pa je »Zveza« dosegla svoj namen.
Da pa preidemo k razstavi sami.
Slovanski časnikarski kongres se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma«, in to dvorano je vešča roka domačih umetnikov izpremenila v pravo galerijo slik.
Pred veliko cesarjevo sliko, kjer je bil prostor namenjen predsedništvu kongresa, stoje štirje mlaji, na njih venci, obešeni na slovenskih trakovih, streho temu improviziranemu baldahinu pa tvori slovenska trobojnica. Na obeh straneh balda-hina stoječi steni sta okrašeni s pristno narodnimi venci iz »suhih rož«. Kot častna straža sta pred baldahinom dva glasnika v starodavni belokranjski narodni noši in s kranjskim grbom na sulici.
Na pročelni in ozadnji steni dvorane je čitati v ruskem, slovenskem, poljskem in češkem jeziku napis »Slovanskim časnikarjem deželna zveza za tujski promet v Ljubljani«, delo akademičnega slikarja Gasparija, v vencu planinskih cvetlic v ozadju pa: »Planinski pozdrav«.
Ozadje tvori velika slika akademičnega slikarja Marka Rašice: fantazija mogočnega, v nebokipečega gorskega velikana. Desno od te slike je Klodičev »Tri-, glav«, M. Koželjeve »Savinjske planine, Magoličevo »Bohinjsko jezero« in Ger-movo »Belopeško jezero«. Na levi ste Groharjevi »Ljubljana« in »Triglav«, ki ste bili že razstavljeni v Londonu, in dve izmed novejših del istega umetnika, »Kmetska koča v Bohinju« in »Stare fužine v Bohinju« v tako imenovani »Spach-i tel«-maniri. Od drugega domačega umeti nika, Srečka Magoliča, vidimo tu krasna »Savinjske planine«, v čarobnem svitu, od Marka Rašice pa dve večji in dve manjši sliki z »Bleda« in »Bohinskega jezera«. Poleg teh originalnih slikarskih del je videti 12 slik narodnih noš iz nekdanje »Car-niolae« in krasen izber fotografičnih del, ki predstavljajo najlepše predele našega gorskega sveta: »Sedlo Hribarica«, »Češka koča«, »Izvir dolinjske Save«, »Aljažev dom«, »Triglav s Kredarice«, »Vrata s Triglavom«, »Triglavsko jezero«, ^Triglav iz Bohinja«, »Razor«, »Triglav«; po-
»Ja, če je tku, pol je pa res še ta nar bulš, de jh pestema spat, de jh na uma raz-kačl,« sm jest reku in sm se prpravlu, de b šou.
»Prou maš, Pepe, kar pustma jh, sej mende nimaš nč kej pusebn gvišnga iz nim za guvort; če b pa glih rad iz nim guvuru, t um pa pošta puslala, kedr uja pu konc.«
»Glih prou gvišnga nimam iz nim za guvort, sam vošt sm jm mislu, ke sa ritar ratal, druzga nč.«
»Tist je pa bi pametn, de pestiš, ke iz tem jh uš sam zdražu, čc jm uš tu u misu jeniau, de jm u še bi žou, de nisa že ud ne-kdi še dle spal in tku več dustujanstu du-scgl. Ce s se za toj vušil kašnga tringelta troštu, t pa raj jest dam tlela tala kuri be-der, pa ga snej na zdrauje našga gespuda, pa u use glih dobr.«
»Maš tud prou!« sm reku kuharc, stla-ču u pupir zavit kapital kuri bedcr in sm šou. Kedr jh um pa glih ke na cest sreču, jm um pa tekat vosu, če na uja dremal. Sej vušil uja mende u usakmo cajte za dobr gor uzel ud
tem slike Kranja, Ljubljane, Bleda, Bohinja skega jezera, Bohinjske Bistrice ter Poi stojinske jame. Pozabiti ne smemo krasno uspelih slik udeležnikov jubilejnega izpre-voda na Dunaju, Gorenjcev in Gorenjk, kranjskih kmetskih godcev, kranjskega pastirja (dve sliki), Kranjca in Kranjice ter pastirja z bisago. Pripomniti je treba, da so te fotografije večinoma vse v velikosti 60X70 in vse naravnost umetno izdelane.
PoJeg teh slik pa je na razpogled vsa sila reklamnih predmetov, s katerimi skuša »Zveza« seznanjati vnanji svet s krasotami naše domovine. Tu najdeš vsakovrstnih albumov s slikami naših krajev, potem časopisov v reklamne svrhe, razglednic, raznih reklamnih brošur, manjših fotografij itd. Omeniti moramo tudi dveh ljubkih oprav, miza s stoli in naslonjačem, narejenih iz protja, kakor jih je list »Promet in gostilna« pred kratkim toplo priporočal.
Ob otvoritvi razstave povodom slovanskega časnikarskega kongresa je dala »Zveza« po dveh, v krasno gorenjsko narodno nošo oblečenih gospicah, Milki Ma-goličevi in Ivanki Srakarjevi, razdeliti udeležnikom kongresa album slik in opis naših krajev, isti gospodični, z dvema pristnima »Starokrakovčanoma« sta pa tudi gostom razdeljevali razglednice in dajali pojasnila. Poleg že imenovanih gospodov, ki so sodelovali pri razstavi, moramo še omeniti, da je mnogo pripomogel k uresničenju celega načrta deželni odbor kranjski, stolno mesto Ljubljana in Planinsko društvo, knjigoveznica »Katoliške tiskarne« ter konsorcij lista »Promet in gostilna«; izmed posameznikov pa gg. Ivan Mathian, arhitekt, c. kr. dvorni založnik in lastnik tovarne pohištva, Avgust Bert-hold, umetni iotograf v Ljubljani, Franc Pavlin, fotograf na Jesenicah, Aleksander Gotzl, izdelovalec okvirjev, Ivan Bonač, lastnik tovarne za kartonažo, in Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Ljubljani. Kakor pa smo že rekli, gre glavna zasluga na tako \ rlo uspelem skupnem delu v prvj vrsti g. dr. Valentinu Krisperju, kateri je z drugimi vred tu pokazal tudi onim, ki dosedaj morda niso zaupali bogvekaj »Deželni zvezi za tujski promet«, kako ogromno delo se da izvršiti v kratkem času, ako se ga človek poprime z ljubeznijo in navdušenjem za dobro stvar. Zaključujemo z željo, da bi »Zveza«, ki je pokazala ,kaj zmore, tudi še nadalje tako čvrsto korakala naprej k svojemu cilju!	—o—
Avstrijski protialkoholni shod.
Izšel je sledeči oklic:
Vsi moderni kulturni narodi so izpo-znali, da je važen boj proti alkoholizmu in da ga nalaga neodložljiva dolžnost. Do-gnano je, da se trajno zavirajo stremljenja za socialni razvoj, za izboljšanje delavskega položaja, če se ne posreči, da se otrese trinoštvo pijančevanja.
Prejšnji rodovi so sodili, da zadostuje boj proti žganjepitju in proti pijančevanju zanemarjenih ljudskih slojev. Napredujoča veda glede izpoznanja bistva o vplivu alkohola in praktiške izkušnje narodov, ki so cele rodove zaostali v boju proti alkoholu, so pa dokazale, da se mora temelj alkoholnega boja razširiti. Pokazalo se je, da se žganje le po stopnjah, ne pa po bistvu razlikuje od drugih vpijančljivih pijač. Vemo, da izrazito pijančevanje ne škoduje le samo ljudskemu zdravju, marveč še večje zlo so splošno razširjeni pijanski običaji.
Moderni protialkoholni nasprotnik mora zato izpremeniti vojni načrt. Ne napada več samo nezmerno vživanje vpijančljivih pijač, marveč se vojuje tudi proti tradicijam, zgledom in sugestiji, kar vse povzroča, da je postalo vživanje alkohola navidezno neizgobino za življenje. V vseh slojih, med bogataši in reveži, pri visokih in nižjih, dobimo vkoreninjen predsodek, da brez vživanja alkohola ni mogoče veselje do življenja. V šampanjcu bogataša vidi propali žganjar vzor, ki ga ne more doseči in s katerimi se opravičuje. Glede na navedeno naziranje so postale alkoholne koristi moč, ki se ji vklanjajo le pre-radi javno mnenje, postavodaja in uprava. Proti javnemu mnenju mora biti naperjen naš boj, da pridemo korakoma do uspešnih sredstev v postavodaji in v upravi. Alkoholu, »domačemu človekovemu sovražniku«, kakor ga je izborno označil neki avstrijski minister na dunajskem protialkoholnem kongresu, bodi boj.
Na protialkoholnem torišču lahko skupno sodelujejo ljudje različnih svetovnih in življenjskih naziranj, če jim je pri srcu vzdržanje in poglobitev kulture. Z raznih perspektiv sc lahko zavzamemo za to. Higijenik in zdravnik v prvi vrsti vidi škodo, ki jo povzroča zdravju alkohol. Misli na bolezni, ki jih naravnost povzroča pijančevanje, še bolj na važnejšo zmanjšano odporno moč proti vsem boleznim, na degenerajoče vplive glede na potom-
stvo, ki jih povzroča alkohol. Možje krščanske karitas in socialne pomoči vidijo podobe, ki uničujejo delomržnost, rušijo rodbinsko življenje, vse posledice za žene in otroke. Organizirani delavec misli na mogočno pomoč, ki jo da lahko alkoholna abstinenca v razrednem boju. Različna so pota za dosego smotra, a skupni namen je prepričanje, da je nenadomestljiv temelj vsakega socialnega napredka telesno in duševno zdrav, krepak človek, ki se zaveda svoje dolžnosti in ki ga moramo obvarovati alkoholne nevarnosti.
Priprosta resnica leži izven bojev po-litiških strank in narodov. Glede na to kličemo na pomoč vse izvoljene ljudske zastopnike vseh narodov po avstrijskih po-stavodajalnih zbornicah in vse može, ki imajo v rokah veliki upravni aparat, duhovnike, učitelje in zdravnike, sodnike, umetnike. Vse, kar socialno čuti in se trudi za boljšo bodočnost, ženske in moški, mlado in staro, je poklicano, da sodeluje.
Medtem, ko je napredovalo po drugih deželah protialkaholno gibanje in doseglo uspehe, je pa v Avstriji zaostalo glede na uspehe, ki so se pričakovali po kongresu 1. 1901. Ne manjka poizkusov, položil se je marsikak temelj, povsod dobimo navdušene može in žene, ki neutrudno delujejo, a prerazcepljeni so, preslabi, da bi nasprotniku vzeli resno uspehe.
Manjka zveze za razcepljene sile. Skupno moramo poprijeti, da ustvarimo širši temelj za naše gibanje. Delo hočemo izvršiti v polni luči javnosti. Hočemo zopet spomniti na to, da pomenja protialkoholni boj kulturne namene, da zlomimo brezbrižnost državnih sil postavodaje in uprave, kakor tudi časopisja.
Zato se sklicuje na Dunaju splošni avstrijski protialkoholni shod.
Shod se prične 12. oktobra. Priglasitve na »Central Geschaftsstelle osterrei-chischerAlkoholgegner-Vereine, Dunaj,.I., Spiegelgasse 19.«
Razpor v nemJkl socialni demo-Hraclll.
Na socialnodemokraškem provincial-nem shodu za Šlezvik-Holštajnsko je nedavno poslanec I.egien, voditelj socialno-demokraške strokovne organizacije, dejal, da je verjetno, da se v stranki pojavi razpor. Ce tako govori odličen poslanec stranke, je gotovo položaj resen. Vzlic temu pa ne verujemo, da bi se socialnode-kraška stranka na Nemškem res razcepila. Spor je, kakor znano, vsled tega nastal, ker je badenska socialnodemokraška frakcija v deželnem zboru glasovala za proračun, kar sta osrednje vodstvo v Be-rolinu in osrednje glasilo strankino »Vor-wiirts« označili za izdajstvo in zatajitev temeljnih načel socialne demokracije. Toda z Badenci je potegnila cela južnonem-ška socialna demokracija, ki je več ali manj pod vodstvom monakovskega von Vollmarja. Listi so vsi razdeljeni, ti za juž-nonemške, drugi za severonemške socialne demokrate, oziroma za Bebla. Polemika je huda; zlasti »Leipziger Volkszei-tung«t za »Vorwartsom« najvplivnejši socialistični list, razliva po svoji stari navadi cele golide gnojnice na »izdajavske« ba-denske, bavarske in wiirtemberške sodru-ge, ki pa tudi ne ostanejo dolžni krepkega odgovora. Kakor se zdaj poroča, je na Badenskem in Bavarskem 95 odstotkov vseh socialnodemokraških organizacij odobrilo taktiko južnonemške demokracije in obsodilo osrednje berolinsko vodstvo.
Stvar je torej res huda. Enaka nevarnost, da se socialnodemokraška stranka razcepi, je bila leta 1899 na strankarskem shodu v Halle-ju, ko sta prvič trčila skupaj Bebel in Vollmar. Vollmar je že takrat zastopal načelo, naj se načela zapostavijo za tem, kar je v danem položaju dosegljivo. Na tem shodu je nameraval Oertel predlagati, da se Vollmarova taktika ostro obsodi. Bebel je bil za to. Socialni demokrati so dolgo disputirali. Vollmar, sit dolgih govorov, stopi k Beblu in ga vpraša: »Ali boste svoj predlog vzdržali?« Bebel: »Da!« Vollmar: »Dobro — pa se razcepimo!« Bebel ni mislil, da so tako daleč prišli, zato je šel z Vollmarjem v postransko sobo, kjer sta se nekako četrt ure menila med seboj. Uspeh: Oertel je izjavil, da svoj predlog umakne. Tako se je stvar poravnala.
Zdaj je, soditi po pisanju socialističnih listov, stvar še resnejša. »Vonviirts« oznanja očit svoj boj in napoveduje, da se bo na letošnjem strankarskem shodu v No-rimberku korenito pomedlo z izdajavskimi rcvizionisti, ki, mesto da bi sc borili za vdejstvenje socialnodemokraške države bodočnosti, sklepajo kompromise z meščanskimi strankami. Toda do razpora ne bo prišlo. Socialna demokracija v Nemčiji je dobro organizirana. Vrhtega pa ima strankino predsedstvo v rokah vse liste:
razpolaga z uredniki, tajniki, ekspedijenti itd. V deželnih organizacijah gospodarijo po večini pokorni sluge strankinega vodstva. Tudi denarja ima vodstvo na razpolago, južnonemška socialna organizacija pa ne. Odcepila bi se lahko le, ako bi šla z njo strokovna organizacija. Legien je predsednik strokovne komisije; sklepati po tem, kar je govoril v Šlezviku, ima za seboj svoje ljudi (dva milijona) ali pa vsaj velik del. Strokovna organizacija bi kmalu bila proti radikalnemu berolinskemu strankarskemu vodstvu, ker je strokovna organizacija za pametno delo, strankino vodstvo pa za puste Marksove teorije.
Najbrž pa iz celega spora ne bo nič, ampak bodo v Norimberku revizionisti od radikalcev prevpiti in se bodo strankini disciplini na ljubo lepo udali.
Borza dekiUKlh trgovcev.
Borza dekliških trgovcev je Ogrsko; tako piše list »Bukowinaer Volksblatt«. Na kongresih, katerih namen je borba proti kupčiji z dekleti, in na shodih v obrambo židovstva, se je večkrat i z židovske i s krščanske strani priznalo in konstatiralo, da so Zidje prvi in skoraj edini trgovci z dekleti. Nebrojne aretacije teh kupčeval-cev in neštevilne sodne obravnave so potrdile to nesramno dejstvo, katero imenuje židovski pisatelj dr. Nordau največji madež človeške zgodovine, posebno pa židovstva, in ki ima svoj izvor edino le v najnizkotnejši, najbrezobzirnejši in najne-sramnejši pohlepnosti.
Ogrske oblasti so dolgo časa zakrivale obe očesi, da ne bi videli te proklet-stva vredne kupčije. Časopisje je tudi molčalo. Šele ko je inozemstvo z ostro kritiko posvetilo v ta mednarodni svinjak, se je tudi zganila vest ogrskih oblasti. Niso se samo spomnili, da je bil pred 30 leti Thaiss, tedanji policijski šef v Budimpešti, največji agent dekliških trgovcev, temveč so kazali tudi s prstom na druge višje policijske uradnike, o katerih se je govorilo, da so v zvezi s to čedno družbo trgovcev s sužnji. V znani tožbi bivšega justičnega ministra Polonyija proti poslancu Lengye-lu — ki je tudi sam Zid — je dokazal le-ta, da je židovski minister kot odvetnik nagrabil svoje premoženje in bogastvo s pokroviteljstvom dekliških trgovcev.
Zločini trgovcev z dekleti vpijejo, ali piavzaprav, smrde do nebes. Tako se poroča iz Budimpešte, da so ogrska kmetska dekleta, katera so prodali v Budimpešti, pisala grozna pisma svojim staršem, ali ko so jih začeli iskati, so že izginila. Pred par tedni je iz Ogrske brez sledu »odpotovalo« deset dvanajst- do štirinajstletnih deklic. Cela vrsta delavk v budimpeštan-skih tiskarnah je postala žrtev organizirane kupčije z dekleti. Dekliški trgovci so imeli celo v eni najboljših kavaren v glavnem mestu, v kavarni »New York« svojo zalogo, katero je pred par tedni policija izsledila in odpravila. Artistovski agent Ivan Antonyi je ustanovil navidezno šolo za gledališke igralce, v kateri je mlade deklice izobraževal v »umetnosti« in jih potem prodajal nemškim tingel-tanglom in inozemskim tolerančnim hišam.
Zida Samuel Nyiszieg in Malvin Kis, ki sta bila pred kratkim obsojena radi kupčije z dekleti, sta bila dobavitelja za kazine in kavarne v dunajskem drugem okraju (Leopoldstadt) in njune žrtve so bili nedolžni otroci najnežnejše starosti. V Braševem so dali meseca majnika pod ključe Efraima Jakoba Weinsteina, ravno ko je hotel odpraviti enajst deklic s Sed-mograškega v Carigrad. Deklice so bile naročene za turške hareme. Ta čifut ima 200.000 K letnih dohodkov. Odpošilja »blago« tudi v Azijo, večinoma pa v Egipet. Za vse to pa je bil obsojen le na dva meseca!!
Pred kratkim je bil budimpeštanski hišni posestnik Moric Neumann radi dekliške kupčije obsojen le na dva meseca zapora in 600 K kazni. Neumann se bavi z dekliško kupčijo že več let in je hotel odpraviti dve mladi deklici v Sarajevo. Ta Zid je z vso južno Ogrsko in Balkanom v »kupčijški« zvezi. Njegova rodbina ima v Velikem Bečkereku, Reki, Zala-Egerszc gu, Kaniži, Temešvaru in Sarajevem javne hiše, in policiji se je posrečilo zajeti njegovo obsežno korespondenco, v kateri imenuje svoje žrtve vedno le »pečenko«.
Lahko se reče, da samo v Budimpešti izgine vsako leto brez sledu sedem do osem tisoč deklet, na celem Ogrskem pa naraste to število na 15.000 — samih žrtev te nesramne kupčije. Povdarjati je treba, da je vzrok takemu silnemu razširjenju te sramote iskati v ogrskem postavodajal-stvu, kajti ogrski kazenski zakon smatra kupčijo z dekleti le za — prestopek in do-i loča največjo kazen na dva meseca zapora in 600 K globe. Pomočki zapeljivcev so večinoma mali oglasi v židovskih listih. Poleg tega imajo dekliški trgovci popolno trgovsko organizacijo in svoje lastno narečje.
209.
12« septembra 1908«
Na Ogrskem so izsledili v 32 mestih 53 dekliških trgovcev. Blago prve vrste se odpošilja v Ameriko, druge vrste na Francosko, Nemško, v Italijo in Turčijo. »Izvržek« ostane za »domače potrebe«. V Aleksandriji je sedaj 600 ogrskih deklet, v Argentiniji 688 v robstvu sramote. Vsi ti podatki so najnovejši. Med dekliškimi trgovci, ki so bili kaznovani zadnja leta in so opravljali svoj posel »na debelo«, se čitajo sledeča značilna imena: David Auer-bach (Dovidl), Srule Verscheubaum, Meni d! Eidotter, Chajem Krankenfreund, Ester Schupfenfang, Mardochai Rosenduft, Eli-zier Tulpenfeld, Oedaijle Veilchenduft, Leizer Tenzerles, Veitel Aschloch, Schmul Kanalgeruch in Abraham Afterduft.
Žal, da prošlo leto ustanovljeni ogrski narodni odbor proti dekliški kupčiji ni še dosegel skupnega delovanja z inozemskimi odbori in z ogrskimi policijskimi oblastmi, vsled česar irna tudi šele malo uspehov. Splošno pa kaže družba na Ogrskem zelo malo zanimanja za to veliko socialno vprašanje.
AVSTRO - OGRSKA.
Cesar.
Cesar je zaprisegel ll. t. m. dopoldne v Budimpešti novoimenovane tajne svetnike barona Raucha, Gezo Bernatha in grofa Pavla Festeticsa, kakor tudi banja-luškega metropolita Popoviča. Po zaprisegi jih je zaslišal v avdijenci.
Bosansko vprašanje in Nemci.
Bivši trgovinski minister dr. Baern-reither je prepotoval Bosno. Zdaj piše brošuro o svojem potovanju. Baenreither izjavlja, da se bo vršila pred delegacijskim zasedanjem konferenca nemških delegatov. Upa, da se dogovore nemški delegati glede na Bosno tudi z delegati ostalih strank, kakor so se že svoj čas večkrat neobvezno dogovorili o postopanju z ogrskimi delegati. Sodi, da vlada še ne predloži zakonskega načrta o bosanski samoupravi, ker sklepajo delegacije zgolj o proračunu. Delegacije se bodo obširnejše pečale z bosanskimi razmerami glede na podelitev turške ustave. Delegacija mora zahtevati od vlade pojasnila, da si sama ustvari pravo sliko o razmerah. Baenreither obžaluje, da so se zadnja leta tako malo pečali z bosanskimi razmerami, ker so bili poklicani možje preobloženi z drugimi vprašanji. Nemci le pozdravljajo bosanske in hercegovske razmere, ker so povsvod uvedli nemščino kot upravni in službeni jezik. Nemci sodijo, da mora priti
"stava-	. ,i
Čehi in Nemci.
Dne 28. t. m. imajo skupno posvetovanje nemški župani in nemški poslanci z južnega Češkega. Posvetovali se bodo, kako ustaviti češko prodiranje. Hebski mestni svet je sklenil oster protest, ker je bil premeščen češki sodnik Kromus na mesto sodnega tajnika dr. Wenzla.
Olajšave pri orožnih vajah deželnih brambovcev.
Uradni dežlnobrambovski list objavlja odlok deželnobrambovskega ministrstva, ki odpravlja orožne vaje onim vojakom, ki služijo enajsto in dvanajsto leto, izjemoma deželnobrambovskega polka št. 4 in pa obeh strelskih polkov.
Prva srbska mesna pošiljatev na du-
,	najski trg.
Štirje vagoni zaklanih prešičev, 189, iz Srbije so došli na Dunaj. Predno so jih zaklali, so jih pregledali živinozdravstve-ni organi. Na Dunaju niso dopustili na trg treh prešičev, ker se je meso pokvarilo.
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Vlada ne namerava podati o jezikovnem načrtu v zasedanju češkega deželnega zbora nikake izjave, ker je ministrski odbor dozdaj rešil šele prvo branje načrta. V prvi seji češkega deželnega zbora predlože zakonski načrt o izpremembi deželnega in deželnega volivnega reda. — Nemci ustanove najbrže v češkem deželnem zboru skupen klub. Gotovo je že zdaj, da ustanove nemški agrarci in nemška ljudska stranka »Nemško narodno zvezo«, ki ji pristopijo tudi štirje divjaki.
Čehi naročajo vodovodne cevi na Francoskem.
V	Radocimu blizu Prage napravijo 4 kilometre dolg vodovod. V razpisu za oddajo del se stavlja pogoj, da mora podjetnik naročiti vodovodne cevi pri francoski tvrdki v Pont-a-Moussonu. Posvetovanje tajnikov trgovskih zbornic.
V	Pragi se vrši zdaj po trgovinskem ministrstvu sklicana konferenca tajnikov trgovinskih zbornic in pa obrtnih referentov deželnih vlad.
za izboljšanje položaja uradnikom in uslužbencem državnih železnic 10 milijonov kron, in sicer 8,300.000 K iz onih 80 milijonov kron, ki jih je dovolila zbornica koncem poletnega zasedanja, 1,700.000 K se pa izkaže v proračunu za leto 1909, Zato se večina izboljšanj izvede 1. oktobra t. 1., manjši del pa 1. januarja 1909. Dovoljene vsote se sledeče porazdele: Izboljša se sistemiziranje in pomnože se osobito mesta VII. činovnega razreda. Inšpektorji postanejo enakopravni z državnimi uradniki enakega činovnega razreda, za kar porabijo 50.000 K. Uradniki, ki morajo nositi uniformo, dobe uniformski pavšale letnih 120 K, za kar se porabi 40.000 K. Za uradnike, poduradnike in uslužbence se uvedejo sledeča izboljšanja: Enotne postavke pri vračunanju natural-nih stanovanj se znižajo za 20 do 30 odstotkov, za kar porabijo 60.000K. Uredi se stanarina v mestih, kjer znaša manj, kakor aktivitetna doklada državnih uradnikov, zviša se nočna doklada prometnim uradnikom v dispozicijskih postajah na 2 K, za brzojavne uradnike na 1 K, za ostale na l K 50 h, oziroma 75 h. Kjer že obstajajo nočne doklade, se zvišajo na 1 K 50 h, odnosno 75 h. Osobje, ki sestavlja vlake, tudi dobi nočne doklade, ki bodo stale 50.000 K. Postajni načelniki dobe funkcijsko doklado, za kar porabijo 380 tisoč kron, nadalje bodo dobili potne pavšale uslužbenci za vzdrževanje proge od 1. oktobra t. 1., kar bo stalo 22.000 K. — Strojni mojstri dobe mesečno doklado 40 K, kar bo veljalo 80.000 K. Vožne pristojbine spremljevalnega in lokomotivne-ga osobja se zvišajo za 20 odstotkov, kar bo stalo 2 milijona kron. Nadalje dobe doklade blagajniški in kalkulacijski uradniki letnih 702 do 144 K, za kar bodo potrebovali 230.000 K. Za preiskovanje kotlov se dovoli po 10 K. Končno se omogoči po-množitev dopustov in se poenačijo urad. ne in službene ure. Za izboljšanje avtomatičnega napredovanja v službi se namerava izdati 1 milijon, za povišanje dnin in za ureditev nadur po skladiščih pa dva in pol milijona kron.
TURČIJA.
Odpoklicanje reformnih orožniških častnikov. — Klub izgnancev. — Nemiri v Ipeku.
Velevlasti se pogajajo, da odpokličejo iz Makedonije reformne orožniške častnike. — Nekdanji politiški izgnanci so ustanovili klub, ki ima že 4000 članov, a upajo, da poskoči število članov na 18.000. — V Ipeku so izbruhnili nemiri. Hilmi paša je odposlal vojake v pobunjeni okraj.
MINISTRSKI GOLJUF.
Iz Kodanja poročajo, da je bivši danski minister Alberti ogoljufal kot ravnatelj kmečke hranilnice kmete za več kot 10 milijonov kron. Vse se čudi, zakaj je rabil toliko denarja, ker ni razkošno živel. Kralj ni mogel verjeti poročil o goljufijah. Baje je tudi kralja opeharil za cel milijon, ki mu ga je posodil. Alberti je bil, predno je postal minister, v Kodanju advokat. Star je zdaj 58 let. Sicer so pa čivkali že vrabci, da v kmečki hranilnici ni vse tako, kakor bi moralo biti. Saj je defravdiral dr. Alberti 14 let! Dasi so ga zaradi goljufij napadali po listih, je občeval v najboljši kodanjski družbi in na dvoru.
NOVI ITALIJANSKI POSLANIKI.
Italijanski dunajski poslanik postane menda knez Frasso Dentice, dunajskega italijanskega poslanika, vojvoda Avarno, premeste v Berolin.
TOLSTOJ ČASTNI ČLAN PETERBUR-ŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Peterburško vseučilišče je sklenilo, da imenuje Tolstega za častnega člana peter-burškega vseučilišča.
PRUSI PONEMČUJEJO POLJSKA IMENA.
Prusko notranje ministrstvo je iznašlo novo sredstvo po mažarskem vzorcu, da fabricira iz Poljakov Nemce. Inozemski Poljaki, ki bodo hoteli postati nemški državljani, si bodo morali nadeti nemška imena, če so za Nemce njihova poljska težko izgovorljiva. Seveda, da bodo Prusi gledali na to, da bo vsako poljsko ime težko izgovorijivo za Nemce.
CARJEVI POTOVALNI NAČRTI.
»Petit Parisien« poroča: Car obišče predvsem angleškega kralja Edvarda v Osbornu, nato obišče cesarja Franca Jožefa 1. in se poda v Neapolj, kjer se snide z italijanskim kraljem Viktorjem Emanue-lom. »Martin« poroča, da obišče car tudi Failieresa.
Izboljšanje uslužbencem državnih železnic.
BOMBNI NAPADI V BARCELONI.
V Saragozi so zaprli 22-letnega Jeana Melicha, ki jc priznal, da je položil svoi-čas v Barceloni bombo.
SKLICANJE HRVAŠKEGA SABORA.
»Hrvatski« poročajo iz Budimpešte, da v prvi vrsti zahteva minister Josipo-vič, naj bi se sklical sabor. Isti da ima že naslednika banu Rauchu, in sicer v nekem politiku izven strank, ki mu je pa hrvaško-srbska koalicija naklonjena. — Poslanec Stjepan Radič predlaga v svojem »Domu« radikalen korak, ako ne bo sabor do 1. oktobra sklican. V tem slučaju naj bi se poslanci sešli v posvetovanje in sklenili, da se pošlje k Njegovemu Veličanstvu de-ptitacija, ki bo prosila, da se sabor takoj skliče. Če bi vladar odposlanstva ne sprejel ali prošnje ne uslišal, naj izdajo vse stranke skupen proglas narodu, da je prenehala med kraljestvima Hrvatsko in Ogrsko vsaka ustavna zveza, da hrvatski sabor ne bo pošiljal več delegatov v Budimpešto in se ne bo več pogajal z delegati ogrskega državnega zbora, nego smatral kraljevino hrvaško kot samostojno in neodvisno deželo v okvirju monarhije in njenih skupnih zadev. ARETACIJE SRBOV NA HRVAŠKEM.
Ponoči od 10. na 11. t. m. so v Skra-du, okraj Vojnič, preiskali stanovanje uči» telja Petra Petroviča, istega aretirali in iz* ročili zagrebškemu sodnemu dvoru. Našli so bili neko cirilično razglednico in več srbskih zastav. Ta aretacija je v zvezi s hišnimi preiskavami v Vrginmostu, kjer je pričakovati tudi več aretacij. — V Bo-viču, kamor je dospel državni' pravdnik Accurti iz Zagreba, so zaprli tajnika srb. ske kmečke stranke, Gjorgja Jovanoviča, in mu zaplenili mnogo pisem, ki baje kompromitirajo poslanca Svetozara Pribiče-. viča. — V Kirsiču so zaplenili učitelju Sruiču pisma, brzojavke in neke knjige. — V Vrginmostu so isto storili pri učitelju Momčiloviču. Govore, da bodo nekateri od teh aretirani in oddani zaradi veleiz-daje v Zagreb. — V »Srbski tiskarni«, kjer se tiska »Srbobran«, se je zopet vršila preiskava.
Dnevne novice.
+ Mladeniški shod na Notranjskem.
Ze pred meseci se je sprožila misel o skupnem shodu notranjskih naših izobraževalnih društev, a razne slavnosti so bile na potu. Živahno letošnje gibanje pa je do-vedlo notranjske mladinoljube do sklepa, da naj bi se v septembru priredil splošen sestanek zavednih in poštenih notranjskih mladeničev. Pri tej priliki naj bi se položil temelj mladinski organizaciji po vsej Notranjski. Dasi bo prvi sestanek imel le bolj znak večjega skupnega izleta v Cerknico,' znano po svojem čudovitem jezeru in bližnjem divje-romantičnem Škocijanu, vendar bo gotovo velepomemben radi tega. ker bo to prvi splošni sestanek dobre notranjske mladine. Ko se probuja mladina drugod, ne sme v tem zaostati toli slav-ljena naša Notranjska. Tudi notranjski fantje se morajo spoznati od blizu in se navdušiti za skupno delo sebi in celemu narodu v prid. Notranjska bodi res zavedna, zavedna v krščanskem smislu. V tej smeri se mora zganiti in organizovati vsa notranjska mladina, moška in ženska. Doslej bolj pozabljena se mora sama dvigniti in dokazati, da hoče biti kos težavni' nalogi, ko hoče pred vsakomur braniti vero očetov in milo svojo, dasi kršno Notranji sko. — V ta namen torej, da se medsebojno spoznajo in trdno organizujejo na temelju krščanskih vzvišenih misli kot neuklonljiva bojna četa, se zbero notranjski mladeniči dne 27. t. m. v prijazni Cerknici. Letos tukaj, drugo leto drugje in tretje istotako, dokler se ne prebudi vsa notranjska mladina in ne zagori za lepe svoje vzore. Od Idrije in Vrhnike, iz Menišije in od Pivke ter vinorodne vipavske doline naj se zbero mladeniči v čim večjem številu na svojem mejdanu. Vsa izobraževalna notranjska društva naj skrbe za obilo zastopstvo. Povsod na delo in agitacijo, da se zdramijo vsi! — Shod bo obsegal: dopoldne ob pol 10. uri skupen obhod po trgu, potem sv. maša, ob 11. uri zborovanje. Popoldne telovadba ali izlet v bližnji Škocijan, če bo lepo vreme, sicer pa bodo igralci izobraževalnega cerkniškega društva igrali igro udeležencem na čast. Podrobnejši in natančnejši dnevni razpored se pravočasno objavi. Radi reda naj se blagovoli naznaniti iz vsake vasi število udeležencev in zastopstvo društev, zlasti če se udeleže tudi z zastavo. Število udeležencev je potrebno radi skupnega kosila! Vse prijave in vprašanja naj se pošiljajo na g. Antona Lavrcnčiča, kapelana v Cerknici, ali g. Jos. Puntar-ja, cand. phil., Uncc, do 22. ali vsaj do 23. septembra.
+ Svobodni »misleci«. Framasonska organizacija »Svobodne misli«, to kotišče in gojišče proticerkvenih laži in brezver-stva, je porabila shod slovanskih časni-
karjev, da se pokaže na Slovenskem. »SI. Narod«, ki pri vsaki priliki pripoveduje, da nikdar vere ne napada, je glasilo te naravnost ateistične družbe. V »Narodu« tako izpovedujejo svoj program:
»Svobodna Misel je kulturna organizacija, kjer se združujejo na skupno delo vsi sloji, od priprostega delavca, organiziranega v socialnodemokratičnih vrstah, do buržuazije in znanstvenikov, od izobraževalnih društev do vsakovrstnih naprednih organizacij. Svobodomiselci pravijo: Vsak, kdor se odkrito priznava nasprotnikom katolicizma, kdor si hoče stvariti svetovni nazor, ki odgovarja znanstvu in razumu, je naš sodelavec. — Klerikalci se bijejo na prsi, trdeč, da verujejo resnično v svoje nauke in malike, dasi ni dvoma, da je to le pretveza in hiin-ba. Svobodomiselci priznavajo odkrito, jasno in odločno to, da ne verujejo v katoliško malikovanje, da so odločni proti-klerikalci, protikatoličani! Kdor se je že odrekel katoličanstvu, komur je na tem, da se nropagira protikatoliško gibanje ter se razširi »Svobodna Misel« tudi pri nas, naj podpira protiklerikalno časopisje in knjige ter naj pristopa v vrsto svobodo-mislecev!«
Tak je torej program novodobnih antikristov, ki pravijo, da bodo krščanstvo iztrebili in svoje konfuzne misli svetu vsilili. Kje so stari liberalci dr. Tavčarjeve šole? Šli so, ni jih več, mladina je vrgla njihovo polovičarstvo čez krov, in oznanja najradikalnejši boj ateizma proti vsaki verski misli. In žena dr. Tavčarjeva je demonstrirala s tem, da je kot zastopnica ženstva te nove vrste prisostvovala, ko se je »svobodomislec« norčeval iz starih liberalcev in jih zaničeval ter oznanjal najbolj divji boj proti katoliški veri. Jasno je, da so se ljudje, ki se udeležujejo takih shodov, sami črtali iz vrst katoličanov, izobčili so se sami iz krščanskega sveta. In kdo so ti novi apostoli »svobodne misli»? Predvsem bivši študentje. Glavno besedo je imel bivši filozof I v a n L a h , ki je do najnovejšega časa pridno hodil okoli kanonikov in s honorarji »Družbe sv. Mohorja« dobil sredstev, da je postal tako »svobodomiseln«. Za tega bivšega študenta sploh vse krščanstvo ni drugega kot bajka. Kvasil je strašne reči o srednjem veku, o razvoju in napredku. Pravijo, da bo obesil svojo filozofijo na klin in da vstopi na ljubljanskem magistratu. To bo zopet lepa pridobitev za magistratno zbirko filozofov. Sklical jih je L o t r i č iz Železnikov, dalje so bili v predsedstvu Berce, Gruden, Iv. Novak in Zalar. Lotrič je učil: »Pogoj za pristo-pitev k organizaciji svodobne misli dosedaj se ni brezkonfesionalnost, ki pa se zelo priporoča.« Ta framasonska organizacija je seveda tudi tajna, Lotrič je svoje ovčice poučeval tako:
»Od priglašenih pristašev gotovega okrožja, občine, mesta, imenuje pripravljalni osrednji odbor zaupnika, ki združi pristaše svojega delokroga v krajevno skupino in posreduje med to krajevno organizacijo in osrednjim odborom. Kdor pa vsled svojega socialnega stališča niti v ožjem krogu ne more biti znan kot pristaš »Svobodne Misli«, ostane priglašen le pri osrednjem odboru, katerega najstrožja tajnost je zajamčena. To bi bila združevalna navodila za eno leto. Potem bi se sklical občni zbor vseh organiziranih slovenskih svobbdomiselcev; na tem občnem zboru bi se izvolilo defini-tivni osrednji odbor in postavilo defini-tivna organizačna pravila.«
Nato je Lotrič pridigal, da je »Bog otemnel v svoji nebeški slavi« in razum (Lotričev seveda) je zasvetil. In nato je zmerjal »liberalne inteligente«, da nimajo še dovolj energije, da bi se čisto otresli vsakega verskega izpovedanja in jih je klical na boj na »protikatoliško polje«. Anton Kristan, ki zdaj v Ljubljani poučuje mladino v socialnodemokratiški nravnosti, je priporočal ločitev cerkve od države, svobodno šolo in razporoko. Potem so med junaki-prvaki svobodne misli še pribiti imena: Tomec, Kisovec, dr. Tavčarjev bivši koncipijent dr. Dermota, neki Harečič je zagovarjal fulminantno misel, da se mali otroci v šoli ne smejo učiti več veronauka, ampak morajo namestu katekizma dobiti v roke — knjižico s postavami. K tej organizaciji so pristopili — da to pribijemo —: Splošno žensko društvo, katerega predsednica dr. Tavčarjeva je bila osebno navzoča, dalje narodno radikalno in napredno svobodomiselno dijaštvo. S tem se je zlasti liberalno ženstvo pokazalo v svoji pravi luči. Ljubljanske dame, ki so članice tega društva, morajo vedeti tudi za posledice, ki prihajajo od takega članstva. Kdor je včlanjen v društvih, ki tako jasno proglašajo direktni boj proti veri in cerkvi, se je izobčil iz cerkvene skupnosti.
+ Afera Gangl. Engelbert Oangl ie v Idriji s častno besedo izjavil, da sta mu deželni glavar in dr. Šusteršič rekla, da naj Idrijčani le prezidajo društveni dom. Mi smo bili takoj izpočetka prepričani, da je kaj takega nemogoče, kajti taka dva politika, kot sta deželni glavar in dr. Šu-steršič, znata besede tehtati in ne moreta govoriti privatno drugače, kakor glasujeta v seji. Za nas je bilo že izpočetka jasno* kaj je res. Deželni glavar je takoj izjavil, da je smešno o njem le kaj takega trditi, dr. Šusteršič pa nam piše:
»Jaz sem Ganglu in županu rekel, da smejo samo popraviti hišo, tako kakor je določil deželni tehnik, ko je bil v Idriji, to je: s proračunom 7200 K. Oangl je dobro vedel, da ne smejo hiše prezidavati, temveč, da jo smejo le popraviti.« S tem je Oanglova »beseda« razkrinkana. Idrijča-nje, ki so mu verjeli, se naj pri njem zahvalijo! Oanglova »beseda« pa ne bo pozabljena, kajti ta neresnica ga bo še po glavi tepla.
+ Sestanek krščansko-socialnih zaupnikov koprskega okraja se je vršil dne 10. t. m. v Kopru. Vsi sklepi glede na bližnje deželnozborske volitve so bili sprejeti soglasno. Kmalu izpregovorimo o tem obširno.
+ Nov svobodomiselni krst. Francoski svobodomiselci bi radi odpravili vse zakramente. Pa to jim ne zadostuje: izmišljajo si druge na »laični podlagi«. Nedavno je župan v Saint Pierre krstil nekega otroka »v imenu republike in svobodne misli v svobodnega državljana«. Za botra je bil svobodomiselni učitelj. Nato je sta-riše nagovoril, češ, da se bodo odzdaj otroci krstili s »svobodo in napredkom« in ne več z »vodo in soljo«. Kakor se vidi, francoskim svobodomiselcem res soli manjka. Tako daleč bi prišli tudi pri nas, ako bi zavladali liberalni župani in učitelji s svojo neslanostjo.
+ Za župnika v Ospu v Istri je bil izvoljen č. g. I3udin, župnik v Sočergi. Od 86 glasov je dobil 85.
Javna telovadba radovljiškega telovadnega odseka se preloži iz tehtnih vzrokov na poznejši čas, kakor nam poroča odbor. — Na Brezjah se ustanovi telovadni odsek prihodnji mesec.
-f Tržaški »narodnjaki« so spomin pred sto leti na Vrdeli pri Trstu rojenega pesnika rodoljuba Josipa Godina - VrdeU sktga, ki je bil silno pobožen mož, proslavili na ta način, da so mesto sv. maše prii redili ples in, kar je tudi unikum, spominsko ploščo rojstva vzidali v hišo, v kateri Josip Godina-Vrdelski sploh ni bil rojen in sicer zato, ker je prava rojstna hiša preveč uboga za tržaške frakarje. Ko je slavnostni govornik končal svoj govor, je neka sorodnica Godine-Vrdelskega pred vsem občinstvom rekla: »Gostje Slovani, vi ste varani. Hiša, na kateri je vzidana plošča, ni rojstna hiša pokojnika.« Obrazi, ki so jih pri teh besedah napravili prireditelji slavnosti, se v svoji dogosti in preseneče-nosti ne dajo zlepa opisati...
+ Felice Venezian, znani voditelj trž. italijanske nacionalno-liberalne stranke je» včeraj ob 3. uri popoldne umrl. Italijani v Trstu bodo pač imeli dovolj vzroka žalovati za njim, ki je z veliko energijo in bistroumnem vzdrževal in vodil trhlo tržaško libcialstvo. Osebno ljubeznjiv, je v politiškem oziru nasproti Slovencem kazal fanatiško mrzkost.
+ Šolske knjige za srednje šole. Profesor dr. Anton Medved v Mariboru spi-suje cerkveno zgodovino za VIII. razred srednjih šol.
— »Prosveta« v Novem mestu. Tu se je ustanovila podružnica »Prosvete«. Zbobnali so na prav »radikalni« način deset akademrkov-radikalcev s celega Dolenjskega in dva ali tri gimnazijce. Pod akademike smo pa všteli tudi abiturijente. Ce odštejemo akademike-neradikalce, ki so se tudi udeležili tega zabavnega večera kot gostje, je brojilo občinstvo reci in piši: osem glav. Po uvodnem klobasa-nju zastopnika osrednjega odbora se je volil odbor. Za predsedniška je bil izvoljen tovariš jurist Kobe. Le-ta si je štel takoj v svojo prijetno dolžnost, napasti enega izmed akademikov-gostov z besedami: »Mi bomo delali za narod; na kočevsko mejo seveda ne bomo hodili stra-žit s puškami, kakor se je blagovolil izraziti neki gospod.« Tisti «neki gospod« je namreč takrat, ko so se novomeški abi-turijentje, bodoči radikalci, nezmagonosno
vračali iz črnomaljskega okraja, kjer so nekje na kočevski meji otvorili knjižnico, baje dejal enemu od tistih gospodov, da bi bilo bolj pametno, na kočevski meji s puško stražiti, nego knjižnice ustanavljati. To je seveda novi predsednik takoj uporabil v svojem dolgoveznem govoru, meneč, da bo s tem dosegel trojno: napadel javno »tistega gospoda«, pomagal sebi iz zadrege, ker ni vedel nič pametnejšega povedati, in tretjič da bo povzročil med občinstvom velikansko senzacijo. In glej, mož je deloma prav računal. Kajti na njegove besede, da se je »blagovolil neki gospod« tako izraziti, se začuje izmed zgoraj omenjenega, osem glav in »ništa više« broječega občinstva glas: »Ho, ho, — kdo pa je bil to?« Ta glas je predsednika nekoliko ojunačil. Začel je dalje govoriti in se po svoji možnosti trudil, da bi dokazal, da on kot predsednik »Prosvetine« podružnice niti ne razume društvenih pravil. In res, ta dokaz se mu je tudi posrečil. Rekel je: »Ustanovili smo že lansko leto podružnico .Prosvete'. Toda kaj se je zgodilo? Takoj tretji dan po ustanovitvi se nas je poklicalo na glavarstvo in nam reklo, da je ustanovitev neveljavna, ker nismo predložili pravil. To pa vendar — namreč predložiti pravila — ni treba, ker ja pravi § 42. društvenih pravil: Vsaka podružnica si sme sestaviti svoja pravila, ki pa se morajo vjemati z določili društvenih pravil in biti potrjena od društvenega odbora. Izprememba podružničnih pravil je možna le, če društveni odbor temu pritrdi.« Tako je rekel predsednik in citiral doslovno § 42. Po njegovem mnenju je torej v tem paragrafu rečeno, da je vsaka novoustanovljena podružnica »Prosvete« veljavna, če odobri osrednji odbor njena pravila, beseda vlade je pa vsled tega paragrafa izključena. Kaj pa, ko bi izdala »Prosveta« komentar k svojim pravilom?
—	Napredek v Kropi. V Kropi so dne 10. t. m. zvečer prvikrat gorele električne luči. Zebljarska zadruga je napeljala v svoje prostore elektriko, kar znači nov napredek zadruge.
—	Napredek v Istri. Minulo nedeljo. 30. avgusta, so se zbrali v Jelšanah možje ondotne župnije in občine v posvet za ustanovitev posojilnice, ki je ondotnim krajem jako potrebna. G. V. Kramaršič. revizor »Zadružne zveze« iz Ljubljane, ie razložil zbranim možem pravila Rajf-ajzenske posojilnice. Ustanovitev so priporočali razni možje, nato se je pa takoj izvolil odbor, kateremu načeluje župnik v Jelšanah, g. Velharticky; v odboru so najuglednejši možje celega okoliša, kolikor ga bo nova posojilnica obsegala, to je žu-panijo in župnijo Jelšane.
—	Iz reške doline. V torek, 1. septembra, se je vršila v Ilirski Bistrici vo-> litev novega cestnega načelnika za ilir-sko-bistriški okraj. Izvoljen je načelnikom g. Jožef Benigar iz Trnovega; njega namestnikom g. A. Urbančič, župan v Kne-žaku. Oba sta vrla somišljenika S. L. S. Dosedaj so imeli zastop popolnoma v rokah liberalci. — V Harije je prišel vendar enkrat težko pričakovani duhovnik, prišel je g. J. Borštnar. Vrli Harijci so ga navdušeno sprejeli. — V Gospodarskem društvu se je mudil te dni revizor »Zadružne zveze« iz Ljubljane, g. V. Kramaršič. Po večdnevni temeljiti reviziji se jo prepričal, da je vse v redu in se vse poslovanje vrši popolnoma pravilno. Vsa pn sava »Notranjca« in »Slovenskega Naroda« se je torej izkazala kot popolnoma ne-osnovana in podla, kakor po navadi. — Naše vžigalice gredo pridno v promet, Gospodarsko društvo je je od 1. maja do sedaj spravilo v promet že sedem velikih zabojev. To je 35.000 škatljic! Še mnogo več se jih bo pa prodalo, ko jih bodo rabili v vsakem kraju naše doline. — V Knežaku prodaja vžigalice krščansko-socialne zveze trgovec g. Fran Urbančič. — Kaj pa v Šmihelu in Št. Petru. Nismo še nič slišali, da bi se tudi tam prodajale!
—	Izjava. Koncem avgusta in začetkom septembra t. 1. se je klatil po Dolenjskem neki gospod že malo osivelih las ter je izrabljal neke moje dokumente, predstavljajoč se z njimi za »Zarjana«, medicinca Arnšeka, in je z beračenjem nadlegoval čč. duhovščino. Izjavljam, da ta gospod ni identičen z mojo osebo, ter da mi je letošnje leto v Gradcu zmanjkalo eno kolokvijsko in ubožno izpričevalo. Dotični gospod je imel baje tudi neko legitimacijo društva »Zarje«, glasečo se na
moje ime, ki jo je pa najbrže sam izpolnil na nalašč za to pripravljen formular iz kartona. To izjavljam resnici na ljubo in da se ne krši na tak podel način ugled društva »Zarje«. Opozarjam čč. duhovščino na to, da dotični gospod še najbrže ni pre-beračil vseh župnišč. Hvala vsem, ki so me o tem obvestili — Gornja Ponikva, dne 8. septembra 1908. — med. Andrej Arn-šek, član društva »Zarja«.
—	Vipava. Te dni je bila med dnevnimi novicami v časopisu »Slovencu« notica: Zlomil si je roko načelnik vipavskega telovadnega odseka, brat Jožef Ko-bal. Ker je ta notica prišla v roke vam najbrže pomotoma, zato si Vas dovoljujem prositi, da še enkrat natisnete nesrečo sledeče: Po predavanju g. abiturijenta Fr. Ježa je bila običajna telovadba. Brat Jožef Kobal je šel na ročke in v najhujšem kolebu se mu utrže vrv, nakar pade nesrečno na tla. Vrv je videti kakor da bi bila narezana. Največja krivda pa zadene nas, ker nismo vse pregledali, predno smo telovadili. Pripomniti je tudi, da so te vrvi bile skoro mesec dni v vodi. Lahkomišljeni vipavski mladeniči so namreč tukajšnjemu odseku binkoštno soboto orodje pokradli in v vodo vrgli, kjer je ležalo skoro en mesec.
—	Parnik obtičal. Dne 8. t. m. zvečer je obtičal pri rtu Pručenik blizu Biograda v Dalmaciji parnik »Isea«« društva »Dal-matia«. Valovi so ga vrgli na plitvino. Pat nik ni trpel nobene vidne škode. Moi štvo je rešeno.
—	Utopil se je pri ribolovu Marijan Cošič pri Vrbanji. Plaval je čez potok ter izginil sredi vode. Drugo jutro so ga našli mrtvega.
—	Podraženje premoga napovedujejo s 1. oktobrom t. 1. Trboveljski premog se podraži od 24 do 28 vinarjev za meterski stot, pa tudi briket se podraži za 10 vinarjev pr: 100 kosili. »Prijetno« presenečenje za prihodnjo zimo.
—	Letošnje cesarske vaje se vrše od 15. do 18. septembra na Ogrskem okoli Stolnega Belegagrada in Papa-Kaposva-ra. Udeležijo se jih 4. armadni zbor (Budimpešta), 5. zbor (Požun) in 13. zbor (Zagreb). Vseh mož bo 60.000. Terain za operacije je težaven (Blatno jezero in ba-konski gozd). Blatno jezero je široko na več krajih po 12 km in se le pri Ticha-nyju da lahko prebroditi. Je tudi zelo valovito. Bakonsko hribovje je zelo gozdnato, pota pa so ozka, da jih sovražnik z lahkoto lahko zapre. Požunski zbor ima
nalogo združiti se z budimpeštanskim, ima pa vmes ravno te dve težko prehodni zapreki. Zagrebški zbor ima združitev preprečiti. Prvo bitko bodo bili okoli blatnega jezera. Konjeništvo bo poskusilo svoje brodove in mehove in premišljevalo se bo o tem, ali ne bi kazalo, tudi pehoti dati ta sredstva na razpolago. Pri po-žunskem zboru bo prehranjevanje otež-kočeno; preizkusili bodo, kako se bodo izkazali novi motorji za dovoz živil. Konjenici za njene operacije ne mislijo več kakor doslej dati na razpolago lovskih oddelkov, ampak kolesarske in strojnopuški-ne oddelke. Pošta se bo dovažala po mo- ' torjih. V rabi bodo zopet kuhinje na vozeh, tako da se kosilo že med pohodom kuha, da ima moštvo med odmori ali pa takoj, ko dospe v prenočišče, kaj jesti in mu ni treba, kakor doslej, čakati 4 ure na jed. Avtomobili se bodo rabili tudi za saniteto in dovažanje streljiva — torej nekaj čisto novega za nas.
—	Zapuščeno dekle se maščuje pri sodišču. Lucija Pavletič, dekla iz Nove vasi na Poreščini, je imela pred 4 leti z Ivanom Sardot, kmečkim sinom v Novi vasi, nezakonskega otroka. Ker jo je mladenič zapustil, ga je večkrat prosila, naj jo oženi, naposled pa mu tudi grozila. Zaradi pretenja jo je tožil. Dne 11. t. m. se je imela vršiti na okrajnem sodišču v Poreču obravnava o tej ovadbi. Do obravnave pa ni prišlo. Zapuščena ženska je namreč na hodniku pred dvorano napala nezvestega moškega z nožem, ki mu ga je zasadila v trebuh, da se je Sardot zgrudil in izgubil zavest. Prepeljali so ga po prvi pomoči v deželno bolnišnico v Pulj, Lucijo Pavletič pa so zaprli.
—	Strašna kazen za tatvino. V Gru-bišnem polju je krčmarica Marija Kohn dala nedavno svojo krčmo v najem Cehu Pergeltu. Ta je opažal, da mu v kleti zmanjkuje vina. O tatu ne duha ne sluha. Pergelt si je hotel pomagati sam. Pritrdil je na kozo za žaganje drv nabito puško, ki
je bila naravnana proti mestu, kjer mora stati človek, ko odpira vrata. Na petelina je privezal konopec ter ga zvezal z vrat-mi tako, da bi puška počila, če bi kdo odprl vrata. Drugo jutro so našli Marijo Kohn mrtvo ob vratih.
—	Z Vrhnike. Na nesramno laž v »Narodu« z dne 10. t. m., ko piše, da je gosp. Fr. Tršar napadel mirno idočega I. Groma z nožem, odgovarjamo, da je ves dopis popolnoma do pičice zlagan, kajti resnica je le, da je Grom prišel na dvorišče gosp>. Tršarja, in ga tamkaj brez vsacega povoda dejansko napadel. Sicer bode pa sod-nijska preiskava dognala golo resnico, o kateri pozneje poročamo. Ako bi bil Mihče Tomšič, katerega je tudi omenjeni Grom pred par dnevi na njegovem dvorišču dejansko napadel, pristaš S. L. S. in ne liberalec, bi gotovo tudi »Slovenski Narod< zavil celo zadevo narobe in bi trdil, da je Mihče Tomšič Groma napadel. Sicer pa tukajšnjim dopisnikom »Slovenskega Naroda« svetujemo, da naj pometajo pred svojim pragom.
—	Prihodnji semenj v Kandiji za goved, prašiče itd. bo v četrtek, dne 17. sep-i tembra.
—	Rdečkarji so imeli na Mali šmaren shod pri Sajovicu v Bistrici pri Tržiču. Seveda je to le sama reklama! Kristan, če-> gar spričevalo nam je dajal idrijski novi-, čar v »Slovencu«, hoče izvabiti na vsak način od tukaj nekaj ovčic v svoj hlev. V kolikor se mu to posreči, pokaže priliod-njost. Delavci, bodite demokratični v prai vem pomenu. Združite se in ne cepite šo te moči na ljubo Kristanu, ki vam obeta vse dobro, a vam zraven agitira za »Rdeči Prapor« in »Naprej«, ki pišeta o vseh mogočih čednih stvari, a na koncu pride še le na vrsto — delavski trpin. Soditd trezni, dragi delavci in prečitajte list »Našo Moč« — žal, da ga le ne berete mnogo — in videli bodete, kje se dela za blagor delavstva.
—	Zopet nova šola na Hrvaškem. — Madžarsko šolsko društvo »Julian« otvori v prihodnjem šolskem letu madžarsko šolo v Sotu (Sirmija). Učitelj je že tam.
—	Vlom v cerkev. Po noči od 7. do 8. t. m. je vlomil neznan lopov v cerkev v Bratniku na Hrvaškem ter odnesel več dragocenosti. Predrl je križe na nekem oknu.
—	Bjornstjerne Bjornson je slavil včeraj v Aulestadu svojo zlato poroko.
—	Nagloma umrl je v Špitalu na Dravi dvorni svetnik v pokoju g. Roman Wa-schica, ki je dolgo časa služboval tudi v stavbinskem uradu deželne vlade.
—	Dete padlo s tretjega nadstropja in obležalo mrtvo. V Trstu je padel mali Bruno Kovačič s tretjega nadstropja v ulici Giuliani in obležal mrtev s strto čre-pinjo.
Štajerske novice
š Volivna reforma za štajerski deželni zbor. »Kroat. Korr.« poroča iz slovenskih južnoštajerskih parlamentarnih krogov, da so pripravljavna dela za deželno-zborr.ko volivno reformo na graškem na-mestništvu že precej napredovala. S slovenskimi zastopniki so se vršili glede de-finitivne formulacije vladnega načrta že neobvezni razgovori, v katerih so Slo-, venci označili svoje zahteve. Število slovenskih zastopnikov se mora pomnožiti, pomnožiti se morajo seveda kmečki mandati, Slovencem podeliti en mestni mandat in volivne okraje tako razdeliti, da bo izključena majorizacija od strani Nemcev po posameznih okrajih. Pogajanja še niso dovršena, pričakuje se pa, da bo vlada znala zahteve Slovencev vpoštevati.
š Ljudski shod g. državnega poslanca dr. Benkoviča na Planini (Štajersko). Shod se je čez vse upanje sijajno obnesel. Pristaši S. K. Z. so prišli na Mali Šmaren iz Št. Vida, Dobja, Jurkloštra na Planino in bilo je navzočih mož čez 300, da se je moral shod vršiti pod milim nebom. Mirno so poslušali volivci govor svojega neumorno delavnega poslanca in so mu tudi na predlog g. provizorja izrekli popolno zaupanje, želeč, naj tako zmirom varuje koristi kmečkih volivcev, zlasti kar se tiče trgovinske pogodbe s Srbijo. — Kolik razloček med letošnjim in lanskim zborovanjem, ko je naš vrli poslanec nastopil kot kandidat. Takrat bi mislil, da imajo vsi peklenščki na Planini svoj prijateljski sestanek. Toda ljudstvu se oči odpirajo in sprevideva, da celjski dohtarji, koncipi-
^ Jutri na slavnost narodnih noš v „Union"! ^
Kar*	1S2&
tat Sijajna prireditev. 41? Izvrstna zabava.^
jenti itd. le ob času volitve za kmetom lazijo in mu takrat vse mogoče obljubujejo.
š Samoumor radi neozdravljive bolezni. Gostilničar Jože Fluch v Gorichu na Gornještajerskem se je obesil dne 4. t. m. na nekem drevesu blizo svojega stanovanja, ker ga je mučil želodčni rak že več let.
š Bojkot podraženega piva bridko občutijo nekatere pivovarne. V Kapfenber-gu je podjetje pivovarne Horn mrtvo, Gossova pivovarna pri Ljubnem pa že prav težko izhaja. Bojkot traja še naprej. Ker je letos veliko sadja in obeta tudi vinska letina na Spodnje Štajerskem prav dobro, bode boj proti podraženemu pivu čedalje hujši. Pivovarna v Miirzzuschlagu je izstopila iz kartela pivovarnarjev, kateri so pivo podražili. S tem je storjen začetek za zrušenje teg,a na škodo konsu-mentom vstvarjenega kartela bogatih fa-brikantov.
š Lep izkupiček. V »Slovenskem Gospodarju« čitamo, da je prodal Martin Fric, posestnik v Prepoljah na Dravskem polju, svinjo za 394 kron.
š Nemško opekarniško velepodjetje v Ljubečni? Širijo se vesti, da namerava neka dunajska tvrdka nakupiti najprej Koželjevo opekarno v Ljubečni pri Celju, potem pa še vse ostale in napraviti edino veliko podjetje za izdelovanje glinenih izdelkov.
š Umoril je pri Sv. Lovrencu na Dr, polju minulo nedeljo zvečer 18-letni kmečki sin Franc Zaje 17-letnega fanta Kav-čeviča. Pri neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje. Vasovat so prišli tje tudi fantie in oba imenovana sta se sprla, na kar je Zaje zbodel Kavčeviča tako močno v bok, da so mu takoj izstopila čreva in je v groznih bolečinah v ponedeljek umrl.
UuDlianske novice.
lj Jutri na veliko slavnost narodnih noš v »Unionu«! Od 5. ure popoldne dalje bo jutri v vseh prostorih hotela »Union« veselo vrvenje. Prišli bodo udeležniki slavnosti v krasnih narodnih nošah, vabljeni so pa tudi oni, ki nimajo narodnih noš in ki se hočejo v prijetni družbi dobro pozabavati. Dvorana bo bogato dekorirana. Svirate dve godbi: vojaška in društvena; pojo trije pevski zbori, na kegljišču bo veliko tekmovalno streljanje, v veliki dvorani bodo razni originelni paviljoni, posebna zanimivost bo pa tudi razstava v mali dvorani. Sprevod narodnih noš bodo otvorili fanfaristi. Sijajna bo bogata šaljiva loterija, katere del dobitkov je razstavljen v »Katoliški Bukvami«. Pevsko društvo »Ljubljana« je storiia vse, da zadovolji vsakogar. Na veselo svidenje Jutri v »Unionu«!
lj Za ljudski sklad je daroval deželni glavar Fr. Šuklje 150 kron.
lj Poročil se bo jutri brivski mojster v Mengšu, g. Nikolaj Ogrič z gdčno Rozi Trmotovo iz Tržiča na Gorenjskem. Bilo najsrečnejše!
lj Karol Zottich, c. kr. poštni oficial v Ljubljani, je imenovan za c. kr. poštnega kontrolorja ter premeščen iz Ljubljane v Pulj.
Ij Nesreča. Ko se je včeraj dopoldne sluga Matija Kolar peljal po Starem trgu s kolesom in se pred urarsko trgovino g. Zajca izognil nekemu pasantu na hodnik, je na hodniku zadel v hišnika Karola Fab-janija. Kolesar, kakor Fabjani sta oba padla v Zajčevo izložbeno okno, ter ubila šipo, vsled česar so padle ure iz okna na hodnik in ima gosp. Zaje 82 K škode.
lj Pokopali so danes popoldne v Ljubljani umrlega vpokojenega učitelja g. Karola Dermelja.
lj Nevarna Igrača. Včeraj popoldne je na Opekarski cesti nek deček pred domačo hišo s kladivom tolkel po nabasani patro-ni, katera se je užgala, ter dečka tako poškodovala na levi roki, da so mu morali iskati zdravniške pomoči.
lj Mlad begun. Devetletni Martin Pere iz Ponikve ob južni železnici je pobegnil od svojih starišev potem, ko jim je ukradel 30 K denarja. V Ljuljani ga je včeraj policija prijela in se bode dečka zopet izročilo njegovim starišem.
lj »Klerikalen napad«. Prejeli smo sledeče vrstice: Z ozirom na pondeljkov članek v »Narodu« pod zaglavjem »klerika-i len napad« konstatiram, da vinjen marker Sedej ni bil od nikogar izmed naše družbe, ki je povsem mirno spremila g. Robido na kolodvor, napaden, nego je on nas na-pal z izzivajočimi klici posebno še, ko je mene spoznal. V svojem položaju se je predrzno zaletaval zdaj v enega zdaj v drugega, dokler ga ni eden gospodov »brevi manu« streznil, nakar smo nadaljevali svojo pot. Konstatiram, da se mar-kerja Sedeja niti dotaknil nisem nc z besedo ne z dejanjem, kar bodo vsi potrdili* ki so bili navzoči. Zal mi jc le, da ni bilo daleč na okoli stražnika, ki bi bil nadlež-neža spravil v lokal, ki je Narodovim
urednikom tako pri srcu! — Anton Sve-tek.
lj Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor jutri, v nedeljo, dne 13. septembra t. 1., ob 9. uri dopoldne v restavracijski dvorani' hotela »Južni kolodvor« (Seidl) v Ljubljani.
lj Vojaško veteransko podporno dru-» štvo > Hugon VVindischgratz« za Moste in njeno okolico priredi v proslavo 60-letni-ce Njegovega Veličanstva Franc Josipa L v nedeljo, dne 20. septembra t. 1., ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselioc na vrtu in v gostilniških prostorih pri Heuffel-nu v Novem Vodmatu v ulici nasproti kavarno »Mali slon« s sodelovanjem slavnega ljubljanskega okteta.
lj Aretovana je bila brezposelna služkinja Marija Kotarjeva, ker se je te dni vtihotapila v neko hišo v Rožnih ulicah, ter svoji bivši gospodinji in nje služkinji pokradla več obleke. Izročili so jo sodišču.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora pet Slovencev, nazaj je pa prišlo s posebnim vlakom 275 oseb.
lj K nezgodi na Ljubljanici se nam še piše: Nekako ob tričetrt na 8. uro zvečer se pripelje vesela družba z malim čolni-čem po Ljubljanici do prostora, kjer se izlagajo drva in kamenje iz velikih čolnov. Kako je prišlo do tega, da se je veseljakom preobrnil čoln, ne morem reči. Istina je, da se je ta vesela dražba, obstoječa iz več gospodov in ene gospodične, zvrnila v mrzlo in globoko Ljubljanico. Pomoči potrebni nesrečneži kričeči v obup-nosti, proseč pomoči, so se borili z valovi m/zle Ljubljanice. Prva pomoč jim je bil njih čoln, katerega so se oprijemali, toda bil je spolzek, tako da ni bilo mogoče najti na njem prave zaslombe, kajti vrtil se jim je naokrog, kot bi bil okrogel. Med tem pa se je nabralo na bregu stotine ljudstva, katero je s strahom gledalo na potapljajoče se, misleč, da so izgubljeni in da postanejo žrtev tamkaj globoke Ljubljanice. — Gledalcev je bilo mnogo, a rešitelja nobenega. Čas je potekal, ljudstva je bilo vedno več, a rešitelja nobenega. Splošen krik in vpitje, katerega je povzročilo občinstvo, privabil je tudi skušenega plavača Leopolda Klešnika, kateri je poznat, ker je pred osmimi leti ravno na istem prostoru skušal rešiti utapljajočega se Slano. Ta je ne misleč na svoje zdravje in svoje življenje, skočil oblečen z brega v vodo ter plaval proti kraju nesreče. Radi čolna, katerega so nesrečneži v obupu obračali kot malo orehovo lupino na vodi, mu je bilo težko priti do ponesrečencev. Naposled se mu je pa le posrečilo prijeti čoln na takem kraju, da je preprečil vrtenje čolna. Ponesrečenci so se pomirili in se oprijeli mirno stoječega čolna ter se tako nekoliko odpočili, rešitelj pa je spretno vodil čoln ter s trudom skušal priti h kraju. Med tem privesla čoln, na katerega so vzeli ponesrečence iz vode in jih odpeljali na bre^. prebrnjeni čoln pa je imenovani sam s trudom plavajoč privlekel do kraja ter ga potegnil toliko na suho, da ga ni mogla voda odnesti. Vse hvale vredno je bilo, da je spretni plavač že v zadnjem trenutku s takih pogumom preprečil veliko nesrečo, katera bi zahtevala gotovo človeških žrtev. Hvalo pa je izreči tudi veslačem rešilnega čolna, kateri so žrtvovali veliko truda pri vzdigovanju ponesrečencev iz vode.
Razne M,
Kolera v Peterburgu. V Peterburgu se širi kolera. Mesto je za varnostne odredbe nakazalo 100.000 rubljev in vzelo 100 zdravnikov v službo.
Polmilijonska dedšftna brez vrednosti. V kašavski palači grofa Forpacha so našli zazidan zavoj, vreden pol milijona kron, last nekega italijanskega podmar-šala, ki je umrl, ne da bi bil komu izdal svojo skrivnost. Oglasilo se je 5© dedičev, a dognalo se je, da so listine zdaj razven neke 600 kron vredne srečke, že izgubile veljavo.
Tržne vesti.
Dne 11. sept. 1908.
Južno sadje (originalno poročilo Emil Sclnvarz, Trst.)
Cene sultanin so se stabilizirale. Prvi dovozi nove letine so se hitro placirali, ker je bil konzum brez zalog. Jagode kvalitete Vourla in Jerly so do sedaj majhne. Naredili so se razni zaključki merkantilnega blaga po 60 do 70, medtem ko se za boljšo vsoto 85 do 102 zatehva. Izber v raznih kvalitetah je še majhna, ker še ni zalog.
Candia Eleme za takojšnje vkrcanje notirajo nominelno 32, ali za to ni kupca. Nasproti so bile jako živahne transakcije v lev. lešnikih posebno za dobavo oktober-november, ker so sc prodajalci konečno odločili znatno reducirati svoje visoke zahtevev. Krcasunda vrste so se
placirale po 113 do 118, medtem ko se ceni takoj razpoložno blago na 126 K.
Barimandelji, kojih cena je bila pred 14 dnevi še jako potlačena, so šli hipoma za 10 K višje in se danes zahteva za to blago 160 K, za navdane Molfetta 170 K za z roko izbrane 200 K.
Korinte še ne gredo in notirajo po kakovosti 42 do 45 K.
Prvi parnik, ki je pred nekaj tedni prinesel nove
kalamate fige v vencih, je vzbudil precejšnje zanimanje. Ali kakor se kaže, kupci so se premislili plačevati še naprej sedanje visoke cene in importerji bodo konečno primorani znižati svoje visoke zahteve. Rožiči so se prodajali le na drobno po 16 do 20 o ozirom na kakovost provenience Puglia.
Telefonska In brzojavna poročila
DVORNI SVETNIK WASCHICA JE IZVRŠIL SAMOUMOR.
Celovec, 12. septembra. Upokojeni dvorni svetnik Roman Waschica, ki je dalje časa služboval v Ljubljani pri deželni vladi, je izvršil samoumor. Pri Špitalu je skočil v vodo. Njegovo truplo so kmalu potegnili iz vode.
JOŠT KANDIDAT.
Celje, 12. septembra. Tu se govori, da nastopi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ravnatelj Jošt kot »samostojni agrarni« kandidat.
AVSTRIJSKO MORNARIŠKO MINISTRSTVO.
Pulj, 12. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da se mornariška sekcija izloči od vojnega ministrstva in da se ustanovi posebno avstrijsko mornariško ministrstvo ter da se ustanovita tudi mesti mornariških inšpektorjev.
BOJ ČEŠKIH MANJŠIN.
Praga, 12. septembra. Deputacija čeških obrambnih društev se poda k ministrskemu predsedniku, kateremu izroči memorandum o čeških manjših šolah.
SESTANEK RUSKEGA IN AVSTRO-
OGRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Dunaj, 12. septembra. Zunanji minister Aehrenthal in ruski zunanji minister Izvolski se snideta na moravskem gradu peterburškega avstroogrskega poslanika.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 12. septembra. Andrassy predloži novo volivno reformo za Ogrsko ogrskemu državnemu zboru v eni prvih sej državnega zbora.
NAPADALEC NA DREYFUSA OPROŠČEN.
Pariz, 12. septembra. Porotniki so oprostili Gregoryeva, ki je napadel Drey-fusa.
NEMŠKEGA CESARJA NI BILO NA FRANCOSKO.
Pariz, 12. septembra. Nemški cesar včeraj ni prišel na francoska tla. Ko je izvedel, da je poseben francoski komisar vse potrebno odredil za njegov prehod preko meje, je pozval komisarja k sebi in mu dejal, da nima časa napraviti izleta na Francosko.
DOGODKI V MAROKU.
Tanger, 12. septembra. Abdul Azis je pozvan, naj pride takoj sem, sicer bo nekdo drugi proglašen za sultana.
Meteoro!ogično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Čas opazovanja
ltl 9. zveč.
12
Stanje barometra v mm
728-3
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
19-3 sl. jzah.
7. zjutr. 30 2 16 2 sr. jvzh. 2. pop 30 5 18-7 sr. jjvzh. Srednja včerajšnja temp. 19'1», norm. 15'5°
obl. del. obl. pol obl.
•S E E
> " C
te	fc ■o -r
M (N	>
D. »
00
ilzborna dietična namizna pijača.
O dobroti Biilnske vode na| se vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. %	......................IlilllllM HIBI
1646 40-7
Izdelane postelje
1} Iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro na-polnjene, —Pernica ali blazina 180 cm dolga,
n„ cn| š|rok;l K 10. |2._, ,5 - |n 18-—;
2 metra dolga, 140 cm široka K 14 —, 16 —, SEurfJ K	2|.»_ Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm
Širok K 3'—, 3'50 In 4--; 90 cm dolg, 70 cm šliok K 4-vO in •V60. Izdelujem ludl po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modrocl Iz žime za 1 postel|o K 87 -, holjSI K ii—. Pošllla sc poštnine prosto po povzetju od K I0-- naprej. — Zamen|a ali nazaj se v/anie proti povrnitvi poštnih stroškov.	2056 6 — 4
BENEDIKT SACHSEL, Lotus 910 3ri Plznu ČešKo.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
:: Ljubljana. ::
0) 0
s
N tS
+3 0) t m
S
•N
0 9
<1
Primarlus dr. V. GREGORIČ
Ljubljana
kronska e> o ustna o voda
(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
D
t!
(t
0 M.
9
M* Ni
rt
»
rt 9
N P
r
3
z
M«
0 ®
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
:: Ljubljana. :: 1898 2*
ffi^JB®?
____naravna
alkalična kislina
najboljša dijetičnain osvežujoča pijača,
preskuSena pri želodčnih in drevesnih ka-tarih, obtstnlh in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno Jtdr podpiralno sredstvo ~>JO>
pri karlovovarijskem in drugih kopelliklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
24 38 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
izvirek. Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti uastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju In Peter Lastnlku-Llubljana._ _114 62-37
APNO"*«
najboljše kakovosti po zmernih cenah priporoča F. WEIMBERGER, posestnik apnenice v Zagorju ob Savi. 2103 3-3
Likarica
se takoj sprejme. Poizve se pri g. IHahru, lastniku trgovskega učnega zavoda v Ljubljani.	2002 3—2
Abstinent organist In cerkovnik, želi nastopiti službo takoj
razume vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo in mlekarstvo. Soproga je šivilja in pevka; družinska uda bosta soprana. Naslov pri poštni nabiralnici Podlipoglav hiš. št. 2. Pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani.	2265 1-1
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč in gramofonov
ceniki od gramofonov In plošč na razpolago.
Fr. P. Žalec
urar In optlkar Ljubljana,
Stari trg, Stv. 26.
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar, Dobruška, št 9117. Češko. Prepričajte se in napravite majhen poskus. 6 kosov rjuh, I ma 150/200 cm velik K 15-40 fr. Vzorci barhenta, cefirja in vseh vrst platnenega in bombažastega blaga franko.
emenj
obnovljeni živinski in prestavljeni kramarskibode 17.septembra'.!. O - - - v Zagorji na Pivki. - - - Og
Z PREPRIČAJTE SE J
da najcenejše in najlepše dobite le pri tvrdki

2192 4
Barhent, da-mast, gradle, kanafas, kreton, cefir itd. po najn. cenah, Zahtevajte povsod 1»stnl tovarna blaga
novo blago
ItsT KJT z narodnim kolkom, "tli tu
k
«5
« Slovo.
Ob priliki najinega odhoda is Ljubljane kličeva vsem spojim prijateljem in častitim gostom ,,/Liveli" in na svidenje v hotelu „?ri gg volu" V Celju. 2352 1-1
Jesenske kakor zimske obleke
popržnlke, suknje In dežne plažže
Najnovejši pariški in dunajski s modeli za dame in :
it
n »
T*
SS
i 5 T*
n
jsaJ^ob in ^ntonija Trontelj.
za gospode In dečke po Izredno nizkih In stolnih cenah priporoča f deklice
konfekcijska J| g	' A
:: trgovina
3 Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
B V
Odvetnik dr. Anton Švigelj
uljudno naznanja
CORSOITALIANO
Sodnllske ulice itev. 1, I. napstr.
V 6 mesecih italijansko ali fran-oosko, sistem Berlitz spojen z lastno preizkušeno metodo. Za francoski oddelek novo do šla Francozinja. Tečaj za otroke za oba jezika po najno-:::	vejši metodi.	:::
Začetek zopet l.olitoI>i* i
Prijave od 25. do najkasneje 30. septembra vsak dan od 11.—3. in od 7.-8. ure zvečer.
Mesečna šolnina 10 K, tečaj za otroke 5 K.
Radi razdelitve učencev se prosi v lastnem 2243 interesu pravočasne prijave. 2—1
SODI
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22
(v poprejšnjih prostorih „Zadriižne zveze").
Podpisani trgovci železi
občinstvu vljudno naznanjati, da prično
itroke si usojajo slavnemu
svoje trgovine s 15. septembrom ob 7. uri zvečer zapirati
ter prosimo, da se občinstvo na to ozira.	2248 l-i
Franc Golob, Valentin Golob, Štefan Nogy, Schneider & VerovJek, Franc Stopica.
i
še dobro ohranjeni, stari in novi so na prodaj pri I. Buggenigu, sodarskem mojstru, Cesta na Rudolfovo železnico ile*. 5.
Dijaki
se sprejmejo za prihodnje Šolsko leto na atanovanje in dobro hrano ter pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago.
Natančnejše pojasnilo daje g. Josipina Lav-renčič, Marije Terezije cesta štev. II, I. nadstropje, vrata Stev. 64.	2088 8-3
Sodi
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2483
Čistilnica &rev na mestni klavnici v Ljubljani priporoča k bližajoči sezoni zajamčeno čisto osnažena	2138 2—2
vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah, le od živine, ki je pod živinozdravniško kontrolo zaklana. Cenjena naročila izvršuje točno in reelno JOSIP BERGNIAN, Poljanska cesta 83.
mffiffim?mm?nfiffiffi!mmmmmn
[HHMSfMfflNUHH
Vrtnar za sadjerejo in zelenjavo ■
ki je praktično izvežban v požlahtnjenju dreves in trt, in ki se	Jj
more iskazati s dobrimi spričevali, se sprejme na grajščini	5
Impole. Ponudbe na oskrbništvo grajščine Impole, pošta Radna	gg 2264 pri Sevnici. 3-1
nmnilHI^HIHIIIIK)eiH«HB(BMHH»ll
Ob pričetim šol
priporočava
svojo
1 velikansko zalogo oblek za A i dečke in deklice v vseh ve-1 ^ likostih po najnižjih cenah.
&Gričar & Nlejač
^ Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9.
Uatano vljeno 1862.
Telefon Itev. 684
# w
c. k/ dvor.	mnllnlit '
DDNAJ (WIEN), VII, KAI ERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakowr»tnih peči
za vsako porabo od navadne do najfinejše ln naj-eiegantncjše izpeljave, v vseh velikostih, črne aH bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga cgnjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše plinove peči, kamini črni in emajl. Železne peči s petnicami za dve ali tri sobe.

Patent-vložki
i 110^
J» ruiciil-.iu&Ki
yy\ za glinaste peči. f ] Suš Inice.
[ j' Kru«na poči.
i-l 20
. i"-.-;-,' :■;.,"» • <
V Ameriko 'n Kanado
uajzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja 8 Cunard Line
S44 29	Bližnji odhodi
Iz Trsta, domačega pristanišče: Karpatija 22. septembra. Ultonia 29. septembra. Slavonia 13 oktobra 1908.
I* Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 3. in 24. oktobra. Mauretanija 19. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Novo
Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov.
izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah.
Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja
Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka	2261 12—1
Rocco, Ferlan in drug
Rovinj, Istra.
Ježice
kupuje po najvišjih cenah in prosi ponudb z vzorci Aleks. Rosenberg, Gradec 2205 Annenstraase 39. 5 — 4
= Deklica s
14—16 let stara se takoj sprejme. Naslov pove upravništvo BSlovenca\ 2225 3—3
rSlitPlffiftO '^'Pj'"'"« <»"poSii atev mnieR* flurt cenika z nad <000 slikami. -
jAiii.itvo vei let VsaKo nepopolno blago se vm«
nazaj ra pupolni znsiaok S.hl» >/, <tav velikosti,
St. 368 "E&t. urebma dam-
w -.k«remont gl «>89
6t S22
Hrcbms moška remont S1
Sff
Št 331
srebrna« sidro
lfc kamnov §• — dvojni plašč 6'38>
Št. 541, srebrna 8 isdr* ^^^ dvojni plašč 16 kum-"^Sjt nov, posebno
motoa 7- 8-5$
Karol TiN
trgovina s papirjem, knjigami, umetnijo in muzikalijami
Anton Mlmm,
največja tovarniška ralnea ur, zlatnine in srebrnim*. Uvo« v vaa dowie SA»ri»or L5., stajerahn.
V soboto in nedeljo 12. in 13. sept. 1908
v trgovini s papirjem, knjigami, umetnijo in muzikalijami K. TIL L | H 3 f 01 lil
veliko rozsti
od tvrdke L. & C. HARDTIMUTH.
trgovina s papirjem, knjigami, umetnico in muzikalijami
III« pHlaga piSI«»vm©«*«« štev. 209. dm£
12. septembra 190 8.
Konjres anfileSklh strokovnih društev.
(Šolsko vprašanje. — Starostno zavarovanje. — »Zveličavna armada«. — Dnevnik za delavce. — Brezposelni delavci.)
London. 11. septembra. V Notting-liamu zboruje 41. kongres angleške delavske strokovne organizacije pod predsedstvom Shakletona, ki si je zadnji čas pridobil velik vpliv. Navzočih je 518 delegatov, ki zastopajo 1,776.000 delavcev, 76.000 več kot lani. Predno se je kongres otvoril, je katoliška deputacija strokovnih društev v Salfordu vložila protest, ker se je strokovno vodstvo vmešavalo v šolski hoj in podpiralo liberalno vlado v prizadevanju za svobodno šolo. Stvar se je poravnala v tajni konferenci. V otvoritvenem govoru je nato Shakleton omenil več važnih zadev.
Kar se tiče delavskega starostnega zavarovanja, ki ga je letos vlada izpeljala, je velik korak naprej, toda treba delati na to, da se v marsičem izboljša, zlasti se mora skušati doseči, da se starostna meja od 70. zniža vsaj na 60. leto. — Čudno, da so se na kongresu vprašanja brezposelnih delavcev dotaknili le mimogrede. Vprašanje je kritično: ni dolgo, da so brezposelni delavci v Glasgovu izjavili, da bodo, ako ne bo od nobene strani odpomoči, začeli kar ob belem dnevu pleniti. Shakleton je izvajal, da se bo ta stvar najložje na ta način rešila, da se povsod skrajša delavni čas, vsled česar bo več delavskih moči treba. — Bavili so se nadalje s tem, kako takozvana Zveličavna armada, ki spo-korjuje zlasti delavske sloje, baje izrabljr« svoje uslužbence in jih slabše plača, kot to zahteva strokovna organizacija. — Predlagale se je tudi, da se ustanovi delavski dnevnik. Listu naj bi bilo ime: »Morning Herald«. Stane naj pol pennyja. Kapitala ie treba zato tri milijone mark, nabranega in obljubljenega pa je le tretjina tega.
Po svetu.
Posoda iz premoga. V ruski razstavi amerikanskih izdelkov v Parizu je videti novo posodo, narejeno iz premoga. Krožniki, vrči, umivalniki, cvetlične vaze itd., vse blesteče črno. Uporabljeni premog je ,:elo trd, antracit iz Pensilvanije. Posebno delavnico za to posodo je ustanovil neki nekdanji rudar, ki ima sedaj v svoji služ-iji sto delavcev. Predmeti se najprej po večjem izklešejo in potem dogotove na vrtilnici, »končno se pa izgladijo. Posoda je zelo poceni, pa vendar nese dovolj dobička izdelovalcu. Vsekako pa vsak ne bo rad jedel s črnili krožnikov.
Brzojavni prenos slik. Dr. Artur Korn iz Monakovega, ki je iznašel brzojavni prenos slik, je pred kratkim otvoril v Ko-danju novo postajo za svoj slikovni brzo-juv, katere uporabo so si zagotovili za skandinavske dežele kodanjski in stoek-lulmski dnevniki. Korn se je napram nekomu časnikarskemu poročevalcu izrazil o praktični uporabi svojega izuma zelo za-i upljivo. Slikovni brzojav ima bodočnost zagotovljeno v službi časnikarstva, pa tudi kriminalne policije. V Londonu se je po-t srečilo s pomočjo Kornovega izuma vjeti iz Pariza pobeglega tatu.
Šivilja — umetnica. Iz Pariza se poroča: Neka gospodična Arenov, bivša prva šivilja ruskega znanega pariškega mednega salona, si je stekla pred civilnim sodiščem velikansko slavo, sebi in svojemu stanu. Vložila je tožbo, da se jo je odpustilo kakor navadno služkinjo, in je zahtevala izplačilo enomesečne plače, češ. da ni dninarica. Sodišče ji je pritrdilo. Da, izdalo je celo izjavo, kako je treba razlagati stališče prve šivilje v delavnici. Sodišče je priznalo, da prva šivilja izumeva ntcdele, da pohaja gledališke in športne prireditve, razstave, da dobi vtise za svoje delovanje, in da se vse to skupaj z novimi načrti ne more smatrati kot delo »de-« lavke«, temveč izumiteljice, da, moglo bi se reči v gotovem smislu — umetnice. Vest o tej razsodbi se je raznesla kakor blisk po vseh delavnicah, in ne samo prve šivilje, temveč tudi vse one male modne stvaice, ki hočejo tudi postati »prve«, so grozovito ponosne na to »zmago«.
Otroški zločini in Sherlock Holtnes. V zadnjih časih se je večkrat poročalo, da so otroci, ki so brali Sherlock Holmesove povesti, bili po teh povestih zavedeni v zločin. K tem vestem jc treba pripomniti, da v takih slučajih ni bilo nikdar niti govora o pristnih Sherlock Holtnesovih spi-* sili, temveč o onih surovih potvorbah, ki se naravnost valjajo v senzacijah in zlo-činstvih in se prodajajo zlasti mladini v j zvezkih po 10 ali 20 vinarjev.
Dragocene cvetlice. Iz Londona po-I ročajo: Marsikdo se je pač začudil, ko je
morda čital pred kratkim, da je neki londonski vrtnar prodal v cvetlični razstavi razstavljeno orhidejo za nič manj kot 168 tisoč kron. Ali ta visoka cena še ni najvišja. V isti razstavi so bile cvetlice, ki so bile zavarovane po 240.000 kron. Da so orhideje tako drage, je pač povod njihova velikanska občutljivost, ker jih je zelo težko vzgojiti, povod je pa tudi to, da je treba premagati velike težave in nevarnosti, predno se najde v tropičnih krajih kako posebno vrsto. V južnoameriških, posebno braziljskih dolinah, kjer bivajo še ve-t činoma divjaki, je že marsikateri iskalec orhidej izgubil svoje življenje, bodisi da je podlegel pikom strupenih žuželk ali kač, ali so ga umorili Indiiancj. Število sprem-ljevalcev-domačinov, ki so poginili na takih potovanjih, presega skoro več sto. Še pred kratkim je taka ekspedicija neke londonske tvrdke izginila brez sledu. Najdragocenejše orhideje se seveda goje v cve-tličnjakih. Največji tak cvetličnjak v Broxi bourne-ju je zadnja leta prodal več koma-dov orhidej po 60 do 70 tisoč kron. Lani se je prodala ena cvetlica v Ameriko za 48.000 kron, katero je kupil kmalu neki drug ljubitelj za 72.000 kron. V bližini VVindsor Castle-ja ima baron Schroder svoj cvetličnjak z orhidejami, katerega cenijo na 3,600.000 kron. Nekdaj je poslal kraljici Viktoriji košarico cvetlic, ki so jih poznavalci cenili na najmanj 18.000 kron. Kupčija z orhidejami ni lahka, polna je presenečenj in razočaranj. Neka londonska tvrdka je prodala orhidejo za 1800 kron, Rastlina pa se je začela tako lepo razvijati in kazati tako lepe cvetove, da se ni nihče nadejal kaj takega. Novi lastnik je rastlino razdelil v deset komadov ter jih osem prodal za 48.000 kron. Ko je ona vrtnarska tvrdka izvedela o tem, je želela dot biti sadiko od rastline. Dobila jo je, ali plačati je morala zanjo 24.000 kron. V zadnji razstavi so prodali tri cvetke iz cvet" ličnjaka v Buylstone v Belgiji za 168.000 kron.
Vdovska zastava. Pri nas je pač že stara navada, da žena na zunaj pokaže svojo žalost z običajnim enoletnim žalovanjem, drgače pa je to pri nekaterih zamor-i škili rodovih v francoskem delu države Kongo. Pri njih ni čas, temveč veter določevalec dolgosti žalovanja. Ako mož umre, obesi žena umrlega pred hišo na visok diog zastavo. Dokler je zastava cela. se ne sine možiti. Kakor hitro jo pa veter, vihar ali druge vremenske neprilike nekoliko razcefedrajo, ima vdova pravico, poiskati si drugega moža. Seveda določujejo bogovi usodo zastave, in ni se še pri-godilo, da bi bila kedaj kaka prav zelo moža željna vdova sama pomagala vetru trgati zastavo. Zadele bi jo strašne kazni. Pogostokrat se zgodi, da vihar že takoj prvo noč žalovanja raztrga zastavo: potem je seveda volja bogov, da se vdova takoj lahko omoži, ni da bi žalovala za umrlim možem. Druge pa, ki niso tako srečne, da bi imele veter in vihar za zaveznika, morajo včasih »žalovati« leta in leta, predno se razcefedra zastava.
Italijanski »neodrešenci« med seboj. Italijanski »Touringklub« (zveza avtomo-biiistov) je sklenil postaviti ob italijanski meji velike deske z napisom »Italia«. Proti temu sklepu se je začelo protestirati od vseh strani z ozirom na »Trentino«. V Tri-dentu izhajajoči list »Alto Adige« povprašuje zbadljivo, kaj je imelo predsedstvo omenjenega kluba opraviti prošlo nedeljo v Tridentu, ako prihaja s takimi sklepi na dan. Laški »neodrešenci« bi najbrž imeli najrajši napis »Italia« na Tirolskem pri Kufsteinu, pri nas pa vsaj pri Zidanem mostu.
Znamke s črnim robom. Angleški poštni minister Mr. Sydney Buxton se je pred kratkim nekoliko pošalil z javnostjo, prav posebno pa z nabiralci poštnih znamk. Pri nekem obedu, h kateremu ga je povabilo društvo nabiralcev poštnih znamk, je omenil minister, da veliko ljudi ne more trpeti pisemskih ovitkov s črnim robom, ker so preveč vidni, in da se ga je že z več strani prosilo, da bi izdal pisemske znamke z ozkim črnim robom. Da ne nasprotuje tej želji občinstva in da namerava najprej poskusiti z majhno izdajo. Nabiralcem bi s tem gotovo ustregel, ker je umljivo, da bi postale te znamke z žalnim robom sčasoma gotovo prava redkost. Pet mesecev so čakali nabiralci pisemskih znamk po celem svetu na izdajo teh redkih znamk. Ni prešel dan, da ne bi došlo angleškemu poštnemu ministru kako vprašanje po teli znamkah. Vprašalci so dobivali vedno negotove odgovore. Končno se jc moral Sydney vendarle udati in pokazati pravo barvo, toda ta ni bila črna. Sicer ni podal oficijelne izjave, kajti sicer bi bil nastal med nabiralci pravi vihar ogorčenja, ali povedal je zaupno nekemu časniškemu poročevalcu, da ni nikdar resno mislil na izdajo žalile znamke.
Znanost in umetnost
lj Občni zbor Cecilijinega društva. Ob
izvanredno obilni udeležbi (okrog 100 udeležencev) se je dne 5. septembra vršil na koncu cerkvenogiasbenega poučnega tečaja v »Rokodelskem domu« občni zbor. Cecilijinega društva. Predsednik, kanonik dr. Andrej Karlin, je v pozdravu omenjal, da morajo gg. organisti biti hvaležni presvetlemu knezoškofu. Pri škofijski sinodi v preteklem tednu se je sklenilo za orga-ttiste v dvojnem oziru koristno: 1. Sinoda določa lep red za sodelovanje organistov pri bogoslužju, na katerega se bodo kakor gg. župniki tako tudi organisti lahko sklicevali. 2. Tudi za zboljšanje žalostnega gmotnega stanja organistov se je storilo nekaj važnih določb. Predlog predsednika, izraziti zahvalo presvetlemu knezoškofu. se z odobravanjem vzame na znanje. — Tajnik društva, P. Hugolin Sattner, poro-^ ča o delovanju ter se spominja umrlih članov, g. Jerneja Zupančiča in P. Angelika Hribarja, soustanovitelja tega društva, ki je ves čas, 30 let, kot odbornik društva in učitelj orglarske šole sodeloval ter 40 let na frančiškanskem koru. — Dalje se spominja 70-letnice vodje, prof. Antona Foersterja, ter odlikovanja z viteškim križcem Silvestrovega reda. Nato poroča, da se je v teku zadnjih treh let na Kranjskem postavilo 18 novih orgel (od teh jih je naredil deset g. Milavec v Ljubljani) ter omenja nekatere napake organistov.
—	Blagajnik, kanonik Šiška, poroča, da je bilo v tej dobi 2709 K 99 vin. dohodkov, izdatkov 4662 K 78 vin., in če se dohodkom prišteje še vsota, ki so jo dolžne cer-i kve plačati, je pravi primanjkljaj še 913 K
79	vin. — Vodja orglarske šole, g. prof. Anton Foerster, poroča o učiteljskem osobju in učencih in njihovih uspehih. Vsako leto obiskuje šolo okrog 20 učencev, katerih vspehi so splošno prav povoljni.
—	Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: za predsednika kanonik dr. Andrej Karlin, za podpredsednika P. Hugolin Sattner, za glasbenega vodjo profesor Anton Foerster, za blagajnika gosp. kancelar Viktor Steska; kot odborniki: prof. Fr. Oerbič, sem. podvodja Fr. Ferjančič, ka-tehet Peter Jane, prefekt Fr. Kimovec in pretekt Stanko Premrl. — Slučajnosti. Prosi se. da se izda šola za koral v slovenskem jeziku.; ravno tako knjiga o sestavi orgel; gosp. Aljaž se prosi, da kmalu izda tretji zvezek pesmarice. (Navzoči skladatelj gosp. župnik Aljaž obljubi, ako ga bodo podpirali drugi skladatelji.) O izdajanju Riharjevih pesmi jc splošno mne-i nje, da se le najboljše, še porabne skladbe izdajo s pravilno harmonizacijo, toda ne v »Cerkv. glasbeniku«. Priporoča se, da bi »Cerkveni glasbenik« ne prinašal predolgih skladb, n. pr. latinskih maš, ampak kratke in lepe pesmi, motete, ofertorije itd., zlasti pa še spremljevanje koralnih točk za največje praznike. Gosp. prof. Foerster omenja, da se naj organisti ogiblejjo plitvih pesmi. Ne mislite, da mora vedno za vsak večji praznik biti nova pesem. Lepa pesem ostane vedno lepa, in človek rad isto večkrat sliši, ako je res lepo. Dr. Mantuani predlaga sestaviti imenik vseh v »Cerkv. glasbeniku« izdanih člankov iu pesmi, na kar gosp. Foerster in org. Bernard izjavita, da imata tak zaznamek deloma že sestavljen. P. Hugolin vzame nazaj svoj predlo? za artistični odsek, ki bi pravično presojal cerkvene skladbe z ozirom na to, da je škofijska sinoda že podobno sklenila. Ko gosp. predsednik ob splošnem odobravanju prebere brzojavko na presvetlega knezoškofa in še enkrat pohvalno omenja idealno stremljenje gg. organistov, ki s čistim namenom delujejo, dasi mnogokrat ne spoznajo vspeliov, zaključi občni zbor. Na to se odpelje mnogo udeležencev tečaja gledat sestavo orgel v knezoškofij-ske zavode v Št. Vidu.
*	Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni
80	vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk. Vse tri knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
*	Imenik slovenskih muzikalij je iz-rala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in ga dopošlje na zahtevo vsakemu brezplačno.
*	Katalog antikvaričnih nemških, latinskih itd. knjig je izdala ravnokar »Ka-» toliška Bukvama« v Ljubljani. Katalog navaja v prvi vrsti večja dela raznih strok u. pr. »Denifle, Luther und Luthertum«, — Schmitt, Erklarung des rnittleren Deharb'-schen Katechismus, — Schuster - Holz-hammer, Handbuch zur hibi. Geschichte.
—	Zollner, Predigten, — Helmolt, Weltge-schichte, — Kari May, Reiserzahlungen.
—	Oesterr. ung. Monarehie iu Wort u. Bild
in mnogo drugifi knjig. Vsa dela so slčoro
brez izjeme prav dobro ohranjena, mnoga tudi neprerezana in nova. Katalog je sestavljen v nemškem jeziku, ker je name-, njen nemškim antikvariatom. Bukvama so mora namreč omejiti vsled pomankanja prostora na slovenski antikvarijat in bo oddala drugojezične antikvarične knjige tem potom. Še predno pa razpošljemo katalog antikvarijatom, je isti na razpolago domačim odjemalcem in prosimo, da ga. kdor se za istega zanima, takoj naroči.
* Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev.
Zahtevajte Ceres-jedilno mast
z velikonočno sliko na ovitku.
! Stojte!
e
smatrate ®
jedilno mast
____(kokosovih orehov)
za najbolJSo? „Ceres" mast nI le naj-flneJSa In naJElsteJSa, ampak tudi najcenejša In naJIzdatneJSa mast, kar JIH poznam. -
Le poskusite! Ne boste se kesali!
(Proda se
met i ja
V2 ure od železniške postaje, novo zidani hlevi in hiša, 75 mernikov posetve, gozd, skupni pašnik za 10 goved, 6 konj in 20 ovac, hišni mlin, kmetijski stroji t. j. za vso opravo za 30.000 K. Več pove gospod Štefan Bajrer*, župnik v Grabštanju Koroško.	2037 4—4
Učenec
za sobno slikarstvo se sprejme takoj pri Antonu Sokliču v Kranju.	2040 2—2
Proda se t 2t76 3-:i
kuhinjska omara
otroiki voziček j 12. met., konopn. cevi.
Vse dobro ohranjeno. Vrvarska steza 3, I. (postajališče Samassa elektr. železnice.)
E T E R N Al
Cevke in ustniki.
Višek popolnosti v izdelovanju pip
Prednosti: Snainost, trpežnost , nizka
870 cena, užitek pri kajenju! 13
Zdravniško priporočljive. Hl«»R>«e m«* »»«»	.
K U
n m
£S
n h u ž! i! ž! 52 H XS U
Soliden rudar
se jeli v svrho jfenitbe seznaniti 3 gospodično staro 20—30 let, lepega vedenja, ki bi imela veselje do potovanja v Nemčijo.
Le resne ponudbe če mogoče s sliko, pod šifro ,A50" na upravo tega lista.
2241 2—1

Učenec
za trgovino se sprejme. Biti mora poštenih staršev ter posebno v računstvu zmožen.	2217 3—3
Natančneje se izve pri M. Poienel, Jesenice-bužine, Gorenjsko.
Na prodaj so poceni
tr! viseče svetilke
ena Jako lepa. Kje, pove upravništvo.
2240 3-2
Zidarskega polirja
ki je zmožen samostojno voditi stavbe 2235	sprejme takoj	3-2
fvan Oirrin oblast, konces. zid. mojster ITdll Ugllll Karlovska cesta št. 5|l.
sprejme takoj za stalno pohištveno 2242 in stavbeno delo 4-2
Jakob Homovc ™""nJ cn.°rk™ii.""'"-
Zajamčeno trpežna
=sukna=
najnovejših vzorcev zanesljive jakosti za obleko, površnike, suknje v veliki lepi izberi po zelo nizkih cenah pošilja 2107 3-2
- FRANT. MAREK -
čeka tovarna za sukno r Libercu, Češko.
Vzorci na zahtevo. — Prodaja na drobno in debelo. — PoŠiljatve nad 20 K franko. — ■ Najcenejši nakupni izvor.
Dijaki ali deklice
se sprejmejo na hrano in stanovanje
v bližini realke in dekliškega liceja. — Na-2260 slov pove uprava »Slovenca". 1—1
- Uljudno naznanjam, da sem otvoril -
krojaško obrt
v Ravnikarjev! ulici štev. 3
2247 ter se prav uljudno priporočam. 2 1
Franc Uršič
- krojaški mojster. -

sg ii n ss n u n n n
n
H
n
Trboveljski kosovni in orehovni premog
od 50 kg naprej do celih vagonov priporoča v blagohotna naročila, zagotavljajoč točno postrežbo	2178 3-2
ti 7;
n

Ivana Treo
Ljubljana, Cesta na Rudolf«*o železnico
-jii

v?
T£
M $
awa
aTA
f
ATA
n
n
Knjigarna .*.
Kieinmayr i Bamberj
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
2230 (10—1)	priporoča svojo
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih In zunanjih učlllščlh, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem In ženskem učiteljišCu, mestnem dekl. Ilceju, na privatnih, ljudskih In meš£. šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah.
i f
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.
Razglas.
Dne 21. septembra 1908. dopoldne ob 9. uri prodajali se bodo v
Spodnji Šiški štv. 77. pri Ljubljani
na javni dražbi
razni v stečajni sklad tvrdke I. C. Juvančič spadajoči
prazni vinski transportni sodje
razne velikosti.
Natančnejša pojasnila pri podpisanem.
2259 2-1
Dr. Viljem Schweitzer
stečajni upravitelj.
Razpis
Na porodičnem oddelku deželne bolnice je izpraznjena
začasna služba pomožne babice
z letno remuneracijo 600 K in 20% draginjske doklade.
Prosilke za to službo naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje
žt-104Q7-	do 30. septembra t. 1.
2258 3 1
pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Lljubljani.
Globin
je najboljše in najfinejše
čistile* za čevlje.
Dobi se povsod. 7ho
Zastonj
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih lelih znatne uspehe, namreč zdravljenje potoni elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna tacega pri-
pravnega in vspeš. samo-zdravljenja. Svetujeno torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoz-nost, nevrastenija, revma-tizem, bolez. v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu do-pošljemo takoj 64 strani ob-segajočo ilustrovano
L.
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji.
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, I. Schwangasse št. I, I s/3 I.
I
V.
Kupon za brezplačno knjigo.	13. sept. 1908.
^	Na
2	elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju,
k
Sclnvangasse 1, 1 s/3, I. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elek. ' tro-Therap ie" gratis iu franko pod zaprto kuverto,
Ime:
Naslov:
2230 1-1
J
Lepa zračna
661 26
stanovanji!
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Izvolite poslati po vzorce!
. Barhenta ^ I flanele - -
modnega blaga
platna, daniaata, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 3—3
1 zavoj 40 metrov razniii ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
Organist in cerkvenik
se išče za večjo župnijo v prav lepem ravninskem kraju na Gorenjskem. Prosto lepo stanovanje, v uživanje ima njivo 6 mernikov posetve, od farne cerkve 20 l< mesečne plače, 10—12 mernikov ajde, prosta bira, štolnina, drva v mežnijski parceli Prednost imajo samci ali oženjeni pa brez ali z malo družino in pa rokodelci. Nastop 24. oktobra.	2216 3-2
Naslov pove upravništvo »Slovenca",
sli«?
Lancaster od K 26 —, Flobert-puškn od K 8-50, pištole od K 1'50, samokresi odK5" -. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631_Češko.	9
Učene
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo 2213 - ,,Slovenca". - 3
- Na prodaj je lepo -
posestv
»z vso živino, prašiči, gospodarskimi	&	-
poslopji, poljem, travniki in gozdom.	M	I
Posestvo leži ob cesti blizu Kamnika.	S	"
f Cena je 34.000 kron. Naslov pove	«	S
------ uoravništvo.----- -	S
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izoli-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska w dru,'-a v KSedoših (Korfe)« pošla Pirano — žeieznig. postaja Per» torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28-32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25 27 K hekto postavljeno na postajo.	1647 10
Več
2113 3
slamorezmt
, mlinov m sadje
z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
A. SlISNIK, trgovina, Zaloška cesta 21
HIŠA
v Praprotnem p. Zidanem mostu
z velikim sadnim vrtom, hlevom, podom, zidanim svinjakom in kovačnico z vsem orodjem, pripravna za vsako, posebno za gostilničarsko obrt, ležeča ob okrajni cesti, ki vodi na Krško, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Natančneje se poizve pri lastniku Janezu Fišter v Praprotnem št. 1, ali pa v pisarni dr. M. Piroa, odvetnika v Ljubljani.	2101 3-3
Z elektrUilm obrti- f tomurejenatvornlca o
G. Skrbič g
««• Z«gp«b43"7 5
lilo« fttov. 40 Q
priporoči
tvoje slovite solidne in cene 2a-luzije, lesene, tkane la platnene rolete, železne in lesene za-tvornioe za izložbe in prodajalne ter prosi, naj M tej soHdnl tvornici izvoli nakloniti največje za-a upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
MOOeMOMtfeMOl

2170 15-5
U
Zalogu pohištva
v ljubljanskem kollzejn na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, železno pohištvo,
tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo in tapetniške dela niče. :: Specijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931 5
im DeMtii

Ljubljana
s: kupuje ci
smrekove in::
hrastove hlode
franko drž. kolodvor :: Ljubljana. n
Ponudbe naj se pošiljajo:
parna žaga Deghenghl
Ljubljana.
2157
50
Najboljše
klavirje
:: prvovrstnih dunajskih tvornio
harmonij
tn
amer. sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ,Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52—3
Založnik o. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
vnsjnovejilb toconnb In v velikih izberah
priporoča 118 62—28
Ivan Soklič.

Katoliška bukvama v Ljubljani
priporoča
šolske knjige 'IZl
ljudske, obrtne, meftčanske in srednje Šole v najnovejših aprobiranih izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila:
Tomin&ek, dr. Jos. GrŠkcl SlOVniCH vez v platno K ----
Tomin&ek, dr. Jos. GfSka V^dlHCA vez. v platno K 3 90.
Svetina, Vntnličlri irnuniilr za vlšie razrede srednjih Sol (V. razredi. Prva knjiga: dr. Iv. IVdlUllOKI VclUUtV Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2*80.
T liimnilrn Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške cerkve. Vez. Stroj Alojzij lillUrgiKa. v platno K 1*40.
Na razpolago ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike.
H h
S8
h
ss u
S3

M s??
si*

I
Za jesensko sezono
= velika konfekcija =
priporoča
A. KUNC, Ljubljana
bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in dečke.
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za
naročila po meri.
Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke!
595 55
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna oerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih oenah.
Z velespoštovanjem	856 24—23
Ignacij Camernik, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
4j/fX Matija Pikel si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, Kfc da je prevzel pričetkom septembra dobro znano
restavracijo Aurovih dedičev
>///v.A
nj~ni.i ~iii)Tr>_»itifM 1 Hn .1 'V'r* |-|"ik *mf 1 '
Ljubljana, Wolfove ulice št. 12
ter si usoja posebe opozoriti na izborna bizeljska ter sploh štajerska vina.	2227 3-2
Opoldanski in večerni abonement po najnižjih cenah.
Pod fcrenčo &t. 2. Pn!||< (lik.MnniM. j
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
r
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jove pivovarne.
&on4*fmratvo in poio6ar*fvo.
'J Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhoviClni in cerkvenim pndstoj-nii trnom vljudno nasnanjaoo, da <va pod tvrdk»	318 44 -2
BoizlmU £&Bar
ustanovila kiparsko (fodokarsko) obrt itr izdoioranjo oltarjar v Ljubljani, Turjaik/ trg it. I-
Priporočava st torej sa vsa ta strokovna dela Ur pošiljava rasne načrte bres-ftačno na vpogled. — lsvrSevala bodeva vsako iaročeno delo vestno, umetniiko, taefno in po smernik cenah, . Prisnalna pisma so na razpolaga. V /mlogi kodo vedno rasna razpela to mkrirji m cerkvene in druge podob*.
X odličnim spoštovanjem
Soizlml. d J2o6ar

i 4f p»Ot»mrt*m&.
2050 20-4
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvr&ujejo točno.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Prava istrska vina
Zaradi preobile zaloge se dntijo od Kmetske vinsko zadruge v Bujah po nizki ceni od f>6 litrov naprej	19)7 12
bela vina liter po 26 h. fini teran liter po 21 h.
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa bnie (lstria)
Najcenejfte
il solnčni]
domačega izdelka
pfiporoča po najnižji ceni in najboipi kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. it Prešernove ulice štev. 4. i6s m-m wm Popravila točno in oeno. na
Dva dijaka
se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje.	2181 3-3
Kje, pove uprava „Slovenca".
O	"	fOi
[Qj	2enitbena ponudba.	o
G5	v O
fji Trgovec 29 let, rims^o-^aloliš^e
jgj vere, /^remenitega značaja, simpa- jgj (3) lične vnanjosti, j dobro idočo trgo- o vino v nekem provincijalnem mestu Ej]
[L3J	im
(Oj Jfrvatsfe, vdovec, 3 enoletno ori- (oj
srčno deklico, jeh sc zopet poročiti ||>
j damo, ki je izurjena v gospodinj- o
s'vu ter dobrega srca, v starosti jgj
20 - 25 let. Vdova 3 enim otrobom (gg
ni izključena in naj bi imela 15 do § G2)	O
Q 20.000 k,ron gotovine, lah^o je goj
Hrvatica, Štajerca ah Jfranjica. Pri- S
E) ja3ne, le resne ponudbe s polnim
naslovom s siik0 vred naj se do-
[uJl	(	[lJ)
Oj Šiljojo na upravo tega lista pod (Oj
tj številko „2193". Tajnost zajamčena. O O	O
G7)
2193 3-3


CROATIA
fifi
99
•dina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. n
PROATIA" osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■ IH j prot| požaru in vpepelitvl po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvomice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ) po jako ugodnih pogojih tn nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
Glavni zastop „Croafle
mL (Za vsa večj
V
v Ljubljani, Gosposke ulice 4.
mesta na deieli se iščejo zastopniki.) Jm
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
speci« lint zn nllkana cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAKOLA SCHIRMER v Gradcu 1438 5 se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
wh slikanih cerkvenih oken v vsakem sloju hi
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, je letos postavil tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv Ane in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
__Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907. Žužek Simon, župnik
G. Eduard Stuhl iz Gradca je napravil za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo.
Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik.
Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
»Glasbena Matica44 v Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši v Vegovih ulicah št. 5.
Redni pouk se prične 18. septembra. Pogoji vsprejema:
1. društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. uko-vina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet oboo, fagot, rog, trobento, pozavno ali harlo po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) za teorijo ali zborovo petje v šolskem zboru po 2 K za polletje; č) za pripravljalni tečaj zborovega petja po 2 K na mesec; d) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; e) za kontrapunkt ali kompozicijo po 4 K na mesec; f) za glasbeno zgodovino po dogovoru.
2218 3-2	Odbor „Glasbene Matice'4.
a
A
>N 0) L
0
O
a
n e ;o
o
tf)
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obilnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domiča tvrdka
Telefon št. 262.
1970 12-12
Josip Skerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N K
n
o n
3
«
Vp?odutijees-eupcirPr-JS 500 tuc. rjuh brez šiva
50/200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, 6 kosov za K 14*30.
Priporočljivo za hotele In kopališča	2009 9
Krasne novosti flanele, barhenta cefira, oksforda, damasta. Po-^^ steljno, namizno perilo itd., le boljše kakovosti. Vzorci zastonj.
Posebnost: Nevestine oprave, tudi gotove, od 500 do 15.000 kron.
Tkalnica platna in bombaža br. Krejoar, Dobruška, Češko.
300 vinskih sodov
od 300 do 900 litrov in od IOOO do 3800 litrov, v jako dobrem :: stanu, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka ::
. Rosner & Co., veležganjarna sadja v Ljubljani
- poleg Koslerjeve pivovarne. -

mmm
2121 12 5

'M
Šois
niscie
rff f&Jr
za vse šoBe v najnovejših, odobrenih izdajah,
kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kako-====== vosti in po zmernih cenah priporoča =====
Lav. Schurentner
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
__2202 10-4

C. kr. prvo dri gimnazijo
v Ljubljani
Tomanove ulice 11 10, zraven ..llarodneje doma".
Na c. kr. prvi državni gimnaziji se prične šolsko leto 1908/1909
s slovesno službo božjo v domači kapeli
dne 18. septembra 1908.
Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali za prvi razred dne 15., za ostale razrede 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354 se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, v ljubljansko gimnazijo sprejemati samo po dovoljenju o. kr. deželnega šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Raunateljstuo c. kr. I državne gimnazije o Ljubljani
dne 31. avgusta 1908.
2t39 3-3
Izvanredna državna loterija.
Na najvišje povelje Nj. ^jjc? c. in kr. apostol. Velič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožništva.
Izredna jubilejna loterija
Ta denarna loterija ffiK,*i23? SLS;
t gotovini v skupnem znesku 513.760 K.	2082 10—2
Glavni dobitek 200.0G0 K.
Srečkanje nepreklicno dne 22. oktobra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Oanaja III., Vordere Zollamts-Strasse 7, ▼ loter. kolektnrah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za kapce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij, ravnateljstva.
Andrej Zajec
i
cementarna
na pešati, pošta Dol pri LJubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnyi|jAna nlnčoo v raznih barvah nike krasne - IllOZaICHO piOSCO in okus. uzorcih
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
poljubne ve„kosH gpobne SpOmeilike" iH
za na pokopališča
Q|(«f||*|A brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim J J odborom in zasebnikom nudim ========
Cfilllfilltnp f*A«ffl (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-
dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 24
- Ceniki in vzorci na zahtevo. —-
OSREDNJA BANKA ceskihhranilnic,
1------*	__CUstfednl banka 6eskyoh spoiitelen)
Vlog* knjižice in raftun 4 % in 4 l ', %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in 6uvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, obfiinam In družni javnim korporaetjara proti amortizaciji na 4S In ' ,•(. upravne pristojbine. Finanoiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*|, kan. kovnih ebligaoij, kater* uživajo pupilarno sigurnost in se »mejo rabiti za vsakovrstne kavcije
Dol. kap. 7,000.000-—
Ttkcnal: aSperoba.ka".
Deponiran j* kavcij ki
vadij rasnih vrat. Eakonl ncajlc um denarnih zavodov. Bankovna informacij« in avetc brezplačno.
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska tasta 11 I. stsp., U. aartstr. (Msdijatova hlia),
m priporafla p*al
izdelovanje
carfivenifi
para~
mentov.
iadetajo aala ornttl kazala t neb lUarfiCnih barvah, f luvlJaU, tbka-J tla« bon«, Itol* in m aa »luibo bolj« potrabaa atvari, priproatt la aajfinaja, kakor m glad aaro£llo, t (▼Unataa ia tla ton nu a|«. - Isdalaja tadi kutin h kiUthlai t« UvrloJ« TiakonatM •a F k v« a« parilo te prtataega plataa. fporablja iun lafcra bla|«, eaaa p« aniatBHtl ilzka, zagotavlja trpatao, vaatno dala ia h hrt poitretbo. Piaaovljoajt ata-rlh panuaaatoT tudi uda* voljno prariaaa.
m™
.......r«
lm
P
v
4)
ac
■mm fšm Mm
	
v	
0	
H	
O	'ijf
	
t	
1	u
	

Hojcenelia in najblfrej^a vožnja v Ameriko je s pomiki
"	iz
Bremena Heu-lfork

s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm 11« Krotiprinz Wilhelm, iep Wilhelm d« Groase. aaaaa Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnlke gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani eadino-Ie pri 2r86 36
Edunrtf Tnužnr-m,» roi«mhii uiicnn $1.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem TišS«rju".
Odhod iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja 8« tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in lolldna.
Potnikom namenjenim v zapadno državo kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in AVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BftfJImoru in na V3e ostalo delo sveta, kakor:
Brazilija, Kuba, Buarios Aires, Colombo, Sinj;aporo, v Avstralijo itd. itd.
N S*
N N N
H N
a	■
Kitt DosojiMce Ijlijiste otolice
k
registrcvana zadruga z neomejeno zavezo
| Ljubljani na Dunajski cesti Stev. 18
t lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja
K 59,197.246-20 K 12,888.795*43
H N N N
m
H
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24.
Posojuje aa zemljifiča po 5 >/< °/o * l'/j°/o nn amortizacijo ali pa po 5>/4°/o brez amortizacije j na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
Zakonito zajamčeno
,Hygaenicus'
pasta za likanje
Zakonito zajamčeno.
Varstvena znamka.
senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd.
»Hygienious« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna.
Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile.
Učinkuje razkrajajoče!
Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah.	1522 20 11
L. Chiozza d Co.
červinjan (Primorsko). -
Oznanilo
2070 3-3
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke:
oddelek za šoloobvezne dečke, dnevna šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame
v soboto dne 19. septembra
in za zimske kurze za stavbne obrtnike
v torek dne 3. novembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34.)
dne 16., 17. ali 18. septembra.
Učencem in učenkam, ki so bili že lani na zavodu, se je javiti
dne 1». septembra zjutraj.
Oddelek za šoloobvezne dečke obstoji iz dveh letnikov ter ima namen pripravljati učence za obrtni stan sploh ozir. za pouk pri mojstru ali v tvornici. Absolventom tega oddelka je tudi mogoče vstopiti v oddelek za kiparstvo na dnevni šoli za obdelovanje lesa.
Oddelek za šoloobvezne dečke nadomošča torej meščansko šolo ali spodnje razrede srednjih šol.
Dnevna šola za obdelovanje lesa ima oddelke za mizarstvo, stru-garstvo, rezbarstvo in kiparstvo. Prvi trije se bodo polagoma razpustili in se letos zadni-krat sprejemajo vanje učenci.
Sprejemnipogoji:
A. Na oddelku za šoloobvezne dečke:
I.	letnik. Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1908).
II.	Znanje učne tvarine prvega letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1908.)
D. Dnevna šola za obdelovanje lesa:
Dovršeni oddelek za šoloobvezne dečke ali meščanska šola ozir. osemrazredna ljudska šola ali šrije razredi srednje šole (neugodni uspehi iz latinščine ali grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1908).
C.	Ma dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo:
Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma 12 let (do 31. decembra 1908V
D.	Na obeh javnih risarskih šolah s« sprejemajo učenoi celo leto, kolikor to dopuščajo prostori.
E. V zimske kurze za stavbne obrtnike se zaradi pomanjkanja prostorov letos ne sprejemajo novi učenci in imajo pristop edino le učenci lanskega leta.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1908.
C. kr. ravnateljstvo.

l Najkrajša in najcenejša UOŽIllfl u fllMillO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Ant werpen y Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", .Kroonland*, „Vaderland", „Zeoland* in .Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo rodno vožnjo med Anttverpnom in New Yorkom, so snainost, Izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajito za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbne tudi po večkrat na masne vožnjo 6ez Kanado, katera pa Je
Izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odalej itev. 26, od Jui-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju*. 320 46 31
»Popolnoma Ubrana zaloga blaga j
n za jeieniko i si ziniiko iczono v največji izberi oblek za E! II :: goipode In goipis kakor tudi konfekcija za otroke. :: ||
W Čudovito nizke cene!
Angleško skladišče oblek, 0. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Izvršuje vse s bančne 2 1 posle. 1
1246 52—13
J. C. Ma jer Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka in menjalnica. =
TI an u fakturna trgovina na debelo in drobno.
s ZaSoga s
vseh »rtt subna, platna ter manufahturnega 1 blaga. i
Optični zavod
Fr. P. ZajecUntilianD-
Stari trg 26
priporoča »vojo dobro urejeno zalogo raznih o6al, ft&ipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakom.rjev itd. O&ala in ifiipaloi »e napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no ia oaao.
Velika zaloga pravih ftvioar» Kkih žepnih in etenekih ur, zlatnina In arebrniaa.
Nlktl ure od gld. 1-ho do I0--Srebrne ure, , J 00 . 40-— Zlite . , . »« - . »M1—
Zahtevajte moj aovi oonik, ki ga
pošljem brezplačno.
Tri vinske
•• prodajo, ozir. dajo v najem.
Pripravne so za skladišča ali za mesarijo. Proda se tudi hiša v kateri je gostilna. Naslov pove uprav. „Slovenca". 2155 3—3
Kje te dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatimioe, gepeljni, slamoreznioc, čistilnic*, preie
za sadja i. t d	1739 7 *
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezija oesta itev. I., Valvasorjev trg itev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotifni stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po* trebAčin, portland-cementa, traverz, železniških lin in druge različne železnlne in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
Največja pralnica na Kranjskem
in svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice &tev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
:: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :*
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 2	A. HA K. C.
Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni
Izšla je naša
99
Družinska Pratika"
: za leto 1909 :
s sliko sv. Družine.	2132 3_ 3
Posamezni izvod 24 vin., po pošti 10 vin. več.
Na debelo je na prodaj v Ljubljani: /(ato/, bukvama, prodajalna „Katol. tisk. društva", Ant. Krisper, Vaso Petričič, j. Korenčan preje Auer, Iv. Kordik; v Trstu t :: prodajalna „Katoliškega tiskovnega društva". ::
Somišljeniki! Segajte le po edini naši,Družin. Pratiki4
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarska obrt spadajočib del, kakor tudi slikarskih, napisnih In dekoraoij-skih del.
Posebno sc Se priporoča za cenjena naročila za stavbene In pohifttveao pleskar«
SiVO. i —3467 u-u
r,
Krasna
BLOZE
n4*t*|a izbira v a*W Is v dn s a s a blaga ledi pe mi
Vaknatu
KRILA, PERILO in OTROČJE ===== OBLEKCE
■ )
po najnlilli eaaafrv.
M. RRISTOFlf porot lOCfll
l^r^ Ljubljana, Stari trg IU«. 38.

C. kr. oblastveno potrjeno» uoUišco za /trojno risanje
branja desifi
(Jubilanti, Start trs it. 28.
• Doli Si tud krol » ilvotnl meri. •
5»
Iriol
-l^f-■ŽPŠ
■ipjs
r-V Jn
OZJUEHIIO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
Kongresni trg 10
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are
po 4
31 0| 4 10
to je: daje sa 200 kron 9 kron 60 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinile.
Rentnl

U plada hranilnioa sama.. Kanonik A. Kalan L r., predsednik.
Najaigurnejia prilika za iitedei^«!
j
Kanonik J. Suinik 1. r., podpredsednik.

Podružnica a ¥ Spljetu. i
Delalftka glavnloa I
I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice Sfev. 2
■prejema vlog* ■■ knjlžloe In aa tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
^ II 01
T 2 0.
Kupuje Ia prodaja vrednostne papirja vseh vrst po kulaatnem kurzu.
Podružnica i v Celov«n* f
I fteaervnl te»«# • « W SOO .OONt