leb XXV«, ffc 119 LiafeJfHU* petek 2. 1945 Upravniätvo: Ljubem*, Pcceinijev* «LS. Telefon ät. 31-22. 31-23. 31.24. Inscratni cödelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon St. 31-25, 31-28. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije ln inozemstvo: UPI S.A., Milano. 1 ■ i Kači:ni: za Ljubljansko poki. pri poštno-čekornem zav. št. 17.749. za ostale kraje Italije: Servizlo Conti, Con. Post. 11-3118 Izhaja vsak dan ruen poredeijkiu Meaečna naročnina 32 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica it 5. Telefon st. 31-22, 31-28, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. V februarju fe bUo potopljenih 288480 ton sovražnikove preskrbe ■Ogorčeni poulični boji v Breslau — Poznan jska posadk«- Je podlegla sovražnikovi pre» la&i* Onemogoi&nje severnoameriškega prodora pri Rheydtu la Grevenbrafčita —— Ogorčeni boji južno od Trierja adanje krize Btžavm minister dr. GSbbds je po radiu govori] nemškemu ter podal pregled o vojaškem in političnem položaju SfzfMm in zapaänQ bojišče v znaku težkih bojev Nadaljnja utrditev položaja y Spodil šleaji — Nadaljevanje trdih bojev na Pomorjansk^n. —- V Vbodni Prusiji so se izjalovili ponovni sovražnikovi prebojni p cirkusi, — Učinek sovjetskih izgub v Kurlandu. — Naraščajoča ^lovitost obrambne bitke na Berlin, 1. norca. Na vrhodnem bojiSču ae je v tarok So jasneje kot doslej videlo, da e? ju položaj na nekaterih težiščih utrdil. To velja predvsem za Spodnjo Slezljo, kjer pr.. nemške; čete na oceh straneh Zciteoa, ■ ;žn.o cd Goldberga ter severnozaoadn-c- ia :žno od Laubana odbile nadaljnje sovjetske orobojne poskuse z visokimi izgubami sovražnikove napadalne- oddelke; 2Ta različnih mestih so prešle nemške četa poke so razbile boljševiške n&oade, v protinapade ter očistile zopet zavzeto ozemlje razpršenih sovražnikovih bojnih skupin. vernozapadno od Laubana in- severovzhodno od Görhtza so naleteli nemški na-r redu joči oklepniki na sovražnikova cklc-o-hiSka krdela ter jih razbili. Tu lik pri Zob-■••-tj je bilo uničenih skupno f>7. sovjetskih -klopnikcv. Ob Lausitzer Nelsse s? je za-i''*al sovražnik po neuspehih.preteklih dni v splošnem bolj mirno ter se. je omejeval .'i krajevne napade šibkejših sil, ki so jih r^mške čete odbile. Med Forstom in Gube-ro Nemci 8 protinapadi razbili šibkejše vražnikovo oddelke, ki tso prekoračili Ncisso. Vzhodno in severno od Gubena se ■ zrušilo več sovjetskih napadov proti me--'.-.!. Tuli na trdnjavskem področju, kjer so - v iugozapadnem mestnem delu nadaljevali trči poulični boji, nI mcgel doseči so-ožnik nobenega omembe vrednega uspeha. — Med Frankfurtern, bb Odri in Küstri-nsm je posta.lo bojno delovanje po daljšem odmoru zopet živahnejše. Jugovzhodno od Lčfcitsa in zapadno od Görhtza je napadel ■i vražnik s par bataljoni, vendar je mpral, priem ko je" izgubil skoraj 400 mrtvih, zo-ret prenehati s svojimi napadi. Enako se je konca! šibkejši sovjetski sunek zapadno od Kienitza. ležišče bojev na področju Pommerna je "adalje pri Neu-Stettinu. Sovražnikovi poskus? vtisniti krti© nemškega zapaha, so l Iii brezuspešni. Nemški rezervni oddelki s d napadli sovjetska oklopnlška krdela, ki t prodrla dalje proti severu ln severozapa-du. Pri tem so uničili skupno z borbenimi 'alci 21 sovjetskih oklopnikov. Močnejš" boljševiški razbremenilni napadi na Tuche-rr Heide, predvsem zapadno in severno od Heiderodeja ter cb nižini Visle pri Gross-/ollentalu, so se. zrušili z visokimi izguba-T...i. Pri fem so uničile nemške čete 30 nadaljnjih sovražnikovih oklopnikov. V Vzhodni Prusiji sovjetski napadi niso bili tako enotni kot prejšnje dni. Na južnem bojiščnem odseku med. Frisches Haff in ZIntecorn se je omejeval nasprotnik na Številne, toda krajevno omejene* sunke, k' so jih nemški branilfoi odbili. Samo med Zintsncri in avtomobilsko cesto je obnovil ßovr?*r-ik svoje probpjne poskuse, ki pa so raradl protinapadov nemških" gre-lačHrjsv in močnega topniškega ognja. S tem so izv oje vale nemške čete nad 21 na-padajočlml sovjetskimi strelskimi divizijami popolen obrambni uspeh. Tudi v Kurlandu so odlično se boreči grenadirji potolkli np valju joče boijševike severno od Preekul-oa ter na odseku ob Wartaja. Na gozdnem ozemlju zapadno od železnice Mitau—Tuk-kum so bile obkoljene sovražne sile. Nemški oddelki so jih s protinapadom odrezali >d njihovih zvez z zaledjem ter uničili. Obrambna bitka na zapadu jo bila sllo-vitejša kot kdaj koli. Silovitost sovražnikovih nrobojnih poskusov se je stopnfpvala predvsem vzhodno od P.oera, kjer je ameriška 9. armada z üovo dovedenimi okle škinji 1Q pebototoH fl^iH^ papMftltt ves klopni-eadap. Kljub temu, da uporablja sovražnik vedno več materiala ter da so bile nemške čete zaradi neprestanih letalskih napadov izpostavljene težkim preizkušnjam vzdržljivosti. nasprotnik ni dosegel nameravanega prodora. Američani so sicer po dovedbi novih ojačenj napredovali pri Erkelenzu tesna bojiščnem loku južno od tod. vendar so morali plačati te uspehe z visokimi izgubami. V težkih bojih so pokazali nemški oklopniki ponovno svojo udarno silo. Uničili so nad* 100 težkih ameriških oklopnikov ter zažgali številne nadaljnje. Kljub tem •občutnim izgubam je sovražnik do poznih večernih ur nadaljeval s svojimi poskusi, da bi razbil nemško obrambno bojišče, ne da, bi dosegel svoj cilj. Ogorčeni boii so ae bili tudi ob spodnjem Renu ter v Eifelu, ne da bi se noležaj tamkaj1 bistveno spremenil. Posebno kanadska 1. armada, ki jo je ppd-piralo par britanskih divizij, je utrpela prt svojih ponovnih napadih, s katerimi ie ho-t^Tia -prekoračiti železniško progo Goch— Xanten, visoke krvave izgube ter izgubila zlasti mnofro oklopnikov. Nemški protftan-IrovoM tooovi in oklopniki, ki so prešli v protinapad, so uničili 63 britanskih oklop-n;Vav - "ovnoma kanadskimi posadkami. Ena sama armada uničila v 10 dneh 306 sovražnih oklopnikov Berlin, 28. febr. Neka med vzhodno Pomori ansko in spodnjo Vislo boreča se armada jte uničila, onesposobila za gibanje ali zaplenila v 10 dneh jod 13. do 23. februarja v hudih bojih proti stallno napada-jočim boljševikom skupno 308 oklopnikov. Pri teh uspehih proti sovražnikovim oklop-niškim množicam so imeli poseben delež zlasti junaški posamični borci z oklopni-ško pestjo in oklopniškim strahom. tS&v zX'3-sin ameriških letalskih razbojnikov Berlin, 28. febr. Kakor se je "daj 'zvedelo, so severnoameriški letalci tombardi-rali in obstreljevali pred 'xraik , na kolodvoru Hochscheide-Hünrick .:eki nem S ki bolniški vlak .9 15 vagoni. Vagoni bolniškega vlaka so bil-' na strehah ter tudi ob straneh po predpisih označeni s »"••. • eč vidnimi znaki rdečega križa Ncna-l > . se je pojavilo več severnoameriških bombnikov. Potem ko so večkrat. krež • i-niškim vlakom, so ga napadli s stro.iri .ami in bombami. Kei je b Io jas::.; sc bili znaki rdečega križa tofno ddni *<.:r je vsaka pomota izključena, žtevl^i: ranjenci so bili težko poškodovani. V gorečih vagonih je 13 ranjencev popolnoma zgorelo. Smrtno je bil zadet tudi neki Američan, ki je bil v vlaku. Prav tako so obstreljevali sovražni letalci ranjence, ki so še lahko tekli ter so se skušali rešiti v bližnji gozd, pri čemer je bil več ranjencev težko ranjenih. Ameriško letalsko ražfooj-ništvo tudi na Danskem Kodanj, 26. febr. Iz Skiveja na Jiitlnndu sporočajo, da je ameriški letalec na ceati izven mesta v nizkem poletu silovito obstreljeval neki polno natovorjeni zasebni avtomobil. Neka žena je bila težko ranjena ter je umrla kmalu po dovozu v bolnico. Neki drugi ženi ao morali odrezati nogo, dottn » fcretjo lo vozača etre« te o&am» Berlin, 28. febr. Državni minister dr. Göbbels je govoril v sredo zvečer po veli-konemškem radiu nemškemu narodu Njegov govor se je glasil: Moji nemški rojaki in rojakinje! Ako po daljšem premoru danes spet enkrat podajam pregled o trenutnem vojaškem in političnem vojnem položaju, ne storim tega zaradi tega, ker bi imel za to kak poseben aktualen povod. Moj namen je marveč ta, da bi vam prikazal zadeve, ki so v zvezi z vojno in ki so v zadnjih tednih zavzelo za nas tako nerazveseljiv raz\toj, v celotnem pregledu in to iz primerne oddaljenosti. V tako burni dobi, ko se večkrat dogajajo v tednu dni dogodki ' in spremembe, za katere bi svetovna zgo-i dotina normalno potrebovala celo leto aii včasih celo polno desetletje, je zelo lahko mogoče, da ljudje zgube pogled za prst-vilno vrednotenje, zamenjavajo vzrok z učinkom, želje z dejstvi, nesrečo z brez-upnostjo in krizo s katastrofo, ter pridejo s tem v labirint duševnih in duhovnih zmešnjav, iz katerega potem ne morejb najti izhoda. Ce zapade narod, ki ae bori za svoj obstoj, tudi le za kratko dobo v to usodno napako, je to zanj večje zlo kakor izgubljena bitka. Ena glavnih nalog njegovega političnega vodatva mora zaradi tega biti, da mu odpira oči ne le za dejstva, temveč tudi za njegove možnosti ia šanse ter ga tako naredi nedostopnega za popadke moralne slabosti kakršni bi bili v tako .težkem času, kakor je današnji, sicer razumljivi, ki pa bi bili vkljub temu izredno škodljivi za nadaljevanje te zgodovinsko največje borbe za življenje-, areöo in bodočnost našega naroda. ^ Prepričajo» zgledi zgodovine Splošni vojni položaj je, »sto vojaško gledan, z uspešno sovjetsko ofenzivo iz predmostja pri Baranovu zavzel nenaden preokret v naš neprilog. Po najtežjih in za nje z izrednimi izgubami združenih bojih se je toljševiškim napadalnim armadam, ki jih je bilo zbralo sovjetsko vojno vodstvo, posrečilo prodreti globoko v nemški vzhodni prostor in s tem ustvarjati za nas izrazilo napet položaj. O tem mi pač nI treba šele govoriti. Vsak od nas to ie davno ve in dnevna poročila vrhovnega poveljstva, kake«- tudi naši listi tega niti najmanj ne prikrivajo. Naš položaj je postal s tem skrajno napet vendar pa ni niti najmanj bresflzgieden. Trenutno se nahajamo v vojaški krizi, ki v mnogem pogledu sliči krizi, kakršno je preživljala Sovjetska unija v kasni jeseni 1941 ob grozeči obkolitvi Moskve in Leningrada, ki pa jo je uspešno obvladala Tudi takrat je smatral ven vet sovjetsko stvar sa Izgubljeno, s Izjemo sovjetskega vodstva samega- V*i se bedo še spominjali, da je morala prestati enako krizo tudi Aagiüja v kasnem poletju 1940, ko so naše armade grozeče stale na atlantski obali in so nemške zračne in podmornišk» silo uničevale britanski oboroževalni potencial in britanski pomorski promet, pa da ja Anglija ktenčno to krizo premagala, četudi šele po dolgih lotih naporov. Ni nam torej treba posegati predaleč v zgodovinsko prošlest, da najdemo drugje vzporedne pojave k da-našnj&mu položaju Reicha. 2e dosedanji potek sedanje vojne nam jih nudi več takih z neovrgljivo preprtčevalnostjo. Nemški narod ne nikdar položil orožja Da smo kratki, moremo torej ugotoviti, da je nesreča, ki nas Je zadela, sicer zelo boleča, da pa nikakor ne pomen ja izgube naše zmage in s tem razpada Reicha in biološkega uničenja nemškega naroda. Tako hitro Pruai ne streljajo, ali za sedanji primer točneje rečeno: tako hitro Nemci ne nehajo streljati. Na vzhodu smo zgradili novo obrambno črto, ki Ima tako za neposredne oilje kakor tudi za prihajajoče operacije samo improvizatorični značaj. Jasno je, da si bomo in da si moramo ponovno osvojiti ozemlja, ki smo jih izgubili. Kdaj in kako se bo to zgodilo, o tem seveda danes še ni mogoče javno govoriti, toda naša odločenost za to je trdna in neomajna. Naši sovražniki se veselijo prezgodaj, kakor že mnogokrat v sedanji vojni, ako menijo, da se jim je posrečilo zlomiti Reichu hrbtenico. Vojna še ni končana in se sploh na ta način ne bo končala. Narod devetdesetih milijonov, ki ima pred očmi usodo kakršno bi mu bilo pričakovati po ohromitvi njegove vojaške in politične uporne sile in ki je bil o tem na novo poučen po strahotnih primerih nepopisnih bo tj še viških grozodejstvih v vzhodnih pokrajinah zasedenih po sovražniku, ta narod sploh ne bo nikdar obupal in ne bo položil orožja, ako ima v sebi le še iskro časti in življenjske volje. On se bori za svoi obstoj, kjer koli se mu le nudi možnost Kdo bi ravno njemu mogel odrekati močno odločenost k temu po vseh že skoro legendarnih dokazih vojn e morale in hrabrosti nemškega naroda v sedanji gigantski borbi na fronti in v domovini. Sovražnik nam je podal učinkovit nazorni pouk o tem, kar bi počel z nami, če bi odpovedali. Ušesa srota so sr. c*t gluha za bolestne krike milijonov trpinčenih, te* lesno in duševno posiljenih ljudi, ki jih Je boljševizem na severu, vzhodu in jugovzhodu Evrope ter sedaj tudi na vzhodu našo lastne d am vino pograbil v svoje neusmiljene roke; toda naša lastna ušesa A OJKtfAl» 3Kta tam JMtty tMfcoftrtB» Vsak Nemec ve. da niso grozotne vesti z vzhoda, ki so pogosto tako ogabne, da se jih pero brani zapisati, nikaki fantazijski proizvodi nemške vojne agitacije, temveč strašna resnica, ob kateri kri v žilah ledeni. Pri nas nimajo mednarodni židje in njihovi po vsem svetu vneto delujoči pomirjevalcl nobene sreče s svojimi gnilimi razlagami, da je vse« le pol tako hudo, ali pa da se bo dalo na kakšen način še uravnati. Mi ne spadamo med tiste prislovično znana največja teleta, ki si svojega klavca sama izbirajo. Branimo se preti krvo-željnlm in maščevalnim sovražnikom z vsemi pripon točki, ki so nam na razpolago, in predvsem z nekim sovraštvom, ki ne pozna nobenih meja. Poplačati bo moral, kar nam je storil! Niso zaman Jokali tisoči nemških lena in prosili vsaj za življenje svojih "orezobrambnih ctrok, Mo je poželjiva soldateska s stepe padla čez nje. ravnala ž njimi kot z divjadjo in Se slabše kakor s to, jih podvrgla nepopisno nesramnim telesnim in duševnim trpinčenjem ter jim polagala potem v zasmeh in peklenski porog njih pobite dojenčke pred noge. To nam Nemcem! Ali je kdo med nami. ki bi se drznil spričo teh strahot ki si jih človeški možgani normalno niti izmisliti ne morejo, ki so jih pa tukaj v -Človeški podobi naokrog tavajoče pošasti tisočkrat storile, «topiti pred svoje narodno vodstvo z zahtevo, naj napravi konec in prepusti takšnemu sovražniku ves naš narod! Ni potrebno, da bi še nadalje govoril o tej stvari. Takšna predstava Je preabe-ird-na, da bi bila potrebna resne zavrnitve. Za kaj nas neki anatrajo v sovražnem taboru! Ce bi tako ravnali, kakor tam cd nas pričakujejo, tedaj bi si pač zasiušili ono nizkotno ravnanje, s katerim se nam pravkar spet zagrozili na konferenc' v Jalti. Ne! Proti temu obeicji samo »''par za vsako ceno, fanatična odločnest do borbe na frohtl in v domovini, borbenost, ki jo krije trpeča, toda na koncu vendarle zmagujoča skupnost našega naroda, skupnost, katere se oklepamo danes z vsemi vlakni, ker nam je v teh težkih časih edina obramba in opera. Kakor naši očetje toliko» krat v naši zgodovini, tako bomo tudi mi zlomili naval Mongolov na Jedro evropske dežele. Sebe in njo bomo branili s fanatičnim besom in žilavim sovraštvom pred nJim, da bo mogla nekoč legenda tudi o nas pripovedovati, da so se mrtveci po dnevih vročih bitk v temno grozečih nočeh še dalje borili v zraku. Ml se udarcev, ki so nas zadali v tej gigantski borb, ne sramujemo. Bili so mogoči samo zato, ker krijeta evropski zapad in po svojem vodstvu pluto-kra tako-židovska U8A sovjetski soldateski boke in nam- vežeta roke, s katerimi bi mogli boljševizem tudi sedaj še vsak trenutek potrtti na tla. Plutokracije no zaostajajo za Sovjeti po svojih krvoSelJnih načrtih sovraštva in maščevanja proti Reachu in proti nemškemu narodu. Čeprav eo že tolikokrat zaman poskušali. da bi našo fronto na zapadu prodrli s frontalnimi, največjih izgub polnimi napadi, vendarle hočejo ta poskus še enkrat ponoviti. Večna sramota našega stoletja bo ostaJ'a, da je bila Evropa v svoji največji nevarnosti, priklicani po ogrožanju z vzhoda, od svojih zapadnih dežel sramotno puščena na cedilu, da, da so se te celo tako daleč ponižale, da eo vihar iz notranje Azije še podpihovale in obenem poskušale porušiti zadnje branike, na katerih bi se ta azijski val lahko zlomil. Herojstvo nemškega naroda Mi seveda tudi nismo nič drugega pričakovali. Mednarodno židbvstvo je s svojim dolgoletnim sistematičnim razdiralnim de-km javnost v teh državah tako zastrupilo, da sploh ni več sposobna misTiti z lastno glavo, da niti ne govorimo o kakih lastnih odločitvah. A poglejte temu nasproti nemški narod, ki si na vzhodu obupno prizadeva zajeziti in zlomiti val lz notranje Azije, medtem ko ga doma bije in muči sadistični sovražni letalski teror, naš narod, ki odbija na zapadu in na jugu sovražne napade drugega za drugim, četudi mora za to često zastaviti svoje poslednje sile! Sledeč mfolče in brez lažnega patosa ukazu višje zgodovinske dolžnosti, zmaguje s svojim stoičnim heroizmom nad silami teme, čeprav so ga skoraj vsi evropski prijatelji in zavezniki pustili na cedilu, in se le še bo'ij kljubovalno ln žilavo postavlja v boj za svojo ogroženo življenjsko pravico, nudeč zares sliko ginijive veličine, za kakršno tudi antika nima mnogo enakovrednih primerov! In če bi se mora! na koncu naravnost za-grebst v našo zeml p, če b morali žrtvovati tudi Se poslednji nam preostali ostanek svojega imetja, četudi trpljenju in strahotam zaenkrat še ne bi bilo videti konca, ne bomo nikdar odnehali od naše upravičene zahteve do življenja, do svobode in do bc-dočnosti našega naroda Raje hočemo umreti, kakor pa kapitulirati. To nazžranje, ki ne preveva zgoli nemško vodstvo, marveč enako ves nemški ver rod, z izjemo morda nekaterih manjvrednih subjektov, ki jim bomo, kjer koli se dajo spoznati, hladnokrvni in brez milosti dali vrv za vrat, to naziranje nam tudi dajo moč, da vedno zopet premagamo vse ve jne težave, pa četudi so včasi nakcrlčene v oole goro. Kolikokrat je sovražnik tc mislil, da nas je pobil na tla, in kolikokrat smo mu potem prej ali slej vedno zopet prekrižali njegov račun! Ah ni to dokaz vet, da as dajo vse krze obvladati, če se pad 9$m 86 «Mmittft aao«6 mm» in neumorno proti njim bermo? Kak"> besni sovražnikov letalski teror nad našimi m»tU in pokrajinami, ruši in up^peljuje domove, cerkv«, šole In kulturr» «weren!-ke, muči naš narod do krvi in skuša njegovo domovino rpremc-n'tl v puščave! A kaj je sovražnik s tem. deseg^L? Ediro to da ga še bolj plamteče sovražimo. AH govori le eden med nami o tem, Ca se moramo zaradi tega ukloniti njegovemu t"rcr-ju, ne glede na to, kakšne bl bile pc?!«itce ? Mlado nemško dekle je btlo"nedav!«o prfd. ameriškim vojnim sodiščem, ker ae tudi na področju, ki ga je zasedel sovražnik, ni delo odvrniti od tega. da bi služIlo svejt dorru> vini. Britanski listi so porcča'1, da oo jo tudi spričo bližnje smrti vedlo kot Jimakt-nia, ki je napravilo iz toJiteljev cbtcfcr.**., ki jim je v sveti jezi zabrusilo v obraz njihove zločine, storjene. nsAi dcmovln?. in ki je na vse prigovarjanje irr^lo samo i-v odgovor: . Nemšlii nan>! K-» prenea«* vsr irr— fjenje tn ustvaril nev svet'* Krvraž-niks tega re lx>do razumeli. Oni «r»>h n» morejo razumeti, kajti oni. lmsjo docela drugačne, slabše m-^re r?d rašth. Mi vsJ pa vemo, da je' to dekle govraio v rašas. Nadaljevanje aa mmmwa V krizi se je treäa izkazati Govor državnega ministra dr. Goebbeisa, ki ra objavljamo v celoti. Je v svejw bistvu visoka pesem pogumu. pc-Jrtveva2-p*o-stl Jn možatosti, ki p.vvevajo ne «vrne i.o-s&m-r-znika, marveč vesoljn*. nemfcki nr.rad kot tssno strnjeno c floto. G-r-vomik r« < kriva svojemu nnrxlu. ; • st- v.r. r renti-.:; m -•v;- Rcis--!f?a v . -' . k*, odlikuje vod? *v. • v - r.-'..-- t. 'v ki je najznačilnejša lar-tscss nesiš**.ga. eic-v*>~ ka. VJodstvo zaupa rvojemu narodu, ker ve, da odkrit opis današnjega pcfožaja re? mora omajati nemškega duha, kakor nteo nebotičnt uspehi pretekle dobe mogli nemškega človeka napolniti z objestnim zmagoslavjem, ki b mu zameglilo trezen in stvaren pogled na borbo in na možnoeti izpre-menijivo vojne sreče. Svetovna javnost je imela ie priliko spoznati, da ni stvari, ki bi nemški narod lahko spravijia iz ravnotežja. To bo zgodilo niti danes, ko je položaj tak. da bi mansikak, v svoji notranjosti mar.j čvrst in enoten narod, nego je nemški, opešaj, ia klonil ter se predal na milost in ncmilort svojim smrtnim sovražnikom. Nekaj slič-nega so so nadejali neprilatelji, ker jim lebde pred očmi slabotni zgledi drug-h narodov iz nedavne preteklosti. Tc-da remik* narod j« drugačnega kova in- prav zaradi tega njegovi voditelji ne tvegajo, ako mu natočijo čistega vina in mu naslikajo položaj, kakršen je v resnici. Nemški narod je sposoben, da prenese in vzdrži tudi najhujše udarce, da pa pri tem ne izgubi niti trohice tiste visoke vere, ki je jamstvo končnega uspeha in dokončno nemške zmage. Nemški človek spričo divjanja plutokratskih in bo2jšcviških krde? ne izgublja poguma, marveč samo Še krepke-je stisne zobe, se vrže še odl-očnejo v borbo ter izpolnjuje svojo dolžnost do domovina te z večjo zagrizenostjo. Minister dr. Goebbels spominja Nemce v svojem govoru na razne dogodke iz nemška zgodovine, ki niso bili manj težki cd seda?» njih, ki pa niso zrušili nem*keg& naroda, temveč so ga vedno le še tesneje strnili ter pripravili do tega, da je vrgel na tehtnico odločitve vse svoje duhovne in materialna sile ter ae ne samo rešil lz nevarnosti, marveč grozeči poraz spremenil v popolno zmago. i Med Nemci ni človeka, ki bi ga ne. ciar-' jala ta visoka vera. Tudi ni med njimi C'o* veka, ki bi ne vedel, da gre .sedaj borca za'< vse. Nemški človek s polnim zaupanjer* gleda v bodočnost, saj se je narod p itn. vf aebi že davrto odločil, da za. vsako cen<-< Izvede to borbo do konca. Govornik ka*e v tabor nemških nasprotnikov, kj»»r se. kaže sicer premoč v vojnem potencialu, ali ta premoč je samo navidezna, mcrala nasprotnikov pa v nobenem piogledu ae vzdrfi primere z duhom, ki preveva nemško ljudsko vojsko, stoječo na braniku domovino. Zmagati ali umreti, v teh kratkih besedah je danes zapopadena osnovna usoda nemškega naroda. Ne samo nemškega! Gre za bodočarost vseh narodov evTop^ke celine, gre za obstoj tisočletne omike, ki sta s« proti nji zarotila dva neizprosna sovražnika krščanskega človeštva: židovska plutokrar« olja In azijatski boljševizem. V sklopu ov« ropsklh natfcdov, ki sta jim ti dve elementarno nemoralni sili prisegli uničenje, ja-tudi naš sloyen»ki narod, ki. je io iz Ja«*ruŠ* izkušenj dovolj spoznal, kakšna uso>i bf mu bila namenjena, ako bi se sovražn i k,- n* človeštva posrečilo pokončati Nemčijo, t« | mjočno in edino trdnjava Evrope, kateral | čvrsto, hrabro in nepremagljivo poKiidkO! tvori Junaški nemški nared. Nikoli se ne more dovolj naglašati: ana-ga sovražnikov Nemčije bi i>omcn!la poraz evropske kulture, na. katere torišču bi se razbohotilo azijsko divjae.tvo pod vodstvomi brezdušnega židoa-skega kapitalizma, ki vodno preži na trenutek, da bi m povzpel za viadsrja v&^m. narodom. Kakor pa so so mu dcs'ej vodno izjalovile njegove najsmelejše nadc, tako mu bo dokončna zrnata Nemčije enkrat za vsslej prekrižala čme račune. 2 njim bo Izginilo v nepovrai vso ono, ki se je v tej borbi narodov dvignilo proti Evropi in zatajilo svojo optiko, avojei UrtÖOÄre m V9jf» Wt «mimM******* £ ----Ptete* S EB^IMfi yr-eau, da je tu tz obraza v obraz z našimi muftiteäji povzel besedo otrok našega naroda sa veta svoj narod, ne pa kak plačan ali uradno pooblaščen zastopnik, da je zabrusilo sovražniku v obraz našo sveto mrž-njo in naše kot prepad globoko zaničevanje, tako da si niso niti prekuhani pisuni v Londonu upali več zanikati, da je nafta stvar boljša ln bolj človeška n da smo že sedaj na vsej črti mi odnesli moralno zmago. Neomajuavera v zmago čeravno govorim v tem prmeru zgolj zi $vojo osebo, vem prav dobro, da nešteti milijoni Nemcev in predvsem oni, ki jim je ta vojna prizadejala največje gorje, ma* tere in otroci v begunskih kolonah, izbom-bardiranci, oni, ki so izgubili na bojiščih svojega ana, brata ali očeta, predvsem pa naši vojaki na fronti, da mi bodo vsi ti š strastnim »da« dal' svoje pritrdilo, če. jre-čcmK da trdno, in neomajno verujem, da bo naša stvar na koncu odnesla zmago in da bi bila, če sc to ne bi zgodilo, boginja zgodovine le pllačana vlačuga in strahopetna oboževalka števila, da bi zgodovina v takem primeru ne imela prav nobene višje morale in da hi svet, ki bi se porodil iz strahotnih krčev te vojne, ne imel nobeno globlje upravičenosti do obstoja,, da bi bilo življenje v takem svetu hujše od pekla in da ne bi smatral več za vredno živeti življenje ne zase, ne za svoje otroke in za vse one, ki sem jih ljubil in s katerimi sem Be toliko plodnih let skupno boril za boljši £5 plemenitejši življenjski obstoj, da bi tar ko življenje za svojo osebo z veseljem zavrgel, ker hI samo to te zaslužilo ia bi bili. zato obžalovati oni, ki bi si gai hoteli v takih okoliščinah kupiti za ceno strahopetne, podreditve. Aii je zgodovina kdaj koli dala ljudem povod, da bi o njej tako mdslüi in scdili? Ne. Bla je na koncu vedno pravična, če so ji narodi dali prililto, da je smela pravična biti. Preizkušala je one, ki jih je hotela poklicati za najvišje, vselej najtrše in najstrahotnejše, da se je šele potem, ko so bili že čisto na robu obupa, dobrotno sklonila k njim in jim predala lovoriko zmage. Kdaj in s čim! bi nam bila dala povod za domnevo, da je svoje naztranjespremenila? Ostala je . vedno enaka časi, narodi in l judje. se lahko spreminjajo, ona pa ostane večno nespremenljiva'. Ce nas danes preizkuša ln dolgo tehta, komu naji v tem spopadu, narodov prizna poslednjo zmago in s tem dokončno zmagoslavje, se zaradi tega V send „ljudskih sodišč" Ubilasje naxodue mifce;%,eace v Bdguiji hm Stfoifi NfpomSlJiva 1 ) Tajni dogovori v Malti Amsterdam,-28. febr. Kakor poroča londonski radio, se je Roosevelt vrnil z jalt-ske kortfere-nce danes zjutraj s posebnim vlakom v Washington. Kakor pravijo ameriške brz,'-»javne vesti, bo predvidoma v drugi polovici tedna osebno poročal kon-frr^su o sestanku v Jalti. jft.tiifHerriara, -1. marca. Kakor Javlja «gen/ija Reuter i r, Wash ington a, ie izjavil p: rdöednik Roosevelt zastopnikom trfh em-viških poročevalskih fvgenci},. ki «o se sestali x nJim v Aišlru ter z njfai- 'ctfpoto-vali nar.?, • v Združene države, da so dc-fceglt »veliki trije« na, krimski konferenci v nekaterih vprašanjih »taten sporazum*. Roosevelt j* rjavil, tla namerava o tsm poučiti kongres. Tt dogovore «matra kot taja.«, fieprav* Jbotk* ačaaosm vtrjet&> prišli na dan. Poljsko vprašanje t ospredju kritike t spodnji zbornici Stockholm, -28. febr. O vtisu, ki ga je naredil včerajšnji Churchillov govor v Spodnji zborni«, na angleško javnost, javljajo londonski dopisniki švedskega časopisja, da Je stalo poljsko vprašanji v ospredju kritika le Greenwood je kar podčrtava »Dagens "Nvheter«, takoj po Churchillovem govoru dal duška nezadovoljstvu, da so rešili pol jako-sovjet sko vprašanje za hrbtom Poljakov. Poljsko vprašanje Im še nadalje vzbujalo med Angleži mnogo razburjenja. Španija sto jI trdno za tvojo vlado 300,000 ljudi na pogrebu dveh žrter krvavega, komunističnega ter orf« Madrid. 1. marca. Kot »spontano naroda no .erlisovanje proti komunizmu.«- označuje madridsko .r-asopisje ogromno £a3no teva-■■'•anc-st za dvema falangistamia, Jd so' -iu • nnorili v Madridu., rdeči -agenti', listi pri-Tnšajo slike z žalne svečanosti", iki ise je udeležilo preko 300.000 oseb- To je bila najbolj učinkovita, .manifestacija, kar ji-h. je kdn i koli. doživela narodna Španija. Tudi nevtralni oparcvalci delijo mnenje špan>-skega časopisja, da je prišla pr* mani», «taciji jasno do izraza zveistoba. dtf genet-rala Fran-ca ter d'a ie bii iz vzklikov proti. Moskvi jasno razviden srd; naroda nad; prAtišpansko agitacijo iz demokratskega inozemstva. »Španija ima Falango, ki ima dovol jpoguma, da izprerrreni. svojo» volja v dejanja. Ml se prav nič ni», brigamo za to. kar pravi mczemSko časonSsje 5n ikar sklepajo -frrranke in konference v fercizem-stvu. V Španiji ukazujejo edino mrtvi ca/* ( šeg» gibanj«),« piše» ikatoüäk" Ust »Ta.«1. »špeaija stoji' sfcrttjeBio za iavojo vlado •t»r bo brezobzirno preprečite, vsak pai-rfkus vreči dteäJelo zopet v roke komuniamu. Jas-nr» in prepirljivo eo v torek pcksaai: de» se-t,tisoči- delavcev, da niso 2a Moökvr«-tejavlj«, list »ABC«. »Arriba« podčrtava, da se Fsl-anga ne pusti ustrahovati z inoarrnsko agitacijo Jn terorfem, marveč da danes o31cčneie kot Sedaj äcoli zag:varfa proikcmimi-st-ično misel. Španija ni' pripravljena, da. bi zaprs»-vS2a žara® par iz ino~2em.-stva. plačanih agentov uspešno izvedeni preporod nanaša, ki ga je izvršil Franeo. »Kdor šw,ae bi: tel na jas-nemi g .pravem zadržanju «■-skega naroda-, temu je dal po»h©d •madÄi-skegta prebivalstva -prod krstanri c-heh ofccik, je moral nasprotnik sam priznati, da je bojna morala japonskih •branilcev plenem otoku Bonlnske otoške skupine se osrpdotočajo po zadnjih vesteh z bojišča vedno bolj okrog japonskih letališč. Postojanke na ognjeniku na jugu otoka, ki o podle 23. februarja Američanom v ro-naslednjega dne ponovno zavzele ".'vi'čno slabše japonske čete. Poročila .: • nadalje, da se je vihar na raoriu, > ,'r- prejšnje dni oviral pokrete sovražhl---.'■• mornariških sil, 24. februarja v to-■ pomiril, da so se mogli otoku pribU-y *i novi fransporti, ki so izkrcali bklm-"' terove In ostali material. Sam^ 1o februarja zvečer je nadlo ali na : "o -.-njenih pri prvih treh ameriških divizijah nfi otoku 14.000 mož. Tokio, 1. marca. Kakor javljajo vojna poročila, se osredotočijo -nvazijsk; boi na ŽveT^erem eteku. ki prinads. otoški skupini Bonin. vedno bolj okrog japonskih le. tPliSč. Ja.-rv/nska .pehota se jo zanletla v krv a-ve boje z močnimi ameriškimi edini-e?mi. ki so predala v varstvu prekc 40 nklcmiikov na' letališče Motojama v notranjosti oteka. Japonske sile so ponovno zavzel .p°sr.ojanke na vulkanski «*orl na juž-nprri 4eiu otoka, ki >;ih ie zaselel scvraž-nik. Japonska letala .podpirajo branilce. Krko- javlja.V' nad'a'tn fa ooročila. je ja. ponsk» pomorsSco» nadzorstvo, ki f> prej. •Avi••-. 'Ti cviralo sovražnikovega ]--.;jr-vi •. v toliko" popu'gtllo. da. ^c lahko Am r:č«nj 24. februarja izkrcali nadalinje okiopnike, topove in drugo vojno gradivo. ' termit, 4* Ulm wvntiamm flatfü^ nezlomljiva. Sovražnikova izguibe so itako visoke, da je moral poslati' apispratoik sedaj: V vodovje pri žveplenem -etoku ie 10 .bolniških lailj. Samo do večera 22. februarja so izgubile prve tri ameriške divizije na otoku 14.000 mrtvih ali ranjenih. Medtem se je zvišalo število izgub gotovo že na preko 20.000. Jano??*ko glavno oporišče v Meirli vztraja dalje Tokto, 1. marca. Čeprav najtežji topovi že več dni obstreljujejo stari šnanski vjetska. poročevalska! *iu£ba, ae-je pričala pred tako zvaafaw ljudskim sodiščem v Sofiji raz.prava preti 121 uradnikom '-bolgarske policije. Med obtoženi je «a: bi v» tv> licijski ravnatelj te* več «poücijafcäi inapafcf torjev in tajnih agentov munistom, ne da bi imenoma označil njihovo stranko. Gcvcril je o »cd Boga zapuščenih ljudeh«, ki jih vodita »dva. prit/jpe-n-ca«, namreč Ana Pauker in Madžar Luka in ki so pričeli netiti v deželi požsre ter prelivati kri. Obe" imenovani osebi sta vodilna komunista. Ana Pauker je generalna tajnica komunistične stranke. Radescu je dejal v svojem govoru, da s-hočejo te -»roparske hijene« pod masko demokracije, ki jo ob vsaki priliki teptajo z nogami, prisvojiti vodstvo dežele. £Se-;edfe »komunisti« ali »komunistična stranka« v govori ni. .Radescu je govoril le o ljudski de-mokratski fronti, oz:roma o brezbožclh. Medtem ~o prispele številne vesti o demonstracijah in zborovanjih komunistične ljud-sko-dem(c«kratske fronte, pri katerih so označevali Radesca in Mama kot morilca, zločinca :n . fašista« ter zahtevah taseš . ; osnovanje nove ljudsko-demokrstske vlade. Moskovski radi» zdaj že kqr javno ciajt navodila rumunskim koinunlstopi. O priliki prihodi Višinskega v Bukarešto piše mo I skovska »Pravda«, -da bedo razmera r Rumuniji sedaj »uredili« hitro in s trdo roko. Rumunija je še vednö vojaški baza ter Moskva tam ne bo trpela nikake »fašistične« vlade, enako kakor v nobeni drugI evropski deželL ' Bedna hinavščina britanskega časooisja ženeva^ i. marca. Kdaj bo britansko časopisje končno opustilo »bedno hinavščf. nc.r tej prenehalo s svojim zlaganLm p-', ročanjem. iz dežel, ki ao zasedena po sovjetskih četah?, se vprašuje konzervativni poslancc spolnje zbornice major Guy Loyd v nefcem članku v »Weekly Review«. Resnica, take 'zvaja nadalk*. d«i. je piišla z rdečimi četami v deželo tudi »mentfiTMe-ta srpa in kladiva« ter komunistična, «reff potita, se ne da več dalje prikrivat;. Vse te dežele niso bile osvofcoleiy., niarve/'-zasužnjene. Skrbno pripravJii-n na&'t. j-». staviti povsod tam boijiaviiiCfl» vlad'', k mor pride jc 'sovjetske čete, se Izvaja sedaj-z viao grozoa-itestjo, Jci, so Jo brltanaik^mu. narodu namerno zamolčali. i i Padec izdajalca P.idescova vlada je odstopila Stockholm, 1. marca. Kakor javite agencija Tass iz Bukarešta, te odnU^f, 'zin-jateka, Radcsoova vlala. Kralj j« •sprejel ter se pričel pcevsto-vatl o BMtftvi nove vlade. »Svenska Dagbl?/4et« Rumun'cji. d« bo vlada »nercTndei vodstvom .komuni) ladji RunVunii» aamah kriz, ki so eprotptvlh med k-.mun^tlčn-• cndkratiSso iroBito .51 meščanskim.! «iran. kaml. V vsej držrH se neprestan^ dc-saj»« jo krrrvt spcpflds mel kn>rim| »fitsva «možica odstop sedanje RndeSrtv» vlade ter :meno\Tinjc nove vlado narodnodemo-kratične fronte. pretite vseh časov B*rUn_ 1. marca. Največjo prevtJJO 9 po naivnim denarjem v vseh čašik, kj zepet enkrat označuje to vojno ket pevsete" ii r.-f.-. -.: •• je priznal .prea javnostjo ameriški fjaančni minister MCTKeathair. M:rg( n*.bjuj ^ nam^-eč izjavil v Waahing-t au, da Ziruieo» države niti n^ mislijo na to, da -b; zamerjile cku.p«ei>'k; d«=-nar. k.', «o ga Asj; oameričani v deželadi, ki : . j'h 2£.'sed:«. V Zrruženih drSavah s:.-natiskal: ogromne koli.Jine te »invazijske v al:r " s. P?.e: -vpadom, v Svrcp^-«^ A.n amrriiani sveti zartrjevail1, da okupa-cijsfi?: dlenar kasneje zamen iali. S*»<>„< na tc* M'>:srenthau e pravo SUšovsko neši*m»» gostjo zanika. Toda to še ni dovoli Izjavil Je nSLmrpft nadalje1: Ce bi vlada zasedenih dežat diznie zahtevr.ti povm^M i:"x»ila. p-^rn bi Združena držftve imrtlza- hteve za pcvTaCJlo zase.-thenJh atroškov. Sedaj se je zenefc «Jkrat povs^r-.i jasno pokazalo, da hočejo An^aT^eričanl .'t^no izropati naro.le, ki ro th„ kot tKÖip, bodili. Nn. vsak način hofsj^ wre3itl čljo. pri čem,er »».skušajo n-s mr-nj «»'1*1.«»'-.o-ij-^o ur Mba asnkoij yrati «am, Id ktitjo'4ovvm in teptajo vsaxo pravilu ctlk<> in fitniw, A vezniki naj ne upoštevajo nesramnih feej. garskih zahtev, da bi J!h smatrali M SO-borce združenih narodov. Visoke angioameriške izgube ota Roeri Razširjenje sovražnikovega napadalnega bojišča med reko Roer Kil spodnjim Renom. — Nemški pr*£&apa& K«f#rl v &*mM$% Rffi^hfjfti, 7ff. > javite 1rr ir, Mbptr^s. js i^jjtk-i daljfvsla v p(*m46*je% y Quip^H ž&M* venia & &? n^piU B*M-'fp4i YQjM slušb» V 9Rk->i«<>•. v i» rr^o *aplatenjj? göftQ p^.M^sštf mt-Ah Dritmnvm^vUU, ja ftio 'k-ifa* ö-.^tu eija, fteutef, §§ m** ponwe m 40 m» tibvm sgfiet^ merije. mi «ejwa? ^n&n »telile«* i#ä*ättih ffršiii.' ** >-<--Aiwtardam, 2Ä, fai90jn)9 V Jfl.lt! g-^da r^ij; Jih omstum- k9t nifmr v pokvari j» »ajjmeru nrk^ n«?*-^. r Kakor je rzHm »ta^ov »rot! «Jdepem glede Poljem ge med nlta ußravWeseaU. brez mlfo. Je izrečena pefovte« ^ % roke aemlJBJka kttems^e BeciTa, 2S. febr. Dev^nnaSaW^rsi med spodnjim Reoora tn Mšomv ter ndxjyt šestdnevni spopaffi ab Roeri so zahtevali Ott AngtoamerHasov la visoke izgube. Ob Roeri; pa tud) ot> spodnjem Remi Je razširil sovražnik svoje napaJdatao botišče ter poglobil sva je prejšnjega dne izvršene vdore. Na obeh odsekih pa je naletel na zagrizen odpor. Oprti na pripravljene podporne postojanke. so napravili nemški okločnlkl in napadalni topovi na žariščih ponovne protinapade. Razbremenili ao nemške, žilavo vztrajajoče grenadirje ter preprečili z uničenjem nad 100 oklopnikov prodor, ki ga je sovražnik skušal doseči z vsemi sredstvi! Žal. niso mogli preprečiti večjih napredovan j 8r-vemoameričanov med Roero in jrffcom. Med spodnjim Renom in Manv> so pritiskali Britanci in Kanadčani predvsem ob obeh straneh križišča tldem še dalje na jugovzhod proti železnici .Goch-Xanten. Po ka-k h treh kilometrih napredovanj so je napad ustavil še pred zapadnim robom tako zvanega Hochwalds Napadi pri. Halkarju In severno od tega kraja so prinesli na« sprofcoifci nekaj nepomembnih nanredr,i.-anj v močvirnatem ozemlju južno od rfpodr.jega Rena. Glavni sovražnikov pritisk je sledil m»*a Brkeleoaom in Dtireaom. Sf vomoamer ; ao napadli tu z močnimi oklonnfškln;'. sliHr mi vzdc-lž velikih oest.. ki vodijo proti vrh-v du in severovrfiodi». Iz Erkelenz* .*> ud!'.rf-le sovražnikove konice nn. področje sjlj« > in jugozapadno od ? Tünehea-G!a!»Ä-?hk. Severovzhodno od JlHicha so dewglo doiir • ke Erft na širini kakih ooern. Km. • vzhodna od Dürena ao se boji. pri EV.-^-.-f j in Slndorfu približali Erftu. V popo''Janskih in večernih urah eo .napravile o?mske ^ te \ protinapade proti pn:-(lnj!m e-.vrrjtnllcftvlrn oklopnHkjm Klinom ter so takv cnvgočlla izgradnjo in zasedbo rv>vih zapornih postojank. V ICfelu so nemški protiukrep' zau.tia-vili sovražnikove pol-retc, Ob srsdnjam Prü-ma 90 vzdržali nemški p^žali vzhodne od Waxweilerja močne sovražnikove oklopnl-ške sunke. Severno od Blthurga ee je m o. j; gel sovražnik Ie malo rpzvltl. Pnč pa pc, vdrle sovražnikove sile z juga v BJtburr. Tu in dalje južno se vrše ob eaatl Bitburr-Trier trdi boji. Tudi ob spodnji Saari is bilo sovražnikovo napredovanje majhne, vshe'?« no od Saarbursra je oefzkušal nasprotnik razširiti svoj vaor v cestno dolino pri Cer-fu. V težkih bunkersklh bojih preprečile nemške čete aovrnžnlktl večje uspehe fer mu zadale zlasti zanpino od Cerfa pri Drči-kopfu težke izgube*, Boji ob »rednji Qaw so imeli kakor prejšnjega dne fe krajeven pomen. Ajneciil»|rfta!4e A wytihah «a ejaaAi Lizbone, 26. febr. Da 6'c 60 pr'siojne se. vemoameribis mesta trdoviatno molCali o [z-gubah na moštvu in grad>vu, ki ec» jiih utrpeli Anv&r'ösnä med namäco protlcfenzivo ns z*> padu, k:, jo pričela 16. «fecembsa is bfla m9* stavijetna sd.e v drqfeai tedna jaaoarija. Kom* 6m j« veodtt fitteeob. dcM v vwNtiingt^ykem vojfftm priznati v javnem govoru v Ctevv'-SR&i, ^a tu p^csic blifec v Aidwih nsühtiik- k- jih jo k^lajkoU «irpela feAmt ttv^fott nmeriška. vojna v «r^ «g-^vina. Ta ft-rimiiacija jf nakt»!ö v iavah n* m am^minjes k' javno.-* ni b'l® na j^ntm , In I). j^MFjfew* uirpvK .55.400 mu^, \ t-cya jfs, jrk\>w 809» pečmi, tejy je & W h'ltf ijK'^' vrtifKga gnuiiva išvp« Tihe izgube a»erllke|ft kisl^ivft b<»rn, i. m»r«Jft, tTrfidna Sv^S^ft ^p^ii-f javlja. jc Rjf>rel pristati, v fl^iüiüHdf.^. en amf-rišlU fifRi dr«jji ßfi Aiten- vhalnu, pet bombnikov pn jPur^^if.j n: rk n?k<»m druaer». meetii ša 4va uMsJj^ii tuneriška bombnika. f4 11 ii ! ji mm Tiko sc fcorijo angloameriški letalski razbojniki V sredo v opoldanskih urah eo se nenadoma pojavili nad Ljubljano sovražni lovski bombniki v nizkem poletu. Po bežnem obstreljevanju; so se obrnili proti periferiji Prav tedaj je vozil z Dolenjske sanitetni avto nekaj težkih bolnikov in ranjencev v ljubljansko bctoiteice Kljub dobro vidnim zpakoin Rdečega križa so letaia napadla avto z ognjem lz strojnic.. Avto je bil r, hipu v plamenih, nekaterim ranjenčem se je Se posrečil v zadnjem trenutku beg iz avtomobila, toda .v aytu^sta ostala dva težka rrmJrnM) nfl katerih je. bii eden nezavesten, drugi pa je imel prestreljeni obe nogi. Oba sta v atomobllu živa zgorela. Pooj&v-ijwao, da je 'Imel avto na.vseh straneh in tudi na strehf velika in jasno vidna znamenja Rdečega križa. Letela so se nato obrnila proti Dolenjski, kjer so napadla ßt. Vid pri Stični in Stično samo. Na Stično je padlo okoli pet bomb, po večini na polje, zadet pa je bil tud: znani stiški samostan, in je btfo porušeno krilo, kjer je imel svojo sobo opat samostana. Težko ranjen je-bil neki samostanski brat, ki mu je bomba odtrgala roko. Cisteroijanski samostan ln sanitetni avto Rdečega križa — to sta v resnici dva Izrazito »vojaška ciljae, o kadrih neprestano tako hinavsko govore angloameriška poročila. KroftMka • 24. odllkovanec c brUjanti. Führer je podelil generalu nemške vojske von Man-taufflu hrastov list z meči in briljanti kot 24. pripadniku nemške oborožene sile. • Mussolini pri ranjencih. Iz Benetk po-föttöo, da je predsednik italijanske republikanske fašistične vlade Mussolini pred nekaj dnevi obiskal lazaret, v katerem leži več sto ranjencev. Ranjeni rojaki so se zbrali v dvorani, kjer je imel Mussolini nanje kratek nagovor v nemškem jeziku. • Dr. Conti * Danxtgu? Nemški minister sa zdravstvo je prispel pred nekaj dnevi vvDanzig. Njegov obisk je veljali vprašanjem razdeljevanja zdravil, oskrbe za bolnike in vprašanjem splošnega zdravstvenega pomena na tem-področju. * Uničevalci kulture. Pri bombnem nn-padu na Dunaj v sredo 21. februarja je bila po poročilu »N. W. Tagblattac poškodovana univerza, magistrat, Toskanska palača ter mnogo drugih stavb na Ringu in Schwarzbergovem trgu. Zadeta je bila tudi neka bolnišnica v 15. okraju. * »Völkischer Beobachter«, dunajska izdaja, izhaja od četrtka 22. februarja v spremenjeni obliki la razlogov tehničnega značaja, kakor sporoča uredništvo na naslovni strani. * Ustavljeni Italijanski listi. Tudi v Rimu je ustavilo 5 največjih italijanskih dnevnikov svoje Izhajanje do 31. marca.- Vfcrok je isti kakor v drugih zasedenih italijanskih mestih: pomanjkanje papirja^ i » Epidemija ko« se je pojavila v Kampa-niji, v Neaplju, Palermu, Beneventu ln Ave-ilnu v Italiji. IZ LJUBLJANE ur— Nora grobova. D otrpel je magistrata! uradnik v pokoju g. Mirko ¥tčič. Pogreb bo v petek ob pol fe zjutraj izpredJkapele sv. Andreja na Žalah,' na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 82 leti je zapustil svojce posestnik v.Ivaajem aeiu gogp. Fr. Puntar. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v soboto iz hiše žalost! na domače pp-kopaltiče. — Pokojnima nal bo ohranjen bis,« spomin, žalujočim ostalim izrekamo naša iskreno sožalje. u— Trije odlični eolkitl bodo delovali na prihodnjem simfoničnem koncertu, ki bo v torek «. t m. ob 19. v veliki uniooaakl dvorani. Doma&ma umetnikoma sopran'stkl Valeriji Heybai ovt ln pianist» prot Antonu Trostu se pridruži to pot na naših koncertnih deskah tenorist dr. Julij Pöltzer, pevcc velikega formata. 2e samo njihov nastop nain jamči za reshISen umetniški užitek koncertnega večera-, sa katerem bo nastopil tudi orkester 90 članov, katere je zbral v umetniško celoto dirigent podpolkovnik Ferdo Herzog. Opozarjamo, da' bo orkester ižvajal samostojno Eravničarjevo Slovensko § lesno burlesko ln čajkovskega znamenito L simfonijo, spremljal pa soliste prt njihovih nastopih, v delih Riefearda Straussa, Wagnerja.in Griega. Koncertu» vrši na korist Socialne pomoči in se pfepiačUa v ta namen, hvaležno sprejemajo. Predprodaja ae bo začela danes ob 8. uri zjutraj v Knjigami Glasbene Matice. u— Prve zaplate kopne remije ee pojav* IJajo v okolici po vrtovih.In po polju. Son-©e naglo toni snežno odejo, ki se je znižala že na prav "tanko plast ce bo trajalo seda* nje lepo vreme še nekaj dni, bo sneg docela, ekcpnel. Prebujanje narave naznanjajo te-loh, zvonček in trobentica> živahno pa Je tudi po drevju in grmovju, kjer al prete. gpje premrle ude pernata družina naših ptic, ki že uglašuje svoje p€»ske strune. Sonca se zelo veselijo tudi -hvi&Janl. V popoldanskih urah se po širokih sončnih ulicah prav pridno martinčijo. Nekateri gredo Že na sprehode v okolico, ki pa nI posebno vabljiva, ker ceste in hodniki še niso povsod suhi. u— Pomladnega cvetja je vedno več naprodaj ob trimostju, kjer imajo okoličanke določen prostor za prodajo cvetja. Največ je vrbovih mačic in teloha, pa tudi zvončki ae že dobe. Kljub temu, da smo imeli minulo zimo izredno debelo snežno plast, je narava, kakor vsako leto, ob določenem času poslala svoje pomladne znanilce. V mirnem času smo imeli prvega pomladnega cvetja po navadi več na izbiro, zlasti še ob tako lepih sončnih dneh kakor so* bili ml« nult Ko pa bomo spet obiskovali okoliške Mribe, bo tudi v tem pogledu bolje. u— Nesreče. Jožica Skok, 35 letna žena monterja iz Ljubljane, je padla s kolesa ie si zlomila desnico. 18 letni študent Janez Remlc iz Ljubljane se je vsekal v desnico, fajda, Goloblč, 4 letna hčerka delavca Is Po* se je s kropom oparila po nogah, 38-i Vladimir Lampič iz Ljubljane se Je pri sekanju drv vsekal v desno nogo. Vik-tor Svetek, 36 letni miz»* iz LJrubHane, «# je na cirkularkl vžagal v levico. 43 letnemu dfelavcu eLopoldu Savli ju iz Ljubljanete pri delu transmisijski jermen poškodoval nieo. — V ljubljanski splošni bolnišnici §9 ponesrečencem nudili zdravniško pomoč, u— Tečaj o negi ia prebrani dojenčka» ee pfiif* dne J. marca, t. 1. ob 16. uri n» o&tdku f* atreno saJčito mattr ia -otrok higrjenikee* v IJubljinai KDečji ia materinski dom, Df*č2&a« za velikodušno daril« r MÖ--«aBjah. u— Zb Joieforo In veliko aoč ft Mfcpie lep* baxvutt fotografija. Foto »Jmtit, lz Novega merta Zopet bombni napad na Novo mesto, Komaj so se meščani nekoliko pomirili od zadnjega bombardiranja, že so v sredo p§« poldne priletela fcnmiisietilftna letala nadtei* ko preizkušeno prebivalstvo in jele rope* tati letalske strojnice ter padati bombs, Nizko so štirje dvomotornlkl prileteli m4 mesto, zapela je strojnica, takoj nato pa s® začele padati bombe. Zadet je bil novi trakt šmihelskega samostana, zažgan župnlškt pod, poškodovana stavba meščanske Šole is gimnazije In zažgana neka baraka e senom, Kot žrtev napada je bil težje ranjen na ao» §1 dsesakasase Kolenc. Večja je materialna , koda. Ljudje so ae "vedli disciplinirano, Opozarjamo ponovno starše, nal strogo prs» povedo svojim otrokom pobirat! letalske lz» strelke. Nič se ne ve, kje še tiči" nevarnost Kesanje bo prepozno, ko bodo tu ncpotrgfe» ne ^žrtve ^lahkomiselne radovednosti li »ls»i j Sonce uveljevlja mfr tm& prejšnji bi imeli veselje do vrtnar-»ttva, javijo na obe vrtnariji. Ker Je sečivje za prehrano prebivalstva eden izmed zelo važnih -faktorjev, naj bi tudi oblastv* sto-rttaorse,-.da na bodo vrtnarji octalf delovnih močii S Koroškega Dolžnost pomagati; bližnjemu.: Gauleiter za Koroško dr. Rainer je objavil poziv vsem lastnikom prevoznih sredstev, zlasti motorni hI vozili naj v sedanji prometni stiski izrabijo vsak razpoložljiv prostor v svojih voiUh s tem, da sprejmeo aanacodnjakepo«? sod V vozilo. Posebno pozornost zaslužijo pri tem ranjenci, starejše osebe ter matere s otroki. Vožnje nsj.ae-omejujejo smho z» najnujnejše primere, ki so v zvezi z.vorjao. Potniki, ki želijo «topiti v vozilo, bodo da* j ali znake z-roko. Ta, odredba velja teko za osebne kakor za prevozen avtomobile. Motorizirana vozila, pravi- razglas na. konca, danes 17 o-ernr pjeetiva.:: C2ix*e»_ piižml. Red Sobota. Nedelia, 4. raarca, ob- rT'jO crssBska: yreea«er:a: rygr jualic-a. Red Premieislti. • V. Para»: »San pe*m«. Dra®aeiSekerezada«. — Ska saita. Osebe: Orietiuliki sulcaa . Pogača:, Njego»a s oprema - Japijen, Šeherezada, suli-ja! - Brawirfrir ev». Njen Ij-ubAnec . M. KiiAos. — Sodedaie y«s. kaleBt. ; 2bor. — DirigsnC: A. Neffa-t. — Reiiser Li kocpcgrjf: P. Golavin. Scena.: ing. iE. Frani. — Kostumi: .J. ViifiMOtva. B. Shaw: »Pygaaalion«. Ka-^edila » p«ti1i dcjajij.D.. V txm delu je upocabil 5haw iatiini ciciti* o Pyg-malionu, ki se zafjubi v svoj-o lastn.o stvaritev, k:p rr?lqpe Galileje. Avto? je oblikoval motiv po sv o-s . ia ga prenesel v todobiv» življenje. Z njemj lasmira ostrim kriti čnia iuuo.-n ie hamorj«« f rikiauje eksperiment jezikoslovca prof. Hipginsa, ki vzgoji dekle » . c «če v kulrivirano damo. Delo je zreiiral Vladitair Skrbinitc, ki b« igral tudi g^xvaa vlogo. Izvodi Gledalilkega koledarčka za 194S, ki bt event. ostali neprodani, fcoJo interesentom na razp-^apo trni dan Žrebanja v nedelj» 4. marca pri bUgajffli v,f Operi od 9. )em Cttv. po bombnih napadih. Zupan je pouidar-f jal. da i« v Tata več «stanov, ki pomiS««'» pa- laskih aapcdib prizadetemu prebivate tru. kljub se™ pa je poCebno oaftovati le poseben odbor, ki se bj bari s perečimi nalogami. Po vzoru akcij za tubetkcJ&cne. bolnike ae bodk> uvedli tudi posebni nabirali dbr.i , za prizadeto prtbrralstro po borribnih na-xJih. Žrebanje posojila it leta 1916. V četrtek 1. marca je bilo |r prostorih trialkega magistrata 29. ire-bifii« pcnojit* triaJke m«»« občme is leta! Delitev jajc. PotroJniki v Trstu «o prejeli za Mesec * februar po eno jzjce na osebo. Cena. jaicu je bi'a. 16 lir. Smrt ttttefSt padca. -Na kinmškem oddelku tržsflke botoišniee je umrl Martin fike-rk " iz Trsta, stanujoč v Gozzj 5. Mo® je oe-UnMaio -padel' ter se občutno -ptoSkodovai aa levi'; strani 4tf*ota. Prometni ne*Ve6a se Je primerila namu «wantoiidhi, ki je vozil iiz Kflfrra pn Trs&i. Na nekem, ovinku je avtsmobčl zadal visok zid. Ranjenih Jš Me. d^^et oseb, ki so se peljalo prot» Trstu. Dev -to-rlco so morajl odpeljati w bolnišnico. Med njimi so ta»«: Marij Slllič, Marija Nik- iaj, m Roza Pav'iÄ. Iz Gorice Sedemdesetletnica zaslužnega glasbenika. V Gorici je obhajal te dni sedemdesetletnico rojstva neutrudni delavec na glasbenem polju skladatelj g. Emil KomeL Jubilant je orejel ob tej priliki nešteto čestitk od svojih učencev, pevcev, prijateljev in znance^ prav posebno iskreno pa mu je čestital cerkveni pevski zbor goriškega Travnika. Delovanje Ljudske univerze. Pred dnevi je predaval na Ljudski univerzi v Goricj^ urednik »Goriškega lista« dr. Milan Komar, o dr. Antonu Manniču. Razvil je siiko iiv-. lienja, dela in mišljenja dr. Mahniča ter povedal o njegovi osebnosti marsikaj novega in zanimivega. Občinstvo je sledilo predavateljevim izvajanjem z vidnim zanimanjem. Naslednje predavanje bo imel g. Jože Sorlr. Govoril bo o zgodovini šahovske igre. V Ajdovščini 30 nedayno uprizorili pravljično rgrq »Jurček«, kateri «> sledili šta^t in mladi poslušalci z velikim zanimanjem.. fnpanarvo goqlfat občine je objavilo sazsarn ulk ia oesr, kjer ao« prebivalstvu M razpolago vodnjaki za primer, da bi .norel vodbvod prekiniti «roje normal«« ofcaacowaeje. Obenem prebivalstvu priporota. naj vk< uporablja- kolikor mogoče 4te Ij^h-ljaarko pokrajino, je kazoo«^ brtrske nrajatre: 1. Gja. da Aleksandra, stanujočega na Kongresnem trgu It. 6. 2. Potto&uka VtfKja stanujo(cga v Igriški ulici St. 2. 3. Rej»* Viktorja, sUnujočeg» r Dobrilov? ulici St. 22, 4. D-rrčeci Ivam. (tanujoffgc ▼ Skofii ulici it. 6. J. Hafefcbta Leopolda, «anujoc^ga v Hub »krvi ulici 7. 6. PliveWa Mateja, etanrujočega » Prejemov» uJici 15 en 7. R:Vi~« Staneta, atanurof^ga na Rhnski cesd If. 21 uradi sestave maksimalnega cenika a- frizersko «brt, ne da ii ga predloiSi pred upotabs kcm«jiriu za cersc v oiiobrirer in zaradi pretrika raaksinja^nrgi cenika za brivske in frizeiskt obrate, ker so tcek> raiiii ta cenik zx frizerska dela i» zaračunavali tudi več kot )0% nad odobreno ceno ia siccr: Gjuls Aleksandra na 3000 lir deaarae kazni ia n« bioo ▼ iznosu 500 iir, oictli M nüut $$l K)00 to deoMM kmU J* KQ St ftk&bli* Kako so komponiraE veliki mojstri »Povej inž, kje iiviš in povem td, kako čromponira!« Ta izrek dobimo v spisih Roberta Schumanns. In. res je! Okolica ima velik vpliv na skladateljevo vstvarJanje. Medtem, ko eden čuje najlepše melodije v gozdni tišini, je drugemu: potrebna pobuda bučnega mestnega življenja. Tako je n. pr. Beethoven napisal najveličastnejša dela na svojih popoldanskih blodnjah. Niti toča, niti sneg ali dež ni zadržalo mojstra' doma. S seboj je vedno nosil notno knjižico, v katero Je zapisoval svoje muz iskalne misli, katere pa so bile za nepoklicane nerazumljive. Tudi. K. Maria v. Weber je našel na samotnih «sprehodih motive za svojo »Euryantho«. Krasno prircdo je ljubil tudi A. Brückner. Id je najraje komponi-rail v kakem gozdnem zatišju Drugi so zopet skladali doma pri klavirju Ko je še vse spalo, je Richard Wagner spisal svojega.1 »Tannhäu-cerja«. Večkrat je dejal: »Eno dopoldne brez dela mi je kot dan v peltlu.« Širša' publika je mnenja, da skladatelji delajo pretežno ponoči. To pa ne drži. Hayde je delal že zgodaj zjutraj in tudi Schubert, kj je najraje pri delu ležal v postelji in ga, ni motilo, če so prijatelji okoli njega delali trušč. Mozart je fc.il tudi neobčutljiv za hrup, raje narobe. »Nad menoj je violinist, pod menoj tudi eden. poleg mene uči učitelj petja, a zadaj igra oboist. To je nekaj veselega, to dajo misli.« Zato pa je Wagner zahteval .pri delu največji mir. Pogosto pa je delal ponoči Chopin, nikoli pa ne v ponedeljek in petek, ki sta veljala zanj kot nesrečna. Ko so vprašali Rossinija, kdaj je treba delati, je rekel: »Čakajte do predvečera nastopa. Nič bolj ne bodri duha, kot silna potreba, prisotnost kopisiova in bes im-presarija.« S podobno brzino je nastala tudi uvertura opore »Don Juan«, ki jo je Mozart napisal v eni noči. Zvečer je rekel svoji ženi, naj mu skuha čaja, ker bo polnoči delal. 2ena mu je delala družbo in pripovedovala pravljico o Aladinovi svetilki in druge pravljice. Vendar pa je. postal zaspan .in legei za eno uro. 2ena pa ga je pustila spati dve uri t. j. do 5. ure. Ob sedmih je bil naročen, kop ist in zvečer je bila uvertura dovršena. Zanimiv je postanek znamente 8chubertove »Podoknice«. Mojster je bil v veseli družbi v nekem vrtnem lokalu. V roke mu pride knjiga in kazaje neko pesmic» reče: »Na umu imam lepo melodijo. Skoda, da nimam notnega papirja.« Prijatelj pograbi' jedilni list in na zadnji strani Izpolni s črtavjem. V hru-šču padajočih kegljev in krogel na kegljišču je nastala njegova »Ständchen«. Posrečeno je rešila situacijo žena Johana Straussa. V glavo mu je šinila' lepa plesna melodija, katero je »KraTij valčkov« napisal na stotak, ki mu ga je ponudila žena. Pozneje, ko je zbolel, mu je zdravnik prepovedal vsako delo. Vzeli so mu ves notni papir. Na svojih sprehodih pa je bolnik pisal — na svoje manšete. Beethoven med delom ni mislil na jed in p jaöo. Večkrat so zvečer videli nedotaknjen zajtrk in kosilo- na njegovi mizi. Podobno tudi Hugo Wolf, ki je v 3 mesecih skomponiral 44 Mörjfcovih pesmi, in pri tem čisto pozabljal na jed. Na to pa je sledilo 5 mesecev popolne neplodnosti Ko je Saint-Saens bežal pred pariško zimo v Alžir, je delal neumorno najrajši' v sami srajci pred odprtim oknom. Originalen je bil pri delu Adam. Ko se je dobro najedel, je legel na divan ter se pokrili na debelo, kljub poletni vročini, na nogah pa mu je -čepela priljubljena mačka. Kdor je hotel govoriti z Meyerburom, je morili priti ob lepem vremenu, ker nikoli ni bil avtor »Afrjkanke« bolj razpoložen za delo. kot tedaj, kadar je besnela burja in je dež pljuskal v okno. Nekaterim je zopet dobra pijača dala inspiracijo. Gluck je okrasil svoj klavir s steklenicami šampanjca predno je začel pisati. Rossini je moral pri vodi in makaronih komponi-rati uverturo za svojega »Otela«. Trmastega- skladatelja je dal namreč ravnatelj zapreti. Sele, ko je dovršil partituro, je smeti. Iz sobe. Mnogo lepih skladb je na- i stalo pri jahanju Auber je bil namreč j strasten jezdec. Slavčkovo petje pa je da- i lo Verdiju marsikateri lirični motiv. • Ko je Berlioz prišel v Budimpešto, tfnu ja prišla na misel melodija za kmet-ski ples v »Faustu«. Podi cestno svetiljko je hitro skiciral to kompozicijo. Mozartu se je neredko zgodilo, da je pri biljardu eli kegljanju pograbil za notni papir ih napisal kako lepo melodijo. Halevyja, komponista »Zidovke« je včasih fantazija pustila na cedilu Tedaj je pristavil na ogenj lonec vode. Monotono brbotanje vrele vode mu je vrnilo fantazijo in ura dalo nove misli Rossini je delal, ko so ga -mamili lovor-jevi venci in veliki honorarji:. S 37 leti. ko je dovršil mojstrsko delo »Viljem Teli« je šet v pokoj. V nadaljnjih 40 let ih ni skoro nič več napisal Ko mu je nekr založnik ponuidjl za novo opero 100.000 frankov je odgovoril: »Za slavo ne nisem več, a denarja imam dovolj.« Drugače pa Verdi Blizu osemdesetih let je napisal opero »Falstaff«. Značilno je, da so mnogi mojstri napisali najboljša dela v bolezni. Beethovnova deveta simfonija, Missa Solemnis, klavirska sonata op. 106 in še mnoga druga dela- so nastala v času, ko je Beethoven zelo trpel vsled bolezni. Mozart je spisal svoj »Requiem« na smrtni postelji. Chopin je umirajoč napisal znamenito posmrtno koračnico. Če premotrimo, koliko so nekateri mojstri zložili, se čudimo, kako sa mogli v tako kratkem času toliko napisati. Czemy je napisal okoli 1000 del, Schubert, poleg drugih del, še 600 pesmi, Haydn ima čez 118 simfonij, Liszt pa celo 1233 del! Največ »opusov« ima Franc Abt, ki je v 66 let'ih svojega življenja izdelal 2610 del! Največji komponist vseh čascv Ludvik van Beethoven je živel 57 let (1770—1827) in dovršil 439 dei Na prvi pogled je to malo z ozirem na druge mojstre. A vedeti moramo, da' so to po večini velika orkestralna dela, ikš so zahtevala mnogo časa. Razen tega Beethoven ni vstvarjal tako hitro kot n p.'. Mozart. On je>delal zelo počasi in je pri delu stalno sebe kritiziral in popravljati. iZoto imajo njegova dela največjo notranjo vrednost in njihova veličina in lepota ne bo nikoli izgubila svojega sijaja. Njegovi glasoviti peta in deveta simfonija ter veličastna »Missa Solemnis« bodo vedno sijale v cerstvu glasbe kot nekaj, kar je bilo in bo nenadkriljivo in čemur se morajo navadni smrtniki diviti z največjim spoštovanjem. Zrno «to zri»• •. Naža Nožžca čita v nekem listu goepo-dünißfco nasvmie, odkimava z glavo in napmja šobo. *Tu nekdo treLc, pravi, »da zadaiturjle za p dkuiitftv premoga prgidčc trsk aii uda obrcio«ijaje belgijske tinfnoe. — Niča. «saj., bi bila bowa izvozna in uvoau luki zi Svioo. Med Jvicarsi«;- in fraacocke vlado so v tek.» pcasSuoja, na pedUagl kateri»; oai tč dc«>:iä äwca sa p-.'oLne; s prekvin-o.iskiwi dtžedaai ea «aspoisg» luk» v Njci. Lani je 5»äca do -zasedbe Fraeciia s porabljala lulke naprava v Marte:ri!cu is v Scttea. fe prej p* te je proteza» posluievaJa lake v Cawi. = Značilno poročilo švicarske Narodne- banke. Kakor poročajo iz Curlha, je 6vicarsüC ob;ck bankovcev lani ob koncu leta dosegel nov maksimum, kar poudarja tudi letno poročilo banko. Obtok, je narasel na 3550 milijonov frankov, flo je za pol milijarde več kakor pred onim letota. Povišanje utemeljuje poročilo % rtKtočimi potrebami denarnega prometa, v snatnl meri pa je povečanje obtoka povaročiio tradi tesavriranje tiUv narja. V lanskem letu je ostala nakupne cena novčanične banke za zlato nespremenjena, (4650.3 franka aa kilogram č litega zlata). Zlata ln devizna rezerva se je povfčala t& 415 milijonov, potem ko Je 2e ,v letu 1943 narasla aa 600* mili- jonov. švicarski vojni državni Izdatki sc do kon- POTRATA VCS Srečen: ca leta 1944 dosegli 72 milijarde frankov; od tega je Švica krila z davki le slabih 30%, nam- »/z vsakliicr.jc rabe ven tO, do gospodinje reč 2.1 milijarde frankov. Štiri milijarde je krila nerekito novnrečn» 250 e fr*k rr oodkinitev zveza cd p-ičetka vojne z 21 posojUi, združenimi ' . VT^ ,^ g . , , . fT , ,1' v 10 emisijah. Vrhu tega je bilo v tem času iz- 1 zaao;ca Jift pr> 100 g/ moj dobiček: 150 g. danih za 1 milijardo frankov zakladnlh bonov. Pc-ročilo banke- navaja v avojera. gospodarskem pregledu, dr. se ni uresničilo upanje gotovih krogov, cia bo anclo-amerj&ka zasedba P^ar.cljo prinesla. pcžlvljcnje blayc-vnegti prometa s Inozemstvom. Zgodilo se je ravno nespretno ln je oskrba Švice f- surovinami ln drugim blagom nazadovala v tako katastrofalnem obsegu, da so se morala podjetja zateči i skrajšanju delovnega časa. = Novo znižanje obrokov v Švici. Svlca že skoraj leto dni ni dobila nobenih živil lz prekomor-sklh dežel ia troži v znatni meri rezerve. Po zasedbi Francije od strani zaveznikov so fivlcarjl upr.il, da Jim bo zopet omogočen tranzit preko Francije do portugalskih luk ln da bodo lahko po tej poti dobivali živila in surovine. Čeprav so v Lizboni nakopičene že velike količine živil, uvoženih is prekomorskih dežel sa Švico, ne morejo teh živil prepeljati v Švico. Glede na občutno skrčenje rezerv živil te Je moral švicarski zvezni svet odločiti za ponovno zmanjšanje obrokov nekaterih žirll. Tako bo s 1. maršem znižan obrok kruha za 10'.; na 225 g dnevno. 4e ta nnižan Obrok bodo lahko obdržali lei tako, da bodo krui-nl moki primešali krompirjevo moko. Bati pa se je. da bo zmanjkalo tudi krompirjeve moke. Potem je verjetno, da bo obrok v aprilu nadalje zmanjšan. Vrhu tega bo s 1. marcem znižan oto-ro masti za 100 g ln tudi obrok mesa za 100 g. Tako bo odslej znaSal normalni obrok maSčob mesečno 450 g. obrok mesa pa 900 g. V marcu bo vrhu tega odpadla dodelitev fižola in graha. = Spooija gnadi velik» Irerilo norih ladij. Po žpan-sktft uridr.iii podafkjfa je bilo '«b- koncu hr^keg^ leta v ipoajJci-h lffdfiedciaicab v gradnji 192 ladij z 276.000 brutto re-jferak'saii tcoitai. Vrednoet tefc ladij bo majala 1.5 tcilijfltjc pezet. Med urugiaj gradijo seden» UakvMsfcih ladij c 67.000 brutts rqgisrrskiai tMic.. c Zastoj ivedakeg* pomorskega prometa z iaosem-*»ora. Ladijski promet iv^dsk:h luk s :aoaerj!v-je v januarju a»di'!i« »bčutno aaizadovsl. Toc.aia prispelih ladij Ije znaJaia brnvaj 190.000 tor. (lan; 675 t-isoč), ite-naia ladij, ii so «dplule, pa je padla ai 175.000 «00 (lani 6)6.00)« Itilhki promet z -aozer*-stvom je torej v ijama»i>;u padel aa e«c» treetjine !aa-tkepa obsega. Vrr je rrodwsan» posledica ruzadevania laidij-skega proimota * Sealij«. Izgubljena je bila 28. IL 1.1. med 7.—10. uro dopoldne na cesti Vrhnika—Ljubljana aktovka a Čevlji la vrtnimi dokumenti. Najditelja vljudno prewim, da vrne proti visoki nagradi v upravi Jutra. VLjubljeen} je 25.000 gospodinjstev; vseka podkuri vSi.ki dan vsaj dvakrat. Moj dnevni dobiček znass 7J tone di 15 m* drv (m3 drv tehta 500 kg). V enem letu sem bogptaS, ii.} picmcrem 5.400 m3 drv eli v denarju izražene: 2J00.000 lir. Za danes dovolj — na svidenje v nedeljoU Bcj" POTRATI! SPORT RAZPIS tekmovanja v slalomu z» prvenstvo Ljubljane 2šK HHermes razpisuje za nedeijo dne 4. t m. s pričetkom ob 15. smučarsko tekmovanje za, prvenstvo Ljubljane v slalomu za gospode, dame tn mladino. Tekmovanje bo izvedeno ob Vodnikovi ceatl v Šiški na ja.si za Krekovo gospodinjsko šolo. Prireditve se lahko udeleže bivši verificirani kakor tudi vsi neverificlrani smučarji. Prijave s prijavnlno, ki znaša 10 lir za tekmovalca, ae sprejemajo do sobote 3. t. m., ob 18. v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5 pri zastopniku 2ŠK Hermesa, vsak dan od 14. do 20. Proga bo merila okro» 400 m z vlälnako razliko 100 metrov. * CeCpnv sa» ie zaključili vse sirurr.nc račune o ieeoitihi smuf.-.-jki cezoai ia ie z dvbrirmi nidaai aa ako:; ,la.i pcavratek nrfio športnikov ; ze lerib «ri-»a.'xcr/. ki aan agilai Hermeiaoi tax o rritoč r zadnjea hipu le «fw-iaraji r spored prairo pravcate iducevanje a» Slal«m v Ljub-liwi ki ob pričet«i» marca, ia t» 4v«e je pni!« taJi* aaprifcV«-^aec. da na* eivaeaje vsakih aapov^d; v na pre;! Fni> PA aorafre ptizaaci: prireditelji so čudi *.o put f..ii-zal« i2a3jdijiwoct, ki ji dolga leta nazaj rte najdccn* frieere,. fDotrpei je »a! IjnfcMem r>č;, -tarj gospod LCZNAI IVAN brvii ključavničarski mojster Pogreb dragega. pok»j«ika b» v sofco», cbe 3. t. m. ob" pol 9. an dofiridac t Zal. kapele sv. KtJtjfi, k Sv. -Kriia. Ljubljaa»,, dac 1. aaarca 1945. G'oboioo fclujoči ai« ia Mariaa m malo aeredstvo Bert Oetilmana: 18 NE SAMO ZA ZLATO Roman Ali sta bila mar Baray in Overhcck odkrila nekaj podobnega, kakor Kolumbovo jajce? .Mozgala je brez konca ln kraja. Globok molk je vladal na ladji. Le kdaj pa kdaj al začul korake palubne straže, drugače je bilo vse tiho. Kje neki je, je pomislila, in obraz Aleksandra Baraya je zrastel iz teme ln se ji nasmejal. Tako je ležala. Spala ni, a tudi bedela ne. črudno stanje jo je uklepalo. Zdaj pa zdaj jo nekaj zaškripalo v opažem steni kabine, in slišati je bilo, kakor da bi se plazila tam zunaj po bodnlka človeška noga. Človeška noga? Hela se je zdrznila. Kasch? Ne. Nič ni bilo. Vse tiho. Obrnila je stikalo za luč, toda žarnica ni zaiarela. A, tako, seveda. Jahta je mirovala. Nekaj trenutkov se je igrala z namero, da prižge petrolejko, potem jo Je znova premagala trudnost, da je omahnila nazaj. Na steni je visela njena zapestna ura z radijevlm številnikom. Koliko je neki že bilo? Tri. Bogme čas da zaspi. Tri po polnoči, čez štiri ure bo treba vstati! Hela si je potegnila odejo do polovice» obraza. Na nič ni hotela več misliti. Ne na- Baraya, ne na »Mihaela«, ne na Kascha. Toda dobra volja je biia zaman. Razločno je slišala nad seboj nagle korake in razburjene glasove. Spet je planila pokonci. In to pot je čuti niso varali. Glasovi na palubi so bili resnični. Z niimi sc je družil drug glas, ki prav goteve ni šepetal, a je bil vendar glas kapitana Peters-ena. Slišala ga je preklinjati, prav zares, bila je prava, neskončno dolga mornarska kletvica. Nato so se razlegla povelja. Kaj je bilo to? Hela J»planila iz postelje. Na kiopici je ležal nared kopalni plašč. Zgrabila ga je, ga vrgla naae in hotela skočiti skozi vrata. Preden pa Je utegnila zgrabiti za kljuko, js ie zarjovel pa hodniku strežaj: »Vstanit» in se oblecite--na ladji gori!« * Vkljub množici navzočnih je bilo v čitalnici vojnoznanstvenega zavoda kar požaat-no tiho. DeboJe prec-roge so zaglučevale vsak korak. Svetilke "z zelenimi senčniki fo metale svoje svetlobne kroge po mizah. Bralec za mizo številka 42 je skrivaj porinil svojemu nasprotniku listek. Overbeck ga jo vzel. Za hip se je ozrl kakor človek, ki ima alabo vest. Nato je prečita! Barayeve naglo začečkane besede: (»Račun se spet ln spet izhaja s 3, pomota izključena. Torej konec.« Overbeck je prikimal. Očitno se je zma-rom izhajalo s 3. Ali Baray je moral vsako reč po desetkrat preveriti, preden je bila zanj dokončno ugotovljena. Londonska megla je tudi danes delala svojemu'slovesu vso čast. Kakor dva kratkovidnima sta prijatelja malone tipaje tavala po ulicah. Mraz je bilo. Vzbodnlk je žvižgal. A to je imelo tudi dobro strrii; kajti časih so se megiene keprece raztrg.-Je in razplahutale, pa si mogel spet hitreje ubirati korake. že pozno, okrog sedmih zvečer, sta nazadnje dospela na cilj. Cornerjev hotel je bil hiša za prehodne potnike. Snaga je bila nekoliko pomanjkljiva, a hrana izvrstna. Niso te pitali dan za dnem z beafom in pogretimi konzervami, temveč s pametno domačo kuho Baray js btl že večkrat v Londonu. Zmerom r>c jo ustavljal tu, in Mr. Corner je že ravnal'?, njim kakor s starim znancem. MALI OGLASI URADNICA (fcBifeevcd-Jcia'a) b stroju 41Wr4 'J'S'!,],] TOTO. POMOČNTKA-co sprejme takoj v ftaln« službo pod ugodn'mi p.>. goji Foto Jtisti (nasproti Eebotifnikn). 4625-la PWOrAJALÄO i-prejme. •tzi-o v sredi rr.cpta -i UikeÄpLji »lju-*t"T>. ron^iit» Jiis-u ipod »"I^ko'äKjl sprejan«. 477r-Ca PRF.DHXA-ko, ki Je ve« v predelavi «r. predmiu f'rra Zt: žinralce, «rej-moTt. špectjaJtia ska deüavn' av in. -pr«Sl-žliT^ Aa»i6 Slavko, Vojna je postavila marsikatero žensko v tovarne-, ob stuoj, kjer naj nadomesti vpoklicanega1 ali iz drugih razlogov odsotnega moža. Prvo načelo za vsako žen. ako, 3ci jo jO vojna poklicala k stroju, pa naj bo to, nejse, če se pravilnega stania naučl-če pOTprašamo pripadnake vojske, ka« jpi sefti P^e, ete) stoje dolg© ure aa straži, no da bi' jim. postalo neugodno, ti utegnejo povedati pnavilnj, reoapt. Noge naj stoji© 10 do 30 cm druga od, dru^a, m: Tržažka 47. 4TeS,la POSTR.TSKN1CO 1-kraS ali, 33cra.-^ na Vr^ton p» 2 ai! S "lire. iši«B). J»a-slov v Jatni. 4797-1 a, GOSP. POMOČNICO prt-dno la po^.cr», takoj sprejmem." Utelw t Ju- ! Jia—u, tru. -la ffPVUE VOZIČEK giebde, prrs- ^»arteega. Oirled' Ga'reva IC idr-Tr?ivSek. aja. kr.rja jemo» 13. 37-53. 40S7-7 ELEK. STEDONIK irj-j»lm ali 4lam p-w.vred« aaat. Z4«6am Kgiia. K->-žn» ioiiua c. V2SE fit. 27. 470B-7 CF*VTJE alsB». fcoeke, .-»bijette, 40 kae-oarsM ost»*», topin z» ■PO BMÄ- > Joe.'btnsMm, aacnanjani i .--act' hiano. najra n s eaeeebcaün. Ponuitfl» Bei^rnitlosr. <5koi.V>. Jatru, ainac. ipodl »OdJkodr 4««?1 SOBO egare«U«Re, s a». ig>^ral»o kopalnice. tl;ifr.. PiaSllc« v aaraV». Kaslev v Jirtro. 4737-23 SOBO v vili, «rp-«rJjemo, s s«uj>tri!bo krihisje. bree perila, oddam 3 meaesa 2 ooljčisBa m!aj-šizaa zakoncema. Ponu .Mr, AA TEIšTNlfO en.Ri2tl6no Ä r jS-ru.*^ ' ^ 350 eEVi.JB impaooe, niz- \ ruPl!n. Pr,frairi"^ pro- j p-otiu»li!go. Ponudbe Ju i poc »Tehtnica«. 45CO-7 ka, s Jutrj. poti tAvala«. 4®>C36. MLADENKA ^bndena. Vitt sebt prünoÄ.ef:a aiiadtenÄa v sväo ieai^ tv« Samo poainibe po mcÄnwü s ■-llko oddati Jutru -MHa^ n ! t«-I«u?«ije, kupim ali zr.menjaen zy naT J prv-m.'; TMTläek. preslvr:-nc- '-Melave. Lan?ir«-e važno, kajti tako se obremeni zunanji reo staa®*»ni»: : aw«»». ^^kopp, ju-ii pod »TehnJ«» a.---i- ■>-. . J o«^ 48. , p« Icnif^er. 47621-7 desso. 4708-la MOŠKO DARILO, dam aül aamecjam proclvriertnort. Naslov v rriotielo naprej m glaTvni, teža je spet na učitelja w bi poufe- Ätromotor »kS dem volk« zunanjem ncou, rx aa na zunanjem robu . val Tancka 3-A- ! 330 volt to dina»i a» Txi; «•r^-.nsw-rs^t.-'ösf'-^-težena nega ncisi sicer dvakratno običajno : xJ, Jasnetao, •a»!not. 4T30-CQ>k ; ~cj 9?. Jaft»b* d"> Zvolf. SOBO osprsasijene, IWejo • >fajd:t»;ia protiim. naj VI be®jcko. Ponudb» }0 odda pxrl nagaol v 0*ut-a pod »Bepjakei. trir&xkem ^aloaa FanSL 47t&-23& I Sccgrasa; DtS. 4741-37 ČEVLJE Hrtsfte, Športne. rjava, seen'Jt, St. SB, aammja-n » iüjotake 39. IJWw -C Jirtm. 4721-e PERILO za <|ojmÄfcs, pfeaVr ßv'.eao odei?- co. asmenjam ai prc.-«-vredBow. NasicKr r Ja-«na 4720-® LONEC Hör. 30 litrskt. »eraenjam m prwi»se Vsa teža se prenese na eno samo nogo, j uj imiii 11 mm 1 1..■i i med tem ko drži druga le ravnotežje. ! Bok obremenjena noge je jxri .tem usločen prej; h rtcibu. proda DeÄf. *TMO, S?ettn«, vite ko- Uftno taatoae Specija-l- JvečJO STAVBO po- na seoaifka del.vvnt'ja, ' ot>-wa. ,potirelw- ArtnV Tritsffka V 'ač^r- dam dro. tt 4ff9i-T a«drtropnu h iS o na bui cmrra. n& mirnem kfaiu z nift-o preureje-al m. sveatim lokalem. T . , Večsobno stanom nje fa- Rimsl» J,j,ru- 47e5~7 koj na raepole^c. Sem f.rVIONO v ČAJU ti^n; nadomežč» Simonin ek-:. trakt Cttrol, SteMeničkr princlte «eboi. Drcpfr:- Anron Km" ut. l. 4447 e KRASNO TAR1T.O r»s.m- =ko (prs?io.-=a), u^c-ir.o proda- Ns-ia- v Ji-.t-u 4C65 6 PLA^Č le balonske «rile. p-odam PintarW, 7.'- ",f..:Vo 12 4fiV*J> oe=ca 13. Tel. 37-55. . ZAPRAVLJIVČEK n-o- ' 8. 4755-7 . pod tAamteno ■scodW« dim «11 aai-neniam. Na- < 2 KOMBlNEtl triko, [ 4TT8.30 slov v J-ortru. 4f90-6 i "srilnl. rn sir