Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
{t ^stavit ad>Uuti zzkacdv tiUutoa 1500 m 3:44- 0
Ltofric (14 4 na 110 in &viti) ^imag»at/l^ntuna Opusa
Leto XII. - Štev. 26.
V Ljubljani- 1. julija 1956
Beograd, 1. jul. Včeraj popoldne se je na stadionu JLA o Beogradu pričelo tretje mednarodno atletsko proenstoo Beograda, na katerem sodeluje preko 180 atletoo iz Bol ga-	.	,
"■/«. Mm. ow*	J:t
Poljske, Romunije, Turčije,
CSR in Jugoslavije.
VLšek prvega dne tekmovanja je bil tek na 1500 m. Češki rekorder Jungwirt je letos v takšni formi, da smo lahko pričakovali rezultate v bližini svetovnega rekorda. Žal ni bilo na startu odličnih Madžarov, tako da je moral Čeh ves čas voditi.
Tesno za njim sta tekla Turek Ko-čak in naš Mugoša. 300 metrov pred ciljem pa se je Mugoša počutil dovolj močnega, da je Jungvvirta ob burnem navijanju gledalcev prehitel. Tudi v zadnjo ravnino .je naš rekorder pritekel kot prvi, toda v
zadnjem delu proge je bil Čeh vendarle nekoliko močnejši in je za 2 metra prehitel Mugošo, Jungwirt sicer ni dosegel novega rekorda, zato pa je to uspelo Mugoši, ki je tekel v sijajnem času 3:44.0, kar je za 1,8 sekunde boljše od njegovega ju-
v svetovnem merilu je ‘ čas Mugoše odličen, saj je s tem rezultatom trenutno na 8.—9. mestu, skupaj z Madžarom Taborijem. V senci velike borbe Jungvvirt: Mugoša pa se je več kot izkazal hrvatski tekač Mu ra l z drugim najboljšim časom, doseženim kdajkoli v Jugoslaviji.
zapletla v zapreke in si s tem pokvarila še boljše čase. Lorger je bil v vodstvu do 6. ovire, tam je nekoliko izgubil ritem in Romun mu je kak meter ušel ter vodil do 9. ovire, kjer ga je doletelo isto kot Lorgerja, ki je bil v hipu mimo njega in v cilju tudi dober meter pred njimi
(Nadaljevanje na 8. strani) -
Prvenstvo Slovenije v streljanju
LORGER PRED OP RISOM
Zopet enkrat sta se srečala na
ODLIČNI REZULTATI
V soboto Planinc
Ljubljana, 1. julija.
Stanko Lorgcr m Romun Opr . -	JmaloJkalibrskim in preciznim zadetkov ter 263 krogov, ing. Leto-
S S. 'JKSVM STS	lif r,“rsk - »	™
rija 542, Kastelic Joža 529, Tavčar
Pričetek kolesarske dirke »Po Avstriji«
BAJC na 4. mestu
v skupni oceni
Včeraj se je pričela kolesarska
dirka okoli Avstrije, na kateri so-
dclujajo poleg številnih avstrijskih mesta v skupni oceni. Rezultati II.
kolesarjev tudi Belgijci, Švedi, Poljaki, Angleži ter jugoslovanska četvorka Bajc—Bergant—Kulevski in
_________r ______ . _____________ odličnim rezultatom: 30
in nedeljo je bilo v Ljubljani na- zadetih figur in 280 krogov od 300 Marija 500 krogov itd.
Organizacija tekmovanja je bila dobra, saj so bili rezultati hitro
ICK. luui pokazal, imen aoi urugi • T • uv ” •	1- * A ~ , ,	,fr,	izračunana. Vsekakor' pa bi bilo do-
sta se med tekom namreč nekoliko >z Ljubljane m Celja. Če pogleda- 251 krogov itd.
mo rezultate skozi malo ostrejšo S precizno malokalibrsko puško prizmo, lahko ugotovimo precejšen j0 zmagal Jež Bogdan. Samo mimo-napredek v kvaliteti. Vendar pa to grede so ze oglasil v Ljubljani (slu-lahko rečemo samo za kakšnih 8 ži kadrovski rok, pa je odšel na iz-tekmovalcev na posameznem orož- Birno tekmovanje v Beograd) in ju. Tekmovanje je bilo dokaj do- zmagal z odličnim rezultatom 581 biro organizirano, borbe v posa- krogov od 600 možnih. Je v sijajni meznih disciplinah pa so se raz- formi in ima največ možnosti za vijale takorckoč brez zastanka. prvo mesto na izbirnem tekmova-Najostrejše borbe so bile v stre- n ju za olimpiado. Slede mu: Mlina-ljanju z malokalibrsko precizno pi- rič s 570, Tržan^ Polde s 563 krogi štolo, saj je tu tekmovalo 8 zelo in tako dalje. Škoda, da tudi Vr-izenačenih strelcev. Kandidata za binc ni streljal z malokalibrsko prvo mesto Delorenzo in Alavanja precizno puško. Le-ta je še mladi-sta že v prvi polovici odpovedala, n ec, pa se je raje pomeril s s vejiva drugem delu je začel močno iz- mixvrstniki in seveda zmagal s 565 Posti (Avstr), 3. Dcutsch (Avstr), 4. stopati Umek iz Ljubljane in zrna- krogi. Sledijo mu Mikolič 559, Tr-Ihaler (Avstr), 5. Pruski (Poljska), ga[ s 535 krogi. Sledijo mu: Pia- žan Jože 548, Dubovičnik 544, Jager
I.	I ,. 1 r, I t I A er	4 »el	"7 l< ,1 ■ lil ml,	Z> O O	*	1*0^ A ji*	V 1	— O 1	Al	A T 1	^	1 -	- _ - .	* 1 -I	A 7"	~
iz vodilne skupine, vendar si je vsa
vodilna skupina zagotovila odlična
etape; t.Strbm (Šved) 5:51,20,
bro, da bi se tudi v strelstvu uvedlo najavljanje točnega časa začetka, in prijavljanje tekmovalcev.
L. Letonja
Rapid in Vasas v polfinalu SE-poknlu
Včeraj sta bili odigrani prvi dve povratni tekmi četrtfinala srednjeevrop* skega nogometnega pokala. V Bratislavi je Slovaqn premagal dunajskega Rapida s 3:1, v Pragi pa sta se razšla Vasas in UDA neodločeno 2:2. Ker sta v prvih srečanjih zmagala Rapid s 3:0 ln Vasas z 2:0, sta se ti dve enajsterici uvrstili v polfinalno tekmovanje.
Vukojevič.	Prva etapa	je bila dolga	6. 1 ripolt (Avstr), 7. Bajc (J) isti čas.	ninc	527, Mejavšek 521, Alavan ja	538, Vehovar 535 krogov	itd. Vse-
184 km in	je vodila	od Duna ja do	skupna	ocena: 1. Tripolit (Avstrija)	517,	Delozenzo 514, ing. Letonja	kakor imamo že precej mladincev,
G raza. Prvi je prispel na cilj Av- 2. Strom (Šved), 3. Dcutsch (Avstr), 513, Kranjc 511 itd. Moštvo Ljub- ki gredo preko 530 krogov in bo strijec fgnatowUsch	v	času 5;04:38.	4. Bajc	(J), 5. Masclia (Avst). Med	ljane je z 2606 krogi kar za 34 kro-	njihova konkurenca na	bodočem
T~............................'■ u:'	ekipami	vodi Avstrija-A pred Šved-	gov	izboljšalo državni rekord,	državnem prvenstvu zelo	zanimiva.
•	" ' •' T '	vendar pa ta rezultat ne bo pri- Pri članicah je zanesljivo zrna-
znan za rekord, ker ni bil dosežen gala Milena Dimic s 560 krogi. Tesna državnem prvenstvu.	no za njo pa je Minka Bertoncelj
S hitrostrelno pištolo je zmagal s 577 krogi. Sledijo: Stražiščar Ma-
Najboljši od naših kolesarjev je bil	^	________
Bergant, ki je bil $ časom 5;10:32 s"kof Bel gl jo“ i rf Ju g osi a v i jo." Ostali
šestnajsti. V istem času je bil Bajc 21., Kulevski je bil s 5;16:34 37., Vukojevič pa s 3;33:16 62. V ekipnem tekmovanju vodi Avstrija, Jugoslavija pa je peta.
Na kolesarski dirki okoli Avstrije so vozili danes drugo etapo od G raza do Beljaka. Lepo vreme je bilo naklonjeno kolesarjem in ob cesti so se vzdolž vse etape zbirali tisoči in tisoči gledalci. Tokrat lahko tudi o naših povemo ugodne vesti. Zelo se je izkazal Bajc, ki je ves čas vozil v vodilni skupini. Zelo dobro je vozil zlasti obe strmini za gorsko nagrado Pack in Griffe-nerberg. Obakrat je bil namreč tretji. V sprintu v Beljaku sicer ni mogel premagati ostalih kolesarjev
Waterpolo reprzentanca sestavljena
Zvezni kapetan dr. Vlado Pobč je danes določil igralce, ki bodo zastopali barve Jugoslavije v water-polu v Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljani bodo nastopili naslednji igralci: Kovačič, Kačič, Štakula, Vuksanovič, Arneri, Radonič, Jezic. Sovjetski igralci so danes prispeli v Zagreb. V Zagrebu pa bodo nastopili: Kovačič, Kačič, Cipci (Štakula), Je-zič, Arneri.
Jugoslovani so v skupni oceni na naslednjih mestih: Bergant 24, Vukojevič 48 in Kulevski 51.
Prvenstvo Slovenije v vajah na orodju — z vezni razred
Najboljši so bili odsotni
Ljubljana, t. julija. Včeraj popoldne in danes dopoldne je bilo na letneih telovadišču o Tivoliju republtško prvenstvo zveznega razreda o vajah na orodju. Istočasno pa so na prvenstvu nastopili o izbirni tekmi tudi najboljši telovadci I. razreda, ki pridejo o poštev za slovensko reprezentanco, katera se bo ?. t. m. pomerila v Mariboru s sindikalno telovadno vrsto CSR.
Več sto ljubiteljev telovadbe ua, orodju je bilo zbrauih v Tivoliju, ko so prikorakali tekmovalci na t^ovadišče — vsega 13 članov in 7 članic. Zal so bili odsotni nekateri naši najboljši mednarodni tekmovalci:	Furlan,
Oblak in Skaza so v JLA, odsotni pa so bili tudi Urbanc Marino, Pahor, Kokole itd. Tudi pri članicah ni bilo dosti bolje, saj smo pogrešali znane tekmovalke, kot so Rozman, Sedejeva, Polakova, Ugarkovičcva, Čelikova itd. Zato smo videli le okrnjeno sliko tega, kar danes premore Slovenija v vrhunski telovadbi na orodju.
V soboto so bile na sporedu samo poljubne vaje. Člani so tekmovali v šestih disciplinah (preskok, prosta vajo, bradlja, konj, krogi, drog), članice pa v štirih (preskok, prosta vaja, gred, dvovišinska bradlja).
V iK&do 'Jug.o.siov.ifa t J ž
Številnim ljubiteljem športa in zlasti malerpola, ki se zanimajo za mater polo tekmo med reprezentancama SZ in Jugoslavije, sporočamo, da bodo prišli v polni meri na svoj račun. Poleg glavne tekme med SZ in FLRJ, ki sodita med svetovno elito, bo n n sporedu še predtekma med mater polo reprezentanco Hannover a (Nem.) in jugoslovanskim B-moštvom. Torej užitka bo o sredo zvečer, 4. t.m., na Koleziji več kot dovolj.
Predprodaja stojišč in sedežev je od 9.—18. ure na kopališču »Ilirijat. vstopnice za stojišča pa dobite tudi na kopališču sKo-lezijas in o trgovini »Sloveni jasporU.
V preskoku čez konja vzdolž smo videli samo sklouke s prijemom na vrat in plovne preskoke, pa nobenega premeta naprej ali vstran, sklouke s prijemom na hrbet itd. Naj lepše skoke so pokazali Senica, Cerar, Kušar, Šlibar, Suhic iu Zupanc.
Prosta vaja je že nudila vsakemu tekmovalcu, da pokaže ves repertoar svojega znanja, pa tudi svojo inteligenčno sposobnost, saj je znano, da zlasti mladi, neizkušeni tekmovalci radi natrpajo čim več prvin, ne upoštevajoč, koliko slednje obvladajo. Večina je pokazala serijo lepih premetov in pre-vi atov nazaj, visoke vleknjene premete nazaj, premete z obratom in nekaj lepih, učinkovitih vezav. Zlasti nam je bil všeč mladi in mnogo obetajoči Cerar Drago, ki je navdušil z nekaterimi redko izvajanimi specialitetami (n. pr. iz prednosa raznožno tezno v stojo in spet nazaj v prednos raznožno). Skoda, da je bil nezanesljiv v sicer lahki prvini (razovka stojno) in si je s tem precej pokvaril oceno. Dober je bil tudi mladi Trboveljčan Hodnik, vendar se nam zdi, da jc bil v primerjavi s Cerarjem nekoliko previsoko ocenjen. Nekatere mlade tekmovalce je tu in tam zdelovala trema, da jim je odpovedala moč v odločilnih trenutkih.
Tudi na bradlji smo v povprečju videli zadovoljivi* storitve. Obrati v pred iu za-kolebu, vzmiki v oporo, prem ah i odbočno in raznožno itd. — to.so bile najpogosteje iz vaju ne prvine. Na bradlji si je Pešl nalomil ključnico, da je moral odstopiti od tekmovanja. Dva ali trije tekmovalci so izvedli premet naprej, pričakovali pa smo vsaj toliko premetov nazaj.
Konj z ročaji nosi v družini orodnikov po pravici vzdevek »mrha«. Preden pokažeš na tem orodju kaj poštenega, ti lahko leta vtkej* srebrne niti v lase. Mojstrsko je obvladal to orodje Cerar iu zasluženo požel med gledalci buren aplavz, pa tudi Kušar in Robič sta pokazala, do dobro obvladata odbočua kolesa, strige, prehode in druge prvine, brez katerih ni vrhunske vaje ‘ na konju. Nekaterim pa	se jc	pošteno zatikalo	ali	pa so
pokazali, da sc borijo še z začetnimi teža-
Krogi	so bili poleg proste	vaje	edino
orodje, kjer ni noben tekmovalec prišel čez 9 točk. Videli smo, da večini še vedno primanjkuje	moči	za izvedbo najtežjih	prvin
(menda je znana moč ruskih, čeških, bolgarskih in drugih mojstrov na tem orodju), videli pa smo tudi, da tekmovalci še ne znajo paralizirati guga. To jo mnoge pokopalo, kajti med vajo	so prišli v tak	gug,	da je
postala izvedba stoj in drugih prvin močno problematična. Odskoki so bili nekoliko enolični — same raznožke. Nihče se ni spomnil u. pr. na raznožko z obratom.
Zadnje orodje programa je bil drog. Tudi tu se je odlikovala trojica iz Narodnega doma — Šlibar, Kušar in Cerar, predvsem zadnji jc svojo »bombastiČnoc vajo od telovadil poln trmoglavega zagona, ker je verjetno hotel s tem popraviti slab vtis, ki ga je napravil na krogih.
Ce nasploh ocenimo nastop mladih sil, smo lahko v splošnem zadovoljni, zlasti zato, ker smo videli na orodju samo mladino v starosti od 18.— 22 let. Nedvomno večina nastopajočih še ni rekla svoje zadnje besede. Seveda pa bo treba še ogromno delati, če bomo hoteli kolikor toliko dohajati tujino. Posamezniki bodo morali Še bolj vztrajno in
(Nadaljevanje na 2, strani)
Zaslužena zmaga
JUGOSLAVIJA : TURČIJA 82:67
Beograd, 1. julija. Včeraj zvečer sta se v Beogradu pomerili košarkarski reprezentanci Turčije in Jugoslavije. Naša ekipa je pred 2000 gledalci slavila zasluženo zmago z 82:87 (32:33). Približno do polovice drugega polčasa sta bili obe ekipi izmenoma v vodstvu. Tedaj pa so Jugoslovani zaigrali boljše, predvsem so precizneje streljali in kmalu vodili z 10 točkami naskoka. Do konca tekme je uspelo razliko povečati celo na 15 točk. Na splošno sta bili obe ekipi približno enakovredni. Med Jugoslovani so se najbolj odlikovali Blaškovič, Kristančič in Minja, pri gostih pa Jalčin, Jilmaz In Tuhari. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah — Jugoslavija: Loči 5, Englar, Katič 15, Minja 19, Mtiller 12, Kristančič 19, Danev, Blaškovič 5, Kocijan, Miletič 7, Markovič, Radovič, Turčija: Jalčin 23, Altan 2, Jilmaz 14, D jan 5, Uner, Tuhan 17, Ertan, Mehmed 8, Tugrul 2, Erdogan 4, Jani. Sodila sta Bolgar Kolev in Madžar Kaszai.
m
Mladi Cerar izvaja na konju z ročaji dovršen strig
Izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča, v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva I (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave St. 602-.T.-84	— Telefoni:	oprava 21-281
uredništvo 31-634 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
lij
id J
Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki
KVALITETA raste počasi
Ko se je pred dnevi mudil v Ljubljani zvezni kapetan Aca Nikolič, smo slišali zanimive ugotovitve o razvoju slovenske košarke. Zvezni kapetan je trdil, da imamo Slovenci vse pogoje, da prevzamemo vodstvo v tej športni panogi v naši državi. To bi že lahko dosegli pred leti, vendar smo po mnenju zveznega kapetana v marsičem grešili, glavna ovira je bila prav vzgoja mladine. Kje tiči vzrok za takšno stanje? Strinjamo se z mislijo Ace Nikoliča^ ki trdi. da hočemo imeti čez noč dovršenega košarkarja, medtem ko nam je deveta briga, skrb za mladi kader. To povsem drži.
Letošnje jubilejno, deseto republiško mladinsko prvenstvo v košarki je pokazalo, da kvaliteta počasi napreduje. Na prvenstvu se je zbralo šest moštev, najboljši iz vse republike. Nastopili so: Olimpija, Ljubljana, Maribor, Branik, Odred in Iriglav. Rezultati posameznih tekem se bili presenetljivi. Zanimivo je, da so Branikovci zmagali prejšnjo nedeljo v polfinalu v Mariboru, tokrat pa so vidno popustili. In vzrok temu? Premajhna kondicija, pa tudi slaba psihična pripravljenost. Kranjčani so bili na papirju še od vseh najslabši. Toda po dveh ali treh tekmah so se znašli in zaigrali kar lepo in koristno. Ljubljanski klubi, ki so poslali v 'borbo kar tri moštva, so se dobro držali. Medtem ko sta Olimpija in Ljubljana na prvem oz. drugem mestu, je bil Odred nekoliko slabši, ker ga je na trenutke med drugim zapustila še sreča. Ko smo že pri prvih, pri Olimpiji in Ljubljani, je pametno, da zapišemo prav o teh dveh nekaj kritičnih pripomb. Olimpija in Ljubljana sta še dokaj dobro igrali, toda če pomislimo, da bodo ti fantje prej ali slej zamenjali nekatere v prvem moštvu, in da imajo — saj inko lahko pričakujemo — pri strokovni izpopolnitvi tako odlično pomoč, kot so ligaši v zvezni ligi, potem nad njihovo kvaliteto ne moremo biti ravno navdušeni. Videli smo nekaj dobrih posameznikov, nekaj izrednih metov na koš, kakšno posebno košarkarsko »novost«, pa ne. Pohvaliti moramo lepo učin-
kovitost pri izvajanju osebnih napak. To nam kaže, da mladinci precej dobro obvladajo prosto metanje, na drugi strani pa zanemarjajo tehnične in taktične poteze v igri. Tu bodo morali pač klubski trenerji, oz. mladinski vodniki, ki bi morali biti najboljši pedagogi storiti precej več, če bodo hoteli svojim moštvom najboljše. Organizacija tekmovanja, ki je bila • rokah tehnične komisije pri KZS je bila prav dobra, le škoda, da je prav za zaključek hud naliv skalil razpoloženje celotnega turnirja.
Rezultati — Ljubljana : Triglav 51:17 (26:11), Maribor : Branik 43:36 (20:13), Olimpija : Odred 39:35 (14:20), Triglav r Branik 43:39 (15:15) Ljubljana : Odred 42:26 (27:15), Olimpija : Maribor 47:31 (21:15), Ljubljana : Branik 59:44 (25:19), Olimpija : Ljubljana 43:21 (26:8), Odred : Triglav 38:36 (12:15), Ljubljana : Maribor 49:42 (22:23), Branik : Odred 48:42 (23:28), Maribor : Triglav 41:25 (21:14), Olimpija : Branik 38:37 (17:25). Maribor : Odred 45:40 (27:16). Olimpija : Triglav 52 : 34 (27:17).
Vrstni red. — 1. Olimpija, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Branik. 5. Odred, 6. Triglav.	L. M.
Košarkarji Liabliaie
gredo v CSK
V torek odpotujejo košarkarji 2KK »Ljubljane« na lS-dnevno turnejo po Cehoslovaški. Na tej turneji bodo odigrali več tekem s klubi iz prve lige ČSR in to v Bratislavi, Trenčinu, Kraljevem Gradcu, Moravski Ostravi, Kladnem, Kolinu in Pragi. Prvi nasprotnik Ljubljančanov bo »Slavija« iz Bratislave, drugoplasirana ekipa ČSR. V Pragi bo »Ljubljana« nastopila med drugim tudi proti prvaku ČSR — UDA Praga. Na pot bodo šli naslednji igralci: Bohte, Schvveiger, Konič, Kumer, Zupančič, Brumen, Vranič, Pogačnik, Miiller, Šerbec, Čretnik, Kapelj in trener Feguš.
Spotoma se bo »Ljubljana« srečala v Mariboru s tamkajšnjim izbranim moštvom. To naj bi bila »generalka« za turnejo, ki je ena najtežjih, na katerih so slovenski košarkarji sploh sodelovali.
Ali veste, kje so Cirkulane? Najbrže ne. Pred kratkim se mi je celo pripetilo, da me je znanec, ki že dolgo vrsto let živi v Ptuju, vprašal, kje leži ta kraj. Naj bo torej pojasnjeno: iz Ptuja zaviješ po Ormožki cesti proti starodavnemu gradu Bori. Pri dolgem, lesenem mostu, ki vodi pod Borlom čez široko Dravo, zaviješ na desno, od tu pa imaš še 3 km do Cirkulan,.
Pred kratkim sem na seji Zveze »Partizan« Slovenije slišal precej laskavih besed o tem društvu. In ker me je nedavno tega službena pot zanesla v Ptuj, sem sklenil napraviti še majhen ovinek v Cirkulane.
Učitelji so steber društva
Tik ob cirkulanski cerkvi leži stavba, v kateri stanuje šolski upravitelj tov. Stumberger Lado, propagandist v društvu »Partizan«. Majhno, temnooko ln živahno dekletce nam je povedalo, »da očka spi«. Kasneje pa je mamica male navihanke morala to vest »demantirati«. Odšli smo upravitelja iskat v šolo ...
V šolskem poslopju so se kmalu zbrali vsi tisti, ki nosi ji glavno breme društvenega dela na svojih ramenih. Pravzaprav so to sami učitelji: predsednik Kordež Karel, načelnik Ladinek Roman, propagandist Stumberger. Med 17 učitelji nižje gimnazije v Cirkulanah se jih kar 7 aktivno udejstvuje v »Partizanu«. To je že prva vrlina, ki je vredna posnemanja.
Igre, telovadba, streljanje ...
»Pri nas je vedno živahno, naj bo spomladi, poleti ali jeseni, vedno boste našli polno navdušene mladine na igriščih.«
Tako je začel pripovedovati propagandist tov. Stumberger, vmes pa sta ga dopolnjevala tov. Kordež in Ladinek. Dolgo let, vse od osvoboditve do 1. 1954, v vasi ni bilo nikakršne društvene dejavnosti. Mladina je živela po svoje in se je izživljala kakor je vedela in znala. Pred vojno so sicer v vasi imeli dokaj marljivo sokolsko društvo, toda okupator je vse napredne telesnovzgojne delavce odgnal v internacijo ali pa pobil. Tako je tudi ta kraj — kakor marsikateri drugi — ostal po vojni brez strokovnega kadra.
»In kaj delate v društvu?«, me je zanimalo.
Povedali so mi, da v društvu goje vse panoge, ki so jim pač dostopne. Poleti igrajo na svojih igriščih, odbojko in mali rokomet, telovadijo na orodju, vadijo proste vaje, zlasti rada pa se hodi mladina kopat v bližnjo Dravo. Pozimi pa se seveda vse preseli na smuči. Tudi s
Kvaliiikacijska tekma za vstop v I. consko ligo
GRAFICAR ima malo apaaja
Ljubljana,. 1. julija. — Z velikim zanimanjem so ljubljanski gledalci pričakovali prvi nastop enajsterice Grafičarju v kvalifikacijskih tekmah za vstop v I. consko ligo. Zatorej se je v dopoldanskih urah zbralo na igrišču Grafičarja okrog 2000 gledalcev,, ki so bili skorajda uverjeni v uspeh domačega moštva.
Sodniku Podupskemu, z njegovima pomočnikoma Bondžuličem in Iličem iz Zagreba, sta se predstavili naslednji moštvi:
Uljanik: Rakič, Vlačič, Poldrugo, Perkovič, Denin, Rakič II, Cerniul, Gligorijevič, Golič. Malivukovič, Miletič (trener Kirac).
GRAFICAR: Bele ,Čampa, Snoj, Kožuh, Oliver, Novak, Hanžič, Čučnik, Kroupa, Podobnik, Potočnik (trener Logar).
GRAFICAR : ULJANIK 3:4 (2:2)
Ce takoj v začetku podamo kratko karakteristiko današnjega, za enajsterico Grafičarja, pa tudi za slovensk:	nogomet precej odločil-
nega srečauja za vstop v I. consko ligo, moramo ugotoviti dve značilnosti: igra je bila živahna in dokaj kvalitetna. Grafičar pa je na domačem igrišču zamudil izredno priložnost, da bi dosegel primerno razliko v golih, ki bi mu omogočila verjetno plasma med conske ligaše. Druga značilnost se torej ni izpolnila, kajti Uljanik je danes na tujcih igrišču zasluženo zmagal, ker je izkoristil vse dane možnosti za dosegi' gola. česar Grafičar jev napad ni storil...
V začetku se je videlo, da sta obe moštvi precej nervozni. Toda prej so je znašel Grafičar, ki je imel >.c v 2. minuti lepo priložnost, da bi prišel v vodstvo. Tega ni bilo, pač pa j« v 9. minuti Hanžič dosege! prvi gol za domače, kar je igro poživilo, /c dve minut: kasneje pa so gostje ;k> Coliču izenačili. Tako so se menjavale situacije na igrišču ves prvi del igre; v vodstvo je znova pričel Grafičar po Čučniku v 22. minuti 2:1, nakar je v 33. minuti izredno nevarni Malivukovič
LETO XII
Štev. 26.
Stran 2
izenačil na 2:2. Grafičar je imel za tem še nekaj idealnih priložnosti za dosego gola, pa jih ni izkoristil, posnemali pa so ga tudi igralci Uljanika.
V drugem delu so gostje takoj prevzeli pobudo v svoje roke in začeli stalno oblegati vrata domačih. 2e v 58. minuti so znova po Mali-vukoviču dosegli vodstvo — 3:2, nakar je Kroupa v 68. minuti izenačil na 3:3. Po tem golu je imel Grafičar na igrišču popolno premoč, saj so se gostje v glavnem samo branili. Fa vendar... usodna je bila 75. minuta, ko je Gligorijevič v času Grafičarjeve premoči dosegel zmagoviti gol 4:3, s tem pa za svoje moštvo tudi vstop v consko ligo. Gostje so nato močno pritiskali do konca, toda rezultat se ni izpre-menil.
Žal so danes nade enajsterice Gra-fičarjev skoraj zanesljivo padle v
vodo. Toda njihov napad bi moral našnji tekmi primerilo mnogo.
Hiiiiši so bili odsotni
(Nadaljevanje s 1. strani)
načrtno vežbati ter polagati več pozornosti tudi vsestranemu izpopolnjevanju (vemo, da najboljši inozemski telovadci mnogo goje atletiko, plavanje in druge panoge kot dopolnilne športe). Skrbeti bo treba za še večjo razširitev orodne telovadbe po društvih, mladim in nadarjenim telovadcem pa nuditi že več pomoči.
Se besedica o sodnikih, zlasti zato, ker je bilo na račun sojenja med gledalci precej negodovanja, in to med ljudmi, ki jih že de selletja poznamo iz telovadnic in jitn ne bi mogli očitati, da so ignoranti. Mnenja smo, da sodniki včeraj niso imeli ravno najbolj šega dnevu. Res je sicer, da tudi pri naj boljših mednarodnih sodnikih nastajajo pri ocenjevanju nujne razlike (okoli 0,50 do 1 točke), vendar tako velikih razlik tudi na takšni tekmi ne bi smelo biti. Pogosto so razlike v oceni znašale 2, 2.50 in 5 točke (pri Robičevi vaji na drogu celo 3.50/j Upamo, da bodo sodniki prihodnjič tudi temu posvetili več pozornosti. Pravilno pa je, da je bil kriterij ocenjevanja dokaj strog.
Organizacija prireditve, ki §ta jo imela v rokah tov. Boris Gregorka in prof. Vazzaz Jelica, je bila sicer brezhibna.
Rezultati — člani, zvezni in 1. razred — poljubne vaje: 1. Cerar (Nar. dom) 53.60,
2.	Kušar (N. dom) 50.70, 3. Šlibar (N. dom)
48.75,	4. Senica (Hrastnik) 45.30. 5. Težek (Zel.,Maribor) 45.20, 6. Trugar (Trb.) 43.73, 7. Zupanc (Tabor) 43.20, 8. Robič (Jesenice)
41.75,	9. Hodnik (Trb) 41.65, 10. Šubic (Jes.) 41.35. tl. Lesjak (Celje) 36.^0, 12. Dolanc (Hrast.) 35.1 Preskok: 1. Senica 9.45, 2. Cerar in Kušar 9.30. 3. Šubic 9.15, prosta vaja: Cerar 8.95, 2. Hodnik 8.70, 3. Šlibar 8.50, bradlja: 1. Cerar 9.40, 2. Trugar 8.55, 3. Kušar 7.95, konj: 1, Cerar 9.30, 2. Kušar 8.65,
3.	Robič 8.35,krogi: 1. Trugar 8.95, 2. Kušar in Šlibar 8.50, 3. Senica 7.50. drog: 1. Cerar 9.55, 2. Kušar 8.75, 3. Šlibar 8.45.
Članice: 1. Vukičeva (Kranj) 36.10, 2. Cerarjeva (N. dom) 33.76, 3. Pogačnikova (N. dom) 35.67, 4. Smolnikarjeva (Jcs.) 35.17, 5. Bernikova (Stražišče) 35.10,	6. Dagarinova
(Škofja Loka) 32. 29, 7. Bevčeva (Kranj)
31.76,
Rezultati zoeznega razreda (poljubne in obvezne oaje) — člani: 1. Šlibar 89.85, 2. Kušar 87.85, 3. Suhic 76, 4. Robič 66.75 — članice: 1. Pogačnikova 73.20, 2. Smolnikarjeva 69.77, 3. Cerarjeva 65.93.
Prešeren Igor
V tejle »hiši božji« bo vaška mladina krepila svoje telo in duha
biti po danih priložnostih vsekakor zmagovalec: Ce bi jih sešteli, bi se moral glasiti rezultat prav gotovo 7:4 v korist Grafičarja. Kljub vsemu je bil napad boljši del moštva, kjer sta se zlasti odlikovala Kroupa in Hanžič, ki sta bila nosilca vseh akcij — teh je imel Grafičar mnogo več, kot gostje — med boljše igralce moštva moramo pa vsekakor uvrstiti Oliverja in mladega Kožuha, ki sta se zares požrtvovalno in borbeno borila z nasprotniki. Tudi pri gostih so bili boljši napadalci Gligorijevič, Cerniul in Malivukovič, v krilski vrsti pa nam je zlasti ugajal srednji krilec Denin.
Še besedo o sodniku: od reneoviranega mednarodnega sodnika Po-dubskega smo mnogo več pričakovali. Toda... na igrišču se je gibal zelo počasi, odločitve je dajal mnogokrat s precejšnjo zamudo, zlasti pa ni bil kos presoji raznih prekrškov in rok, ki se jih je v da-
streljanjem se ukvarjajo ,saj imajo v društvu svoj strelski odsek.
V	»Partizanu« se je mladina
naučila smučati
»Skoraj ne boste verjeli«, je nadaljeval tov. Kordež, »da pred tremi leti, ko v vasi še ni bilo »Partizana«, rihče ni znal smučati. Bill so celo ljudje, ki še nikoli v življenju niso videli smuči! Danes imamo v našem društvu okcli 200 mladincev in mladink' ter pionirjev, ki že prav dobro smučajo. Nekateri so v tej panogi pravi mojstri. Prirejamo tekme v skokih, slalomu in tekih. Na preprosti skakalnici, ki smo jo sami zgradili, vam danes najmanj 100 mladincev ln pionirjev preskoči daljino 18 metrov!«
Ali ni to zopet cela vrsta vrlin in uspehov ,ki so vredni posnemanja?
Vse z lastnimi silami
V	Cirkulanah pa boš lahko opazil še nekaj, kar te pravzaprav najbolj razveseli. To je Izredna požrtvovalnost in pa velika iznajdljivost ter samoiniciativnost učiteljev-partizahskih funkcionarjev, ki niso čakali pomoči od tu in tam, ampak so sami zagrabili za delo in si pomagali z lastnimi silami. Ta lastnost je še tembolj hvale vredna, saj leži kraj ob obronkih vinorodnih Haloz, ki nimajo prav nikakršne industrije, v kateri se običajno zbirajo znatni finančni viri. Kljub temu pa so si žilavi Cirkulančani sami zgradili za šolskim poslopjem igrišči za odbojko in rokomet (sedaj grade še košarkarsko igrišče), telovadišče, sami pa so izdelali vse glavno telovadno orodje — kroge, drog, gred, bradljo itd. Spet nekaj. kar je vredno posnemanja!
»Mladina je postala danes čvrstejša in ponosnejša«
Nadaljnji pogovor se je sukal okoli raznih problemov, s katerimi se morajo boriti skoraj vsa partizanska društva. Tudi v Cirkulanah je težko z vaditelji. Vse breme za sedaj nosijo učitelji, mladina iz vasi zelo rada odhaja v mesto, v industrijo in študirat. Vendar zadnje leto opažajo, da odtok mladine v mesta ni več tako nenormalno velik, kot je bil prva leta po vojni. Nekateri mladinci se že vračajo domov in si tudi na vasi iščejo zaslužek. Zato računajo, da bodo v nekaj letih uspeli vzgojiti več vodnikov prav iz vrst vaške mladine.
»Nekaj pa moram poudariti«, je po-
Zelijo
si pomoči
Pred odhodom so mi funkcionarji tega društva povedali, da imajo zelo dober stik s starši, ki so se že sami prepričali, da otrokom telovadba v društvu samo koristi. Na letošnjem občnem zboru društva se je zbralo okoli 403 oseb, 200 pripadnikov društva, ostalo pa starši telo-vadečih. V šolski sobi je nastala taksna gneča, da so se funkcionarji zbali za strop, da se ne bi zavoljo prevelike obtežitve vdrl.
Ob koncu pa so vsi izrazili, da bi si vendarle želeli tu in tam nekoliko pomoči. Funkcionarji »Partizana« Cirkulane si želijo, da bi Zveza »Partizan« Slovenije ali morda dve, tri bližnje okrajne Zveze (mariborska, ptujska) v tem kraju priredile kakšno taboren j e, združeno z raznimi tečaji. Prostor je kot ustvarjen za kaj takšnega, ob šoli leže vsa potrebna igrišča in orodja, nedaleč vstran pa teče Drava, kjer bi se mladina lahko kopala. Za vse ostalo pa bi prav gotovo poskrbeli marljivi društveni delavci. Mnenja so, da bi takšno taboren je ali tečaj veliko pomenil za kraj in vso bližnjo okolico, tako da bi dejavnost v »Partizanu« v teh krajih še bolj zaživela.
Prešeren Igor
KOLNIK 3.80 m ob palici
Maribor, 1. julija — Danes dopoldne je 2AK Maribor priredil medklubsko tekmovanje s sodelovanjem atletov Branika , Odreda, Kladivarja in Maribora. Najbolj se je izkazal Kolnik, ki je preskočil ob palici 380 cm. Najboljši rezultati — člani 200 m: Vidovič (Rr) 24.3, 1500 tn: Male (KI) 4:09.2, višina: Jezernik (Mrb) 175, krogla:	Vidovič (Br)
11.56, disk: Markež- (MrMfc 36.80, kladivo: Markež (Mrb) 51.03, mladinci —	200 in:
Bolko (Br) 24.6, palica:	Kolnik (O)	3.80,
krogla:	Kasjak (?drb) 14.56, disk:	K as jak
(Mrb) 39.20, kladiuo: Ambrožič (Br) 26.50, članice — višina: Podgoršek (Br) 132, mladinke — 200 m: Lubej (Mrb) 28.6, SO m ovire: Ostrovska (Br) 12.9, višina: Emeršič (Mrb) 132, dirk: Oblak (Mrb) 30.64, kopje: Babič (Mrb) 25.75.
Rekordi atletov Ljubljana
Konec tedna so imeli atleti ZAK Ljubljana dve interni tekmovanji, ki sta doli nekaj odličnih rezultatov, med njimi tudi slovenski in jugoslovanski rekord za mlajše in tudi slovenski za starejše mladince v štafeti 4 X X 400 m ter slovenski rekord za mlajše mladince v štafeti 4 X 200 m. Rezultati — 60 m: RorŠtnar 7.1, Baggia 7.4, Zupančič 7.5; — 200 m:	Borštnar 25.5, Baggin 24.8,	S00 m:
Hafner 2.01.8, S pa n 2:07.8, 4 X 200 m: Lampe, Korošce. Polič, Brc m ec 1:38.4,	4 X 400 m:
Hočevar, Špan, Polič, Korošec 3:38.0, šved-ska štafeta — mlajši mladinci: 2:11.3, daljina: Borštnar 6.21, Tcrstenjak 6.07, Sluga 6 05, kladivo 5 kg: Zupančič 57.00, Baggia 33 23.
Atletika v Podpeči
Podpeč 1. jul. Domači »Partizan« je danes priredil atletski miting, na katerem je nastopilo okrog 30 atletov. Rezultati: člani — 100 m: Tur-
šič 11.6, Igličar 11.7; 800 m: Svete 2:072; 3000 tn: Pristavec 9:36.0; višina: Cimperman 155; daljina: Igličar 6.10; troskok: Cimperman 11.25; disk: Meršol 30 m: krogla: Mer šol 12.80; kopje: Cimperman 39.90. Mladinke — 60 m: Pristavec 8.2, Svete L. 8.8; 100 m: Pristavec 13.2, Svete L. 14.0; daljina: Lapajne 4.20; višina: Lapajne 120, krogla (3 kg): Turk 11.20; disk: Turk 24.83; 4X60 m: Podpeč I. 33.7.	Pristavec
Mladi nogometaši na taborjenjih
v Mariboru se bo začelo 10. julija 20-dnevno taborjenje mladih nogometašev iz Slovenije in Hrvatske. Nogometna zveza Slovenije je namreč skupno z Nogometno zvezo Hrvatske organizirala to taborjenje, na katerem bodo mladinci pod vodstvom kvalitetnih trenerjev vadili ln se spoznavali z nogometno igro. Iz Slovenije bo na tem taborenju 20 mladincev in sicer 7 iz ljubljanske, 6 lz celjske, 3 iz mariborske, 2 iz primorske ln 2 iz gorenjske nogometne podzveze. Ta ukrep NZS je vsekakor treba pozdraviti, saj bo mladim nogometašem na ta način omogočeno. da se marsikaj koristnega nauče, hkrati pa jim bo to nekakšna nagrada za njihovo delo v dosedanji sezoni.
Slično 14-dnevno taborjenje je organizirala tudi Nogometna podzveza Ljubljana za 80 najboljših mladincev lz raznih klubov na področju NPL. Tudi na tetn taborjenju, ki se je začelo to nedeljo V Domžalah, bodo mladinci deležni strokovnega pouka.
membno naglasil tov. Štumberge,-.' »Ti kraji so vinorodni, včasih se je mladina močno u dajala uživanju alkohola. Danes tega ni več, v gostilnah skoraj ne boš več videl mladinca. Veliko zaslugo pri tem Ima prav partizansko drtiitvo. to še nekaj je. Včasih so bili lju&je v teh krajih zaradi alkoholizma in trdega dela na posestvih svojih gospodarjev hlapčevsko ponižni, skoraj suženjski. Dlnes pa Je mladi rod po zaslugi »Partizana« ne samo telesno čvrstejši, ampak tudi po-nosnejši. Mladinec te pozdravi včasih s tako ponosnim »zdravo«, da te kar preseneti.«
Telovadnica — v cerkvi
Zveza »Partizan« Slovenije Je pred nekaj tedni podarila temu društvu pomoč 200.000 dinarjev. In kako bo društvo uporabilo to podporo? V neki majhni kapelici, ki že vrsto let ne služi več svojemu namenu, bodo uredili skromno telovadnico. Tako si bo društvo pridobilo še lasten prostor za zimsko vadbo. Kapela sicer nj preveč razsežna (okoli 16 X 8 m), vendar bo društvu kar dobro služila. Cirkulančani so skromni. Bolje nekaj, kakor nič, sl verjetno mislijo. In tako si bo odslej v »hramu božjem« vaška mladina krepila telesne sile in tudi duha.
Živahna gradbena aktivnost
na Primorskem
Letos po vsej Goriški živahuo Sradijo telovadne objekte in napra-J6- Pri teh gradnjah marsikje sodelujejo tudi mladinske organizacije.
V Logu pod Mangartom nameravajo poleg letnega igrišča dokončati 40-metrsko smučarsko skakalnico po načrtih inž Bloudka. V Kobaridu so s pomočjo krajevnih oblasti in podjetij dokončali gradnjo kopalnice v telovadnem domu, nadaljujejo pa tudi z gradnjo telovadnega parka. Tudi na Livku bodo točeli z delom na letnem igrišču. V Tolminu bodo popravili igrišče
za odbojko in košarko. Za plavanje so že lani zajezili Tolminko, letos pa bodo očistili bregove, da bo do vode boljši dostop in da bo sonce nekoliko bo , ogrelo že itak mrzlo reko. NaCrn :m vrhu bodo dokončno uredili smučarsko skakalnico, proge za alpske discipline in društvene prostore. V Ajdovščini adaptirajo dvorano v tekstilni tovarni za telovadnico. V Vipavi prav tako urejajo večjo dvorano za telovadnico, ker doslej v zadružnem domu telovadba ni bila mogoča. V Šempasu izpopolnjujejo igrišče, preuredili so dvorano in v njej položili parket. V Renčah pa bodo letos dogradili telovadišče z vsemi sodobnimi napravami.
Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Mariboru državno prvenstvo v partizanskem in orodnem mnogoboju
IZ OOCAMZiai -Iftvd&GA.
OR pred velikim slavjem
Pričakujejo udeležbo okoli 1800 tekmovalcev iz vseh republik — V soboto popoldne bo v Mariboru tudi srečanje telovadnih reprezentanc ČSR in Jugoslavije
Preteklo nedeljo je partizansko društvo na Muti priredilo 1. občinski telovadni nastop. To je bila prva tovrstna prireditev na Muti v tako velikem obsegu, saj se je nastopa udeležilo 672 telovadcev iz Mute, Vuzenice in Radelj ter vrsta Orodnih telovadcev iz Maribora, za poživitev pa je poskrbela godba na pihala tovarne Muta. Po svečani povorki skozi vas so nastopajoči krenili na telovadišče, kjer se je zbralo preko 1000 gledalcev iz vseh okoliških krajev.
Izvedba prostih vaj sicer še ni bila dovršena, toda če pomislimo, da je bilo društvo ustanovljeno šele pred dobrim mesecem in da so vaditelji v tako kratkem času naučili mladino vaje, moramo vsem skupaj seveda čestitati. V dve in pol Urnem programu so občinstvo najbolj ogreli orodni telovadci iz Maribora. Po nastopu so vsi gledalci enoglasno izjavljali, da si takšnih nastopov še želijo.
Ali ste že poravnali
naročnine*?
Z omenjenim nastopom je »Partizane Muta v celoti uspel. Seveda pa bo glavna naloga društva v bodoče, da reši vprašanje telovadnice. Zgradbo je že dala na razpolago tovarna, manjka pa še precej finančnih sredstev. Upamo, da bodo okoliška podjetja in množične organizacije temu-požrtvovalnemu društvu priskočile na pomoč, da bi se v jeseni telovadci že lahko vselili v svojo dvorano.
Prihodnjo soboto in nedeljo, 7. in 8. julija, bo v Mariboru državno prvenstvo v partizanskem mnogoboju in v vajah na orodju. Ob tej priložnosti bo tudi meddržavno srečanje telovadnih reprezentanc ČSR in Jugoslavije. Naš dopisnik je obiskal predsednika prireditvenega odbora, neumornega telesnovzgojnega delavca tov. Lavoslava Krajnčiča, da bi za naš list nabral nekaj novic. Med drugim je tov. Krajnčič povedal tudi tole:
»Dela imamo ogromno in naš pripravljalni odbor zaseda skoraj neprestano. V Mariboru pričakujemo okoli 1800 gostov — telovadcev iz vseh krajev države. To bo za Maribor največja telesnovzgojna manifestacija po osvoboditvi. Precej »glavobola« pa nam povzroča pereč stanovanjski problem. V hotelih smo zasegli ves razpoložljivi pro-
stor — pičlih 250 postelj. Okoli 1000 telovadcev bomo namestili v raznih internatih, vendar vse to še ne bo dovolj. Zato nam bo morala priskočiti na pomoč tudi okolica, celo v Ruše bomo poslali nekaj tekmovalcev. V poštev bodo prišle seveda tudi šole, če bomo uspeli s posojilom slamaric in perila. Glede prehrane pa bo vse v najlepšem redu. Hrana bo dobra in izdatna, tako da bodo gostje nedvomno zadovoljni.
Za izvedbo tako obsežnega sporeda, na katerem sodelujejo člani in članice ter mladinci in mladinke, potrebujemo seveda ogromen aparat — sodniški zbor in številne komisije. Za izračunavanje rezultatov nam je priskočil na pomoč strokovni kader Statističnega urada Slovenije z vsemi potrebnimi stroji, pomagali pa bodo seveda tudi naši strokovnjaki. Te dni je izšel iz tiska tudi naš »Bilten« z vsemi potrebnimi navodili. Drage goste iz ČSR bosta sprejela tudi predsednik
aleiiiiii ie organiziral
odlično uspel republiški zlet
Mednarodni rokometni tekmi v Ljubljani
&©$» ussseSi
Odreda
V sredo popoldne je bila na stadionu Odreda mednarodna tekma v velikem rokometu med nemškim moštvom Kaiserslautern in domačim Odredom. Domačini so bili precej negotovi v loven ju žog, pa tudi v napadu so predolgo zadrževali žogo, medtem ko so gostje s hitro menjavo mest in krotkimi podajanji precej zmedli domačo obrambo. V drugem polčasu so gostje nekoliko popustili. Odred pa si je s preciz-nejšimi streli priboril pomembno zmago 11:10(3:6). V četrtek zvečer je bila pod Cekinovim gradom tekma med istima moštvoma v malem rokometu. Tudi v tej tekmi je zmagal Odred 21:12. Domači igralci so imeli pobudo ves čas v rokah.
(Nadaljevanje in konce)
Pri organizaciji zbirališča sva ugotovila napako, ki se je med nastopom pokazala v dokaj težki obliki. Le velika organizacijska sposobnost posameznih vodnikov oddelkov je zmanjšala vpliv napake, ki bi lahko močno skazila nastop mladine. Preveč blizu glavnega vhoda za telovadce na stadion so zbirali vaško mladino, vojake in gasilce. S tem so že itak ozko grlo edino mogočega dohoda na zletišče močno stisnili, kar je oviralo nastopajoče oddelke, da niso mogli prihajati na zletišče v dovolj močnih formacijah. Gledalci te napake niso opazili, ker so vodniki odstopajoče oddelke spretno vodili toliko časa po stadionu, da so naslednji oddelki pridobili potreben čas za formacijo na stadionu samem. Takšno »prihajanje« skozj čakajoče oddelke pred vhodom je imelo za posledico tudi slabo štetje struj, ki so zaradi tega nastopale v raznih globinah t. j, v neenaki jakosti (številu).
Glavni nastop se je začel z malo zamudo na zelo prisrčen način. V spremstvu prapora in državne trobojnice so pritekli preko stadiona načelnica in načelnik »Partizana« Makedonije ter troje pionirk z velikimi šopi rdečili rož. Pionirke so poklonile rože predsedniku zletnega odbora Naumovskemu Naumu, predsedniku Ljudske skupščine LR Makedonije Koliševskemu Lazarju in predsedniku Izvršnega sveta LR Makedonije Arsovu Ljubši, ki so v
spremstvu predstavnikov množičnih organizacij, delegatov vseh republiških zvez »Partizan«, Zveze športov, JLA, članov zletnega odbora itd. prisostvovali zletu na častni tribuni. Občinstvo je dodalo šopkom še svoje darilo v obliki navdušenega aplavza, ki se je še stopnjeval in dopolnjeval z vzkliki, ko se je začel mimohod vseli nastopajočih. Topla vez med gledalci in nastopajočo mladino je bila sklenjena in se ni prekinila ves čas, kar je močno povzdignilo že itak dobro razpoloženje na zletišču.
Točno po programu sc je zvrstilo na nastopu okoli 8.000 mladine, morda nekaj več. Nastopi pionir jev in mladink so bili množični. Številčno šibki so "bili oddelki članov in članic, kar pa je razumljivo glede na komaj nekajletno telovadno tradicijo. Vse proste vaje so bile po zasnovi zelo enostavne in dobro naučene. Kljub enostavnosti pa je bilo
Riše Pero Pavšič

opaziti nekaj zelo posrečenih gibov, vezav, prehodov, menjav in razsto-pov, ki so bili zelo slikoviti in barvno nadvse prijetni. Višek barvnega užitka so nudili nastopi vaške mladine v narodnih nošah, ki so se tudi zaradi izurjenosti prav dobro odrezali. Dobro naučeni in z vele-kim uspehom so nastopili gasilci z vajami, ki sta jih sestavila Boris Gregorka in inž. Viktor Lindtner. Vsestranost partizanske vadbe je bila na zletu podana v dveh množičnih točkah. Prva je vsebovala nastop moških in ženskih vrst na raznih orodjih in v vrhunskih prostih vajah ter prikaz otroških iger in tekem s telovadno in zabavno vsebino. Izmenski tek dece v prenašanju šestih, druge vrh druge postavljenih škatclj, je imel tako množico burnih »navijačev«, kot da bi šlo za svetovno prvenstvo v navijanju in smejanju. V drugem prikazu vsestranosti vadbe so bile igre z žogo, boks, borenje, atletika, izmenski teki in tekme pionirjev v vožnji s kolesi.
Nastop JLA v simbolični prosti vaji, ki jo je sestavil bivši mednarodni telovadec major Rafo Ban, je bila za oči in za poznavalce sestav najlepša in najboljša točka nastopa, ki bi morala biti tudi zadnja. Na žalost pa so po nastopu JLA vstavili še kolesarske tekme športnega društva, ki so nastop močno zavlekle in so zaradi ponesrečenih voženj skozi goreče obroče izgubile tudi na pomembnosti. S pozdravom zastavi in z državno himno se je končal zlet »Partizana« Makedonije, oziroma V. republiški zlet partizanskih iger, ki je pravzaprav trajal od 2. junija dalje, če k temu štejemo še strelske in športne tekme delavske mladine, javni nastop
Dva posnetka s partizanskega zleta Makedonije v Skopi ju. Levo zgoraj proste vaje članic, spodaj pa pogled na zlet-ni stadion iz letala
šolske ih srednješolske mladine, okrajne in republiške tekme v vajah na orodju in ljudskem mnogoboju ter nekaj telovadnih akademij, o.d katerih pa je naša delegacija videla samo zaključno v nedeljo zvečer na stadionu.
Morda bo kdo dejal, da je odveč pisati o partizanskih zletih, ker so več ali manj enaki in za nekatere »dolgočasni«. Takšne trditve ne držijo. Vsak zlet je plod celotnih priprav, bilanca večletnega dela, prikaz organizacijskih sposobnosti vodstva »Partizana« — od republiškega do društvenega na vasi — in živ dokaz množične in splošne telesne vzgoje naroda. Zlet v Skopijo je dokazal, da makedonski narod napreduje z velikimi koraki tudi na področju telesne vzgoje, da imajo dobre in sposobne vodnike in da imajo veliko zaslombo ter vzore med svojimi političnimi funkcionarji, ki pazljivo spremljajo in podpirajo delo »Partizana«.
Ko smo navdušeni nad resnično uspelim zletom čestitali zbranim vodnikom, vodnicam, načelnici, načelniku in predsedniku zleta, so ponosno zatrjevali, da so se vsega naučili pri nas Slovencih. Dobro nam je delo odkritosrčno laskanje, toda občutili smo, da so nas učenci v marsičem že prehiteli in da bomo morali v bodoče vložiti zelo veliko truda in dela, da bi bili tudi v bodoče komurkoli vzorniki. Delegati vseh republiških odborov »Partizana« in delegat iz Metohije smo bili tako prisrčno sprejeti, da bo težko in enakovredno vrniti izkazano gostoljubje in tovariško naklonjenost.
H koncu naj navedem še nekaj ugotovitev, na katere v Sloveniji radi pozabimo, oziroma nismo še uspeli, da bi jih ob enakih prilikah uporabili. Zlctni odbor je Izdal »Zlctni vestnik« v formatu časopisa z zanimivo vsebino, mnogimi slikami in rezultati tekmovanja. V priobčenih člankih in reportažah je doprinešen dokaz, da more sposoben propagandnih ali novinar opisati splošno telesno vzgojo prao tako zanimivo in lino kot nogometno ali kakšno drugo razburljivo tekmo. Drugo, kar mi je »padlo v oči«, so bile okusno urejene izložbe s slikami iz življenja telovadcev in dekorativni panoji pred vhodom na stadion, kjer so bile nalepljene povečave fotografij iz rednega deln, tekmovanja v najrazličnejših panogah, svečanosti ob raznih proslavah ali sodelovanje z drugimi organizacijami; z eno besedo — ilustrativni prikaz iz življenja pripadnikov »Partizana«, ki jo pri mladini kot pri ostalih prebivalcih vzbudil veliko zanimanja. Tretje, kar radi pozabimo, je ohranitev zleta na filmskem trnku. V Skoplju sta ves čas trajanja zletnih dni in ob glavnem nastopu dva »filmarja« skrbela, da bo zlet trajno ohranjen, da ga bodo lahko videli tudi širom domovine in da bo služil za propagando telesne vzgoje.
Strog kritik bi morda našel še kakšno pomanjkljivost, v kar bi zasadil bridko na-biuŠcno konico svojega svinčnika, če bi samo gledal in ne bi upošteval pogojev, v katerih nastaja in se razvija telesna vzgoja v Makedoniji. pledajoČ nastope in odstope telo-vadečih oddelkov pa se mi je utrnila misel, da bi moral vsak nastop urediti predhodno nekakšen »telovadni estet«, ker bi lahko z malimi korekturami lepotnega značaja slikovitost in splošen vtis množičnih nastopov povečal do neslutenih vizualnih učinkov. Drugo leto bomo imeli Slovenci republiški zlet »Partizana«, zato ne smemo pozabiti, kar se bomo naučili na vzorih ali napakah v drugih republikah.
OLO tov. Tone Bole in predsednik OSS tov. Ivan Gorjup, oba velika zagovornika telesne vzgoje.
Poskrbeli smo seveda za ozvočenje vseh prostorov, kjer bodo prvenstva, na kolodvoru pa smo uredili informativno pisarno, kjer bodo gostje dobili razpored tekem, nakazila za stanovanje in hrano ter vse informacije. Orodja bomo potrebovali ogromno, naj omenim na primer, da bomo samo blazin potrebovali okoli 120!«
Toliko na kratko iz razgovora s tov. Kranjčičem. Partizanski mnogoboj se bo pričel že v soboto dno 7. julija, ob 6. uri zjutraj — borbo bodo v vseh razredih. V soboto popoldne pa bo srečanje med sindikalno telovadno raprezentancoCSR in našimi najboljšimi orodjarn.
Prepričani smo. da bo Maribor telovadce iz vseh bratskih republik ter drage goste iz CSR sprejel z velikim navdušenjem in znano gostoljubnostjo. Prepričani pa smo tudi, da bo ta velik telovadni praznik prispeval k nadaljnjemu razvoju telovadbe v mariborskem okolišu, kakor tudi k propagandi tujskega prometa v Mariboru in okolici. Požrtvovalnim delavcem, ki pripravljajo brez plačila organizacijo te velikanske prireditve, pa se bo občinstvo najlepše zahvalilo na ta način, da bo v Čim večjem številu obiskalo vse prireditve.
E. B.
SPORT-OPREMft
f	X
Ljubljana
Vidmarje
Izdelujemo odlične žogice za badminton šport iz uvoženega •	materiala
Kvaliteta naših žogic je enakovredna najboljšim inozemskim izdelkom, vendar so domače žogice mnogo cenejše
Noifite iz Potisssii
Prejšnjo nedeljo so se v Podpeči : po-merili kegljači »Slovenija-avto« j iz Ljubljane in moštvo LPI Podpeč, i Domačini so zanesljivo zmagali z i 69 keglji razlike. Isti dan so podpeški nogometaši porazili enajsto- ■ rico iz Škofljice 8:4.
Domači odbojkarji (drugo moštvo) so v Preserju izgubili 3:0. Poraz je verjetno posledica nerednih treningov.
Atleti so imeli več izbirnih tek- , movanj, na katerih so dosegli nekaj boljših rezultatov — člani, 100 metrov: Igličar 12.0; 200 m: Igličar 24.6; 400 m: Pristavec 54.0; mladinci j — 400 m: Svete 54.6; 1000 m: Sveta 2:55.0; mladinke — 60 m: Pristave« 1 8.6 sekunde.
LETO X1L
štev. 26.
Stran 3
t ■__________O l
as .
Po republiškem boksarskem prvenstvu posameznikov
Odred, Maribor in Ljubljana najuspešnejši
Začetniki mnogo obetajo - V splošnem razredu smo pričakovali več kvalitete

V nedeljo pozno zvečer so se zaključile finalne borbe republiškega prvenstva posameznikov v boksu, ki je imelo tokrat več značilnosti. Že v svojem prvem poročilu smo navedli, da je bilo to 10. jubilejno prvenstvo, mimo tega pa smo pričakovali, zlasti v splošnem razredu, kvalitetnejši boks, česar pa nismo doživeli. Značilno je, da so začetniki v finalnih borbah za naslov republiških prvakov — ti so nastopili uradno šele prvič — pokazali mnogo bolj čist in lep boks, kot pa kvalitetni boksarji, med katerimi skoraj nihče ni pokazal napredka. Tretja značilnost pa je ta, da so vse borbe potekale brez kakršnegakoli protesta s strani tega ali onega kluba.
14 PAROV ZA NASLOV PRVAKOV
V finalnih borbah je nastopilo 28 tekmovalcev, 8 v borbi začetnikov, 20 pa v splošnem razredu. V borbi začetnikov je imela v finalu največ boksarjev Ljubljana in je le malo manjkalo, pa bi osvojila vse štiri naslove v peroiahki, pohvelter, wel-ter in polsrednji kategoriji. Toda tekmovalec Ljubljane Mencej v pol-vvelter kategoriji je dobil poškodbo pod očesom in tako predal borbo s t. k. o., nakar je Ljubljana osvojila tri naslove prvakov med začetniki. Borbe v tem razredu so se končale takole — perolahka: Kovač (Lj) : Udovič (O)	1:0 t. k. o., polvvelter:
Mencej (Lj) : Troha (O) 0:1 t. k. o., welter: Smrekar (O) : Zupančič (Lj) 0:! p. t., polsrednja: Brumec (Br) : Mrak (Lj) 0:1 p. t. Zadnja je bila najbolj zanimiva borba, kjer je Ljubljančan povsem dominiral, že v prvi rundi je svojega nasprotnika podrl na tla, nato pa ga je do konca še precej »zdelal«.
ODRED IN MARIBOR GOSPODARITA
Precej nestrpno je bilo pričakovanje okrog 1000 gledalcev za borbe v splošnem razredu. Tu je prišla do izraza na eni strani premoč Odredov ih boksarjev, na drugi strani pa »Mariborčanov«, vmes pa so posegli v dveh kategorijah še člani Branika. Že v bantam kategoriji je Meško (Mrb) premagal Koširja (O) z 1:0 p. t. Mariborčan Hauptman je bil tudi v peroiahki kategoriji boljši od Odredovca Lazarja in ga je premagal z 1:0 p. t. Nasprotno pa je v muha kategoriji Odredovec Tivadar proti Branikovcu Drobnetu pokazal takšno silo. da je slednji klo-
nil in izgubil borbo z 0:1 p. t. Ta borba je bila nasploh izredno ostra, Tivadar pa se je odlikoval z zelo močnimi udarci. Borba v lahki kategoriji se je končala skoraj po pričakovanju z zmago Odredovca Menceja nad Ščurkom (Lj) z 1:0 p. t. Toda v zadnji rundi je bil Ščurk mnogo boljši od Menceja in se sodnikom nekoliko čudimo za njihovo odločitev. Izredo napeta je bila borba med Kousom (Mrb) in Slavičem Ladom (O), ki se je končala z 1:0 t. k. o., medtem ko je bila zelo lepa in najlepša borba tega večera med Erštetom (O) in Slabetom (Br), ki se je zaključila z 1:0 p. t. v korist Eršteta. O ostalih borbah lahko trdimo, da smo kvalitetno več pričakovali, toda opazili smo, da imajo nekateri boksarji manj kondicije in tehničnega znanja, kot bi jim pripisovali. Preostale borbe so se zaključile takole — vvelter kategorija: Šibila (Mrb) : Bitenc (O) 0:1 p. t„ polsrednja: Pukšič (Br) : Gar-vas (O) 1:0 p. t., srednja: Peršak (Br) : Tobijas (O) 1:0 t. k. o., težka: Vojnovič (Br) : Damjanovič (Mrb) 0:1 p. t.
SE MAJHEN JUBILEJ
Ob tej priložnosti so morda organizatorji pozabili še na nekaj. Vrhovni sodnik tega prvenstva Zvone Podbevšek, ki je bil med sodniki tokrat najboljši, je torej nekako z uspehom proslavil hkrati tudi svoj jubilej. On je bil namreč na tem prvenstvu edini med sodniki, ki je sodil na vseh desetih prvenstvih po osvoboditvi. Zato je prav, da se njegovega jubileja na tem mestu spomnimo. V ostalem so nas poleg Pod-bevška zadovoljili še sodniki Grošelj, Lušenc in Antolin, medtem ko
za ostale tega ne moremo trditi. Ni čudno, da so gledalci ob sojenju nekaterih upravičeno negodovali.
Ob zaključku prvenstva je predsednik BZS tov. Heler v kratkih besedah poudaril pomen jubilejnega prvenstva, nato pa zmagovalcem v splošnem razredu podelil lične po-kale, drugo in tretjeplasiranim ter začetnikom pa diplome.
Republiški prvaki so naslednji— splošni razred, muha: Tivadar (O), bantam: Meško (Mrb), perolahka Hauptman (Mrb), lahka: Mencej (O), polvvelter: Kous (Mrb), vvelter Bitenc (O).polsrednja: Pukšič (Br) srednja: Peršak (Br), poltežka: Er slev (°.)> _težka: Damjanovič (Mrh) začetniki — perolahka: Kovač (Lj) pMvvelfer: Troha (O), vvelter: Zn Pancič (Lj), polsrednja: Mrak (Lj)
»Z vašimi strašnimi udarci nam boste poškodovali celo igrišče...

O AA

Le tako naprej, Branik!
Ko smo jeseni po končanem je-jenskem delu ženske zvezne rokometne lige ugotovili, da še ni vse izgubljeno, niti naj večji optimist ni verjel, da bodo Branikove igralke napravile spomladi takšen nepričakovan podvig. Pričakovali smo, da bodo premagale Borca iz Banja Luke in se tako rešile avtomatičnega izpada iz zvezne lige, toda da bodo poleg Borca porazile še Železničarja, Crveno zvezdo in igrale neodločeno s Slavonko, tega ni nihče pričakoval.
Kje je treba iskati vzroke tega nenavadnega preporoda? Predvsem nedvomno pri dekletih samih, ki niso izgubile poguma in so kljub začetnim
zadržna Vukovičeva v napadu in odlična Ljubičeva v golu sta bili glavni opori moštva, v katerem igra še več državnih reprezentantk. Po razmeroma slabem startu jeseni ni nihče pričakoval, da se bo Spartak na koncu znašel na drugem mestu. Da je temu tako, je predvsem zasluga Erike Toth, ki je bila strah in trepet vseh vratark. Lokomotiva iz Vitrovice je bila jeseni kandidat za prvo mesto, toda spomladi ji ni šlo več tako dobro in morala se je zadovoljiti s tretjim mestom. Te tri ekipe so letos tvorile razred zase in se jim kvalitetno verjetno tudi naslednje leto ne bo priključilo nobeno moštvo. Slavonka, Crve-n a zvezda, Branik in Železničar so
porazom vztrajale dalje.
?„0Čf.s‘ s? si n?birale Skušnje in ko precej izenačena moštva, vendar je
so nenadoma napravile"pravoTdo’ nak°nCU teWanTa med ligaši. Počasi, toda vztrajno so ■' nabirale točke in na koncu so pustile za seboj ne samo Borca, temveč tudi renomirano moštvo beograjskega Železničarja. K temu uspehu je nedvomno mnogo pripomogel tudi trener Jože Vauhnik, saj je ravno pod njegovim vodstvom dosegla ekipa svoje uspehe.
Glede na letošnje uspehe pa smo lahko prepričani, da nas Branikove igralke tudi v bodoče ne bodo razočarale in si bodo vse bolj utirale pot proti vrhu. To jim bo toliko lažje uspelo, ker za sedanjimi »zvezdami« Mirnikovo, Šikerjevo, Kop-šetovo, Brumnovo, Krejačevo in drugimi stoji precejšnja vrsta pionirk, ki bodo vedno lahko uspešno zamašile vse nastale vrzeli. Tako je torej Braniku s pravilno športno politiko uspelo po več letih trdega dela ustvariti kvaliteto skozi množičnost v lastnem klubu.
Prvo mesto v ligi je osvojila zagrebška Lokomotiva, ki ni izgubila niti ene tekme In je nedvomno danes najboljša ekipa v državi. Ne-
proti koncu tekmovanja in nam to daje lepo upanje za naslednjo tekmovalno sezono. Železničar bo kot predzadnji moral igrati še dve kvalifikacijski tekmi za obstoj v ligi. Slavonka, ki je bila pred leti državni prvak, je močno popustila. To je toliko bolj čudno, ker je v Novi Gradiški ženski rokomet šport štev. 1. in je na važnejših tekmah navadno stadion razprodan. Borac iz Banja Luke ni sodil v tekmovanje najboljših. Brez dobljene točke in s poraznim količ-
nikom je »krepko« na zadnjem mestu ter bo moral naslednje leto zopet poizkusiti srečo v republiškem tekmovanju.
V celoti je vzbudila zvezna liga veliko zanimanje in se je kvaliteta nedvomno zelo dvignila. Tudi s fi» nancami v bodoče ne bo pretežko, saj je za ta tekmovanja močno naraslo zanimanje občinstva, s čimer so se tudi precej povečali dohodki klubov. Treba bo samo bolje organizirati posamezne tekme, kajti ravno v tem je bilo največ pomanjkljivosti. To velja zlasti za beograjska moštva, ki so iz ozkih kluba-ških interesov prirejala tekme vsak na svojem igrišču in to še celo ob istem času, namesto, da bi zvezna tekmovanja združili na enem igrišču in z dobro propagando privabili čim večje število gledalcev. Ne glede na to pa je tekmovanje v celoti uspelo in lahko jeseni pričakujemo še boljših rezultatov.
Lokom ot. (Zg)
Spartak Lokomotiva Slavonka C. zvezda Branik Železn. (Bg)
Borac (B. L.)
Mitja Vidic
14	12	2	0	124:31 26
14	11	1	2	81:45 23
14	10	2	2	127:49 22
14	6	2	6	79:67 14
14	4	1	9	44:57 9
14	4	1	9	42:86 9
14	4	1	9	34:77	9
14	0	0	14	18:137 0
Mladinci Kladlvarja
so najboljši v državi
Preteklo nedeljo je bil v Sarajevu finale letošnjega mladinskega ekipnega prvenstva v atletiki. Ker Atletska zveza Jugoslavije ljubljanskim društvom ni priznala rezulta-
KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI <59
Rokometašice mariborskega Branika, ki tekmujejo v zvezni ligi
g
■4
■
JUGOSLOVANI na dirki
„Po Avstriji"
V sredo zvečer so odpotovali iz Ljubljane pod vodstvom predsednika KZS tov. Savoma ter drugega spremljevalca tov. Kozlice štirje kolesarski reprezentanti, ki bodo kot B-reprezentanca zastopali Jugoslavijo na tradicionalni 8-etapni dirki »Po Avstriji«. Ta dirka, ki poteka na okrog 1800 km dolgi progi s startom in ciljem na Dunaju, je precej zahtevna in nastopajo na njej predvsem gorski vozači, to pa zato, ker je to predvsem gorska dirka.
Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo 24-letni Alojz Bajc, 22-let-ni Janez Bergant (oba Odred), 26-letni Aleksander Kulevski (Sloga-Skopje) ter 20-letni Gavrilo Vukoje-vič (Partizan-Bgd.), ki so, eni od 13., drugi pa od 20. junija, trenirali v Kanalu ob Soči pod vodstvom tre-
LETO KIL
Štev. 26. Stran 4
nerja KZS tov. Uršiča do 26. junija.
Po izjavi tov. Uršiča so se naši reprezentanti na to odgovorno nalogo zelo resno pripravljali in sta zlasti Bajc ter Kulevski v zadovoljivi formi. Dvakrat so z uspehom prevozili progo na Vršič, povprečno pa so prevozili Bajc in Bergant po 1000 km ali 70 km na dan, Vukoje-vič 500 km, Kulevski pa na tem treningu 300 km, ker je kasneje prišel, vendar se je na to dirko že prej pripravljal.
Kolesarjem so v tovarni »Rog« ponovno pregledali in pripravili njihova kolesa, ki so vsa izdelek te tovarne, hkrati pa so jih opremili z rezervnim materialom.
Dirka se je začela v soboto 30. junija in bo trajala do nedelje, 8. julija- O njej bomo že v prihodnji številk: priobčili posebno poročilo,
nam ga bo poslal iz Avstrije tov. Šavorn, našim dirkačem pa želimo na njihovem nastopu čimboljše uspehe.
Met kopja je ena izmed disciplin, ki nima izrazitega favorita tudi po rekordnem metu finskega metalca Solna Nikkinena. Kopje je disciplina, ki v njej tekmovalci v svojih rezultatih zelo varirajo in med favorite za osvojitev olimpijskih medalj bi lahko prištevali pravzaprav vse, ki so letos ali pa morda tudi lani presegli 75 m. Lani je to znamko doseglo in preseglo 15 atletov, letos pa smo jih tudi že zabeležili devet. Po lanskih rezultatih bi dajali morda nekoliko prednosti ameriškim metalcem. Letos pa razen Younga težko štejemo Amerikance v najožji krog favoritov. Pred vsemi je seveda zaenkrat novi svetovni rekorder Nikkinen, ki je mejo svetovnega rekorda pomaknil skoraj za 2 m dalje. Podobno kot v mnogih drugih disciplinah, bo najbrž tudi v metu kopja na olimpijskih igrah odločala trenutna forma in boljši živci. V ilustracijo trenutnega stanja pa bomo našteli še vse atlete, ki so letos presegli 75 m. To so Amerikanci Young (79.16), Long (75.03), Cantello (75.65). Rus Kuzne-cov (78.75), Franioz Macquet (79.01), Norvežan Danielsen (79.06), Finec Nikkinen (83.56). Poljak Kopvto (76.28) in Nemec Will (76.23). Kot vidimo, zaenkrat v tem spisku ne najdemo evropskega rekorderja Sidla, ki pa bo do olimpijskih iger že dokončno prebolel poškodbo in dosegel takšno formo, ki bi mu
eventualno dovoljevala tudi osvojitev prvega mesta.
Nobena disciplina ni v zadnjih letih tako' napredovala kot met kladiva. Zaslugo za to imajo predvsem ruski metalci, pa tudi Amerikanci so letos ogromno napredovali, zlasti če upoštevamo, da ta disciplina v ZDA ni bila preveč priljubljena in so jo šele sedaj pred olimpijskimi igrami pričeli zopet resneje vaditi. Favorit za Melbourne je vsekakor Mihail Krivonosov, ki ni samo svetovni rekorder, am-pam tudi metalec, ki je v svojih rezultatih najbolj stalen. Zlato medaljo mu bodo lahko ogrožali njegovi rojaki, kdo, je težko reči. Pri devetih metalcih preko 60 m namreč prav do izbirnega tekmovanja za odhod v Avstralijo ne bo jasno, kdo bo pravzaprav zastopal Sovjetsko zvezo v metu kladiva. Najresnejša nevarnost bo Rusom pretila od Amerikancev, ostali pa najbrž ne bodo mogli poseči v borbo za eno izmed prvih treh mest. 60 m, to je daljavo, ki je pred nekaj leti veljala za magično mejo v metu kladiva, so letos že presegli naslednji metalci: Rusi Krivonosov (65.85), Nenašev (63.30), Jegorov (61.55), Sani ocvetov (64.41), Nikulin (62.78). Redkin (61.55), Tkačev (60.99), Kras-nov (60.56) in Tarasjuk (60.44), Amerikanci Connollv (63.01), Hall (60.35) in Blair (65.10), Poljak Rut (61.25) in Norvežan Strandli (60.28).
tov drugega kola lige, sta Slovenijo zastopali le dve ekipi, in sicer Kla-divar in Maribor. Toda tudi to je bilo dovolj. Pred tekmovanjem Kla-divar sicer ni veljal za favorita, nazadnje pa je osvojil prvo mesto in s tem nadaljeval tradicijo Ljubljane, ki je bila državni prvak preteklo leto. Mladi atleti Kladivarja so zbrali 17.943 točk in se uvrstili na prvo mesto pred Crv. zvezdo, Partizanom. Sarajevom. Mariborom in sarajevskim Željezničarjem. Nekaj pomembnejših rezultatov s tega tekmovanja — 100 m: Dragaševič (Part) 11.0, 400m: Naumovič |CZ) 52.8, 1500 m: Nikolič (Part) 4:13.2, 110 m ovire: Rukavina (Part) 15.0, 1500 m zapreke: Sarajlič (CZ) 4:29.8, Muškatevc (KI) 4:32.0. 4 X 100 m: Črve n a zvezda 45.0. Kladivar 46.8, višina: Brodnik (KI) 170, daljina: Savovič (Part) 6.55. Lešek (KI) 6.30, palica: Lešek (KI) 4.00, Kuzmanovič (CZ) 3.90. Brodnik (KI) 3.70. krogla: Kasjak (Mrb) 14.11. Brodnik (KI) 13.71, disk: Bzirski (KI) 43.97. Dimeč (KI) 42.10, kopje: Dimeč (KI) 53.57, Kač (KI) 53.08, kladivo: Saralič (Sar) 60.95.
V nedeljo je bilo tudi finalno tekmovanje najboljših mladink, ki so se pomerile v Senti. Na tem tekmovanju je zmagala Senta z 10.434 točkami pred Mariborom 9.843 in Spar-takom 7.944. Tudi tu- so zaradi ne-priznanja točk drugega kola nekatere slovenske ekipe izpadle iz končnega tekmovanja. Nekaj pomembnejših rezultatov: 100 m: Un-terreiter (Mrb) 13.0,	80 m ovire:
Panič (S) 13.0. višina: Panič (S) 145, daljina: Rajnholc (S) 5.04, 4 X 100: Maribor 54.0.
Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu troboj ženskih reprezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije. To tekmovanje bo istočasno tudi izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila 15. julija v Zagrebu proti reprezentanci Švedske-
1
:;:;4S,r. ir'--.
Knezove in Slasnikova 2:15.4
Kotluškova je v sedmem metu vrgla kroglo 14.42
Medklubsko tekmovanje, ki ga je (O) 2:15.4-, Slamnik (KI) 2:15.4, Ko-Priredil AK Odred v četrtek popol- vač (O) 2:35.3; 80 m ovire: Babovič f™e na letnem telovadišču v Tivo- (Ml) 11.8, Petauer (KI) 12.3, Ostrov-llJu, je zel-o lepo uspelo. 700 gledal- ška (Br) 13.2; krogla: Kotlušek (O) je bilo zadovoljnih, kajti večina 13.74, Hudobivnik (O)	12.13, Jen-
uisciplin je prinesla zanimive borbe, šterle (Lj) 10.56; mladinci — 1000 m: Rezultati so bili nekoliko slabši. Derganc (O) 2:41.6, Novak (Mrb) Predvsem zaradi slabšega tekališča 2:41.8, Simonič (O) 2:42.4, Groznik
jo ostalih naprav. Kot slabost tega	---------
tekmovanja bi morali omeniti le dejstvo, da je bilo število nastopajočih na nekaterih disciplinah pre-
BOŠTJAN ZAFRKANT
piše nogometno kroniko
ostali slovenski conarji so pri njih Ostajali večinoma praznih rok. Kakor po toboganu, so začeli drug za
htajhno. Najboljši rezultat je bil dolžen izven konkurence. To je bil B,et Nade Kotlušek, ki je v sedmem •oetu sunila kroglo 14.42 m. Tudi v °smem metu je zopet premagala rpejo 14 m. Rezultat, dosežen v takš-Dih pogojih, seveda ne more biti Priznan. Po rezultatih pa bi AZJ Vsekakor lahko uvrstila Kotluškovo 'ned olimpijske kandidate, saj so •ned dosedaj določenimi le redki dosegli rezultate, ki bi po vrednosti odgovarjali rezultatom Kotluškove v metu krogle. Najbolj zanimiva disciplina je bil tek na 800 m za ženske, kjer je prišlo do ponovne ostre borbe med Knezovo in Slam-nikovo. Vodila je Slamnikova (400 nietrov v 66.5), Knezova pa jo je HO m pred ciljem prehitela, toda Slamnikova je našla v zadnji ravnini še dovolj moči, da se je povsem Približala Knezovi in na cilju je bila razlika minimalna. Kot kaže, bodo srečanja med tema dvema atletinjama letos prinesla še nadaljnja izboljšanja državnega rekorda. Majhno presenečenje predstavlja Poraz Šikovčeve v teku na 100 m. "abovičeva je z rezultatom 12.5 na rnehkem tekališču dokazala, da zopet prihaja v formo. Lorger seveda ni imel konkurence, isto velja tudi za Vipotnika, Žuvelo in Hafnerja.
Rezultati — 100 m: Lorger (Ki) 10-9, Solarevie (Sv) 11.2, Pokorn (O)
11.4,	Hiti (O) 11.5; 400 m: Kopitar (Ki) 51.3, Seliškar (O) 51.6, Puc T. (Lj) 52.1: 800 m: Vipotnik (KI) 1:52.5, Erber (Ml) 1:55.1, Kralj (KI) 1:56.9, Gajšek (KI) 1:58.0; 1500 m: Hafner (Lj) 4:04.2, Tratnik (O) 4:07.0, Okr-Mar (Lj) 4:08.2: 3000 m: Žuvela (Ml) §:40.8, Male (KI) 8:51.8; 110 m ovire: Lorger (KI) 14.6, Kovač (KI) 15.8, 'ucelič (Ml) 15.9, Puc T. (Lj) 16.2; višina: Brodnik (KI) 175, Potrč (N. mesto) 175, Urbajs (KI) 175, Koncilja (Koč) 170; štafeta 4 X 333: Kla-divar (Kralj, Gajšek. Vipotnik, Kopitar) 2:48.6, Odred (Valant, Stamejčič. Seliškar. Miti) 2:48.6; ženske — 100 m: Babovič (Ml) 12.5, Šinkovec (KI) 12.6. Unterreiter (Mrb) 13.1, Lubej (Mrb) 13.3: 200 m: Šikovec (KI)
26.4,	Petauer (KI) 27.5, Lubej (Mrb) 28.8, Valant (P) 29.3; 800 m; Knez
Prvenstvo JLA v atletiki
Preteklo soboto in nedeljo je bilo V Splitu atletsko prvenstvo JLA. To tekmovanje je dalo vrsto odličnih rezultatov. Naj naštejemo nekatere: lOO m: Milunovič 11.4, 400 m: Radulovič 5,8; 800 m: Radulovič 1:55,8, SOOO.m: Subotič 16:04.0, daljina: Ma-slikosa 6.40, krogla: Vračar 14.39, disk: Vračar 41.34, 4 X 100 m: Beograd 44.0. V ekipnem tekmovanju je zmagal Beograd pred Sarajevom Zvezni kapetan za mladince Veka 'lic je pozval v mladinsko reprezentanco Jugoslavije za srečanje z Grčijo, ki bo 7. in 8. julija v Nišu, naslednje slovenske atlete: Solare-Vv>č (100 m, 200 m, 4X100 m), Korošec (400 m), Štros in Hafner (800 m, 1500 m, 3000 m), Breznik (400 m ovile), Kolnik (dalj.),. Kastelic (kopje), Kas ja k in Brodnik (krogla), Lešek (palica), Bzirški in Dimeč (disk).
Mežičnni na vrhu
Pred nedavnim je bilo zaključeno tekmovanje v koroški coni mariborske odbojkarske podzveze. Pri moških so sl zagotovili prvo mesto v spomladanskem delu tekmovanja odbojkarji Mežice, pri ženskah pa ekipa Maribora.
Lestvica — moški:
Mežica	3 3 0
Tehnogradnja	3
Kronike so puste, suhoparne zadeve. Zato jih ne pišem rad. Pravzaprav, če hočem biti pošten, moram priznati, da nisem še nikoli nobene napisal. l’a mi reče ondan urednik: >Veš kaj, Boštjan, nogometaši so se podali na letno spanje.
S humorjem bo' nekaj časa bolj trda. Napiši nekaj za prežvekovanje, samo pazi, da ne bo preveč osata vmes.«
Pravijo, da se mora v kroniki vestno zapisati vse dogodke, lepo _	„ .
po vrsti. Zoprna uredba, ki mi ni *v našem nogometnem gospodarstvu,
po zamenjali z mnogo plodbnosnejšimi
zadnjem trenutku in zato obvisel na zadnji dlaki v zvezni ligi. Navzlic temu je priljubljenost Hajduka v Ljubljani tako narasla, da smo ustanovili posebno društvp njegovih prijateljev (Ubogi Hajduk v sledeči sezoni!)
Drugo poglavje. Tekmovanje v conah.
Znano je, da so nogometna dru-
,	,	, -	drug
drugim pplzeti po lestvici navzdol, še najbolje so v tem delu vozili
ljubljanski Železničarji (po domače
»štokf’............. 1
so imi
trenerja, ki so mu za uspešno delp
ikgiajzarji«). Kako tudi ne? Sa, so imeli odličnega in priljubljeneg '	"	del
i
Fužlnar II Rudar (V)
Maribor Beton (C) Aluminij
3
3
ženske : 2 2 2
9:1
6:5
6:6
0:9
6:0
3:3
0:6
všeč. Zato jo bom skrojil kar po svoje (kroniko, ne uredbo).
Prvo poglavje. Tekmovanje v zvezni ligi.
To je bilo za nas Slovence zanimivo samo zato, ker je Hajduk igral točno po receptih našega nekdanjega prvoligaša Odreda. Njegovi tradiciji se je izneveril šele v
JUjuUiOHski UajakaŠl
Prejšnjo nedeljo je bilo v Ljubljani zaključeno letošnje državno prvenstvo v kajakaškem slalomu. Proga v Tacnu je bila zaradi narasle vode zelo težka, zato so morali tekmovalci pokazati vso svojo spretnost. Na splošno smo opazili v vseh kategorijah razveseljiv napredek, zlasti pri našem kanuističnem paru Bernotu Daretu in Natanu. Vsega skupaj je nastopilo 42 jugoslovanskih tekmovalcev in tekmovalk, 3 Avstrijci in 1 Švicar. Med predstavniki 10 društev so v mojstrskem in prvem razredu prevladovali tek-
movalci iz Ljubljane, medtem ko smo pri mladincih in članicah ugotovili hiter vzpon kajakašev iz Črne gore. Rezultati — F-i, člani: I. raz.: Čižman (Lj) 371, mojstrski razred: 1. Svet (Lj) 322.6, 2. Danek (Avstr) 332, 3. Ilija (Lj) 358, 5. Sto-viček (Lj) 407,5, 6. Prion (Gor), 7. Simovič (Zgb), 8. Hlavaček (Zgb) in tako dalje. — Mladinci: 1. Spacal (Gor) 311, 2. Vukčevič (Titogr) 325, ženske: 1. Prion (Gor) 450, 2. Cvikl (Lj) 763, 3. Cukič (Titogr) - C-2: 1. brata Bernot 356, 2. Požar-Soviček 453, 3. Košir-Dvofak 605.8.
■	■■ Ul
US CHA1PI0NNATS DEUBOPE A L'AYIR0E 1856
conami. To se posebno pozna v I. coni pri Braniku in Novi Gorici, ki danes ne vesta kaj početi s silnim suficitom uvoženih golov. Zlomka, že sem porušil Kronološki red kronike s temle suficitom. Vrnimo ge brž v začetek conskega tekmovanja v mesec avgust 1955.
Smo v Novi Gorici.
>Orco dio! Ma jih bomo našeškali tiste Ljubljančane — všeeno Če kosti popokajo. Niente zato, če š Hrvati izgubimo. Samo, da Ljubljančane naplentamo.«
In bilo je polomljenih kosti in diskvalificiranih ljudi. Vročekrvni »Klanči« od Odreda je moral 3 mesece v mirovanje. Njegovo društvo, ki se je nekaj mesecev prej potopilo v drugoligaškem morju, so začele obhajati slabosti. Nič čudnega. Saj so podgane, ki so ga najprej temeljito obžrle, pri potapljanju ustrezno tradiciji, prve zapustile njegovo barko. V taborih ljubljanskih železničarjev in v Mariboru je zavladalo veselje. Iz prelepega obdravskega mesta .je prinašal eter samozavestne napovedi. »V Ljubljani imamo točke že rezervirane. Gre le še za število golov, ki jih bomo Ljubljančanom nasuli.«
Nekdanji prvoligaški lev pa, četudi ves mršav in zdelan od hudega puščanja krvi, le ni hotel dati točk kar tako iz šap. Pa so se nogometaši ob Dravi zaceli trezniti. »Nič ni s temi vražjimi Kranjci. Pretrde buče imajo. Treba bo nabaviti točke pri Hrvatih.«
Zopet je bil račun brez krčmarja. Hrvati so se izkazali kot velike »ci-cije« (stiskači). Nele Branik, tudi
celo poklonili diplomo in ga pred Celim svetom pohvalili. To je lepo in prav. Dobre učitelje je treba nagraditi in pohvaliti. Tudi jaz sem ga hvalil.
Tretje poglavje. April 1956.
V tem mešecu so zapihale šaljive aprilske sape in povzročile pri naših ligaših razne homatije in per-turbacije. Neke ptice iz šiške so se od teh vetrov dale zmešati. Zamenjale so pomlad z jesenjo in sever z jugom. Tako so se iznenada znašle v Ljudskem vrtu ob Dravi. Tudi pri Odredu je neko dolgonogo ptico (ne vem ali je bila štorklja ali noj?) nekaj časa zanašalo tja pod šišenski hrib. Končno je le našla pot v domače gnezdo.
Bolni lev je po dolgem iskanju v zadnjem času tudi našel dobrega zdravnika. Ta je z veščim očesom takoj ugotovil pravo diagnozo, zavihal je rokave in z železno roko brez sentimentalnosti začel z operacijo. Nekaj odličnih kirurških posegov — in bolniku je krenilo na bolje. Odred je zopet dobil moč za plezanje po toboganu navzgor. Medtem pa so Železničarji zdrsnili navzdol. Seveda je bil tega kriv nihče drugi kot diplomirani in prej po vsem svetu hvaljeni trener. Društvu so se odprle oči in so nevrednega slabega učitelja brcnili čez prag. Tako je lepo in prav. Tudi jaz bi takega slabega učitelja brcnil neka in — preko praga. Samo — najprej bi moral vrniti diplomo!
(Konec prihodnjič)
Naročajte se na „POtET„
Milino varaždinsko-maribersim ligo!
Takšen letak že precej časa opozarja na letošnje evropsko prvenstvo v veslanju, ki bo od 24. avgusta do 2. septembra na Bledu
Položaj, v katerega so lem tekmovanju v I. conski nogometni ligi prišli slovenski klubi, ni najbolj rožnat. Dva slovenska predstavnika sta izpadla in le dva sta ostala v družbi najboljših hrvatskih klubov. Prav zaradi tega je tekmovalna komisija pri NZS prišla na idejo, da bi izpremenila sistem tekmovanja v republiškem merilu, predvsem glede na vzhodni del Slovenije, kjer so slovenski klubi igrali doslej v mariborsko-varaždinski nogometni ligi. Pobuda tekmovalne komisije NZS je, naj se ta liga raz-formira, namesto nje pa bi se ustanovila ali enotna slovenska liga z 12 klubi, ali pa, kot je nekdaj bilo, 2 ligi. vzhodna in zahodna, vsaka z 10 udeleženci.
Zakaj je prišlo do te ideje? Povsem iz enostavnega razloga: v va-raždinsko-mariborski ligi je poslal letos prvak Tckstilac iz Varaždina in se neposredno uvrstil v I. consko ligo. Te možnosti tudi najboljši slovenski klub Rudar ni dosegel, ker so bile propozicije za to ligo določene tako, da se uvrsti v I. consko ligo samo prvak varaždinsko-mari-borske lige.
Menda ni treba posebej poudar-
ob minu- jati, da je pobuda tekmovalne ku-
i je i
misije NZS vsekakor zelo utemeljena, kajti od tega bi imeli korist vsi slovenski nogometni klubi, marsikdo od njih pa možnost; da se neposredno uvrsti vsako leto v I. consko ligo. To bi se zgodilo v primeru, če bi bila enotna slovenska liga, katere prvak bi postal avtomatično član I. conske lige. Če pa bi obstajali dve ligi, potem bi prvaka teh dveh lig igrala dve tekmi za naslov republiškega prvaka.
Gre v tem primeru za nujno rešitev tega vprašanja. Če bo upravni odbor trezno razmisli! o predlogu tekmovalne komisije NZS, bo vsekakor lahko prišel na zaključka, da je treba varaždinsko-mariborsko ligo ukiniti že letošnjo jesen in tudi letos že začeti z novim načinom tekmovanja v republiškem merilu. Če bo prišlo do tega, potem bomo imeli že prihodnje leto možnost, da se eden od slovenskih klubov neposredno uvrsti v [. consko ligo brez kvalifikacij in brez zmanjšane možnosti, da bi sploh prišel v vrsto boljših. Verjetno pa se s tem strinjajo tudi vsi prizadeti slovenski klubi.
Tone Bančič
toni sailer:
P © ¥ do trikratne olimpijske zmage
(Copyright 1956 by Verlng »Das Berglami — Btich« — Salzburg—Stuttgart)
Z današnjo šetoilko pričenjamo objavljali naš novi podlistek, in sicer prevod knjige enega najslavnejših alpskih smučarjev vseh Časov, Avstrijca Tonija Sailer ja. Omenjeno knjigo je spisal Toni Sailer kmalu po svojem triumfalnem uspehu v Cortini, ko je osvojil 3 zlate olimpijske kolajne.
Sailerjevo knjigo je. za naš podlistek prevedel in priredil Matija Maležič.
Teklo je leto 1954. leto nepozabnih potovanj s smučini Po domovini in sočni Italiji, da, celo špansko Nurio sem Vl(*el, dokler me ni pot zanesla na Ažurno obalo, v visokogorsko kotlino jezerskih alp pri Auronu. Pomlad je hodila v deželo in gori v francoskih gorah smo našli še zadnji ostanek snega, ki nam je omogočil nič več in nič manj kot fideset sekund vožnje v slalomu. Tedaj me je, dragi 1 ju-odelji športa, prevevalo kaj čudno pbčutje. Po dolgih, Postih mesecih, ki sem jih bil za pokoro za moje smučar-
sko divjaštvo prebil v mavcu, sem vnovič brzel v zanesenjaški vihravosti mimo vratič z zastavicami, dosti bolje in uspešneje kot sem si bil sprva mislil. Vso progo za slalom sem pravzaprav prevozil na eni sami nogi. Na cilj sem prispel sedem sekund za najboljšim časom, sodniški zbor pa je razglasil, da sem se v skupni konkurenci uvrstil na šesto mesto.
Z gora smo se spustili v dolino in tamkaj, v francoski Nizzi, smo morali plavati, v Cannesu, znamenitem zbirališču »velikega sveta«, filmskih zvezdnikov, režiserjev in petičnih magnatov, pa smo si pripeli na noge še vodne smuči in jo viharno rezali za motornimi čolni, čeprav še nikoli nisem smučal po vodni gladini in sem to zvrst športa občudoval samo v ameriških športnih filmih, posnetih v Floridi. Christian Pravda, Pepi Sahvenmoser in jaz se tedaj nismo odrezali prav nič slabše kot resnični mojstri na^ vodnih smučeh. V tej nenavadni, za nas skoraj pravljični dogodivščini, smo zasedli peto, šesto in sedmo mesto.
Vodil nas je Toni Sailer, senior, pravzaprav moj oče, ki je bil z nami močno zadovoljen, mi sami s seboj pa nič manj. Toda kmalu je prišel čas, ko smo morali vzeti slovo od Francije, te lepe dežele in njenega sinjega morja, ter se vnovič vrniti v domovino.
Potovali smo z majhnim avtobusom, ki je krepko rezal številne gorske serpentine, dokler ni oče namignil vozaču, naj za trenutek ustavi. Izstopili smo z mislijo, da nam bo oče pokazal v dolini, ki se je lesketala pod nami v pomladnem snegu in delu, kako zanimivo in divjo smučarsko progo. Videl nisem nič drugega kot gozdove, nekaj travnikov, sem in tja pokritih s snegom, neizmerne strmine, na
nekem skalnatem parobku, visoko nad dolino, pa je čepela majhna vasica, podobna orlovskemu gnezdu. Lep čas je že minil, toda še zmerom nisem vedel, kaj nam bo oče pokazal. In potlej se je »stari« ustopil med nas, me krepko prijel za ramo ter resno dejal: »Toni, ta in gori, v Stilfsu, so doma Sailerji«.
Kolikokrat pozneje sem se še spomnil tega čudovitega potovanja, kmetov, ki tamkaj žive, strmih njiv in travnikov, pa še senožeti in vse tiste lepote po vrhu. Vedel sem eno: ljudje, ki tamkaj živijo, so krepki, življenje jih tf trdem boju za obstanek ne razvaja. Kakšno nasprotje mondeni francoski rivieri!
Oprostite, ne mislim vas dolgočasiti z rodovnikom svojih prednikov. Marsikomu, se bo to zdelo docela nevažno. Toda samo nekaj bi še rad povedal ter s tem obudil spomine na mojega deda, ki se je, ko mu je postal življenjski prostor preozek, napotil za srečo v Mera n na Južno Tirolsko, da bi se tamkaj izučil kleparstva, obrti, ki se kot dediščina vleče med Sailerji že celo stoletje. Ko je postal mojster, je zapustil Meran. sedel na konja ter se šel ogledovat po nevesti, brhki in dela voljni življenski družici, ki jo je slednjič tudi našel v Oberhozenu. Potem je prevzej po svojem stricu kleparstvo in steklarsko obrt v Kutfsteinu ter mi, poln zadovoljstva in lepih spominov, dolgo let pozneje kazal spomenik bakrenega orla z več kakor avti metra širokimi krili na spomeniku padlih vojakov v Lan-dlu, mojstrovino, na katero sem še danes ponosen.
Zdaj gre v štiri in osemdeseto leto. Se vedno je zdrav in krepak, natanko podoben kmečkim grčam tiste vasice na Južnem Tirolskem.	(Dalje)
Obisk naše ekipe na mednarodnem atletskem mitingu v Sofiji
SPREJELI SO NAS ODPRTIH ROK
zdelo »čaščenjac in skakanja okoli nas, ki ga nismo bili deležni toliko-še nikjer, čeprav je marsikdo iZ' med nas že videl precej sveta.
r"
»Potuješ na mednarodni atletski miting v Sofijo.« Vest je bila sicer kratka, toda razveseljiva. Sofijo sem poznala le bolj od daleč, od krajšega postanka, ko smo se lani vračali z balkanskih iger v Carigradu. Zato me je seveda razveselilo, ko sem slišala, da bom zopet videla glavno mesto sosedne Bolgarije. Za uvod sem najprej »premerila« počez skoraj vso Jugoslavijo. V Beogradu se je jugoslovanska ekipa štirih atletinj dokončno formirala in nastopili smo pot proti Sofiji.
Prvo srečanje z Bolgarijo je bilo nekoliko neprijetno, toda ne za nas, ampak bolj za bolgarske obmejne organe in ostale potnike v vlaku. Bolgari se kar niso mogli sprijaz-
Piše Nada Kotlušek
niti z našim skupinskim potnim listom in tako se je postapek na obmejni postaji Dragoman na veliko »veselje« vseh prizadetih podaljšal za pol ure. Končno smo le premagali vse težave in tudi pot do Sofije, kamor smo prispeli v sredo zvečer.
Fotoreporter s tremo
V Sofiji so nam pripravili že na postaji lep sprejem. Krajši govori, šopki in tako naprej, saj veste, kako to poteka. Najbolj pa smo se spomnili majhnega fotoreporterja, ki je bil kar »bolan« od treme. Skakal je sem in tja, popravljal to in ono na svojem aparatu, nas postavljal, enkrat tako, drugič tako, no nazadnje pa je napravil kar lepe slike. Spravili so nas v avtobus in kmalu smo bili v naši sofijski rezidenci, hotelu »Sevastopol«. Čim se je avto pred hotelom ustavil, so se pričeli zbirati radovedneži in v zagovor Ljubljančanom moram povedati, da so prav tako zijali v nas, kot če se v Ljubljani pred »Slonom« ustavi kakšna najmodernejša ameriška limuzina.
Bolgari so bili na vsakem koraku silno ustrežljivi. Takoj so nam ponudili vse mogoče usluge — od zdravnika, preko maserja, pa do avtobusa, ki naj bi nas vozil na stadion, ki je oddaljen samo 10 minut. Na podobno ustrežljivost smo naleteli tudi v operni kleti, kjer smo bili na hrani. Tu moram poudariti, da so tako skakali le okoli nas, za druge ekipe, ki so tedaj tudi gostovale v Bolgariji, pa niso našli toliko časa. Pod »rubriko« četrtek bi lahko zabeležila, kar na kratko — bolezen. Že iz Ljubljane sem odšla z nekoliko gripe in prav v Sofiji mi je bilo usojeno, da jo skušam pregnati. Sicer pa so mi ostali povedali, da kaj posebnega niso doživeli.
Srečanje z novinarji in stadionom
Prikupna Bolgarka, ki nam je bila dodeljena kot tolmač in stalno spremstvo, me je v petek »odgnala« k zdravniku, potem pa sva napravili kratek obisk na Športni zvezi Bolgarije. To je bil neuraden sprejem in kar nerodno jim je bilo, ko mi niso imeli ničesar ponuditi. No, nazadnje so ie nekaj našli, tako da sem se morala spraviti nad velik kozarec džema. Po tem »svečanem« začetku smo se z navzočimi funkcionarji in novinarji pogovarjali in tedaj sem izvedela tudi nekaj podrobnosti o bolgarskem športu. Športna društva so formirana strogo po strokah, pač po vzgledu Sovjetske zveze in tako srečavamo predvsem imena Lokomotiva, Trud-benik, Dinamo itd. Država seveda zelo radodarno in na široko podpira šport in temu je pripisati tudi velik napredek Bolgarije v vseh športnih panogah v zadnjih letih. Po tein razgovoru sem morala dati tudi prvi intervju, za kateri časopis sicer še danes ne vem. Novinar me je izpraševal o raznih podatkih iz moje atletske kariere, vprašanje o starosti pa je postavil tako tiho, de ne bi bilo kaj narobe. Mislila pa sem si: kaj bi se sramovali svojih let in sem tudi tokrat odgovorila junaško na glas.
Popoldne smo odšli na stadion Dinama, da si malo »odpočijemo« od večdnevnega netreniran ja. — Stadion je lep in sprejme kakih 50.000 gledalcev. Atletske naprave
niso bile prav prvovrstne, <Ja pa so bile slabe, tudi ne bi mogli reči. Prav blizu tega stadiona, ki je bilo na njem tudi tekmovanje, je še en večji stadion s 400 m dolgim teka-liščem. Ta nam je v dneh tekmovanja služi! za ogrevanje.
Največ aplavza ; Jugoslovanom
Ko smo vkorakali v soboto popoldne v stadion, nam vreme ni bilo« preveč naklonjeno. Deževalo sicer ni več, zato pa so se temni oblaki valili nad Sofijo. Že defile je bil pravi triumf za Jugoslovane. Takšnega aplavza, kot ga je požela naša ekipa, ni bil deležen nihče, niti domači atleti in atletinje. 10.000 gledalcev je izrabilo vsako priložnost, da izrazi svoje simpatije do Jugoslavije. Na tekmovanju so bile običajne ceremonije, najprej govori (ob odhodu ekipe so gledalci s ploskanjem pozdravili samo Jugoslovane!), potem predstavljanje pred vsako disciplino, po končani disciplini pa proglasitev zmagovalcev, pri čemer so dobili prvoplasi-rani lepe plakete, drugi in tretji pa šopke. Rezultati so vam večinoma že znani. Kot veste, Amerike nismo odkrili. Vsega skupaj je naša ekipa zabeležila dve zmagi, ki sta obe šli na račun atletinj, Leposavičeva je bila prva v skoku v višino, meni pa je uspelo zmagati v metu diska. Obe zmagi sva dosegli že v soboto, v nedeljo pa tako rekoč sploh nismo prišli. Menda se je večine polotila trema. Jaz zase že lahko rečem, da nisem še na nobenem tekmovanju občutila treme z vsemi »prijetnimi« spremljajočimi občutki, tokrat pa se mi je to zgodilo. Zakaj — ne vem.
Stik s češkimi atleti
V tekmovanju so sodelovali še Poljaki, Romuni, Čehi, Turki, Madžari, Vzh. Nemci in seveda Bolga-
ri, med katerimi smo opazili precej znancev, pa tudi novih obrazov ni manjkalo. Med drugim sem spoznala tudi odlične češke atlete Ma-co, Skoblo in Ulspergerja. Z Ivanom Ulspergerjem sva se pogovarjala kar po slovensko. Njegova mati je namreč Ljubljančanka in tudi zveze s slovensko atletiko ni mogoče prezreti, saj je njegov bratranec znani atletski delavec prof. Tome. Fant je dalj časa živel v Mariboru in kar dobro si je zapomnil slovensko govorico. Zelo se že veseli na to, da bo spet videl kraje, kjer je nekdaj živel, in morda mu bo to uspelo ob mednarodnem tekmovanju v Ljubljani in Celju.
Trgovina cvete
Skoraj ves čas našega bivanja v Sofiji so nas zasledovali razni »trgovci«, ki so od nas hoteli kupiti ure, dežne plašče, nogavice, bluze, skratka vse blago iz nylona in zadovoljili so se tudi s starimi stvarmi. Ko smo hodili po trgovinah, smo opazili dovolj različnih prehrambenih artiklov, izdelkov iz usnja, najrazličnejših aparatov, češke ali vzhodne nemške proizvodnje ter čeških porcelanskih servisov in podobnega. Bolj slabo pa je s preskrbo s tekstilom, kjer so Bolgari še mnogo let za nami.
Na svečanem banketu v hotelu »Bolgarija« je bil prav veselo, Najprej so govorili vsi vodje ekip, med njimi tudi naš vodja pota Nešovič. Ko je vstala prevajalka, da bi prestavila
žganje — tudi vsakemu tekmovalcu. Naslednja točka dnevnega reda je bil seveda ples, ki je še bolj zbližal tekmovalce in tekmovalke najrazličnejših narodnosti,
Stalin še ni izginil
V ponedeljek smo sicer nekoliko težje vstali, nazadnje so nas pa le spravili na izlet do velike- hidro-centrale »Stalin«, ki je zaenkrat še v gradnji, a se že ponaša s 60 m visokim jezom. Naselje v bližini hidrocentrale krasi Stalinov hip in na splošno lahko ugotovim, da smo ob našem bivanju v Sofiji še mno-gokje opazili Stalinove slike in kipe.
Zvečer smo bili Jugoslovani sprejeti na domu pri predsedniku bolgarske atletske zveze, v torek opoldne pa je bilo našega, skoraj enotedenskega bivanja v Sofiji konec in zopet smo se vkrcali na Orient-Simpk>n-expres ter se vrnili domov. Lepo je bilo v Bolgariji, vendar smo si ob odhodu nekako oddahnili, kajti kar preveč se nam je že
Nada se pripravlja na met diska, s katerim si je v Sofiji zagotovile prvo mesto
Kajakaši iz Nove Gorice
mednarodni prvaki Italije
Te dni se je vrnila iz Italije maloštevilna ekipa kajakašev Brodar-začetek njegovega govora, skega društva Nova Gorica. Bili so
so se po dvorani zaslišali klici: »Ni treba prevajati, vse razumemo.« Posebno navdušenje je med Bolgari vzbudila omenitev bližnjih balkanskih iger v Beogradu in kar med govorom so ponovno prekinjali govornika in ploskali. Pri drugih ekipah so nagradili s spominskim albumom in umetniško sliko Sofije samo vodje. Pri Jugoslovanih pa so napravili zopet izjemo in dali posebno darilo — keramični servis za
r

V.dHk& phMQ»žMo.&&
nji bo naši rebrezenianci uspelo prelagati SZ?
Waterpolo reprezentanca Sovjetske zveze je edina na svetu, ki jo naša državna reprezentanca v waterpolu še ni premagala. Celo Madžari, ki so že dolga leta svetovni in olimpijski prvaki, so morali lani klonili pred našimi reprezentanti. V dvobojih s Sovjetsko zvezo nismo imeli sreče. V štirih tekmah, katere smo z njim odigrali, smo izsilili le dve neodločeni, dvakrat pa smo pred njimi klonili.
Našim vraterpollstom se prihodnji teden ponuja velika priložnost, da se oddolžijo za zadnja poraza lani v Moskvi. 2. julija bodo Rusi gostovali v Zagrebu, 4. julija pa v Ljubljani. Obe tekmi bosta oiicialna nastopa državnih reprezentanc. 7. julija pa bodo Rusi nastopili v Beogradu, kjer bo dvoboj Moskva : Beograd. Rusi prihajajo v Jugoslavijo z mednarodnega turnirja v Neaplju, kjer so zavzeli drugo mesto za Madžari. Tudi to pot so Madžari izvojevali zmago z minimalno prednostjo, in sicer z istim številom točk kot Rusi, le z boljšo razliko v golih (slično kot na evrop. prvenstvu v Torinu).
Vrazgovoru z našim trenerjem Božam Grkiničem smo zvedeli, da so naši vzaterpolisti na to prvo letošnjo težko preizkušnjo dobro pripravljen!. Forma, ki so jo pokazali na zadnjih dveh trening tekmah v Zagrebu, je zadovoljiva in tov. Grkinlč upa, da ga njegovi »dečki« ne bodo razočarali.
Vse Ljubljančane že danes opozarjamo na to veliko prireditev, ki bo v sredo 4. julija ob 20. uri na stadionu Kolezlja, ki bo posebej preurejen za to tekmo, da bo sprejel skoraj 4000 gledalcev. Tekma v Ljubljani bo dvoboj dveh moštev, ki se z vso upravičenostjo potegujeta za najvišje naslove na olimpijskih igrah v Melbournu.
gostje kajak kluba iz Merana, kjer so bivali 12 dni. Udeležili so se mednarodnega kajak-slaloma na reki Pasirio dne 17. juniia in prvenstva Italije v kajak-slalomu in spustu v dneh 24. in 25. junija, zadnji dan, to je 26. junija, pa so sodelovali še v propagandnem slalomu na reki Adige v Trentu.
Kot je to že običaj jugoslovanskih športnikov, so mladi kajakaši iz Nove Gorice prispeli v Merano šele v nedeljo zjutraj, to je 5 ur pred startom. Seveda so bili neprespani in izmučeni, ker so v te^n kratkem času morali še sestaviti čolne in si ogledati progo. Za trening je bila ta že zaprta. Mednarodni slalom v Meranu je že tradicionalna prireditev in tudi letos se ga je udeležilo veliko število tujih reprezentanc. Prijavili so se Čehi s 6-čIansko državno reprezentanco, Avstrijci s 5-člansko, Nemci z 9-člansko in Italijani tudi s 5-člansko državno ekipo. Zaradi deževja je bila reka narasla in je s tem že itak težka proga postala naravnost nevarna. Merano ima zaradi teka reke Pasirio prav čez središče mesta edinstveno lego za kajakaške tekme. Zato se je na bregovih zbralo okrog 8000 gledalcev.
Tekmovanje je bilo kljub dežju, ki je padal' vse popoldne, odlično organizirano. Glavna borba se je bila med moštvi Nemčije in Češkoslovaške. Med posamezniki je zmagal Čeh Koplik pred dvema tekmovalcema Zah. Nemčije. V moštvenem tekmovanju pa so se jim Nemci revanžirali in zasedli pred Čehi prvo mesto. Do 10. mesta v lestvici so se zvrstili sami Nemci, dva Avstrijca in vsi Čehi.
Na povabilo športnega društva Merano, ki je nosilo vse stroške bivanja naše ekipe, je vodja moštva odločil, da ostanejo tekmovalci do naslednje nedelje v Italiji
in se udeleže odprtega prvenstva Italije v kajak-športu na divjih vodah. Za to se je odločil predvsem zato, da popravi neprijetni vtis po neuspehu prve nedelje.
Dne 24. VI. je bilo v Meranu na isti, samo nekoliko krajši progi, tekmovanje za prvenstvo Italije v slalomu. Udeležili so se ga italijanski klubi iz Merana, Ivreje, Milana in Novare. Od inozemskih so sodelovale ekipe Rozenheima iz Za-padne Nemčije, nadalje dve iz Miinckena (CMK Miinchen in TSV Mlinchen 1860) ter KK Koln. Avstrijce je zastopal KK Innsbruck. Tekmovalo je 16 domačih in 24 tujih tekmovalcev. Novogoriški fantje so bili presenečenje dneva. Bone Pavel je zasedel prvo mesto, Mozetič Miran drugo, Srebrnič Jože pa šesto mesto v skupnem plasmanu.
Drugi dan se je tekmovanje nadaljevalo s spustom na reki Adige od vasi Zambana do mesta Trento. Proga je bila dolga 12 km in zaradi mirne vode zelo naporna.
Za tekmovalcem Irlenbuschem iz Kdlna so zasedli Bone Pavel 2., Mozetič Miran 3. in Srebrnič Jože 7. mesto.
Tako so tekmovalci iz Nove Gorice v kombinaciji zasedli 1. (Bone), 2. (Mozetič) in 5. mesto (Srebrnič). Absolutni italijanski prvak je postal Gerstgrasser Vili, ki je zasedel v internacionalni konkurenci 4. mesto.
Zadnji dan. 26. VI. je bil v Trentu propagandni slalom na Adige, kjer so naši zopet predstavljali razred zase. Bone Pavel je bil prvi, Mozetič Miran tretji, Srebrnič Jože pa 12.
Jugoslovani so bili v Meranu in v Trentu v središču pozornosti. Deževala so laskava priznanja in vabila na druga tekmovanja. Domov so prinesli veliko število pokalov, nagrad in diplom. Kar je pa najvažnejše. z uspehom so reprezenti-rali jugoslovanski kajakaški šport v tujini.	Dr. Novak Rajko
Zaščitni znak
je jamstvo za
kvalitefo izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ E L A N “
V BEGUNJAH
izdeluje prvovrstne loparje za badminton, ki so si zaradi svoje lične izdelave, cenenosti in odlične kvalitete že utrli pot na domači trg in tudi na vsa tržišča v inozemstvu
žakžjučeJk tekmmatoj
za pokal maršala Tita
Na področju ljubljanske nogometne podzveze se je v četrtek z zadnjo tekmo med Grafiearjem in Odredom-B zaključilo tekmovanje za pokal maršala Tita. Tekma se je končala z zmjigo Grafičarja s 3:2; Zal pa moramo znova grajati neresnost klubov, ki so sodelovali v tem tekmovanju, saj so se za to tekmo igralci zbirali več časa, med potekom igre vstopali in podobno. To kaže na skrajno neresnost in podcenjevanje tega tekmovanja Drug primer je bil v torek na tekmi med Odredom-A in Odredom-B. Zmagal je Odred-A s 4:3, kar pa je nerealen rezultat, ker je B-moštvo do 85-. minute vodilo s 3:2, potem pa iznenada začelo z zelo čudno igro. saj so igralci streljali celo proti lastnim vratom in je ob taki priložnosti Udovč dosegel tudi autogol, za kar je bil seveda izključen. Po prikazani igri bi bila zmaga B-moštvo mnogo bolj zaslužena.
Prihodnjo nedeljo se bo tekmovanje za pokal maršala Tita nadaljevalo v (republiškem merilu. V njem bodo sodelovali Odred, Ljubljana in Grafičar iz ljubljanske podzveze, Branik iz mariborske ter Kladivar in Proletarec iz celjske podzveze, medtem ko bosta primorska in gorenjska podzveza zastopani z Novo Gorico in garnizonom JLA iz Škofje Loke.
Tekme v ostalih podzvezah so se zaključile s precej zanimivimi rezultati. Garnizon JLA iz Škofje Loke je premagal kranjski Triglav z 2:1, Proletarec iz Zagorja trboveljskega Rudarja, Nova Gorica je premagala Koper z 2:1, Kladivar Pa velenjskega Rudarja s 4:2.
Srečanja med prej omenjenimi nasprotniki bodo prav zanimiva in upajmo, da bodo ta moštva v republiškem tekmovanju pokazala mnogo več resnosti, kot smo opazili v dosedanjih tekmah.
JP* E
Plavalci pred startom...
Norvežan Danielsen je wgei na treningu kopje 84’22m!
Prihodnjo nedeljo se bo pričela slovenja plavalna liga, v kateri letos sodeluje 6 najboljših slovenskih moštev, s tremi poboji, in sicer v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Zadnji dve leti so slovenski Plavalci tekmovali v hrvatsko-slovenski b§i, ki pa ni rodila tega, kar smo od nje Pričakovali. Nasprotniki iz Hrvatske so bili večji del preslabi, razen tega pa je °menjena liga tudi precej finančno pri-Sadejala posamezne klube.
Novost v letošnji slovenski plavalni ligi •le ta, da bodo v vsaki disciplini nastopi po trije plavalci in po dva water-Polo moštvi. Ta način tekmovanja bo Prisilil klube, da bodo morali z večjo vnemo skrbeti za nov naraščaj.
Naj lahko povemo pred začetkom lige 0 Posameznih klubih? Za glavne favorite tega tekmovanja bi lahko postavili ŽPK Ljubljano in pa kranjski Triglav. O plavalcih Ljubljane smo že pisali v prejšnji številki. Za Kranjčane pa lghko povemo, so pod vodstvom svojega trenerja tov. Brozoviča trenirali od maja dalje v toplem bazenu tovarne »Impex«, nedavno pa so se preselili v svoj veliki ba-*en. Moštvu Triglava bo precej koristil tudi Zrimšek, ki se je iz Kamnika pre-
Mednarodni plavalni miting, ki je bil Prejšnjo nedeljo v Zagrebu, je bila prva Preizkušnja naših olimpijcev na domačih tleh. Tekmovanje je pokazalo, da imamo trenutno le dva zrela kandidata za Melbourne. To sta Matej Njeguš na 100 m Prosto in Vinka Jeričevič na 200 m prsno. Oba sta dosegla rezultate, s katerimi se Uvrščata med najboljše plavalce na svetu. Zagrebški bazen na Šalati je znan kot eden najtežjih v Jugoslaviji, razen tega Pa je še Izredno mrzlo vreme tekmovalcem močno otežkočilo dosego dobrih rezultatov. Zato sta uspeha Njeguša in Je-ričevičeve še toliko bolj pomembna.
GIMNASTIKI POSVEČA VELIKO POZORNOST
Madžarski plavalec Jeno Acs je med gostujočimi plavalci vzbudil največjo pozornost. Acsa lahko danes štejemo med najboljše plavalce metuljčka na svetu, saj je dosegel na 200 m v 50 m dolgem bazenu že čas 2:25.9, na 100 m pa 1:03.2. Da ta rezultat resnično drži je dokazal v štafeti, kjer je v že prej omenjenih težkih okoliščinah zagrebškega bazena Preplaval progo v času 1:03.8.
Zanimalo nas je, kako se Acs pripravlja na olimpijske igre. Med drugim nam je povedal, da posveča veliko pozornosti gimnastiki, saj na primer vsak dan pred treningom 2 uri intenzivno vadi na suhem. Skupno preplava približno 6000 m na dan in to v menjajočem tempu. Načelo vseh madžarskih plavalcev je, da vE»i trenirajo vse sloge plavanja. Tako n. pr. Acs, ki je specialist za metuljček, plava 100 m hrbtno 1:10, 200 m prsno 2:52, 400 m prosto 4:37.0(1), hitrosti pa, kot sam Pravi, nima še dovolj, saj plava na 100 m Prosto »samo« 59 sekund!
PRIPRAVE ZA MELBOURNE
V pripravah za olimpijske Igre je Acs planiral svoj trening tako, da je imel Prvi višek v treningu maja meseca, sedaj
Argentina : Italija 1: 0
Preteklo nedeljo zvečer je bila v Buenos Airesu pre 120.000 gledalci nogometna tekma med reprezentancama Argentine in Italije. Tekma ni pokazala kaj Posebnega, cesto pa so igrali na obeh straneh tudi preostro. Zmago za Argentino z 1:0 (0:0) je priborila predvsem obramba, na čelu z odličnim srednjim krilcem Guidijem, ki je uspela skoraj tio cela paralizirati italijanski napad. Edl-bi gol tekme je dosegel Conde v 67. minuti. Pred angleškim sodnikom Leafom sta igrali moštvi v naslednjih postavah ~~ Argentina: Dominguez, Dellacha, Vai-ro, Gamenez, Guldi, Benegas, Šansone, Conde, Maschio, Labruna (Grillo), Yudi-ca, Italija: Viola, Magnini, Cervato, Chi-appella, Bernasconi, Segato, Muccinelli, Cratton, Virgili, Pozzan (Pivatelli), Prini.
Budimpeštanski Honved je v Parizu Premagal Racing s 5:1. V Amsterdamu Pa je Milan igral proti reprezentanci Nizozemske 0:0.
pravilne rešitve odrezka st. 24
Med 5.020 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom Št. 24 tmajo po 11 pravilnih rešitev: Kiferle Ci-fil — Ljubljana, Veselova 11 in Juvan Ljubo — Zagorje ob Savi (2 odrezka). Vsak prejme po 6660 dinarjev.
1.	Argentina : Italija	1
2.	Crv. zvezda : Honved	X
3.	Vacker	:	Partizan	X
4.	Vardar	:	Lovčen	1
5.	Borovo	:	Lokomotiva	1
6.	Uljanik	:	Orient	1
7.	Branik NG : Tržič -v	X
8.	Olimpija : Montažno	1
Proleter (Z) : Ljubljana	1
Partizan : Crv. zvezda	X
M- Proleter (K) : Radnički	1
12* Lokomotiva : Mladost	1
OBVESTILO
Vse udeležence »Poletovega« nagradnega natečaja obveščamo, da smo zaradi pomanjkanja tekem v nogometu in košarki začasno ukinili naš nagradni natečaj. Jeseni, takoj ko se bodo začela tekmovanja v nogometu, Pa bomo spet pričeli redno objavljati naš natečaj.
selil h Kranjčanom. Tudi waterpolo trener tov. Jamnik, ki trikrat tedensko obiskuje Kranj, se je pohvalno izrazil o svojih učencih. Torej lahko pričakujemo tudi v waterpolu od Kranjčanov najlepše uspehe.
Drugi derby slovenske lige lahko pričakujemo med Kamnikom in ljubljansko Ilirijo. Res je, da so Kamničani precej izgubili z odhodom Zrimška, vendar to še ne pomeni, da so vrgli puško v koruzo. Ilirija je letos pretrpela občutno izgubo, ker je njen najboljši plavalec. Pirc Borut podpisal pristopnico za splitski Jadran. Novi trener Stojilkovič iz Beograda pa je že zbral okoli sebe mnogo mladine.
Tretji derby lahko pričakujemo med mariborskim Branikom in »Prešernom« iz Radovljice. Trenutno je prevzel trening Branikovcev dr. Kancler, ki bo nastopal tudi kot tekmovalec. Celotno moštvo Branika se sedaj temeljito pripravlja na nastope v krškem bazenu.
Prihodnjo nedeljo bodo naslednja srečanja: v Ljubljani »Prešeren« : Ljubljana, v Kranju Triglav : Kamnik, v Mariboru pa Branik : Ilirija,
\Z
pa s treningom popušča in bo, kot je sam izjavil, v juliju popolnoma prenehal s treningom. Avgusta pa bo zopet nadaljeval, tako da bo prišel v polno formo letos oktobra, tik pred začetkom olimpijskih iger.
SLIKE S PLAVALIŠCA
Disciplina 200 m metuljček za moške je po prvih 100 m gledalce nekoliko razočarala. Vsi so pričakovali, da bo madžarski plavalec Acs takoj dosegel velik naskok, kar pa se ni zgodilo. Vse do 150 m sta Acs in naš rekorder Camby plavala glavo ob glavi in vsem, ki smo gledali to borbo, se je zdelo to skoraj nerazumljivo. Toda po zadnjem obratu na 150 m, ko je Camby z zadnjimi silami pričel zaključni finiš, je Acs pokazal, da se je prvih 150 m le »kopal«. Zadnjih 50 m je pokazal tak silovit finiš, kot bi Šele pravkar skočil v vodo. Zadnjih 50 m je preplaval Acs v' času 37 sekund, medtem ko je Camby potreboval za isto dolžino 39 sekund.
Prvi dan mitinga je vreme po izjavah naših plavalcev sličilo nekako bolj decembru brez snega kot pa zadnjim dnevom junija. Voda je oficielno merila 16.5°. Kljub temu pa so jo naši vaterpolisti zelo različno ocenjevali. Ježič je n. pr. trdil, da ima 18, Frankovič da ima 14 itd. Vse kaže, da so naši waterpo!isti ocenjevali vodo po debelini tolšče, ki jo imajo pod kožo . . .
Nastop v Cankovi
Pred kratkim je partizansko društvo v Cankovi priredilo ob zaključku šolskega leta telovadni nastop, na katerem je iz vasi in bližnje okolice nastopilo 250 telovadcev. Nastop, ki je obsegal 12 točk, je kar dobro uspel. Ce upoštevamo, da društvo nima lasthe telovadnice in morajo pripadniki vaditi na prostem, moramo požrtvovalnim vodnikom k temu uspehu vsekakor čestitati.
J Brazilija ! Urugvaj 2:0
Srečanje nogometnih reprezentanc Brazilije in Urugvaja-je imelo prav zanimiv potek. Potem, ko se je po izenačeni Igri končal prvi polčas neodločeno 0:0, so v drugem delu igre začeli urugvaj skr igralci protestirati proti odločitvam brazilskega sodnika Lopesa, ki je bil bolj naklonjen domačinom, ta pa je izkoristil svojo »oblast« in pošiljal Urugvajce drugega za drugim z igrišča. Da tekma ni bila več resna, priča dejstvo, da so imeli Urugvajci na koncu samo šest igralcev na igrišču. Oba gola sta padla v času, ko so gostje igrali oslabljeni. Igra je bila zelo ostra, često tudi groba. Za 9 minut je bila igra prekinjena, ker so se Urugvajci hoteli spraviti llad sodnika in je ta moral zahtevati, da ga je zaščitila policija. Gole sta dosegla v 70. minuti Zi-zinho in 86. minuti Canario. Postavi pa sta bili naslednji Urugvaj: Maceiras, Martinez (Davoide), Santamaria, Andra-de, Carranza, Leopardi, Abbadie. Am-brois, Miguez, Sasia, Escalada, Brazilija: Veludo, Santos, Edson, Formiga, Zožimo, Iielio, Canario, Zizinho, Leonidas, Milton, Ferreira.
Španski nogometni pokal je osvojil At-letico Bilbao, ki je v finalu premagal Atletico Madrid z 2:1 (1:1).
O treh tekmah I. kola letošnjega srednjeevropskega pokala smo že poročali. Četrto srečanje je bilo v Budimpešti med Vasasom in češkim moštvom UDA. Čehi so veljali za favorite, bili v polju tudi boljše moštvo, zato pa se pred vrati niso znašli in nazadnje izgubili tekmo z 0:2 (0:0). Sodil je jugoslovanski sodnik Le-mešič.
V Kopenhagnu je nogometna reprezentanca Norveške poskrbela za presenečenje s svojo zmago nad reprezentanco Danske s 3:2 (2:0).
V zadnji številki smo že poročali o novem svetovnem rekordu, ki ga je dosegel v Helsinkih finski metalec kopja Soini Nikkinen. Tokrat objavljamo še nekaj podrobnih. Nikkinen, ki je star 32 let in je po poklicu inšpektor za športne naprave, je nov svetovni rekord dosegel z lesenim finskim kopjem težkim 804 g. V prvem metu je vrgel 74.84, v drugem 69.89, tretji pa je bil že svetovni rekord 83.56 m. Naslednji meti so biti zopet mnogo krajši. 2e pri rekordnem metu se je namreč nekoliko poškodoval (nategnil si je mišice na hrbtu), tako da ni več metal z vso silo. 2e nekaj let spada Nikkinen prav v vrh svetovne elite in v zadnjih letih je imel naslednje rezultate: 1953 — 78.26, 1954 — 79.60, 1955 — 79.64. Pred dvema letoma je bil na evropskem prvenstvu tretji za Poljakom Sidlom in Rusom Kuznecovom. Finci so v Nikkinenu že ves čas videli metalca, ki jim bo zopet povrnil svetovni rekord v tej od nekdaj finski dtscinUni. Z novim rekordom si je Nikkinen priboril tudi dragoceno trofejo. Za prvega Finca, ki bi dosegel 82 m je podaril najpomembnejši finski časopisni »kralj« Erkko, dragocen zlat pokal.
Po svetovnem rekoru ie bil rekorder seveda več kot srečen, toda z bojaznijo je govoril o poškodbi. »Zelo sem zaskrbljen zaradi poškodbe. Raje bi zaenkrat ostal brez svetovnega rekorda, ker se bojim, da morda niti ne bom	so-
Norveški rekorder v metu kopja Egil Danielsen je v odlični formi. Te dni je na treningu dosegel znamko 84.22 m, kar je boljše od nedavno doseženega Nikki-nenovega svetovnega rekorda. Danielsen je že večkrat presegel na treningu 80 m, vendar za toliko še nikoli. Njegov trener, nekdaj tudi odlični metalec kopja Meh-lum, pravi, da Danielsenovi rezultati kažejo, da Nikkinenov rekord ne bo dosegel prevelike starosti.
BivšLi evropski rekorder v skoku ob palici Lundberg je dosegel s 4.46 m nov švedski rekord. Poskušal je tudi zrušiti evropski rekord Finca Landstrtima, vendar v tem ni uspel.
23-Ietni finski skakalec Eero Salminen je v Mikkeli postavil nov finski rekord v skoku v višino z rezultatom 206 cm.
Pomembnejši rezultati mednarodnega tekmovanja v Amsterdamu —	100 m:
Steinbach (V. Nem) 10.5, 200 m: Steinbach (V Nem) 21.2, 1500 m: Pirie (VB) 3:43.7, Richtzenhain (V. Nem) 3:44.5,	3080 m:
Rozsnoi (Madž) 8:19.7, ženske — 100 m: Kohler (V. Nem) 11.9, 200 m: Ktihler (V. Nem) 24.5.
V Neaplju je bil troboj ženskih atletskih reprezentanc Italije. Romunije in ČSR. Čehinje so premagale Romunke s
delovati na olimpijskih Igrah. Tam bi bil Še vedno čas za svetovni rekord, pri čemer tudi poškodba ne bi bila več tako važna.«
Anquetil ni tispel
Francoski kolesar Jacques Anquetil je v Milanu ponovno poskušal izboljšati svetovni rekord v vožnji na 1 uro, ki ga drži Coppi. Pol ure je vozil dobro, saj je znašala povprečna hitrost 46:09.4 km na uro. Kasneje pa je začel zaostajati za rekordnimi povprečki in je še pred koncem poskusa otistopil."Med vožnjo pa je dosegel nov svetovni rekord na 20 km s časom 25:57.2.
V tridnevni kolesarski dirki *po Luksemburgu je zmagal domačin Charly Gaul, ki je ponovno potrdil svojo odlično formo. Končni rezultat: 1. Gaul (Luks) 20:33:52, 2. Remangeon (Fr) zaostanek 5:46, 3 Forestier (Fr) 6:49, 4. Ernzer (Luks) isti čas.
5. julija se bo pričela kolesarska dirka »Po Franciji«, ki bo zopet za 24 dni zdru-žila večino najboljših evropskih kolesarjev. Nekateri najboljši so letos sicer odklonili udeležbo na tej najtežji dirki na svetu, vendar konkurence kljub temu ne bo manjkalo. Naj naštejemo nekaj najbolj znanih dirkačev — Švica: Schar, Hollenstiin, Schellenberg, Španija: Bo-tella, Bahamontes .Lorono, Poblet, Ruiz, Luksemburg: Gaul, Schmitz, Ernzer, Robinson (VB). O Italijanih in Belgijcih smo že pisali v prejšnjih številkah. Naj omenimo na kratko če najpomembnejše Francoze, ki bodo vozili v državnem moštvu, razen tega pa še v petih pokrajinskih ekipah. Državno moštvo sestavljajo naslednji kolesarji:	Barbotin, Bauvin,
Darrigade, Forestier, Geminiani, Mahe, Mallejac, Privat, Rolland, Stablinsky. V pokrajinskih moštvih pa so najbolj znani: Ile de France: Siguenza, Barone, bac-quay, Eiliott, severovzhod-centcr: Cie-liska, Deledda, Reisser, Scodeller, Wla-k»wiak, zahod: Caput, Le Ber, Quentin, Jugozahod: Bergaud, Dupont, Huot, jugovzhod: Dotto, Lauredi, Mirando in VI-tetta. Letošnja dirka bo startala iz Reim-sa, cilj bo pa kot v vseh dosedanjih dirkah v Parizu.
Nadaljevanje mednarodnega turnirja v vvaterpolu v Neaplju Je dalo še naslednje rezultate — Italija : Nemčija 5:2, Madžarska : Sovjetska zveza 6:4, Sovjetska zveza : Romunija 3:2, Italija : Madžarska 2:1 in SŽ : Nemčija 5:1. Končni vrstni redi Madžarska 6 (15:10), Sov. zveza 6 (16:12), Italija 5, Nemčija 2, Romunija 1. Mednarodno tekmovanje v plavanju je dalo naslednje boljše rezultate — lOfl m: Till (Madi) 59.9, 400 m: Zaborsky (Madž) 4:42.5, Csordas (Madž) 4:45.8, 200 m prsno: Rademacher (Nem) 2:47.2, 100 m metuljček: Weber (Nem) 1:06.2, 100 m hrbtno: Miersch (Nem) 1:07.0, ženske — 400 m: Valle (It) 5:48.4, 100 m hrbtno: Martlnelli (It) 1:20.9.
Francoski plavalci so dosegli na plavalnem tekmovanju v Troyesu naslednje pomembnejše rezultate — 400 m: Ivlont-serret 4:40.8, Collignon 4:41.5, 200 m prsno: Broussard 2:40.3, 100 m hrbtno: Bozon 1:03.6, Coignot 1:05.3, Bouyeure 1:08.5, 100 m hrbtno — ženske: Bossiot 1:16.8.
Romunija : Norveška 2:0
V Bukarešti je nogometna reprezentanca Romunije dosegla zasluženo zmago nad reprezentanco Norveške z 2:0 (2:0). Gola za zmagovalca sta dosegla Zaharija v 30. in David v 44. minuti.
Izvršni odbor evropske nogometne unijo je v Parizu razpravljal o tekmovanju evropskih nogometnih prvakov v sezoni 1958/57. Določili so, da bodo tokrat zaradi velikega števila prijav tudi predtekmovanja. Sestavljene so bile tri skupine, v katerih so naslednji klubi: 1. Slovan (Bratislava), CVKS (Varšava), predstavnik Turčije, predstavnik Romunije, Honved, Rapid (Dunaj) in CDNA (Sofija), 2. Nice Aarhus, Anderlecht, Manchester U., Rangers (Glasgow), Norkdpping, Real
53:39 In Italijanke z 51:41, domače atletinje pa so bile boljše od Romunk s 50:43. Boljši rezultati — 100 m: Leone (It) 12.0, 200 m: Leone (It) 24.8, $0 m ovire: Stol-zova (CSR) 11.4, Greppi (It) 11.5, Trkalova (CSR) 11.5, višina: Balas (Rom) 170, Mod-rahova (CSR) 167, Paternoster (It) 162 (rekord), daljina: Svozilova (CSR) 5.93, Knobloch (Rom) 5.76, krogla: Roth (Rom) 14.44 (rekord), Voborilova (CSR) 13.60, Paternoster (It) 13.59 (rekord), disk: Mer-tova (CSR) 47.10, Manoliu (Rom) 46.70 (rekord), kopje: Zatopkova (CSR) 50.53, Paternoster (It) 45.33, 4 X 100 m: Italija 47.0, Romunija 48.3.
Tudi italijanski atleti so se postavili z dvema novima rekordoma. Roveraro je skočil 199 cm v višino, Bonaiuto pa Je vrgel kopje izdelave »Held« 70.14 m. Med ostalimi rezultati je omeniti Consolinije-vih 52.91 m v metu diska.
Nekaj boljših rezultatov s tekmovanja v Pragi — daljina: Martinek 7.49, troskok: Rehak 15.58, krogla: Plihal 16.48, disk: Merta 54.54, ženske — disk: Fiko-tova 48.67 (rekord).
Rezultati z mednarodnega tekmovanja v Kopenhagnu — 1580 m: Nielšen (Dan) 3:44.2, Rozsavolgy (Madž) 3:44.6, Tabori (Madž) 3:46.4, 3000 m: Iharos (Madž) 8:00.4.
Dovolj presenečenj v Wim-bledonu
V začetku tedna se je pričela naj večja teniška prireditev na svetu, tradicionalni Wimbledonski turnir v Londonu. 2e prva kola so prinesla lepo število presenečenj. Iz prvih kol objavljamo samo najvažnejše rezultate — Seixas (ZDA) : Fox (ZDA) 6:1, 6:2, 6:3, Eisenberg (ZDA) : Pa-lada (Jug) 6:2, 6:4, 6:2, Warwick (VB) : Panajotovič (Jug) 6:4, 6:2, 4:6, 6:1, Fraser (Avstr) : Mulloy (ZDA) 13:11, 6:4, 6:1, Krishnan (Ind) : Drobny (Egipt) 6:1, 4:6, 6:1, 6:4, Kipping (VB) : Keretič (Jug) 4:6, 1:6, 8:6, 6:4, 6:4, Flam (ZDA) : Dorfman (ZDA) 6:4, 6:4, 6:3, Candy (Avstr) : Dar-mon (Fr) 12:10, 6:2, 6:2, Patty (ZDA) : Huber (Av) 6:2, 6:4, 9:7, Schmidt (Šved? : Vermaak (Juž. Af.) 8:6, 6:4, 1:6, 5:7, 6:3, Krishnan : Candy 1:6, 7-:5, 2:6, 6:3, 6:3, Forbes (Juž. Af.) : Gimamalva (ZDA) 6:1, 9:7, 6:4, Larsen (ZDA) : Stevvart (ZDA) 6:3, 6:2, 6:0, Cooper (Avstr) : Davidson (Šved) 6:3, 2:6, 6:3, 1:6, 6:4, Wilson (VB) : Patty (ZDA) 12:10, 2:6, 6:3, 6:4, moške dvojice: Ayala-Davidson (Cile-Sved) : Ke-retič-Palada (Jug) 6:2, 6:1, 6:0.
Največ uspeha za Ruse
Pred dnevi se je pričelo v Helsinkih letošnje evropsko prvenstvo v dviganju uteži. Kot je bilo pričakovati so imeli največ uspeha sovjetski dvigalci, ki so dosegli prva mesta v vseh kategorijah, ki so bile doslej na sporedu. Rezultati — bantam: 1. Stogov (SZ) 325 kg, 2. Guer-gijev (Bolg) 287.5, 3. Saitl (CSR) 282.5, peresna: 1. Cimiškijan (SZ) 340, 2. Manni-roni (It) 325, 3. Zielinski (Polj) 325, lahka: 1 Kostilev (SZ) 377.5, 2. Tauchner (Avstr) 357.5, 3. De Genova (It) 347.5.
Amaterska reprezentanca Anglije v boksu je v Helsinkih premagala odgovarjajočo reprezentanco Finske z 12:8.
(Madrid) in predstavnik Nizozemske, 3. Porto, Atletico (Bilbao), Borussia (Dortmund), Spora (Luksemburg), Florentina, Grasshoppers in Crv. zvezda. V predtekmovanjih se bodo sestala naslednja moštva:	Slovan :	CVKS, predstavnik
Turčije : predstavnik Romunije, Nice : Aarhus, Anderlecht : Manchester, Porto : Atletico in Borussia : Spora.. Ostala moštva bodo začela s tekmovanjem šele v osmini finala. Predtekmovanja morajo biti končana do 1. oktobra, osmina finala do 1. decembra, četrtfinale do 1. marca, polfinale do 1. maja, finalna tekma pa bo v Španiji maja ali junija. Vse do finala, kjer bo igrana samo ena tekma, se bedo nasprotniki srečali po dvakrat.
V	nadaljevanju teniškega turnirja v
Wimbledonu so bili doseženi šc naslednji rezultati: Richardson (ZDA) : Arkinstall (Avstr) 6:4, 9:7, 11:13, 8:6, Ayala (Čile) : Nielsen (Dan) 5:7, 6:4, 6:4, 5:7, 6:4, Pie-trangeli (It) : Stockenberg (Šved) 9:7, 6:4, 6:4, Rosewall (Avstr) : Sirola (It) 7:5, 6:4, 9:7, Seixas (ZDA) : Flam (ZDA) 4:6, 6:1, 6:1,	10:8, Segal (Juž, Af.) :	Marshall
(Avstr) 6:0, 6:2, 22:20, Richardson (ZDA) : Ulrich (Dan) 6:4, 10:8, 6:3, Larsen (ZDA) : Brichant (Belg) 6:3, 6:3, 6:1, traser (Avstr) : Wilson (VB) 8:6, 7:5, 6:3.
V	Hammarbyju je domače moštvo istega imena premagalo nogometaše zagrebškega Dinama s 5:2 (1:1).
Brazilsko nogometno moštvo Fortugue-sa iz Sao Paola je v Pragi premagalo domači Dinamo z 2:1 (1:1).
LETO xu.
Štev. 26. Stran 7
Ameriški strokovnjaki pravijo, da bo Don Bragg tisti skakalec ob palici, ki bo zrušil že 15 let stari Warmerdamov svetovni rekord (4,7? m). Ta 20-letni študent na univefzi Villanomi trenira skok ob palici že tretje leto. Bragg je zelo pisok (190 cm) in za skakalca tudi razmeroma težak (86 kg), kar mu bo največja ovira, če bo hotel res zrušiti svetovni rekord. Letos je Bragg od vseh skakalcev dosegel najvišjo znamko, preskočil je namreč 4:66 nt. Do svetovnega rekorda je še polnih 11 cm...
Nekaj DROBIŽA iz Zagreba
Sitimi rekirder NIKKINEN 11SI161111
V Neaplju Madžari pred SZ
Izredna skupščina Hokejske zveze Jugoslavije
Veliko je bilo govorjenja
Moiuša tik za Jyngwirtoi
Zagreb, L jul. Na zadnjem plenumu HSJ, ki je bil pred meseci v Ljubljani, so delegati sklenili, da bo potrebno- sklicati izredno skupščino zaradi nekaterih bistvenih nesoglasij, ki so nastala med Hokejsko zvezo Srbije in centralno zvezo Jugoslavije s sedežem v Ljubljani.
Po daljšem času. ko so se delegati temeljito pripravili — vsaj tako bi bilo pričakovati — je bila danes Slklieana skupščina, ki so se je udeležili vsi delegati posameznih republiških zvez. Pričakovali smo, da bomo na tej skupščini slišali kake nove predloge za izboljšanje in napredek hokejskega in drsalnega športa v Jugoslaviji, pa se današnja skupščina ni dosti razlikovala od zadnjega plenuma. Veliko je bilo besedičenja, nepotrebnih ugibanj in celo demagogije, na koncu koncev pa človek ni imel vtisa, da bi lahko no tej skupščini zbra! enotne misli vseh delegatov, ki naj bi jih prevevala resnična želja, da bi se ta športna panoga množično in vsestransko razširila v povezavi.
Čudno se nam zdi, da je imela skup-5ema pravzaprav tako mačehovski odnos do umetnih drsalcev. Res je sicer, da so se delegati nekoliko porazgovorili o delu naših kotalkarjev in ugotovili pomanjkljivosti. ki so vzrok, zakaj ta šport ne krene naprej, toda o umetnem drsanju ni bilo besede. Na ta način ne bomo dosegli tistega razvoja, ki si ga želimo.
Ob koncu skupščine je nastala žolčna razprava o prenosu sedeža Centralne zveze iz Ljubljane v kak drug kraj. Končno so delegati s tajnim glasovanjem odločili, da ostane sedež Centralne zveze še vedno v Ljubljani, čas bi bil, da prenehamo z besedičenjem in preidemo k izpolnjevanju stvarnih nalog . . .
ODBOJKA - 4ENSKA REPUBLIŠKA LIGA: Kamnik : Ilirija 1:2.
Kamnik : Jesenice 3:2
Kamnik, 1. jul. V zadnji tekmi spomladanskega dela prve republiške odbojkarske lige za moške, sta se srečala moštvi Kamnika in Jesenic. Po rezultatih v nizih 15:5, 13:15, 17:15, 4:15, 18:16 in po prikazani igri sta bili moštvi precej enaki.
Stockholm — Švedska : Nemčija 2:2 (2.0). Kopenhagen - So v j. zveza : Danska 5:2 (1:1).
(Nadaljevanje s 1. strani)
Lorger se je poskusil tudi v teku na 100 m, toda z odličnim časom 10.7 je izpadel. Zanimivo je, da so tekli tekači na 100 m v predtekih dosti boljše kot v finalu. Lorger je bil, kot rečeno z 10.7 šele tretji v svoji skupini, za Čehom Jančekom in Turkom Omirjem, ki sta dosegla isti čas.
V skoku v višino sta se pomerili dve odlični skakalki. Mlada Romunka Balas je bila v svojih skokih zanesljivejša in je vse višine, vključno tudi 170 cm preskočila v prvem poskusu. Svetovna rekorderka Angležinja ' Hopkins je sicer tudi skočila 170 cm, toda šele v tretjem skoku, tako da je morala tokrat prepustiti prvo mesto Romunki. V toku na 80 m z ovirami sta se za prvo mesto
Fantastični svetovni rekordi
so padali kot toča
71.65,
, Ctinlej 74.39, Garcia kladivo: Hell 60.23, Btair
Izredno skupščino je pričel dosedanji predsednik HSJ tov. Kreše ter dal več lepih napotkov za pravilno moralno vzgojo naših športnikov. V začetku so delegati sklenili, da se znova uradno priključi Hokejski zvezi Drsalna zveza in Zveza za kotaljkanje, tako da imamo sedaj zopet enotno zvezo, ki se imenuje uradno: Zveza za hokej hi umteno drsanje Jugoslavije. V nadaljevanju smo slišali nekatere orioombe k statutu, disciplinskemu pravilniku in pravilniku za registracijo. Novi predlogi so vsekakor pametni in dokaj zanesljivo poroštvo, da bo v naših hokejskih in drsalnih vrstah vendarle za-vinHii red .K razpravi so se oglasili delegati posameznih republiških zvez in skušali dokazovati dosedanje nepravilnosti centralne zveze na eni strani, na drugi strani pa z umestnimi ali neumestnimi predlogi skušali zvračatl krivdo na centralno. zvezo, predvsem s strani ‘Srbske zve^e. še najbolj nam je ugajala razprava tov. Starčeviča Iz Siska, ki je lepo govoril o amaterstvu, neamaterstvu in profesionalizmu. Ta delegat je, kot vse kaže, bil za skupščino najbolj pripravljen, saj je v nekaj besedah točno obrazložil stanje našega hokejskega športa v državi in nakazal nove smernice, kako naj b1 vse napake odstranili.
Dumas je skoti! ¥ višino 214.9 cm — 400 m ovire le pretekel Southern v času 49.7
Young 71.45;
60.03, ConnoIly 59.90.
Bukersfield, 30. junija. — V petek so se pričele izbirne tekme atletov ZDA za sestavo olimpijskega moštva. Že rezultati prvega dne so dali celo vrsto fantastičnih svetovnih rekordov. Kar 3 tekači so že v predtekmovanjih izenačili svetovni rekord v teku na 100 m (10.2), 3 atleti so tekli na nizkih ovirah enako ali boljše od svetovnega rekorda Rusa Litujeva (Davis je bil kr za 9 desetink sekunde hitrejši!). 0’Brien je zopet izenačil svoj uradni rekord v metu krogle, 19-letni Charles Dumas pa je pomaknil mejo svetovnega rekorda v skoku v višino na 214,9 cm. Torej, zares prava toča rekordov, ki nima para v zgodovini atletike. Po štirje prvo-plasirani atleti v vsaki disciplini sestavljajo olimpijski kader, neposredno pred odhodom v Avstralijo
v mnogih disciplinah zavzel še vedno mesto v ‘finalu.
Rezultati prvega A,ne — 100 m: Morrow 10.3, Murschison 10,4, Baker 10.4, v predtekmovanju so tekli vsi trije 10.2, svetovni rekorder Sime je nastopil, a se je med tekom ponovno poškodoval; 5000 m: Delil nger 114:26.0, Stone 14:29.0, Treux 14:30.8; 400 m ovire: Glen Davis 49,7, Culbreath 50.4; višina: Dumas 214,9; daljina:	Bell 7.83, Bennett 7.83,
Johnson 7.70; krogla: 0’Brien 18.54, Bantum 18.15, Nieder 17.71; kopje:
Tudi drugi dan tekmovanja je prinesel številne odlične rezultate, med katerimi je najboljši novi svetovni rekord v teku na 400 metrov, ki ga je dosegel Lou Jones s 45.2 S tem rezultatom je svoj dosedanji rekord izboljšal za dve desetinki sekunde. Rezultati — 200 m: Morrow 20.6, Baker 20.7, Stanfield 20.8; 400 m:	Jones 45.2, Lea 45.8, Jenkins
46.1, Mashburn 46.5; H00 m: Courtney 1:46.4, Sowell 1:46.9, Spurrier 1:47.6, Whitfield peti 1:49.3, 1500 m: Walters 3:47.6, Wheeler 3:48.0, Bovdcn 3:48.6, 110 m ooire: Davis 13.8, Cal-houn 13.8, Shankle 14.1, Dillard šesti 14.3, troskok: Davis 15.66, Shaw 15.32, Sharpe 15.16, palica:	Richards 4.59, Mattos 4.52,
Graham 4.47, disk: Gordien 57.20, Ocrter 54.44, Drummond 54.06, 0’Brien 53.10.
Mladinsko prvenstvo Slovenije v boksu
Ostre borbe med mladino
pa bo najslabši iz čen. Najslabši je ti ven pojem, saj
četvorice izlo-res zelo rela-ta »najslabši«
Maribor, 1. jul. Po republiškem prvenstvu v splošnem in začetnem razredu pred dnevi v Ljubljani smo to nedeljo dobili v Mariboru tudi mladinske bok« sarske prvake Slovenije. Borbe so bile Izredno ostre.
Z mednarodnega atletskega tekmovanja' v Milanu je prišla vest, da je poljski metalec kopja Janusz Sidlo dosegel nov svetovni rekord z rezultatom 83.66 m. Ta rezultat je za 10 cm boliš! od dosedanjega rekorda, ki ga je pred tednom dni dosegel Finec Solni Nikkinen. Se nekaj rekordov je padlo na tem tekmovanju. Leone je pretekla 100 m v 11.7, Paternoster jeva je vrgla disk 47 m, štafeti atletinj Poljske ln Italije pa sta tekli 45.9
Ziroma 46.2.
V	Milanu se je začelo tekmovanje za Latinski pokal. V prvi tekmi so nogometaši Milana premagali Benfico iz Lisa-bone s 4:2,'v drugi pa je Bilbao odpravil Nico z 2:0.
V	petek zvečer je v Rimu italijanski boksar Mario d'Agata osvojil naslov svetovnega prvaka v bantam kategoriji. Italijan je premagal s t. k. o. v sedmi rundi dosedanjega prvaka Francoza Roberta Cohena.
Francoski kolesar Jacgues Anquetil je V Milanu zrušil svetovni rekord v vožnji
na eno uro. Anquetil je prevozil 46.159 m, dosedanji rekord Coppija pa je znašal
45.798 m.
V osmini finala teniškega turnirja v Wimbledonu so bili doseženi naslednji rezultati: Hoad (Astr) : O Brien (Avstr) 6:4, 6:1, 6:4, Morris (ZDA) : Cooper (Avstr) 1:6, 12:10, 8:6, 3:6, 6:3, Anderson (Astr) : Pietrangeli (It) 9:7, 3:6, 6:3, 4:6, 6:2, Schmidt (Šved) : Ayala (Čile) 7:5, 5:7, 6:4, 6:2, Seixas (ZDA) : Forbes J. Afr.) 6:2, 6:1, 8:6, Fraser (Avstr) : Howe (Avstr) 6:2, 6:4, 7:5, Rosevvall (Avstr) : Larsen (ZDA 7:5, 7:5, 6:3, Richardson (ZDA) : Segal (J. Afr.) brez borbe.
Košarkarice Splita so zavzele drugo mesto na turnirju v Torinu. Zmagala je ekipa Autonomi pred Splitom, Fiatom in Marseillom.
METALURŠKE IGRE V ŠTORAH
Pomembni rezultati s plavalnega tekmovanja v Honoluluju: 100 m Woolsey 57.3, Moore 58.1, 1500 m: Onekea 18:49.6, Breen 18:52.5,	100 m hrbtno:	Oyakawa
1:04.3, Mc Kinney 1:06.9.
: Ravne 4:1, Jesenice : Store 5:1, Jesenice : Ravne 3:0.
Podjetje >Kamnikt : Mengeš 6:8 (3:1).
Novi mladinski boksarski prvaki Slovenije v letu 1956 so: muha: Žižek (Maribor) brez borbe, banam: Savli (Ljubljana) brez borbe, peresna: Dimič (Od) : Vo-covnik (Br) 2:0; lahka: Draksler (Mb) brez borbe; palv/elter: Ceh (Mb) : Pečnik (Br) 2:0; vvelter: Zadnikar (Lj) : Meh-med (Mb) 2:0 (zaradi* poškodbe borba predana); polsrednja: Vadija (Mb) : Smrtnik (Lj) 2:0 — k. o. v prvi rundi; srednja: Aleksič (Od) : Žgajner (LJ) 2:0; pol-težka: Anžur (Od) : Lah (Mb) 2:0 — t. k. o. v 2. rundi; težka: Kranjc (Br) brez borber; super težka: Knafelj c (Mb) brez borbe.
Ali ste že poravnali
naročnic©4?
V Žalcu so agilni atleti
Store, 1. jul. Vajenci Metalurško-indu-strljske šele v Štorah so v petek ln soboto proslavili 16-letnico ustanovitve MIS z vrsto športnih tekmovanj V goste so povabili MIS iz Jesenic in Raven *e- so se pomerili z njimi v odbojki, košarki ln nogometu. Rezultati — odbojka: Ravne : Jesenice 2:1 (12:15, 15:9, 15:3), Store : Jesenice 2:1 (15:3, 13:15,' 15:5), Ravne : Store 0:2 (10:15, 12:15). Košarka — Jesenice : Ravne 117,:4, Store : Ravne 90:12, Jesenice : Store 45:31. Nogomet — Store
Mlačna igra v Celju
Partizan : Wacker 1:1 (0:0)
Celje, 1. jul. »Partizan« Žalec je danes na atletskem stadionu v Celju organiziral mladinsko društveno prvenstvo v atletiki, na katerem je nastopilo okrog 40 mladincev.
Rezultati — 110 m ooire: Lešnik 19.1, 100 m: Hofer 12.7, oišina: Ho-fer 160, 800 m: Naraks 2:07.0, daljina: Rehar 5.33, troskok: Hofer 11.20.
Jug
V ZVEZNO NOGMETNO LIGO
Vardar
4 3 0 1 10:5 6
Lokomotiva
4 2 0 2	7:6 4
Lovčcn
4 2 0 2	6:9 4
Borovo
4 1 0 3	3:6 2
Borovo: Vardar 1:2 (1:0) Lovčen : Lokomotiva 4:1 (1:0)
Halo uspeha
za Biase
ogorčeno borili Poljakinja Wagner in n8^8 rekorderka Babovičeva. Naša atletinja zopct prihaja v formo. Pred tekmovanjem v Beogradu je znašal njen najboljši letošnji rezultat 11.8. Tokrat pa je tekla 4 desetinke se' kunde hitreje, toda tudi to je bilo dovolj le za drugo mesto. V ostalih disciplinah, deloma tudi z mednarodno udeležbo, so biH doseženi le povprečni rezultati. Tekmovanj6 se nadaljuje danes zvečer, tako da današnji*1 rezultatov ne moremo objaviti.
Rezultati: 100 m: Kolev (Bolg) 10,8, Fene* berg (Nemč) 10.9, JaneČek (CSR) 10.9, Opur (Turč) 11.0;	400 m:	Siliš	(Grč)	48.6, OzgUdf«
(Turč) 48.6,	Alimpijevič	48.^	1500 m: Jung'
wirt (ČSR) 3:43.6, Mugoša 3:44.0, Murat 3:46.8. Brandt (Nemč) 3:47.6. Constantinidis (Gr5) 3:49.2, KoČak (Turč) 3:50.6; 10.000 m: Četi* nič 31:41.4, Toldi 32:80.0, Slcnderovi£ 32:38.8» 110 m ODire: Lorger 14.4, Opris (Rom) 14.6» Petrušič 15.0, Vucelič 15.3; 5000 m zapreka Segedin 9:09.8, J er eni ič 9:15.8; daljina: Savič 7.13, Onur	(tur)	6.93,	Miler	6.90; palica:
Janiszevrski	(Polj	4.23,	Wazny (Polj) 4.25»
Illcbarov (Bolg) 4.20, Skupek 4.10, Lukman 4.000, Milakov 4.00; k'rogla: Skiljevič 15.57» Gavrilovič 14.88, Vrabel (CSR) 14.80; kopje'-Vujačič 69.08, Pavlovič 62.28; ženske — 80 m ooire: Wagner (Polj) 11.3, Babovič 11.4, Rajn-holc 13.6; višina: Balas (Rom) 170, Hopkins (V. B.) 170, Leposavič 150; disk: Matej 41.21, Vesi n 37.03; kopje: Kaluševič 32.70, Koška 39.33, Perovič 39.20.
KLADIVAR : MLADOST 4:2 (2:1) Celje, l. jul. Okrog 1000 gledalcev se je danes zbralo k zadnji prvenstveni nogometni tekmi na celjski Glaziji. V prvih 11 minutah smo videli kar 3 gole in vse je kazalo, da bo potek današnje tekme zanimiv. Po uspešnem začetku pa je Kla-divar igral več ali manj na nasprotni polovici Igrišča, napad se je Izgubljal v prevelikem kombiniranju in preigravanju vse tja do kazenskega prostora. V drugem polčasu je bila igra zel oslaba-Celotno moštvo Kladivarja je zaigralo mlačno, ko bi se zavedalo, da z današnjo tekmo ne more ničesar pridobiti.
Jug.
Branik (Solk.) : Olimpija 4:4 Branik (Mrb) : Kovinar (Tezno) 12:1 (6:1) Mladina — Kladivar:01imp. Celje 1:1 (0:l) Pionirji — Vrhnika : Logatec 4:3 (1:1)
Viiros Lobogo:C. zvezda 5:3 (2:2)
LESTVICA KVALIFIKACIJ ZA VSTOP
Bzcdc&m, »VM&bof*
svetovno rekorderko Hopkinsovo
Prvič sem srečal angleško skakalko Thelmo Hopkins pred 2 letoma, ko sem bil na evropskem prvenstvu. V restavraciji nekega hotela v Bernu je potrpežljivo čakala na večerjo. To gotovo ni bil najugodnejši trenutek za razgovor. Imel sem le toliko časa, da ju vprašam nekaj najvažnejših stvari. Takole mi je povedala: »Niti 18 let še nimam in trenutno obiskujem 6. razred gimnazije. Nastopila sem tudi že pred 2 letoma na olimpijskih igrah v Helsinkih, kjer pa mi ni uspelo doseči več od 4. mesta. Tukaj v Bernu so se uresničile moje sanje in osvojila sem naslov evropske prvakinje.« Najin razgovor so prekinili 3 švicarski natakarji, ki so se kar vrtel: okoli Hopkinsonove. Menil sem, da je sedaj čas za »strateški« umik.
Nedokončani razgovor iz Berna sva s Ilopkinsonovo, ki je medtem postala tudi že svetovna rekorderka, nadaljevala v petek zvečer v restavraciji hotela »Kazina« v Beogradu. Tokrat se ni nihče preveč vrtel okoli nas in kar pol ure je lačna trojka — pri mizi je sedel tudi še angleški tekač Ibbotson — čakala, da se je ojavil prvi natakar, ki pa nas je ar hitro odpravil z besedami »ni moj rajon«. .Ne lažem, če trdim, da smo tričetrt ure čakali na »pravega« natakarja, ki nam je končno le prinesel z dolgim čakanjem težko pri-služeno večerjo. Čakanje sem izko-
ristil za nekoliko daljši razgovor s Hopkinsonovo. Dvajsetletna študentka medicine mi je kar sama pripovedovala:
»Dopolnila sem 12 let, ko mi je oče poleg naše hiše v Belfastu napravil lepo skakališče za skok v višino. Ta disciplina pa me ni preveč privlačila, ampak sem' raje hodila igrat hokej na travi, S sestro, obe namreč dobro obvladava to igro, sva že večkrat igrali v izbranem moštvu Severne liske. Moj oče, ki je bil včasih odličen igralec rugbyja, je vedno želel, da bi skakala v višino. Mama pa je igrala hokej na travi in tudi mene navduševala za to panogo. Da bi ne bilo zamere, smo napravili kompromis, tako da sem vsak dan eno uro trenirala skok v višino, pol ure pa igrala hokej in uspehi v obeh športih niso izostali.«
»ICdo pa vas trenira, morda vaš oče?
»Gotovo ste že slišali za ime Franza Stampfla, trenerja Bannister ja, Chatawaya in drugih odličnih angleških atletov, Gospod Stampfl je bil moj trener od prvega dne, ko sem se pričela ukvarjati z atletiko. Ko sem letos dosegla v Belfastu svetovni rekord, je bil moj trener menda še bolj zadovoljen kot jaz sama.«
V pogovor se je vmešal Škot Ibbotson. »Da ne bo pozabila, bom pa kar jaz povedal. Thelma zelo rada
pleše in ima doma pravcato diskoteko plošč najboljših ameriških skladateljev jazza. Med vsemi ji najbolj »leži« Benny Goodman.«
Proti koncu sem postavil seveda tudi vprašanje, ki je že nekako stereotipno: »Kakšni so vaši načrti?«
»S sestro študirava medicino, ne pa stomatologijo, kot so pisali nekateri časopisi, in obe bi seveda radi čimprej dokončali študij. Seveda to ne bo šlo tako hitro, ker sem letos še bruculja.«
»Kaj pa Melbourne?«
»Pot do zlate medalje je zelo težka. vendar upam na uspeh.«
Po tem čakanju, razgovoru in večerji je bila ura kar naenkrat že pol enajstih. Natakar nam je sicer še ponujal kolač, toda rekli smo si, da se ne izplača tvegati še nadaljnje pol ure čakanja.
V soboto sem Hopkinsonovo ponovno srečal na stadionu, kjer ji ni šlo tako kot bi želela. Skočila je »samo« 170 cm, kar je bilo za prvo mesto premalo. Poraz pa je ni prehudo prizadel, sai dobeo ve, da je njena atletska kariera šele na začetku in da tud; zmag ne bo manjkalo.
Kot zanimivost mi je povedala tudi še svoie rezultate v skoku v višino. Takole je skakala: 1948 — 132 cm, 1951 — 155 cm. 1952 — 163 cm, 1954 — 167 cm, 1955 — 171 cm in 1956 — 174 cm.
Opatija, 1. julija — V Opatiji je bilo včeraj zaključeno drugo neuradno evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke. Pri mladincih je nastopilo 8 reprezentanc; Madžarska, Romunija, Švedska, Avstrija, Zahodna Nemčija, Francija, Grčija in Jugoslavija. Prvenstva mladink pa so se udele-" žile:	Madžarska, Romunija, Zah.
Nemčija, Avstrija in Jugoslavija.
Pri mladincih so naši reprezen-taptje dosegli šele peto mesto.
Vrstni red: 1. Madžarska, 2. Romunija, 3. švedska, 4. Avstrija, 5. Jugoslavija, 6. Zahodna Nemčija, 7. Francija in 8. Grčija.
Tudi pri mladinkah so bile naj- . uspešnejše madžarske tekmovalke, ki so v odločilnem srečanju premagale Romunijo s 3:2. Vrstni red: ‘ Madžarska, Romunija, Avstrija, Zah, ■ Nemčija, Jugoslavija.
V tekmovanju posameznikov so naši mladinci igrali slabo. V polfinale se je uvrstil le Hrbud, ki pa jc noto izgubil z zmagovalcem Varadi- : jem (Madž) 0:2. V finalu je Varadi -premagal Romuna Sirlincana 2:1 in , osvojil prvo mesto. Edino prvo me- j sto na drugem evropskem prvenstvu sta osvojila Hrbud in Markovič v disciplini dvojic, kjer sta v finalu premagala dvojico iz Zah. Nemčije Keller Otto 2:1.
Skobi« vrgel kroglo 17,57 m
Češki atlet J ir i Skabla je dosegel danes v Berlinu nov evropski rekord v metu krogle s 17.57 m, kar je za tri cm več od njegovega dosedanjega rekorda
Dooboj finskih in francoskih atletov se je končal z zmago Finske s 112:102. Edini boljši rezultat drugega dne je dosegel Francoz Maequet v metu kopja s 77.68 m.
V Karlsruhe se je danes pričelo svetovno prvenstvo v rokometu za ženske. V prvi tekmi je Romunija premagala Avstrijo s 3:1, v drugi pa Nemčija Jugoslavijo s 5:2 (3:1). Tempo tekme je bil ves čas zelo oster, zlasti v drugem delu igre so bile naše igralke enakovreden nasprotnik odličnim Nemkam. Naša reprezentanca je igrala v naslednji postavi: Genčič, Vučič, Šegedin. VI-kler, Rukavina, Vučkovič, Sabi jak, Tot, Hoti, Ostrum. Vlajčič.
Danes zvečer je bila v Rio de Ja-
neiru tekma med nogometnima re- | prezentancanna Italije in Brazilije. Po izenačeni igri je vodila po prvem polčasu Brazilija z 1:0. Italijani so zgrešili večje število ugodnih priložnosti, Brazilci pa so dosegli vod- j stvo v 30. minuti po Ferreiri.
V	Duenos Airesu je svetovni boksarski prvak innšjc kategorije Perez (Argen) ohranil svoj naslov s tem, da je premagal Kubanca S na rega s t. k. o. v enajsti rundi.
V	nadaljevanju evropskega prvenstva v dviganju uteži v Helsinkih so bili doseženi naslednji rezultati i — srednja kategorija: 1. Riba k (SZ) 382.5 kg, 2. Beck (Polj) 575.5, 3. Bo-henek (ČSR) 362.5, srednjetež.ka:
1.	Lomakin (SZ) 420, 2. Pšenička (ČSR) 400, 3. Siebert (Nem) 377.5. poltežka: 1. Debouf (Fr) 427,5, 2. Osipa (SZ) 427.5, 3. Veselin (Bolg) 417.5, težka: 1. Medved jev (SZ) 465.
2.	Piagini (It) 432.5, 3. Holbl (Avs-t) 430.