Seinica ob Dravi. Pri nas smo pokopali soprogo tukajšnjega daleč na okoli znanega kolarskega mojstra g. Kotolenko, gospo Ivano Kotolenko. Dosegla je kljub dolgotrajni bolezni lepo starost 68 let. Rajna je bila visokoepoštovana v domači in okoliških župnijah, kar znači, da je bila okoli 40 otrokom krstna botra. Imela je posebno dobro srce do revežev. Njen mož, naš dobri mojster Nikolaj, pa je itak znan širom naše štajerske domovine kot najboljšd kolar. Saj ga celo dražijo s tem, da je bivši turški suHan nameraval pri mojstru Miklavžu naročiti več kočij za svoj harem, a je mojster Kotolenko zamudil visokega sultanovega pooblaščenca s tero, da je predo.go 'sedel pri sosedu Hernahu. Dasiravno po rodu poI-Haložan, vendar je mojster Kololenko v Dravski dolini tako izredno priljubljen, da je bil več let župan lepe selniške občine, bil je vodilni organ pri mnogih drugih korporacijah, načelnik Bralnega društva, član načelstva Posojilnice itd. V Kotolenkovo hišo zahajata naš .»Slovenski gospodar« in »Slovenec« že od nekdaj. Kotolenkova hiša je naročnica »Slovenskega gospodarja« že od tistega časa, ko je za- čel izhajati. Udeležba na pogrebu blage pokojnice je bila zelo velika. Na zadnji poti so jo spremljali trije gg. duhovniki. Krsto so pcstavili v cerkev in pevei so ji zapeli lepo slovo. Blagi ženi želimo nabeško veselje, možu in sorodnikom pa izrekamo sožalje! Jarenina. (Ganljivo slovo od umrlega moža.) Iz Jarenine nam poročajo: Tu se je dne 4. julija vršil izredno ganljiv pogreb. Po daljšem bolehanju je umrl v Vukovskem dolu t.amo-nji posestnik Karl Šerbela, sfar 79 let, oče g. Benedikta Šerbela, namestnika poveljnika straže v mariborski jetnišnici in g. Franca Šerbela, posestaika in gostilničarja v Ljubnem. Rajni oče Šerbela je bil mož-poštenjak, značajen, Slovenec z dušo in telesom ter katoličan, ki se ni nikdar sramoval to javno povedati. V Šerbelovi hiši je bil »Slovenski gospodar« več desetletij stalni in dobrodošel gost. Oče Šerbeia ga je silno rad prebiral in je tudi drugira toimačil, kar je dobrega našel v listu. Rajni je bil priden kot mravlja in vse ga je rado imelo. To je pokaza.l tudi pogreb, katerega je vodil mil. g. kanonik in dekan Čižek. Udeležba je bila prav častna. Ko so dvignili krsto, da jo odnesejo od domače hiše, se je dvignila na smrt bolna 831etna žena Ivana, in je z tresočim glasom vzkliknila: »Z Bogom, dragi moj mož! Srečno, pa ne na večno, saj se kmalu vidiva na onem svetu!« Navzoči so pri tem prizoru bili ganjeni do solz. Dobremu možu kličemo: Naj Ti sveti nebeška luč! Preostalim pi naše iskreno sožalje! Eapla. Nedavno je pri nas obiskal tat ovčje hleve. Ker je sedanji krizi težko priti do denarja, si je izmislil bolj lahko sredstvo: ukra:del je pri Jožefi Hartman 3 ovce, pri Mariji Vraber si je pa izposMil 1 bidra. Izgovarjal se je, da imajo doma ovce, ne pa kožtruna. Kajpada je koštruna takoj .prodal. Ker ga že ima roka pravice, bo dobil zasluženo kazen. Središče ob Dravi. Razrešeni so bili gg.: Špendija Franc, ki je 12 let županoval v ob'čini Šalovci, in odbornika Miha Ivamiša in Matija Trstenjak istotam. Županske po&le v: občini Šalovci je prevzel g. Alojzij Šenekar, bivši orožnik in posestnik, nova odbornika pa sta Ivan Mežnarič in Jakob Jurkovič. — V, cvetu mladosti je umrla Nežika Lukaščik iz Godeninec. Komaj 23 let staro je ugrabila po večmesečnih mukah zahrbtna jetika. Bila je delavna, mirna in vseskozi poštena in priljubljena mladenka, kar je pričal tudi njen pogreb. — Cecilijo Dvoršak, 71 let staro, je zadela kap, ko je bila na obisku pri svoji hčeri, gostilničarki L. Kosi v Središču. Sv. Ana pri Borlu. Cerkveno predstojništvo. podružnice sv. Ane pri Borlu naznanja, da bomo letos obhajali Anino pobožnost slede.e: Na predvečer sv. Ane ob šestih večernice, na Anino dne 26. julija sv. opravilo ob šestib. in ob desetih. V soboto pred Anino nedeljo ob šestih večernice, na Anino nedeljo dne 30. julija dvojno sv. opravilo ob šestih in ob desetih in popoldne večernice. Spovedovalo ss bo vsakokrat tudi pred in po večernicah. Častilci sv. Ane pri Borlu prijazno vabljeni! Laporje. Smrt letos nekam straSno pridno kleplje svojo koso in. kosi z njo posebno po Križnem vrhu. Nič manj kot sedem odraslih je zadnje mesece na obeh stranoh ceste pobrala. Razen obeh Pobjašev, Ganzittija, Auerja jo vzela pred kratkim še Ošino, očeta našega pismonoše, njegovo sosedo Lucijo Razboršek ter dobro mater vzgledni Kodričevi družini. Naj se vsem tam boljše godi! — Naše prosvetno društvo še vedno ni vzpostavljeno. Razumljivo je torej, da so gostilne zmiraj bolj polne, razumljivo, da so se fantje v nedeljo spet do krvavega stepli, pa tudi to molče razumemo, da hodijo nekateri v Konjice na prireditve »švabske (nemške) kulturne zveze«, ka- kor se imenuje društvo, ki v Slov. Konjicah sme delovati. — 0 tatovih se večkrat čuje po naših bregih. Tako so zadnjo nedeljo pokradli posestniku Bogatinu na Zgornji Brežnici skoro vse meso iz lese na podstrešju, drugod kokoši in drugo. Za preiskave vneti orožniki bodo imeli potemtakem zopet dosti potov. Da bi le izsledili nemarne d&lgoprstnežel — Kosimo letos dobro, sušimo pa slabo, ker se drugo k drugemu žal vseeno ne izenači. Bo vendar kaj boljše počaai? — Krasen kres smo gledali z Boča na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Gorel pa je na drugem mestu kot ob dr. Koroščevi 601etnici. Le kak četrt ure je žarel v polni jari visokosti. Se ne bi mogli tudi Laporčani ob takih prilikah s podobnim postavdti? S Kauklerjevega vrha v Hošnici bi se sijajno videl. — 0 treh ponesrečencih iz naše župnjje smo zadnjič poročali, da so v mariborski bolnici. Dva sta se že zdrava vrnila. Naj še kmalu tretji sledi! — V Atemsovih ribnikih na Žabljeku se je utopil Anton Robar iz Gornjega loga. Biaslovče. Pred kratkim je umrl najstarejši 'tržan posestnik F. Robida, v nedeljo dne 2. t. m. zvečer pa F. Ludvik, posestnica in bivša občinska babica v trgu. — Kakor nevarno je erečati avtomobil, če ni dovolj prostora, da se dmig drugemu izogne, je čutil posestnik M. Perger iz Presarja. Našli so ga potolčenega in nezavestnega na cesti iz M. Braslovč. Boč. Na Boč vabi v nedeljo dne 16. i m. SPD ljubitelje planinskega zraka, solnca, vode in zabave. Malokateri vrh se more meriti glede privlačn.__ti z bočkim masivom. Okrog 10.000 nog je stopilo lani na razgledni stolp. Med njimi je bila nožica štiriletne punfike s trd ure oddaljenega Plata in trepetajoče noge nad 70 let starih mo.. Nisem še slišal nikogar reči: »Bil sem prvi. in zadnjič na etolpu, se ne splaea nositi svojih kosti 1000 metrov .visoko.« K.gar ne zvabijo zimski čari iz tople izbe v kraljestvo divj.h merjascev, si naj gre hladit vroče glave in mirit razdraženih živcev y bočke šume v toplem poletju. Najcenej.a in najprijetnejša zabava ga iznenadi na planoti pri Sv. Miklavžu, kjer bo bral bočki župnik g. svetnik Cilenšek uvodno sv. mašo za vse prijatelj8 zelenega Boča, da si ne polomijo kosti na njegovih sivih skalah prihodnjo nedeljo ob enajstih. Boč vas kliče! Odzovitese! Skorno, Noviklošter. Šolski otroci iz Skornega, ki so sami priredili za razvedrilo malo tombolo, so me naprosili, naj objavim, da 60 dali 50 Din za revne učence v šolsko blagajno v roke g. Zaleznika Joža, ostalo pa so obraili v dober namen. Vsem Skorljanom se še enkrat prav lepo zahvalim za poslovilne nagovore, kakor tudi za spominke in darila. Vse to zmorejo res ljubeča srca. Dobri Bog, ki nas je združil, pa tudi ločil, naj Vam to povrne, jaz Vam ne morem nikdar. Prosim Vas, držite se besed, katere ste mi govorili v slovo in živite po njih. Tako boste napravili veselje ljubemu Bogu in meni. Da bi nas Bog enkrat združil zopet v nebeškem Skornem, za to ga ne nehajmo prositi prav nikdar! — Stanko Zavratnik, učitelj. Bol pri Hrcstniku. Ob 801etnici Drganove stare mamice. Življenje je trpljenje. Mnogo jih je, ki predča_no omagajo pod težo življenja, ker so prešibki, da bi prenesli vse nadloge in težave, ki tarejo človeka iz dneva v dan. Malo pa je onih čvrstih kraečkih korenin, ki kljub vednemu trpljenju in težkim preizkušnjam d.čakajo visoko starost. Takšna je naša stara mamica Neža Drgan, rojena Zgrbec, ki je v 80. letu svoje starosti še čvrsta, zdrava in brhka, skoraj kot kako 201etno dekle. Rodila se je na Malem Kumu pri »Baronu« 1. 1854. Že v nežni otroški dobi, ko ji je bilo komaj 8 let, jo je zadel bridek udarec: izgubila je starše. Zato je morala že kot otrok po svetu za kruhorn. Služi.a je pri raznih kinetih v Hrastniku, pa ne v tem Hrastniku, v katerem se sedaj dvigajp tovarne in ki je znan po svojih rudnikih. Tiste čase je bil Hrastnik vas na hribu nad sedanjim Hrastnikom. Ta vas pa je zdaj že brez sledu izginila s sveta, ker so s. vsa poslopja porušila vsled rovov, ki so jih zvrtali pod njim. Kdor zna ubogati, zna tudi ukazovati. Tako so rekli stari ljudje in si je gotovo tako mislil tudi Drganov Jože, posestnik na Marnem, ki je Nežo, takrat _e ubogo služkinjo v sosednji vasi, zasnubil in poro&il leta 1876. In res mu je bila celih 25 let skrbna gospodinja in dobra žena. Rodilo se jima je 10 otrok, od katerih živijo še Stirje: Tone, Reza in Neža kmetujejo na lepih posestvih, Martin pa si je poiskal drugo domovino v Washingtonu v Sev. Ameriki. Najbolj pa žaluje mati za sinom Ig- nacijem, ki je padel na Doberdobskem poiju. Kljub vsem nesreeam in težavam, ki jih je prestala tekom dolgih let, je naša mamica že trdna in vedno vesela gospodinja, ki se še ne vstraši nobenega gospodinjskega dela. Celona polju jo še najde večkrat jutranje solnce, ki vzhaja, ko ona že pridno dela. Tudi letos je hodila še za plugom, kar je njeno posebno veselje. Kadar pa jo prisilijo, da si malo odpočije, pa kramlja s svojimi vnuki, ki jih ima mnogo in so bolj odrasli izmed njih tudi dcn bri in pridni delavci v naših društvih. Skromna, potrpežljiva in delavna slovenska kmečka mati je naša slavljenka. Čeprav sama ne bo čitaJa tega svojega življenjepisa, ker ni prav nikoli v šolo hodila, vendar zasluži, da se je spomnimo ob priliki, ko praznuje svojo 80-: letnico in da ji obenem z njenimi otroci ter vnuki želimo še mnogo srefinih in zadovoljnih dni, da ji bo vsaj večer življenja lepši, kot je bilo vse njeno življenje, ki je bilo le delaven dan! Iz Srbije. Z veseljem pričakujem »Slov. go> spodarja«, kateri prinaša vedno dosti novic. Tudi moje dopise redno objavlja, in upam, da bo tudi ta dobrodošel. V zadnji številki dne 5. junija sem čital med drugimi tudi dopis iz Svečine, kako lepa je bila tokrat vidovdanska proslava narodne šole, za kar gre zahvala osobito upravitelju g. Bercetu. Pa tudi v Zgornji Kungoti napredujejo v krščanski in narodni prosveti. A v Svečini? Fantje! Pokažite tudi vi enkrat spet na odru, kaj zmorete! Čas hiti in pazite, da vam računov ne prekriža hladna zima, kateri se vsak dan bolj približujemo. Ali vain je morda »Jurček« odnesel korajžo? Vedite, da se vas »Jurček« še vedno spominja v tujini in pričakuje z veseljem dopis iz Svečine, v katerem bote svečin-ski fantje pohvaljeni, da ste se spet ponovno dobro odrezali in pokazali svojo zmožnost na odru. Fantje, korajža velja! Bodite stanovitni, držite se krepko svojih načel in ne obupajte, če kakšnega sodelovalca izgubite. Tudi tega se ne plašite, če včasih popiha tudi nepri^ jeten in hladen veter. Ostanite vztrajni, vsestransko močni in neumagljivega značaja. Z veseljem na delo! Bog vas živi! Pozdravlja vas vaš bivši »Jurček« H. V.