Aleja spominov 
in tovarištva postaja 
resničnost
Več kot pred dvemi leti, točneje 22. VII. 1972, je bil prvič javno razstavljen prvi idejni projekt »ATELJE SPO-MINOV IN TOVAR-IŠTVA« Ob nekdanji žici okupirane Ljub-ljane. Razstavljen je bil v pro-storih Muzeja ljudske revolu-cije in požel številna priznanja in moralno in politično podpo-ro.
Idejni projekt »ALEJE SPO-MINOV IN TOVARIŠTVA« SO pod pokroviteljstvom Mestne konference Zveze mladine Slo-venije izdelali trije študenti oddelka za arhitekturo na Fa-kulteti za arhitekturo, gradbe-ništvo in geodezijo. Projekt, ki so ga iedelali Omersa Mltja, Kasteldc Pranc in štok Jože je bil še isto leto razgrnjen v vseh ljubljanskih občinah, kjer smo imeli tvidi javne razlage projekta in pogovore s pred-stavniki občinskih organov.
Po končanih javndh razgrnit-valj sta Omensa in Kastelic iz-delala izvedbeine (glavne) na-črte s tehničnim poročilom iu kalkulacijami za prvi odsek trase »Aleje spominov in tova-rištva« od Spodnje Hrušice preko Golovca do Dolenjske ceste na Rudndku. Prvi odsek trase »AST« je najmanj zahte-v&n za izvedbo in tako tudi najcenejši.
V sodelovanju z LUZ-om (Ljubljanski urbanistični za-vod) smo projekt dopolnili in kompletirali z vsemi potreb-nimi soglasji tako, da je bdl predložen v raapravo Izvršne-mu svetu Skupščine mesta Ljubljana in bil tudi na red-ni seji Izvršnega sveta dne 14. VI. 1974 sprejet in potrjen.
Med tem smo pripravili tu-di projekt celotne trase »AST« okoli Ljubljane, ki je dopolni-tev Generalnega urbanističnega plana (GUP-a) in sestavn: d.el urbanističnega plana LJUBLJA-NA 2000. V tem projektu, ki je izdelan na kartah v merilu 1:10000 in 1:5000 so vnešene tu-di površine, ki jih v kasnejši fazi predvidevamo za rekreaci-jo in šport.
Trasa »Aleje spominov in tovarištva« poteka po štirih ljubljanskih obdinah (Vič-Rud-nik, šiška, Bežigrad in Moste-Polje) in na področju devet-najstih krajevnih skupnosti. Pri obravnavanju trase »AST« ugotavljamo tri značilna po-dročja, po katerih poteka Ale-ja: področje že obstoječe zazi-dave, področja novih stano-vanjskih sosesk, ki so pred-videna za zidavo ali pa so že v gradnji in področja nezazi-danih (prostih) površin.
Vsako področ.je zahteva svoj specifičen način pristopa
in obdelave in s tem tudi fi-nanciranja:
1.  Na že zazddanih obmofijih smo se morali prilagoditi ob-stoječi situaciji tako, da smo traso Aleje speljali po že ure-jenih  cestah   in   pločnikih   in predvideli   le   dodatno   ozele-nitev in manjše nujne posege.
2.  Na področjib. predvidenih novih zazidav, pa smo stopili v stik s projektaiitl posamez-nih sosesk in se z njimi do-govorili in vrisali Alejo ,v pro-jekte  tako, da se vklaplja v ambient soseske.
3.  Na nezazidanih površinah pa so se poizkušali držati ob-stoječih poti in kolovozov, ven-dar tako, da se nismo oddalje-vali od zgodovinske trase.
Celotni projekt trase »AST« je sedaj na javni razgrnitvi do 30. septembra na podlagi skle-pa o javni razgrnitvi, ki ga je 24. VI. sprejel Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana na svoji redni seji.
Projekt »ALEJA SPOMINOV IN TOVARlšTVA« pa ni samo projekt arhitektonskega znača-ja temveč družbenopolitdčna akcija, ki 'idružuje v sebi po-membne faktorje vzgoje in :zo-,braževanja, razvijanje revoluci-onarnih tradicij, osnove splo-šnega ljudskega odpora, teles-ne kulture in ne nazadnje mla-da zelena pljuča mesta. Zato je bil pri Komisdji za razvijanje revolucionarnih tradicij pri Mestni konferenci SZDL usta-novljen sekretariat delovnih skupin, ki vsklajuje in vodi delo posamezmh delovnih sku-pin: projektantske, pravne, fi-nanSne in propagandne. Prav zdaj se formira Odbor »AST«, katerega bodo sestavljali pred-stavniki vseh družbenopolitič-nih organizacij v Ljubljan:, predstavniki strokovmlh služb, ki že sodelujejo pri projektu »AST« in predstavniki nekate-rih organizacij združenega de-la, ki imajo spominske kamne na trasi »Aleje spominov in tovarištva« in predstavniki JLA Ljubljanskega vojnega območ-ja.
Odbor naj bi bil pravna oseba in imel možnost naro-čanja posameznih uslug prt strokovnih službah tako, da bomo projekt »AST« lahko čimpreje izpeljall do konca, da bo lahko začel služiti svo-jemu narnenu.
»Projekt »Aleje spominov in tovarištva« je zasnovan kot peš pot zasajena z drevjem, to se pravi Aleja, ki bo pote-kala po trasi nekdanje žice okupirane Ljubljane. Povezova-la naj bi 102 spomtnska kam-na in 6 spomenikov, ki so jih že  leta  1962  postavdli  delovni
kolektivi ljubljanskih podjetij, l»atronate med posameznimi odjseki trase pa so imeli pio-nirski odredi Ijubljanskih os-novnih šol.
Tako bo »Aleja spominov in tovarištva« sprehajalna pot, od katere bodo tnejeni dohodi do spominskih kamnov in ka-sneje v drugi fazi do športnih in rekreacijskih objektov, kl se bodo nizali ob Aleji tako, da le-ia ne bo mrtev spome-niik Ljubljani — heroju, tem- J več živ želetn prstam., ki bo nu- \ dil mladini in starejšim raz-vedrilo in rekreacijo ter obe-nem spominjail na leta ofcupa-cije ko je Ljubljana z genial-no arganizacijo odpora kljubo-vala okupatorjem.   .
Sama Aleja bo opremljena s klapmi, opozorilnimi tablami, z nekaj zgodovinskiini objekti iz časa okupacije, z nazornim prikazom žice na kratkem od-seku, in s skulpturami miadih likovnih ustvarjalcev, ki bodo kot na že znaiiiih »formah vi-vah« oblikovali svoja deia, ki bodo bogatila ambient.
Dela na prvem odseku tra-se Aleje spominov in tovari-štva se bodo pričela predvido-ma 16. septembra letos. Na ¦ trasi bodo delale mladinske delo-me brigade iz Ljubljane, ki jih organizira mestna kon-ferenca Zveze mladdne Slove-nije. Na tem prvem odseku bo Alejo predstavljala obstojeca cesta, uredili pa bomo dosto-pe do spominskih kamnov, oči-stili in opremili okolico teh kartmov in uredili parkirišča. Na jasah ob spominskih kam-nih smo predvidel: postavitve samopostrežnih ognjlšč, sedež-nih garnitur, klopi, košev za odpadke, opozorilnih tabel in igral za otroke. Očistili in oe-načili bomo goadne poti in steae, ki povezujejo posamezne spomtnske kamne in zaprli po-ti, po katerih so z avtomobili dovažali odpadke na področje Golovca. Tako bomo poizikuša-U zaščititi in ohraniti ta del gozdnih površin, kl Ijutrijan-skim občanom pomenijo stiik z naravo in zelenjem, ki ga Ljubljana tako močno potre-buje.
Mitja Omersa