leto 1872. 177 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 4. maja 1872. ....— — . > ..... — Postava od 17. aprila 1872, da ge dovoli deželnemu glavnemu mestu Salcburgu napraviti loterijski zajem (loterijsko posojilo). S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Deželnemu glavnemu mestu Salcburgu dopušča se z izimkom od postavnih določil, zijajočih o narejanji zasebnih zajmov z delnimi zadolžnicami (parcijalnimi obligacijami) — loterijsk zajem do enega milijona sedem sto šest in dvajseti tisoč tri sto goldinarjev imenske v«ote tako napraviti, da se smejo delne zadolžnice na prinesca, vendar ne po izpod dvajseti goldinarjev izdati in pri odplačilu z izžrebovanjem daril (premij) združiti. §• 2. Mojemu finančnemu ministru se naroča zvršiti ta zakon. V Budimu, dne 17. aprila 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Pretiš s. r. 90. Postava od 19. aprila 1872, o podeljevanji služeb dosluženim podoficirjem. Da se zvrši, kar določuje H. 38 vojne postave od 8. decembra 1868, Drž. isk. 8tev. 181 od leta 1868, ukazujem s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora tako: ((U.aaiath.) 37 *• I' Podoficirji, kateri so po dvanajst let, in izmej teh let najmenj po osem let za podoficirje dejanjski služili v stoječi armadi, v vojnem pomorstvu ali v stežerih (kadrih) in razdelkih deželne hrambe, ter so se dobro vedli, dobodo s tem pravico, da se jim podeli kako mesto v javni službi, ter tudi pri železnocestnih, paroplovstvenih in drugih podjetjih, katerim država novčno podporo naklanja (§. 38 vojne postave). Cas, v katerem je kdo častno ali po nazovu za podoficirja, všteva se v osemletno podoficirsko službo. §. 2. Enako pravico, in to brez ozira na število službenih let, dobodo dalje tisti podoficirji, zateri so bili pred sovražnikom ali zvršujoč službo javne varnosti telesno pohabljeni, ter so karadi tega postali nerabni za vojaško službo, s tem ne izgubivsi pripravnosti tudi za kako nevojaško (civilno) službo. §• 3. Da se zadovolji tem pravicam, bodo podoficirjem, v §§, 1 in 2 omenjenim, 1. nektera službena mesta izločljivo prihranjena, ter 2. bode se jim pri podeljevanji drugačnih služeb dajalo predstvo pred soprošnjiki. §• 4- Podoficirjem prihranjena službena mesta so : a) Vsa služabniška in pazniška mesta pri c. kr. oblastvih, sodiščih, uradovih, kaznilnicah in vseh tistih zavodih, kateri se vsi ali nekoliko ob državnih novcih vzdržavajo; h) mesta, spadajoča v vrsto uradovnih in pisarničnih služabnikov, nižje pazne in krétne službe državno podpiranih ali zagotovljenih železničnih, paroplovstvenih in drugačnih podjetij, katera se stoprv (še le) dopuste, ali katera so že dopuščena ter so po njihovih pravilih, dopustnih pismih ali drugače zavezana, podeljujoč službe gledati na doslužene podoficirje. To, da je služba za trdno ali samo začasno dana, nima nikacega vpliva na ta pridržek §. 5. Kadar se podeljuje kako uradniško mesto v pisarni«m in manipulacijski službi pri oblastvih, sodiščih, uradovih, zavodih in podjetjih, imenovanih v §. 4 pod a) in b), katero se ne da uradnikom, že imejočim plačo, niti kvijescentom, to bode podoficirjem, kateri imajo pravico zahtevati službe, šla prednost pred ostalimi soprositelji, ako se izkaže, da so popolnoma sposobni za dotično službo. Isto predstvo bodo uživali pri oddajanji službenih mest v c. kr. civilni varnostni in v finančni straži. §. 6. Zaznamemke pridržanih služeb in tistih uradniških mest, za katera je upravičenim podoficirjem dana prednost, nabirati je ukazoma, v razvidu imeti in od časa do časa razgla-ševati. §• 7. Podoficirjem, kateri ao si po tem zakonu dobili pravico do pridržanega služabniškega mesta ali do predstva pri podelitvi uradniške službe, daje vojno ministerstvo, oziroma minister stvo za deželno bran, o tem potrdbo (potrdilni list, certifikat). Pri tistih podoficirjih, kateri so sposobni za uradniška mesta, treba to v potrdilnem listu omeniti. Da bodo izdani potrdilni listi v razvidu, drži vojno ministerstvo in ministerstvo za deželno bran zapiske o njih. §. 8. Podoficirji, imejoči pravico, naj podeljujočega oblastva, zavoda ali podjetja prosijo pridržanih služeb in takih uradniških in stražarskih mest, za katera imajo prednost pred drugimi prosilci. Tisti upravičenci, kateri so že izstopili iz vojaštva, naj neposrednje ali na ravnost iščejo službe; a tisti, kateri še dejanjski služijo, naj je iščejo po prepisanem službenem potu. 9- Upravičeni podoficir lehko išče ali prosi u) določnega, že izpraznjenega mesta, ali b) kake službe, katera se stoprv izprazni. Poslednje se zgodi s tem, da se prošnjik zaznamena za kako bodoče mesto. §. 10. Kadar je oddati kako pridržano ali tako uradniško službo, pri katerih je podoficirjem zagotovljeno predstvo, naj oblastvo, zavod ali podjetje, ki ima podelitveno pravico, javno to oznani in postavi primeren rok, v katerem hode moči službe prositi, ter naj to tudi vojnemu ministerstvu in ministerstvu za deželno bran priobči. Podjetja, v §. 4 pod bj imenovana, smejo to oznanilo in priobčilo tedaj celo opustiti, kadar so upravičeni prositelji že zaznamenani ter se izpraznjeno mesto komu takemu podeli. § 11. Oblastva, uradovi, zavodi in podjetja, ki podeljujejo prihranjene službe ali taka uradniška, oziroma stražarska mesta, za katera je upravičenim podoficirjem dana prednost, imajo dolžnost, držati zapiske o dohajajočih jim prositvah za take službe, katere se stöprv prihodnje izpraznijo, ter izročiti vsacemu prositelju potrdbo o podani prošnji, na katero je zapisati tudi število že pred njim zaznamenanih prošnjikov iste službe. §. 12. Vsak prosilec mora poleg potrdilnega lista o dobljeni pravici (§. 7) tudi izkazati, da je telesno pripraven in da ima posebne potrebnosti za prošeno službo ter da je državljan v državnem zboru zastopanih kraljevin ali dežel. %. 13. Pridržane službe (§. 4) se smejo samo upravičenim podoficirjem (§§. 1 in 2) podeliti , razen ko bi se nijeden upravičen in za dotično službo pripraven prošnjik ne bil oglasil. Izbor je neomejen mej tistimi, ki imajo pravico. §• 14. Pridržane službe je upravičencem praviloma samo v prvi službeni stopinji podeljevati. §• 15. Vsak upravičenec se sme pritožiti, kadar se je pridržana služba ali taka uradniška ali stražarska služba, ki imajo upravičeni podoficirji predstvo do nje, komu proti določilom tega zakona podelila. §. 1«. Ako se prihranjena služba podeli tacemu, kateri si nij dobil po zakonu pravice, in to brez izimka, omenjenega v H. 13, ali če se katero v §. 5 našteti!! uradniških ali stražarskih mest odda komu brez ozira na predstvo, katero je upravičenim podoficirjem po zakonu naklonjeno, to naj ministerstvo, pod katerim je podeljujoče oblastvo, zavod ali podjetje, izreče, da ta podelitev ne velja ter da se vslužbljenec odstavi ; razen ko bi že leto d nij bilo preteklo od dne zakonu nasprotne vslužbitve do časa, ko je dotično ministerstvo kakor si koli bodi zvedelo za to. Podjetjem, v §. 4 pod b) imenovanim, naj se tudi takrat, kadar nij moči podeljene službe preklicati, ker je čas pretekel, za vsako proti propisu tega zakona podeljeno službo prisodi od 100 gld. do 500 gld. avstr, veljave globe, katero je odpraviti v siromaško zalogo (fond) tistega kraja, kjer ima podjetje svoj sedež. §. 17. Pravica do prihranjene službe ali do prednosti pri podelitvi uradniških in stražarskih mest se izgubi ali mine: a) po prostovoljni odpovedi (odreki); b) po obsodbi, s katero je po zakonu izguba državnih in javnih uradov zvezana ; c) z izpolnjenim 45. letom pri tistih službah, katerim se vsa ali nekoliko plače iz državnih novcev plačuje ; d) z izpolnjenim 37. letom pri vseh drugih službah, katerih ne plačuje država. Daje pravica minila, treba v zaznameniku razvidnosti (H. 7) zapisati, in izdani potr-dilni list je nazaj vzeti. Kadar je pravica samo do nekaterih služeb [črka */)] minila, naj se to opomni v potr-dilnem listu in v zaznameniku. §• 18. Stempeljskih pristojbin (davščin) so prosti potrdilu! listi, dajani upravičenim osebam, dalje teh oseb prošnje za prihranjene službe ali za urada iška in stražarska mesta, o katerih govori §. 5, in prošnje za zaznamenilo, ter tudi priloge takih prošenj za podelitev ali za-znamenito. § 19. Kadar se dajo dopustnice železniškim in paroplovstvenim podjetjem, namenjenim javnemu občenju, treba tudi tedaj, ce jim država ne naklanja poroštva ali novčne podpore, v dopustnih pismih izreci, da določilo tega zakona tudi ta podjetja veže. §• 20. Cesarski ukaz od 19. decembra 1853, Drž. zak. št. 266, pride iz moči, ali pravice po ujem zadobljene bodo še veljale, ter je upravičencem uradoma dati potrdilu! list, zapovedan v§. 7. §• 21. Ministru za deželno bran se naroča ta zakon zvršiti po dogovoru z’ ostalimi dotičnim osrednjimi oblastvi. V Schönbrunn- u, dne 19. aprila 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Horst s. r. polkovnik. Gl, Ukaz ininisterstva za poljedelstvo od 24. aprila 1872, s katerim se razglašajo okraji in stojališča rndarskookroinih (revirskih) uradnikov. V zvršitev §/* 8 postave od 21. julija 1871 (Drž. zak. štev. 77) o uredbi in področji rudarskih oblastev po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ustanavljajo se uradövni okraji in stojališča ali sedeži rudarsko-okrožnih uradnikov za okoliše po §. 9 tega zakona postavljenih rudarskih glavarstev tako, kakor se vidi iz niže pridejanega razkazka. Pozneje se da na znanje, kdaj začno svoje delovanje novo - osnovana rudarska ohlastva. C'liliimecky s. r. Pregled stojališč in uradôvnih okolišev rudarskih glavarstev in okrožnih uradnikov, stoječih pod njimi (na podlogi zakona od 21. julija 1871, Drž zak. št. 77). Stojališče Uradni okoliš Stojalisče I Uradni okraj rudarskih glavarstev okrožnih uradnikov Tek. štev. • Praga Ueška kraljevina 1 Praga okraj Praškega mesta, politični okraji Karlinsk!, Pri-bramski, Hakovniški, Smihovski, potem sodni okraji Berounski in Goroviški Govoviškega političnega okraja in Ričanski Češko-Brodskega političnega okraja. 2 Slano politični okraji Lounski, Melniški, Slanski. 3 Polzenj politični okraji Blatenski. Kraljeviški, Polzenjski in sodni okraji Goraždoviški Strakoniškega, Miroviški Peseš-kega, Nepomuški Preštiškega, Planiški Klatovskega in Zbirovski Goroviškega političnega okraja. 4 Srebro politični okraji Goršev-Tinski, Sreberski, Tahovski, Do-mažliški in sodni okraji Klatovski in Nirski Klatovskega , Planski istoimenega, Preštiški istoimi-nega, potem Bezdružiški Tepelskega političnega okraja. S Falknov politični okraji Aški, Hebski, Krasliški in sodna okraja Falknovski istoimenega in Kinzvarlski Planskega političnega okraja. 6 koket f Lokiit) politični okraji Jahimovski, Karlovo-Varski, Žoltiški in sodna okraja Loketski Falknovskega in Tepelski Tepelskega političnega okraja. 7 Homdtov politični okraji Kad^njski. Homotovski, Podgoranski in sodni okraj Žateški istoimenega političnega okraja. 8 Most politični okraj Mosteški, potem sodni okraji Bilinski in Duhcevski Tepliškega in Postoloprtski Žateškega političnega okraja. 9 Tepllce (Toplice) politični okraji Ustje nad Labo, Ljutomeriški, Rovdniški, RumburŠki. Sluknovski, Dečinski in sodni okraji Tepliški istoimenega, Češko-Lipski in Hajdski Češ-ko-Lipskega, Šelski Dobskega in Cvikovski Jablonj-skega političnega okraja. 10 Kutna Gora okraj mesta Liberca in politični okraji Beneševski, Bru-novskf, Caslavski, Hoteborski, Hrudimski, Nemško-Brodski, Fridlandski, Jabloneški, Vrhlabski, Visoko-Mitski, Jičinski, Mlado-Boleslavski. Kraljičino-Grad-ski, Kraljičino-Dvorski (Kraljedvorski), Kolinski, Stojališče Uradni okoliš Stojalisče Uradni okraj : rudarskih glavarstev okrožnih uradnikov Tek. štev. ' Kutnogoraki, Landskronski, Ledeški, Ljutomišeljski, Mnihovo-Gradiški, Novo-Bidževski, Novomestski na Metuji, Pardubiški, Podebradski, Poliški, Polenški, Rihnovski, Liberški, Selčanski, Semilski, /loko,novski, Jilemniški, Trutnovski, Turnovski, potem sodni okraji Dobski Dobskega, Jablonjski Jablonjskega, Mimonjski Češko-Lipskega, Kosteleški nad Črnimi lesi in Češko-Brodski Češko-Brodskega političnega okraja. 11 Budejevice politični okraji Budejeviški, Kapliški, Krumlovski, Tinski nad Voltavo, Milevski. Henrikovo-Gradeški, Pel-grimovski, Prahatiški, Sušiški, Taborski, Trebonjski, potem sodni okraji Peseški in Vodnjanski Peseškega, Strakoniški in Volinjski Stakoniškega političnega okraja. Dunaj Nadvojvodina Avstrijska pod in nad Anižo, vojvodina salcburš-ka, mejna grofovi-na moravska, vojvodina gornje- in dolnje-sleška, vojvodina buko-vinska 1 2 Sv. Hipolit nadvojvodina avstrijska pod Anižo. Vels nadvojvodina avstrijska nad Anižo in vojvodina salc-burška. A Brno od mejne grolovine moravske okraji mest Brna, Gradišča, Jiglave, Kromeriža in Znojma, potem politični okraji Gostopeški, Boskoviški, Binski, Oačiški, Kijevski, Godoninski, Veliko-Meziriški '(Mejureški), Golešev-ski, Gradiški, Jiglavski, Krumlovski, Moravsko-Tre-hovski, Novomestski, Mikulovski, Trebiški, Ogersko-Brodski, Viškovski, Znojemski in sodni okraji Koje-tinski, Kromeriški in Zdavneški Kro,noriškega in Koniški Litovelskega političnega okraja. 4 Olomuc vojvodina gornje- in dolnje-sleška, moravski osredki in od mejne grofovine moravske okraj mesta Olomuca in politični okraji Zabreški, Mesteški, Novo-Jičinski, Olomuški, Prostejevski, Rimarovski, Šumberski, Sternberški, Valaško - Meziriški, Graniški, potem sodni okraji Prerovski Kromei iškega, Litovclski in Unčevski Litovelskega političnega okraja. S Kačyka bukovinska vojvodina. Celovec Vojvodina 1 Hall poknežena grofovina tirolska in dežela predarelska. grofovina tirolska in dežela predarel-ska, vojvodina koroška , vojvodina kranjska, mesto Trst s tržaško okolico, po-knežena grofovina goriŠka in gradiščanska In mejna grofovina istrin-ska, kraljevina dalmatinska • 2 Celovec (I. vzhodni okraj) od vojvodine koroške okraj mesta Celovškega in politični okraji Celovški, Sv. Vidski, Velikovški in Volf-berški. 3 Celovec (II. zahodni okraj ) od vojvodine koroške politični okraji Sv. Mohorski, Špitalski, Belaški. 4 Ljubno (Leoben) od vojvodine štirske politični okraji Bruški (Bruck na Muri), Judenburški, Ljubenski,Liecenski in Moravski. 5 Gradec od vojvodine štirske okraj mesta Gradca in politični okraji Lonški, Peldbaški, Gradski, Hartberški, Lip-niški, Radgonski in Vaiški. ti Celje od vojvodine štirske okraja mestna Celjski in Mariborski, potem politični okraji Celjski, Ljutobreški,Mariborski, Ptujski, Breški in Slovenje-Gradski. 7 Ljubljana vojvodina kranjska, poknežena grofovina goriška in gradiščanska in mesto Trst z tržaško okolico. 8 Zader kraljevina dalmatinska in mejna grofovina istranska. Stojališče Uradni okoliš Stojališče Uradni okraj rudarskih glavarstev okrožnih uradnikov Tek. štev. Krakov Kraljevina gališka in vladimirska z vojvodinama Osvetimsko in Zatorsko in veliko vojvodino Krakovsko 1 Krakov okraj mesta Krakova in politični okraji Belski, Bohenj-eki. Breški, Hranovski, Dobrovski, Gorliški, Gr) bovški , Jaselski, Kolbuševski, Krakovski, Laneutski, Limanovski, Meliki, Mysleniski, Novotrški, Novo-Soški, Niški, Piljzenski, Ropcyski, Reševski, Zivški, Trnobreški, Trnovski, Vadoviški, Veliški. • o Levov okraj mesta Levova in politični okraji Birčanski, Bobr-ški, Bogoroddanski, Borščevski, Brodski, Brežanski, Brezovski, Bučaški, Cešanovski (Tešanovski), Cert-kovski, Dolinski, Drogobyski (Dragobiški), Grodeš-ki, Gorodenški, Gusjatynjski, Jaroslavski, Javorov-ski, Kaluški, Kameniki, Kolomejski, Kosovski, Kro-senski, Levovski, Liski, Mosciški, Nadvorenski, Podgajski, Premyseljski, Premysljanski, Ravski, Rogatynski, Rudkovski. Samborski, Sanoški, Skalat-ski, Snjatvnjski, Sokalski, Stanislavovski, Staro-Mestski, Stryjski,Trnopoljski,Tluiuaški,Trembovelj-ski, Turcanski, Zalesdyski, Zbaraški, Žydačevski, Žolkevski, Zlorevski.