Na bregu pločevinaste reke
Nova ureditev prometa v središču mesta po predlogu, ki ga je lani izdelal urad za promet pri mestni skupščini in potrdlla občinska skupščina Ljubljana Center, se že uresničuje. A je že tako, da vsak rešen problem prinese vsaj tri nove. Namen našega pogovora je bil predvsem formulirati vprašanja inpoiskati čim več odgovorov. Za našo okroglo mižo so se zbrali: ing. Mojmir Mal kot stanovalec iz VVolfdve ulice, Karel Meržek, predsednik Kra-ievne skupnosti Stara Ljubljana, ing. Ignac Greflorač, podpredsednik skupnosti za varstvo okolfa Ljubljana in trije študenti medicine iz Oražnovega doma v VVolfovi ulici. Nova pro-metna ureditev je namreč hiidp posegla v življenje pKebivalceV VVolfove.
Začnimo na začetku
Skiipščina pbčine Ljubljana-Center je 25. oktobra .1972 na seji obeh zborpv bbravnavala problematiko onesnaženega zraka in v zvezi s tem predla-gala skupščini ihesta Ljubljjane zmanjšanje motornega prome-ta v ožjem središču mesta.
Potem~je Urad za promet pripravil za bbčino ¦ predlog rprometnih ukrepov in uredt tev. Avtbrji predloga sp gleda-li predvsem na to, da bi čim-bolj omilili prometno zaside-nost in ustvarili bolj hiunan odnos do pe&ca — tn, seveda, da bi bile' žamisli finančno ure-sni&jive.                  -             «
S predlogl so že pred njiho vo dokončno formulacijo s& znanili upravo javne varnosti, mestno postajo prometne mili-ce, "odbornika skupščine mesta I^ubljana tovarlša Staniča in predstavnika,»Doffla«; ki so da-li svoje piippmbe.
Nekaj značilnosti iz predloga
Predvšem sta tu dva promet-na obroča okoli cfentra, ki raz-bremenjujeta dpločenp števito ulic. Zunanji obroč pbteka po Prešernovi, Aškerdevi, Resljevl in Masarykovi, notranji pa po ¦Ktovi, Šubičevi, Wolfovi, Mi-KtošKSevi, Dalmatinovi in Tav-
čarjevi ulici. Znotraj tega no-tranjega. obroča je ze ukinjen .vsak ihotorni promet in je ce-lotni • komplekš na voljo peš-čem.
Na notranji pbroč se vežejo nasledrije notraiije tranzitnece-ste: Gosposvfetska, šubičeva, Titova'(jug), Stritarjeva, Ko-menskega in Titova ¦¦(sever). Prosteri med imenovahimi če-stami tvorijo zaključene oone, pteko katerih ni normalnega tranzitiranja. pbstoječe česte služijo le za dpstpp. ,  .,
Pešci
tzkljuSnp za pešcje^o po tein predlogu rezervirane naslednje ulice:              "
. čopova, Nazprjeva in Puhar-jeva, Stara Ljubljaria <A4estni, Stari in Gornji trg, Cankarje-vo in Gallusovo nabrežje, Pod trančo in Stiška ulica) in ob-stoječi prehodi in pasaže * (Knafljev prehod, pasaža nebo-tičnika in NA-MA, ploššad B. Kraigherja).
Kolesarji
Prekp središča iriesta naj bi potekale posebne kolesarske trase, na katerih bokolesarski proniet popolnoma zaščiten pred motornim in ločen od peš poti. Predlog predvideva tri režime za kolesarje. Iz dela cestnega omrežja bi se morali kolesarji zaradi - nevarnih kon-lliktov z motornim prometom
popolnoma umakniti. Ta režim bi veljal za Titovo cestb od Pražakove' do šubičeve ulice, ža Gosposvetsko od Župančičeve do Ajdovščtoe, za Dalmatinovo ih Tavčarjevo, za Subičevo ia Wolfovo ulico, za del Mikloši-čeve ter za Stritarjevo in Ciril Metodovo ulico — skratža: za ves notranji tranzitnl^ obrod.
V dragi kategoriji ,bi bile dpldSoie posebne »kotesarjsfce« ulice z abSQlutho. pfednostjo za kolesarje.         .-..-..
Na drugUi cestah pa bi obve-ljal dosedanji princdp. »meša-nega«,proitteta.                ;
Posebne kolesarske ulice naj b"i potekale v določepem obro-. ču okpli centra s tem, da bi blla zagotovljeha ppvezava med "nvplijem iii Gradpni. Tej kate-gbriji- sp namenjene naslednje . ulice:   Prešerripva,  Tržaška in Celovška ter Resljeva in Titpya-od- Bavarskega dvora prpti se-veru (obojestranska kolesarska ppt z delno izjemo na Prešer-' npvi, kjef se v smeri prpti Vi-ču usmerja kPl^sarski prpmet ¦ po Vrtači, Levstikovi in Tobač-" ru na-Tržaško),
in potezi: BavarSki dvor (Ti-tpva) — Pražakova — M'. Pija-dejeva — Trg OF in Adamič Lundrpvp ¦ nabrežje — Cankar-jevp nabrežje — čevljarski mpst — čevljarska.ulica — No-vl trg — Grego*čičeya — Val-vazorjeva -^ šubideva — Pre- . še^nova.    Iioeitev ^kolesarskih
poti od drugih prpmetnih pp-vfSin bi zagotavljali robniki (denivelacija), stebrički, stpjni-ce In kipski, drevje, grmičevje, cvetličnjakl itd.
Dostavni prpmet
Za dpstavp in pdvpz blaga
ter nprmalnp  ppravljanje kp-
munalnili uslug je pptrebnp dp*
, slednp sppštpvati pdlpk mest-
he skupščihe pzirpma ga znp-
¦ va ožlvefci. Treba ga je -tudi <Jp-slednb  kontrplirati, da ne bi bilp  nepptrebnih zastojev  ali prekinjanja. prpmecnih  tpkov, da he bi izrivali pešcev s- plPč-nika na vpzlšče In podobno. Da bi se izpgnili pretiranemu noč-nemu hrupu, mprajp biti mp-
'tprji dpstavnih vpzil ugasnj«il, vsakp izpeljevanje z mpčnej-- šim dpdajanjem plina je pr&-povedano, kar velja tudi za pr^glasno sporazumevanje med dostavljalci.              „
Mestni javnii promet
Ta y ;bistvu zadrži vse dpse-
t danje trase s tem,-'da je TitP-
va cesta še vednp centratoa ps
•   mestnega javnega promeita. "Pp-stajališča v centru pasp (že) reducirana    inv  razmaknjena. Predlpg je prinesel   dye cen-tralni ppstajaljšči na Titpvi ce-sti, Jn sicer  erikrat ria  obeh straheh ,ceste  pred . Kpzplcem in drugič napben straneh pred
•  Kpnzorcijem.. Tretje centralnp pps.tajališde je lpčirano na Go-
.sposvetski cesti ~r na eni stra-ni pred protestantsko eerkvijp, na drugi pa pred restavracijo »Slavija«. Od tega ppstajališča do Titove ceste sp pznačeni pp-sebni vpzni pasovi za javni prp-
.^,met, ki jih je dpbila tudi Tii»-va cesta. Proge mestnega" jav-nega prometa sledijp; trasam nptranjih tranzitnih cest in si-•cer potekajp pp Titpvi, Gospo svetski in pp Subičevi; WPlfpvi
'in Stritafjevi ulici ter Dalmati-' novi in Tavčarjevi, odiiosnp Komenskega ulici. Del prpg jav-nega mestnega. prometa je ve-zan na železniškp ppstajp. Pd-npsap ha Trg OF in na del Prešernpve ceste.
Mirujpči promet
Za ureditev mirujočega prp-meta (p'arkiranja)  je  predlog dal riekaj splPšnih načel. in pp-drpbnili rešitev.. Splpfna nače-. la uveljavljajp naslednja pra-
¦ vila:                               '      .
•  na zunarijem tranzitnem ce-stnem sistemu je doslednp prepovedanp vsako parkira-nje,     .n     .    . .
•  na nptranjem tranzitnem ce-stnem sistemu praviloma ni dovpljenp parkiranje,
•  izven javnih cestnih ppvršln-za mptprni promet (na pri-mer na manjših platojih ali ploščadih, razen  na plodni-kih) je možnp parkiranje, 5e je to označeno z znakom,
•  na nezazidanih parcelah raed Mšami se uredijp  žačasna
\ parkirišča (lažja utrditev in .    brezprašna Pbdelava ppvrši-
ne).          -         *
Podrobne rešitve urejajo: par-kiranje v enosmernih in vdvp-smemih ulicah, .pbeleževanje parkiranih prostprpv, ppgpje za rezervirane parkirne prošto-re, parkirne ure, parkirnp tari-fo, pr^ppved parkiranja pred uvpzi in vhpdi v'trgoyine, pri-silni pdvoz nepravllnd parkira- . nih vpzil, zadostnp števito pri-eritacijskih prpmetnih znakov, ,ki oppzarjajo na parkirišdav pa fcudi izgraidnjp parkirnih hiš.
Kratka invehtura odprtih vprašanj
Ali je dvosmerni promet po Wolfovi ulici, posebno dvosmer-ni promet težkih »Krpanov« mestnega prometa,' resnajpri-mernejša rešitev? Ali je to za-časna rešitev, ali začetek traj-ne padloge?1
Kako bo urejeho parklranje za stanovalse Wolfove in dosta-va kuriva?
Tako imenovani zunanji promethi obroč teče po-(sivi)-črti Prešernova—Masarykova-^-Resljeva— Aškerčeva, notranji pa okoli (šivega) pravokotnika po Titovi—šubičevi—Wolfovi—Miklošičevl— Dalmatinovi in Tavčarjevi.
KAREL   MERŽEK:   Krajevna        ING. IGNAC GREGGJRAC: Ob       ING. MOJMIR MAL: Prebival-        MIHA  DEMSAR:   Zakaj trije       JANEŽ KIRBIš: V nadstropja       ALOJŽ RENČEU: V štiiden*. skupnost se rie strinja!              •    vpadnicah ni nič bolje!                   ei ne upajo odpirati Oken!            vzporedni, pašovi?                           je zrak slabši kot na ulici!             skih sobah se kopiči aspirin!
Sčitimo pešča — kaj pa sta-novalčl?    -*¦•   •-.;¦    • •.
Urejanje - mestnjega ¦ promeia Je šlo mimo iskupnosti za var-stvo okolja. ZakaJ?                   >
Cemu sploh prometni veletok skozl sredlšče mesta? Se ne bi « mogll učfti od Mariborčanov in }, Celjanov, ki so speljali promet , mimo nakupovalnega sredlšča? '
Veš dan ne upamo                 \
odpreti oken                            ;
Ob tej »invieaturi« se je raz-'; vhela razpravaV.ki jb prinaša- '' mo v kratkem izvlečku. •
Ing. Mdjmir Mal: Oglasil bi se kot stanpvalec iz Wplfpve ulice in rpjen Ljabljančan. Pp niojetti dvosmetni promet pp Wplfpvi nl primerna tešitev. če'-'¦ bi  bila fcp  kpličkaj   primema c
relacija, bi že_ leta 1930, 'kp sp ' delali prbtokdr za električnp ¦ cestnb železnico, speljali tram- 'i vaj pp Wplfovi. Zakaj sp se • raje Pdlpčili ža čpppvp? '    ¦   J'
Glede žfvlj^nja v Wplfpvi bi ppvedal tple: - Hrup" je neznp-' sen. Mprali pi ga vsaj i2anerita. 5-Pptepi je tu onesriažimpst pz- ' račja. Med 6. iirp zjatraj in 8. j uro zvečer ljudje Jife upajo Pd- ;: preti"oken. Promet pp Wolfpvi • giamreč ni.'tekoč. Stalhp "še za- -tika. Zgprevaiije v mptprjih je ' zaradi tega liepppplnp in prav " takšni plini so ' najbolj strupe- •• ta. Tudi teren, po katerem je  : speljana Wolfova, je-kaj nepri-meren: ppd cestiščem je ilovi-ca,  tresljaji se kiimulirajo. v ¦prave valpve, ki udarjajp v sta-re zgradbe. Na hid številka 3 je žedobro vidna razpoka. One-šnaženpsf je v višjih nadstrop- i jih celo vedja kot pri tleh, prea-vsem   zaradi   vpzil   mestnega '¦'¦' prometa. Prpblem se začrie že navsezgpdaj, ko morarno sta- : novalei prečkati cesto, ko gre- -mo na delo. To je marsikdaj življenjskp nevarnp. Ob. tej pri- • Ipžnpsti pa mpram izreči vse ¦; -priznanje  vpznikpm m^tnega :, prpmeta, ki s svpjimi pgrpm- ¦'. nimi vpzili naravnpst vlrtuoznp rešujejp nempgpče situacije.
Tu sp potem še problemi v..; zvezi.z dpstavp kijriva, misltai ; trdih gpriv t- kl pa ppstajajp < zaradi neprestanih dražitevnaf- . te vednp bplj aktualna. Kurivo je skoraj nembgoče vgkladiščd- <. ti, promet. je prehud, posebno na pvinku, ko se šubičeva pri- . klju6uje Wolfpvi.   Najbolj   je  t prizadeta vpgalna hiša, fejer je dpstop dp kletnih jaškov on&-mpgpčen s kPVinsklmi stebiič-ki in z verigo. Da p parkirariju stanovalcev sploh ne gpvprim: v Wblfpvi ne .smemo parkirati.
Tam,«kjer sp parkirne ure, ]e ppstajanje Časovno ©mejerip. Za LjubljanicOi je'prpstora bo-re malo pa še fibtega ^e. težk<J
dobiti.                           ¦     . ;¦¦ ¦•.;..-.
Ob prometnih rešitvah upoštevati predvsem občane, ki tu živijo
Karel Meržek, predsednik krajevne skupnpšti Stara Iju-bljana.
V   zgodPvini-razvpja c&itra ¦jnesta je razumeti, da-je pojem sredisCa .mesta zivljenjska tvor-ba. Center mesta je nekpč'bil na Levstikovem trgu. Potem se je selil pred Magistrat, kasneje pred pošto pri sedanji Nami in že je pokazal tendendp padalj-njega premika prpti KpzpIcu, pzir. Bayarškemu dvpru. Tu se oblikujejo  že  novi   veliki  pp-slovni lpkali, ppšta je že zgra-jena,   tudi   bančiiih prpstprpv je več. St8jre ..mestne centre v drugih mestih pifepuščajp pred-*sem stanpvanjskim potrebam, trgovioi in manjši obrii. .TŽJako ¦
.-Je bilo  dpslej  tudi,.pri nas,,'v).
TLjubljani, vSaj'teiidtocfe sližSi^
ga razvoja sp bile' ppaziie.1 "   '
V  načrtih za novo proiiietnp ' ureditev obstoje^ega centra po-grešani neko  oelovito presojp razvpja in ureditve prppieta za mestp, šele pptem bi lahkp za-
" tP vsak sklepal na nujne spr©-membe v centru mesta. Ppv-sem tuja je v teh načrtih za-šcita Pbčanov — stanpvalcev in Pbrataip; prevelik je videti po-udarek na zaščiti pešca, tudi tistega, ki pbišče Ljubljanp le enkrat letop za par ur. V ma-terialih,, M urejajp novo prč>-metno , ureditev centra, nisem nikjer opazil vrednotenja sta-hpvanji^kega fpnda, pb fcaterem naj bl, pptekal" promet z vozili yseh vrst.. Tudi pcene stanja ustrpja best, ki naj ,'bi- temu prometu sliižile, sp bile -pre-skrpmne. -Zatp bi za !WblfPVP
"uHcp, .ki naj bi služila za dvp-smerni prpmet, pričakovall pre-spjp p sppspbnpsti stanpvanj-skih hiš za tak prbmet, ozir. sklep, da je iž teh. tazjpgpv, ki bistvenp sprerrdnjajp pbstpječi namen ulice v mestu, predvideti preusmeritev vedine stanpvanj v ppslovne ppvršine in zatp pri-lpžiti pcenb vrednpsti stro-šfcov za. tc> spremembo ter ia'
•sreds-fcva ¦ekonomskp opravičiti.
Nakazana prpmetna fešitev v WplLovi ulicl obljublja prdiod skossi slaščičarno Pelicon; Ta prehod, pzir. njegpva1 realiza-cija, bp pp prientacijskih pred-računih Sklada za urejanje ze-mljišča zahtevai investicijp 240 štardh inllijonov in še ne bo *se urejeno. Kasneje je raču-nati še ria izgradnjp arkad v lPkalu »Ceplca«_in še v lpkaju »Toko«. Tp bi bila najcenejša varianta Pd 9, ki sp bile pred-tožene. -Primerjava pa pokaže, da bi morali tudi potrebo te investicije prouditi ob dejštvu,-da dosega vrednost sredstev za dvoletno vzdrževanje stanp-vanjskega fonda SLP v Stari Ljubljani tudi enakp višinp po-trebnih sredstev in' še več. Sta-novanjski fond v Stari Ljub-ljani je' v povprečju star pre-ko 235 let, zatp prppada bPlj kakpr nekoč, vzrokpv je več;
če izvzamemp navedena sred-stva ža najnujiiejše vzdrževa-nje, ni drugih, že več let, tudi desetletja. Zatp nas-prpblema- ' Mkarazpplpžljivih sredstev za-neke npve in premato uteme-lj«ie investicije še ppsebej za-nirna.      .'•...
Promet škpzi WoLEpvp Hlicp je zaenkrat gotovb najpplj prp-blematičen, Pd vseh xešiteyfcv centru, mesta. Wolfova ulipsi-je pp svpjd legj dcikaj zaprta uli-ca. Nje prepih zfačnib. tpkpv je mnpgb slabši ¦pd drugih .uMc v bližini. Lahkb bj jp "ocenili bolj ža dvprišče žpt za uliob. Zapira jo" predvsran objekt nad slaščičarnp. Ta pa ima pbseben ppmen v.pkvlru sestave Trga revolubije in *je zatp sppmeni-ško zaščiten. • Nasprotnb pa je čoppva ulica bolj odprta, bplj široka, in izpostavljeha i& zjrač-ne tPkpve med Ljubljanicp in Tivolijem.
Cez nbž je bila Wolfova uli-ca prekategorizirana v ulico visoke pbrem^nitve prometa,. čeprav bi jo po njenem spod-njem - ustrpju lahkp: Se.. vednp uvrščali y;%uliop iz 16.s6bletja, ; kp je bila Pblikovana ih služila jezdecem jnvprežnim vozilom. Zato si ppvsem razumljivp sta-novald skoraj ne upajo odpi-rati okrai pp ves teden. šele v nedeljp, kp prpmet nekplikp pojenja, si • tp dpvplijp, kajta .sledpvi avtombbilskih izpuhpv včasih tu lebdijo po. veš dan. Kaj bp ppleti, ne vem; %
V dnevnem časppisju sledi-mp ved sestavkpm in npvim predlpgpm, tudi dpkazovanju in utemeljitvam, ki^se šele sedaj vrstijo. Ppsebej bi tu omenil širši sšstavek tpvariša Cirila Staniča, ki je Pbjavil tudi ski-qp za ureditev prometav tem delu mesta. Gptovp je njegpv predlpg zanimiv.toda skica ne ustreza dejanskemu stanjuin je zato, nj^gov predlog prikrb-jen bolj željam kakpr stvarnp^-sti.
. Osebnp sem šs .vudnp mne-nja, da je poudarek ua zaščiti pešca v ustreznih elaboratih ved -kakor dvomljive vrednosti. Za- N kaj namreč naj bi veljal le za nekatere ulice v mestu, za dru- «¦ ge pa naj bi veljala neka dru-xga zaščita. ^akaj naj bi šŠLtil pešca sa^no v Nazprjevi in čp-ppvi ulici, y Wolf ovi pa ne/ Ne Tazumemo, 'zakaj ne bi ščitili pešca v parku v ¦ Knafljevem prehPdu, kjer se že 4 leta uv& ljavlja dlvji- parking, dviguje prah zaradi 'osebnih in tovpr-nih' avtpmobilov, zakaj ne šči-. titnp pešca na Pogačarjevem trgu in Adamič-Lundrpvem na-brežju presd Kresijp? kjer se pešci tarejo Pb vpzilih, tadi ti-sti, ki naj bi blli zašditeni na čopovi ulici. Zakaj smo -spre-meniM namembnpst Trga revp-lucije s parki in drevesi zazbi-rališče in prpmet z avtpmpbili.
Pp sili lpgike srnb v Stari Ljubljani pričakpvali, da bpdo za promet z motornimi vpzili zaprli najprej Pogačarjev trg in okolicb Kresije, še prej pa, da bPdP pred katerokpll spre-membo prpmeta v centru me-sta uredili ustrezne garažne bi-še odprtega fcipa ter uredild tu-di večje -prornetne prpbleme iz-ven mestnega središča, od ka-terega je to srediSče več ali
manj odvlsnp. Zatp zappra.-Cp-. ppve ulice M Nazorjeve uliGe V- celptnem obsegu vseh pro-blempv, kl sp povezani, nl ute-meljena, zato še vedno iščemo vzrpke zakaj tako.  ^
V taki ulici je težko živeti, kaj šele študirati     .
Kirbiš Janez, študerit iz' Ora-žnpvega dpma v Wolfovi, 12: Hrup v Wplfpvi ulidl1 traja od zgodfijihr. jutr^njih dp ppznih večernih nr. jzpušni 'pllni- se .dvigajp pb zgradbah "navzgor, Pd riifcOder hi vetra, ki bd jih Pdnesel. V: takdh pbgpjlh; ki trajajp že nekaj miesecev, tb je, pdkar se je Wplfpya spreme-nila v dvosrfterno, je težko %i-vetd, kaj šele študirafci. Piifcrddl bi tovarišu Malu: kp gre člo-vek čez cestp, ima bbčiitek, da tvega življenje. — Ljubljane ne . moremp primerjati z drugimi slovenskimi mesti, na pruner s Celjerii in Mariborom, ki ima-ta lepp urejeno središče. Lah-ko ga g ppnpspm ppkažeta; Tam-ne švigajo avtomobiM tn. pešci se ne dušijo v izpušndh plinih;-Poleg tegairtiata U me-sti bpljše prezračevanje kot Ijjubljana. Kolikor vem, se nad tjubljanp nabere tudi do 500 metrpv debel sloj smpga.
Pa še reka srednješolcev dvakrat dnevno
Demšar    Miha,    študent    iz Oražnovega dpma v Wblfoyi -12: ,
Zakaj trijfe vzporedni pas&Vi: Nazprjeva; čpppva in Knafljev1 prehpd? V smeri jug—-sever pa imamo praktidno samo Wolfo-vo ulicp.- Tu rvsakp jutro in vsa-ko ppppldne lije reka srednjer šolcev. Prpmet je približnp ena-kp gpšt kot na Titpvi, plodnik pa je širpk le meter in ppl, ki' se pptefti še zpži, na eni strani' pa popplnpma izgine. Trpsljaji sp pares probl«n: kadar pelje pp Wolfpvi »Krpan«, šipe žvein-ketajo. Tp ni ravnpv prid kon-
. cehtracdji,  ki je  pptrebna za
¦študij,
V študentskih sobah se kopiči aspirin
Renčelj Alojz, študent iz Oražnpvega dpma v WPlfPvi 12: Stanujein v tretjem nadstjrpp-ju. Izjavam kplegpv nimam kaj dodatii, kvečjemu tp, da se na študentskpi mizah vednp-ppgb-steje kopičdjp  škatle aspirina.
"Ob vpadnicah ni nič bolje
Inženir ' Ignac Gregorač — podpredsednik . skupnpsti za varstvp okolja Ljubljana: Pred-log, kl ga je izdelal urad za prpmet se sklicuje na to, da išče daljnorpčnejše, perspektiw-ne rešitve . ljubljanskega pro-metnega problema. No, 6e go-vorimo p uvedbi dvpsmemega pnpmeta v V^plfpvi ulici, pptem je to lahkp samp-začasna reši-
tev. Ob tem bi mprali sezna-niti javnost, kakšna naj bi bila v bližnji, vidni prihpdnosti per-. spektivna rešitev prpmeta s Prešernpvega trga pz. ž Mest-n^;a trga proti zahodu. Izse-danjih predlpgpv t^a ne vidi-mo. Kplikpr sem seznanjen z zazidalndmi na&ti med čpppvp, TitPVP, Dalmatinovp in Miklp-šičevp, pdgovpr na tp vpraša-nje ni nikjer nakazan.
Vendar' polpžaj I<jubljanča-npv ni nesrečen samo ob pro-metnicah v samem mestu, tem? več tudi na. pesriferiji. Gb ljub-ljanskih vpadndcah imamo go-stp stanovanjskp zazidavo. Sta-r npvalci Pb vpa&nicah so izpo-stavljeni hudim obremenitvam pb vsakem času, tudi ppnpfi., takp zaradi hrupa kpt zaradi ¦ zastrupljenega zraka. Takšne kpncentracije škodljivih plinov, ,k<?t jih odkrivaino v Wolfpvi vL<A sp iudi dragje. Pii izbiri med Wplfovo in Prešernpvb bi se bilp le prej pdlpčitl za- Pr&< šemovo, saj je Wplfpva pretež-no štanovarijska ulica, ne pa posloyna.-:
Krajevna skupnost se ne strinja
Karel    Meržek,    predsednik
Krajevna   skupnost   je  bila
predhodnp delnp tudi seznanje-
na4 s predvideniihi  ukrepi.  Z
(Nadaljevanje na str. 8.) -
Nadaljevanje s 7. strani
njimi ne soglaša predvsem za-radi rešitev, ki pnzadevajo sta-novalce in šele potem pešce. Ostale krajevne skupnosti so-glašajo s to rešitvijo, enako je tudi občinski odbor to uredi-tev odobril, mi smo prepričani, aa samo začasno. Avtorji nove prometne uredltve v središču mesta utemeljujejo, da gre za rešitve, kakor jih poznamo y drugih mestih, zlasti na Reki, v Zagrebu, in če sem prav ra-zumel, tudi v Varaždinu in še kje. Kljub temu ugovarjamo. taki rešitvi kakor je sedaj in še bolj neprieakovanim posle-tiicam, ki zadevajo stanovalce.
V tej zvezi, t. j. v okviru ute-meljevanja nove prometne ure-ditve v središču mesta, bi ve-lialo posebej še opozoriti na poskus izpred nekaj let, da bi na Cankarjevi .ulici obnovili ne-kakšno promenado. Dvomim, da bi v naši družbeni stvarno-sti bila taka promenada umest-na, še manj pa na nagnjeni Čo-poyi nlici. Promenada je ver-jetno utemeljena za obalna me-sta, ob počitnicah, v Ljubljani pa bi z njo izvedli le poskus za oživljanje nekih malomeščan-skih in preživelih odnosov.
Gostota prbmeta je toliko na-rasla, da vsak dan srečujemo več prometnih težav v centru rnesta in drugod. Ne moremo še oceniti obsega vseh problemov, ko bo vsak dan prišlo v Ljub-ljano več tisoč turistov, tudi z vozili na naše ulice, katerih število zmanjšujemo. Nespomo je, da bodo zatr postale ulice bolj obremenjene, piomet bolj zadržan in avtomobilskih izpu-hov še več.
Zato ocenjujemo obs.toječo rešitev prometne ureditve v središču mesta kot nevzdržno za stanovalce v tem delu me-sta. Upamo, da nam bo novi delegatskl sistetn zagotovil in sprejel boljše rešitve promet-nih problemov kakor jih je sprožil odborniški dosedaj.
Pri »Viatorju« so povedali
Veseli nas, da ste se lotili ak-tualnega pa tudi akutnega pro-blema, kako urediti gibajo<& in mirujoči promet v središču mesta. Na žalost lahko ugoto-vimo, da nas je individualna motorizacdja v razvoju prehite-la in narn žfe streže po življe-nju. Veliki napori urada za promet, da bi v specifičnih lju-bljanskih cestnih pogojih uve-ljavil optimalne prometne reši-tve, ne naletijo na razumeva-nje. Ob tem imamo 'v mislih trenutne parcialne rešitve/ ki je pobudila ta razgovor, temveč kompleksno prometno študijo o ureditvi prometa v mestu, ki jo je urad za promet dal v jav-no razpravo ob koncu 1971. le-ta. Prepričani smo, da bi osvo-jitev takratnega predloga, ki je predvideval radikalen poseg v individualno motorizacijo ter favoriziral javni promet inpeš-ce, za določeno razdobje (re-cimo pet do desek let) vsaj ublažila prometne probleme. Hkrati pa bi dobili zadosten rok za izgradnjo predvidene cestne infrastrukture. Investi-cijsko je bil tak poseg ocenjen na 5 do 6 (noVih) milijonov~ dinarjev, kar je bila minimalna vsota, če pomislimo, da danes investiramo 2,4 milijone (no-vih) dinarjev za ureditev enega samega ovinka.
Današnja prometna situacija je že omajala nasprotnike pred-Iagane ureditve in mnogim je žal, da je takrat niso podprli. , Konkretno o Wolfovi ulici pa tole: predlagamo omejitev irdi-vidualne motorizacije na tem odseku. Zavedamo se, da tak predlog prinaša verižne posle-dice na drugih območiih, vsn-dar se bomo morali tudi v Liu-bljani končno sprijaz.niti z dei-stvom, da se do vsake hiše pač ¦ ne da oripeljati z osebnim av-tomobilom.
Kaj pravijo na uradu za promet?
Elaborat, ki ga je pripravil tTrad za promet s prometnimi strakovnjaki v Ljuibljani' ob so-
deiovanju vseh pristojnih orga-nav, predstavlja ob znanih fi-nančnih možnostih vendarie vikrepe, ki naj vsaj deloma zmanjšajo pritisk individualne-ga prometa v središču mesta. Izvedeni tiikrepi so le prva faza realizacije sprejetih skle-pov. Panovno moramo obvesti-U. občane, da se trenutno odvi-ja na najrnočnejših križiščih zadasni gradiilišdni promefcni re-žiin, zato je nujno za nadalj-nje ukrepanje počakati na do-končanje nekaterlh del.
Pričakujemo, da bo pritisk voail v središiče mesta občut-neje popustil, ko bomo znatno omejili možnosti daljšega par-kiranja.
Zavedamo, se neprijetnosti, predvsem za stanovalee v Wol-fovi, ki jih je pororočil ta ukrep, vendar pričakujemo učinkovito izboljšanje stanja v trenutku, ko bo iz tega prede-la mesta izločem to preusmer-jen motorna promet na druge. nove prometne povTštne, ki jih zajema desetletni program lz-giradnje cestaege omrežja v Ljubljani. Do tedaj pa ga bo-mo omejevali tudi z drugitni ukrepi. Hkrati pa apeljramo na vse voznike, predvsem tovornih voail, da opuščajo vožnje po Wolfcrvi ulici in uporablja.jo druge, čeprav nekoliko daljše smeri, da tako izboLjšajo pro-. metne ter življen.jske pogoje prizadetih stanovaicev.
Predsednik sveta za promet pri občinski skupščini , ing. Peter Novak               y
je sporočil:
Ko razpravljamo o preure-ditvi prometa v ožjem sredi-š6u, se moraino zavedati, da gre za kratkoročne ukrepe, ki so povezani s končnim ciljem, vrniti mesto ljudem — stano-valcem in pešcem, kar je spre-jel tudi splošni zbor mesta Ljubljane v sineirnlcah družbe-nega razvoja za 1. 1974. To pa je potrebno storiti postopoma vn tako, da bo 5im majij prl-zadeto živlgenje v mestu. Ob
spiremerribaii ptpttieta, kl'ga je sprejela skupsčina občine Cen-ter, je prtišlo do razbremenitev v nekaterih predelih, medtern ko se je stanje drugje poslab-šalo, predvsem v Wolfovi uilici. Varok temu ni samo zapoca dveh ulic, temveč izreden pri-tisk aTrtomobiiistov v center mesta. Misetoost, da se mora priti do vsakih vrat z vozri-lom, se še zdaleč nd umaknila nazorom o zdravem okolju. Cilj nove ureditve ni v tem. da bi občanom centra življenje še bolj zagir&nili s poslabša-nlm okoljem. Prepričan sem, da se bo stanje v Woifovi spre-menilo takoj, ko bodo tebnične in strokmme službe našle us-brezaio rešitev. Menim, da bi bilo optimalno ulioo zapreti za ves promet, oziiroma dovolitl proanet samo za kolesarje. Mo-žna bi bila tudi rešitev, da bi po njej tekel samo mestni jav-ni promet. Vsekakor pa uve-ljavitev enosmemega prometa ne bo rešila težav, nad katerimi se pritožujejo stanavalci, ker bp tudi> ta vedno gostejši.
Ob tem pa naj pripomnim, da Wolfova ni kljuden problem pri ureditvi prometa v središču mesta. Podobne, oziroma mno-go bolj kritiene situadje, po-sebno gJede one»nažonja oko-lja, imamo tudi na drugih uli-cah kot npr. začetek Gorupove, Prešernove, Resljeve itd. Reši-tev je v omejitvi prometa tn tu pričakujemo močno podporo skupnosti za varstvo okolja, ker gre za spremembo mišlje-nja.
V razpravi so bila izražena tudi mišljenja, da se z zapira-njem ulic ustvarjajo nekakšne buržoazne promenade. Menim, da gre za popolnama izkrivlje-no resnico, kajti to pomeni vračanje mesta svojemu name-nu — življenju in uistvarjanju ljudi. To so sprevideli tudi y zahodnth deželah, čemu za bolj-še udobje ne bl skrbeli ml, ki gradimo novo, humano družbo, ki naj ne bi imela napak. Tudi misel, da bo 10 parklrnih mest, ki jih je  izsilil hotel Slon v
Nazorjevi'" ulici,"tešiiio njegovo poslovanje, ni reaLna pri skup-ni kapaciteti 300 postelj. Po-sledice taicih dejanj pa so že vidne, ker je Nazorjeva polna avtomobilov, tako gostov Slo-na, kat drugih.
Na kotiou pa bi želel po-udariti, da je bil postopek pri sprejemanju spreinemb zelo demokrati6en in so v njem sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti. žal je opaziti, da je tu prišlo do krat-kega stika v njih samih, saj od tajnikov informacije niso šle na sveta KS in do obča-tiov.
Poleg tega smo podrobno tn-formkrali tdsk, sveta ta skup-ščino. Ker pa je promet živa stvar, sem prepričan, da bodo strokovne službe v najkfajšem času upoštevale pripombe ob-čanov, svetov in skupščine ter rešile težaven položaj v Wolfo-vt ulici, ki je le kamenček v mozaiku ljubljanskih promet-nih težav.
O vlaganju sredstev za ure-ditev peš prometa v Wolfovi ulicd pa sem mneinja, da je prehod pri slaščičami Zveada nujno potreben v vsakem pri-meru — pri dvo- ali enosmer-nem prometu. Odpadel bi le v primeru zapore ceste za mo-torni promet. O znesku tu neC bi govoril.-vendar trditev o 240 milijonih ni točna, ker ne po-ve ničeser o obsegu dela ter o širšem urejanju prostora, ki bi bilo pri tem vključeno. Sarn prehod pa je mogoče izdeiati z mnogo manjšimi  stroški.
Kakor sem že večkrat po-udaril, se ftuti v Ljubljani po-manjkanje organa za dolgoroč-no družbeno planiranje, ki bi na osnovab razvojnih planov nato predlagal ustrezne rešit-ve. Prav tako pa se duti p» manjkljivo informiranje jav-nosti o problemih prometa, saj na videz zelo učinkoviti predlogi občanov na enem me-stu, povzroče prometne težave drugje. Le celokupen pregled nad situacijo omogoča realne in trezne rešitve.