I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE InW qQy011)*3 razvoj, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE___________________I
tlenje, 19. septembra 1990
Letom.
Številka 34
Prva POŠILJKA VRAT ZA IKEO Posodobitev proizvodnje Po-'štva Gorenja Notranja oprema, predvsem nova lakirnica in nov tldelek za izdelavo vrat iz novega materiala na sodobnih obdelo-a|nih strojih, že daje prve rezultate. Tako je v ponedeljek, 17. ^Ptembra 1990, nekaj pred 16. uro, predsednik švedske korpora-'ie IKEA gospod Anders Moberg prerezal trak in simbolično Prevzel prvo pošiljko 3500 vrat za kuhinjske elemente. Ob koncu .edr>a bo sledila že nova pošiljka 2500, v prvem tednu oktobru pa 6 4000 vrat za IKEO, s katero je Gorenje Notranja oprema podpi-Pla 5-letno pogodbo za proizvodnjo vrat.
jelovi to in po kriterijih
J?upščina Gorenja Gospo-j'Piski aparati je na seji dne P' septembra 1990 sprejela ravilnik o reševanju presež-°v delavcev. Za kakšen akt
are?
.členjeni Pravilnik je sprejet v K|adu z novostmi zvezne in re-Pabliške zakonodaje s področja .kovnih razmerij ter predvsem 0l°ča postopek in način ugo-^Ijanja ter reševanja presežkov slavcev. Hkrati s tem se v Go-Tniu Gospodinjski aparati vzpo-avlja celovit sistem reševanja ježkov delavcev, ki bo omo-?°eal, da bomo v prihodnje na tjlrn korektnejši način prišli do op-/Palne zaposlenosti, saj se za-edmo resnosti in občitljivosti te-” Problema.
_dai se lahko zgodi, da delo, ki ^ opravljamo, ni več potrebno? I polovljeni presežek delavcev 'Polji na naslednjih vzrokih za astanek presežka: oiodernizaciji posameznih delovnih in poslovnih procesov, spreminjanju ali opuščanju Programov ali dejavnosti, reorganizaciji podjetja ali nje-hega posameznega dela,
sanacije,
okonomizacije poslovnega ali ^ Proizvodnega procesa. a|.leh primerih je treba ugotoviti, ' ie določeno delo opuščeno in 6 služi več nobenemu namenu Prl ugotavljanju presežka delav-
cev se upošteva delavčeva izobrazba. delovna doba. starost, njegovo zdravstveno in socialno stanje ter delovna uspešnost, ki ima tdi največjo težo. Ti kriteriji se uporabljajo v primerih, ko na istem delovnem mestu dela več delavcev in je del delavcev preveč.
Načine reševanja presežkov delavcev ureja republiški Zakon o delovnih razmerjih, podrobneje pa jih bo opredelil tudi Zakon o zaposlovanju, ki bo v kratkem sprejet. Naj še dodamo, da delavcem, katerim se zagotovi pravica do nadomestila za čas čakanja do rešitve, pripada nadomestilo v višini 80 % osebnega dohodka od osnove za ugotavljanje osebnega dohodka. V primeru, da delavec v času čakanja odkloni eno od ustreznih rešitev, ki mu jo predlaga podjetje, mu takoj preneha delovno razmerje.
Letos večji izvoz
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so podjetja Gorenja Koncern izvozila za dobrih 186 milijonov dolarjev izdelkov. To je 24 odstotkov več kot lani v tem času.
Največ je bilo prodanega na trge s konvertibilno valuto, kar 95 %. Največji izvoznik je seveda Gorenje Gospodinjski aparati, na katerega odpade blizu 130 milijonov dolarjev ali 70 % izvoza.
Seja skupščine Gorenje Koncern
Prejšnji torek, 11. septembra, je bila v Velenju druga seja skupščine Gorenja Koncern. Po sprejemu poslovnika o delu skupščine so zaradi kadrovskih sprememb opravili nekatera imenovanja v skupščinah družbenikov Gorenja Koncern in verificirali imenovanje novih članov upravnega odbora Gorenja Koncern.
V skupščino Gorenja Servis je bila imenovana Marija Miheljak (namesto Erike Speglič). v skupščino Goranja MGA Jure Toplak (namesto Jožeta Staniča). v skupščino Gorenja Procesna oprema Iztok Hudomalj (namesto Petra Petroviča) in Štefan Sobočan (namesto Alojza Pihlerja), v skupščino Gorenja Finance Marija Miheljak (namesto Erike Speglič). V
upravni odbor Gorenja Koncern pa so bili imenovani iz Gorenja Commerce Marija Miheljak (namesto Franja Bobmca). iz Gorenja Procesna oprema pa Alenka Avberšek (namesto Iztoka Hudomalja).
Skupščina Gorenje Koncern je na svoji zadnji seji sprejela tudi spremembe in dopolnitve pogodbe o ustanovitvi družbenikov Gorenja Koncern. Tudi pri družbenikih Gorenja Koncern bodo v prihodnje delovali upravni odbori, ki bodo šteli 5 oziroma 7 članov, predsedniki odborov pa bodo podpredesmki divizij, v kateri sestave je posamezno podjetje oz družba. Spremembe oziroma dopolnitve pogodbe o ustanovitvi družbenikov Gorenja Koncern morajo sprejeti še skupščine družbenikov.	.. ,
40 let Gorenja
Osrednje slavje bo v soboto, 13. oktobra, v Lajšah
Gorenje slavi letos svojo 40-letnico. Poseben odbor, ki skrbi za obeležitev tega pomembnega jubileja, je pripravil program slavja, ki so ga potrdili na zadnji seji direktorji podjetij Gorenja.
Osrednje slovesnosti ob naši 40-
letnici bodo v soboto. 13. oktobra. Najprej bodo v poslovni zgradbi Gorenja odprli razstavo izbranih del iz likovne zbirke Gorenja. Zatem pa bo na letališču v Lajšah pri Šoštanju srečanje delavcev, upokojencev in štipendistov Gorenja.
Na 23. Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je bil od 7. do 16. septembra v Celju in si ga je dnevno ogledalo 15.000 obiskovalcev, sta se s svojo dejavnostjo predstavila tudi Gorenje Telekomunikacije in VTV studio. Prvi s kabelskimi in satelitskimi povezavami, drugi s studijsko dejavnostjo, oboji za boljši stik s svetom.
Da bomo korak pred ostalimi
"Vse hitrejši tehnološki razvoj zahteva od vseh gospodarskih panog, da se v razvoj ne vključujejo samo z živim delom, temveč tudi z lastnim znanjem, ki ga nenazadnje lahko imenujemo tudi inovacijsko znanje. ”
Tako je v uvodu svoje razvojno-raziskovalne študije o pomenu industrijske lastnine, ki jo je pripravil že pred časom, napisal
Andrej Koželj, ki v Gorenju Raziskave in razvoj skrbi za industrijsko lastnino.
Ta oddelek, pravi, mora biti tesno povezan z razvojno dejavnostjo. V precejšnji meri namreč sodeluje pri načrtovanju vsakega projekta za oblikovanje in uvajanje novih izdekov. Vemo, da je razvoj novega izdelka povezan s precejšnjim tveganjem, od tega, da je rezultat neuporaben, do tega, da tuje zaščitene pravice njegovo izdelavo preprečujejo. In prav tu nastopi industrijska lastnina.
Ta študija želi vse, vpletene v proces nastajanja nekega izdelka, opozoriti na pomen patentnih raziskav in patentne zaščite. Oboje je namreč za uspešno poslovanje nujno potrebno.
Gorenje
Raziskave in razvoj
Pri vsaki novi programski usmeritvi, pri vsakem novem izdelku, je treba opraviti patentno raziskavo. To pa zato, da razvojnik izve, kaj je na tem področju v svetu novega in zaščitenega. To mu je v pomoč, da pri razvoju obide zaščitene elemente in ustvari nove tehnične rešitve. Poleg tega pa se na ta način izognemo morebitnim kasnejšim presenečenjem, kot so prepoved prodaje na nekem tržišču ali celo prepoved proizvodnje nekega izdelka.
če pa kakšnih tehničnih rešitev ne moremo zaobiti in moramo nabaviti licenco, nam takšna raziskava pove, kaj lahko pričakujemo in kako se bo do nas obnašal prodajalec licence. Cena in možnosti nabave licence so namreč odvisne od tega kje in kako dolgo nek patent velja.
"Opraviti patentno raziskavo,” pravi Andrej Koželj, "šele, ko želimo začeti s proizvodnjo nekega izdel-
ka ali celo, ko le-ta že steče, je neprimerno dražje, kot če bi patentno raziskavo opravili že na začetku, se pravi v fazi razvoja in konstrukcije izdelka."
Nujno pa je tudi svoj izdelek oziroma tehnične rešitve, do katerih smo v njegovem razvoju prišli, patentno ali modelno zaščititi. Tako si zagotovimo neko prednost pred sorodnimi proizvajalci in preprečimo, da bi naši konkurenti brez vlaganj v razvoj enostavno prekopirali ali prevzeli naše tehnične rešitve.
Za podelitev patentov so pristojni patentni uradi vsake države posebej, pač v skladu s svojimi zakoni. Važen pogoj za patentno zaščito, ki je časovno omejena, pa je obvezna javna razgrnitev ali objava: izum mora biti popolnoma jasen, da ga lahko uporablja vsak strokovnjak.
Razvojniki se morajo torej sproti seznanjati ne le s tehnološkim razvojem, temveč tudi s patentnimi in modelnimi zaščitami. "Tako si zagotovijo korak prednosti pred konkurenco,” pravi Andrej Koželj. Te informacije v oddelku industrijske lastnine dobivajo iz računalniške baze patentnih informacij (INPADOC in druge) in iz Uradnih vestnikov. Razvojniki pa morajo seveda iz njihovih informacij izluščiti tiste podatke, ki bi lahko onemogočili proizvodnjo ali prodajo novega proizvoda. Le takšno skupno delo strokovnjakov lahko da izdelek, ki nam zagotavlja konkurenčnost na trgu tako po kakovosti kot po ceni.
Že od prvega koraka, to je od pravočasne patentne raziskave, je torej odvisno, kako in za kakšno ceno bomo prišli do novega izdelka, kajti odkrivanje že odkrite Amerike ni nikoli poceni.
B.G.
Dobrodošla so tudi tuja spoznanja
Že samo dejstvo, da so se strokovnjaki Gorenja poleg predstavnikov SOP Krško kot edini iz Jugoslavije udeležili največjega evropskega sejma IFAT90 v Munchnu, ki je namenjen ekologiji, priča o tem, da v Gorenju namenjamo varstvu okolja dokajšnjo pozornost.
Na sejmu, ki je vsaka tri leta, so letos seminar namenili vprašanjem odpadnih vod. Osnovni namen seminarja, ki sta se ga udeležili vodja ekološkega laboratorija Vilma Pece in višja tehnologinja Irena Brložnik iz Gorenja Gospodinjski aparati, je bil prikaz nove zakonodaje v ZRN, ki velja od januarja 1990. Nov zakon je kar drastično posegel ne le v industrijo, temveč tudi v gospodinjstva. Tako je za obstoječe tovarne in druge določen 5-letni rok, da rešijo vprašanja odvajanja odpadnih vod. Za novogradnje pa investitorji sploh ne dobijo dovoljenja, če ni vnaprej dokazano, da je vprašanje odpadnih vod in drugih nevarnih snovi zanesljivo rešeno. Prav tako pa je tudi poskrbljeno za ponovno uporabo vode in materialov v zaprtih krogotokih in dokončno rešeno odlaganje odpadkov.
Zanimivo je, da so novosti predstavili kar predstavniki vlade, na
seminarju pa so bili ob strokovnjakih tudi prestavniki vodste tvrdk, ki so ocenjevali finančne pogoje in možnosti za izpolnjevanje nove zakonodaje. Zato je bila razprava precej burna. Ekologije v ZRN nasploh ne obravnavajo le kot gibanja, temveč je to del poslovne strategije, saj reciklažni postopki vseh vrs pomenijo bistveno več - včasi tudi vprašanje obstoja podjetja-Vse je torej podrejeno kalkulacij'-Nova spoznanja in izkušnje od drugod bodo dobrodošla tudi Gorenju, kjer ni mogoče zaooi vprašanja odpadnih vod, ki nastajajo pri površinski zaščiti ko vin.
Gorenje
Gospodinjski aparati
Prav v Gorenju Gospodinj5 aparati želijo urediti celotno Pr° blematiko voda z vidika zmanj5® vanja njihove porabe, zmanj5® vanja vpliva na okolje, zmanjs® vanja stroškov za porabo vod. materiala in energije. Torej želi) urediti tehnološke postopke, katerih uporabljajo vodo, kar naj bolj smotrno in optimalno. Program uresničevanja vseh tej1 želja je zastavljen in upošteva t di nova, tuja strokovna in drug spoznanja.
Centralna čistilna naprava v Galvani je izrednega pomena za ® . lotno Gorenje. Doslej so z novimi oblogami iz plastike obnov razstrupljevalni bazen.
Prejeli smo... Stanarine po starem?
Zveza svobodnih sindikatov Gorenje nam je poslala dopis velenjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja Edvarda Centriha v zvezi s cenami komunalnih storitev in stanarin v naši občini.
Kot ugotavlja, je bila v občinskem Uradnem vestniku (10/90) 30. junija objavljena Odredba o določitvi cen, iz katere pa ni razvidno kdaj, kako in na kakšen način jo je velenjski izvršni svet sploh sprejel. Po 191. členu občinskega statuta (Ur. vestnik-4/
84 in 6/87) izdaja izvršni svet odredbe, navodila, sklepe in odločbe, kadar je za to pooblaščen. Način sprejemanja in izdajanja teh aktov pa ureja Poslovnik (trenutno še vedno velja tisti iz leta 1987). Prav zato družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga, da mu v skladu s 16. členom Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja o zadevi poročajo oziroma mu dostavijo zapisnik seje, na kateri je izvršni svet sprejel Odredbo o določitvi cen.
Kot pravi o svojem dopisu, je
Skupščina občine Velenje, 17. julija 1990 sprejela sklep, ki izvršnemu svetu nalaga ponovno proučitev te odredbe. Izvršni svet pa je v skladu s 19. členom Statuta občine Velenje dolžan ukrepati pravočasno, saj mora sicer Skupščina začeti postopek za ocenitev njegovega dela.
Pa še pripis: Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Gorenja svojim članom priporoča, da cene stanarin in komunalnih storitev poravnajo samo v višini junijskih cen. Takšno je tudi stališče Neodvisnega sindikata v Gorenju.
Kultura in mi
^kolikokrat se na najrazlič-mestih srečujemo s kul-ufo in jo postavljamo v takšne 3,1 drugačne okvire. Toda, ali j? sploh prav kulturo kamorko-''razporejati! Mar ni to pojem,
, spremlja človeka na vsej 'Vegov/ poti, od jutra do veče-fa' iz dneva v dan.
zjutraj, ko pridemo na delov-J0 mesto, se sprašujemo, kako 'Ulturen je bil naš prihod. Ali smo Parkirali svoj avto tako, kot je tre-Je bila vožnja z avtobusom Netna? Kdaj bomo imeli solidno Peš pot?
tu se začenja delovni dan in 0 kulturi delovnega mesta, odno-S|p. humanizaciji dela ne kaže izbijati besed. Resnično veliko sb v Gorenju v zadnjem času storili za lepo urejena delovna . 6sta, za prijetno delovno okol-l6- In še bi lahko.
se začenja delavčev prosti Cas, se vprašamo, kako kulturno 9a preživimo. Kaj nam nudi, na Mmer, podjetje?
^ 'eh in še drugih vprašanjih so Se Pogovarjali animatorji kulturne
dejavnosti pred nedavnim na sestanku s Stanislavo Pangeršič, strokovno sodelavko za področje kulture v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost v Gorenju Družbeni standard.
Prav je, da se po poletnem času pripravi program za jesensko in zimsko sezono, ki je namenjena različnim kulturnim prireditvam. Tako načrtujejo obiske kulturnih prireditev, vpis abonmajev in podobno. Seveda pa si v svojem programu dela zastavljajo tudi nalogo, pridobiti delavce za lastno, kulturniško ali kar umetniško ustvarjanje ali polustvarjanje. Kako te dosežke predstaviti drugim?
Možnosti je dovolj in v že organiziranih sekcijah in drugih oblikah delovanja (pevski zbori, likovna in literarna sekcija...) so vrata na široko odprta.
Priti je treba do animatorjev kulturne dejavnosti in pot do približevanja snovanjem in izpovedovanjem umetniških nagnenj bo lažja.
Hinko Jerčič
B/Vo je vse drugače kot danes
stru Štrucu je zastala beseda, K° se je želel zahvaliti sodelav-,err> konstrukcijskega oddelka Gorenju Elektronika, ki so ^ predali darilo ob odhodu v P°fro/. pa so sodelavci vedeli, *a/ bi jim v tistem trenutku rad
nvedal.
^ter Štruc je eden tistih delav-^6v. ki so v Gorenju orali ledino Ja Področju elektronike. Ko se je 01 RTV mehanik z nekaj delcv-J^i izkušnjami 1970. zaposlil v u0renju, je bil v večji skupini de-^cev, ki so odšli po znanje v I arting. Tako obogaten z znan-6ni je nato v Elektroniki opravljal ^lična dela in preživljal s kolek-Vorh vse lepe, pa tudi težke ča-,6- Nazadnje je delal v operativni 0ristrukciji, kjer je bilo delo še naibližje njegovemu poklicu, ki
se ga je izučil v kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Ob svojem delu je našel še čas za najrazličnejše aktivnosti v sindikatu. "Bilo je drugače kot danes, ko je vse težje”, je menil.
Gorenje
Elektronika
Še preden bi v Gorenju sklenil 20 let dela, se je moral upokojiti, saj je tudi 4-urno delo postalo zanj včasih prenaporno. Iz Velenja se je preselil na Kozjak, kjer bo skrbel za mater, v vrtu in okrog hiše pa bo dela ravno prav.
H. J.
Srečanje na delovnem mestu
Jože Rihter
Različni so razlogi, ki nas privedejo v neko delovno okolje. Marsikdo pa po tem delu, za katerega se je odločil v mladosti, ostane na nek način zvest zelo dolgo; navadi se okolja in ljudi in leta začno teči.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati sem se pred časom pogovarjala s skladiščnikom Jožetom Rihterjem. Njega je v ta nazarski kolektiv prijetnih, prizadevnih in tovariških ljudi pripeljala pravzaprav želja po mirnejšem delu, delu, ki bi bilo bliže domu. Dokler je bil sam, brez družine, je bilo delo sprevodnika avtobusa na medkrajevni progi zanimivo in prijetno kljub zelo raztegljivem delavniku. Družina pa je nato zahtevala drugačni način prihajanja in odhajanja domov. Ponudila se je priložnost v Nazarjah in odločitev ni bila težka.
Gorenje
Mali gospodinjski aparati
Pred osemnajstimi leti je bil prvi voznik viličarja v Gorenju Mali gospodnjski aparati. Znajti se in najti najlažje poti je moral tako med številnimi stroji in proizvodnimi trakovi v tovarni, material in že gotove izdelke pa prevažati tudi zunaj tovarne.
Naporno delo in spet želja, tokrat želja po napredovanju in seveda spremembi dela, pa je Jožeta Rihterja kmalu popeljala v šolo, po več in drugačno znanje. Ob delu se je nato usposobil za skladiščnika; razgibano, natančno in predvsem odgovorno delo. Prevzem reprodukcijskega materiala,
Jože Rihter, skladiščnik v Gorenju Mali gospodinjski aparati
polizdelkov v proizvodnji, odprema vseh malih aparatov iz tovarne, skrb za prevzem in odpremo izdelkov dopolnilnega programa; veliko dela, ki si ga je razdelil s še petimi sodelavci.
Pri delu si že kar nekaj časa pomaga z računalnikom. Vendar pa tudi včasih nepogrešljivih kartic, na katerih so zapisani vsi nujni podatki o posameznih izdelkih, označenih s šiframi, še ni zavrgel. Prav nič težko mu ni zato opraviti nekaj več dela. Včasih namreč podatke o stanju v skladišču laže na hitro preveri na njih, saj je en računalnik za celotno službo kar premalo.
Po vseh teh letih prihaja na delo še vedno s prav takšnim veseljem, kot na začetku. Vsak nov delovni dan mu prinese kaj novega; nove zadolžitve in zadovoljstvo po pravočasno in dobro opravljenem delu.
Darinka Razdevšek
Prijetno in lepo
Skoraj mesec dni se v Gorenju Elektronika delavci med pavzami lahko okrepčajo v novo urejeni čajni kuhinji, prijetnem kotičku, kjer za mali denar lahko izbirajo med kavo, čajem, sokovi, pa tudi prigriznejo kaj sladkega.
Marija Ocepek, Tina Ugovšek,
štiri ure zjutraj jima pomaga še Marija Štaher, poskušajo ustreči kar največ željam sodelavcev, ki si za proizvodnim trakom in tudi v pisarnah prizadevajo čim več izdelati in seveda prodati
D. R.
Šport in rekreacija
Mali nogomet
Igralci malega nogometa bodo v naslednjem tednu, od 24. do 26. septembra, preizkušali svoje sposobnosti na prvenstvu podjetij Gorenja v Velenju in Nazarjah.
Razpisano je namreč tekmovanje za pokal Gorenja v 4 starostnih skupinah za moške in ženske ekipe. Prijaviti se je treba v četrtek, 20. septembra, ob 11. uri v oddelku rekreacije. Tekmovanja bodo na igriščih osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih v Velenju, s pričetkom ob 16.30. Navijanje na tekmah ne bo prepovedano.
Tekmovanje v pikadu
V četrtek, 20. septembra, bo v prostorih restavracije A tekmovanje v pikadu za ekipe, ki tekmujejo za pokal Gorenja.
Posamezna ekipa šteje po 2 tekmovalca A in B kategorije ter 1 C ali D starostne skupine. Poleg teh se tekmovanja lahko udeležijo še vsi, ki so na internih tekmovanjih dosegli več kol 80 točk (moški) ali 40 točk (ženske).
Rekreatorji preko Pohorja______________________
Letošnji seminar za amaterske organizatorje rekreativne dejavnosti bo potekal v znamenju planinstva. Kako organizirati in voditi planinski izlet - to bo tokratna tema seminarja, ki bo potekal v obliki planinskega pohoda preko Pohorja, od 28. do 30. septembra 1990.
Udeleženci bodo prijetno gorsko turo izkoristili za predavanja o planinstvu. Organizatorji športne rekreacije se morajo za seminar prijaviti do 21. septembra 1990.
Izlet na Bijete Stijene
Ljubitelji narave in gora bodo v soboto, 22. in nedeljo, 23. septembra 1990, ponovno prišli na svoj račun, saj se bodo v organizaciji Planinske sekcije Gorenja Servis odpravili na izlet na Bijete stijene na Hrvaškem.
V soboto, 22. septembra 1990, se bodo ob 5. uri izpred poslovne stavbe Gorenja Servis odpravili z avtobusom v smeri Karlovca, Ogulina do Jasen-aka.
Na izlet se bo lahko odpravilo le osemnajst udeležencev, ki se bodo prijavili pri Miri Slemenšek, tel. 459 (ATC II). Povratek pa bodo začinili še z ogledom Plitvičkih jezer.
D. Z.
Uspešni na maratonu Trije kralji
Člani Tekaške sekcije Gorenja so se v soboto, 15. septembra, udeležili drugega gorskega maratona od Slovenske Bistrice do Treh kraljev.
Branko Krajnc je zmagal v svoji kategoriji, sicer pa s časom 1:21,05 bil drugi v skupni uvrstitvi. Darko Fijavž je to progo, dolgo 18 km z več kot 1000 m višinske razlike pretekel v času 1:33,20, Tomaž Kolar 1:45,15, Hinko Jerčič 1:49,10 in Martin Lah 1:52,30.
V Topolšici odmevna prireditev
Prvi maraton za pokal Gorenja v Topolšici je lepo uspel. Ne le, da so se člani tekaške sekcije Gorenja izkazali kot dobri organizatorji, ki so jim priskočili na pomoč številni posamezniki, temveč tudi kot tekmovalci.
Sicer pa o odmevnosti najbolje govorijo izjave udeležencev:
Andrej Mohar (Dolga pot, Ljubljana): "Po mojem mnenju je bila to ena najlepših tekem v Sloveniji in lahko kandidira za pokal Alpe - Jadran. Spoznal sem nove kraje in prijazne domačine ob poti, ki so nas stalno bodrili in samoiniciativno pripravili napitke in vodo za osvežitev. Čestitam organizatorjem."
Julija Krofi, (Ljubljana):
"Kot dolgoletna gostja v hotelu Vesna v Topolšici sem si danes ogledala prvi maraton v živo, kajti doslej sem taka tekmovanja videla le po televiziji. Lepo je bilo in najbolj všeč mi je bil zmagovalec. Nato sem nestrpno pričakovala na cilju še prvo žensko. Dobro je to za goste v hotelu. V največje zadovoljstvo pa mi je bilo družabno srečanje tekačev, ki so se ga lahko udeležili tudi gostje. Res enkratno. Sedaj pa še intervju. Ne, tega ne bom pozabila nikoli."
Albin Struna (Ljubljana): "Boljše organizacije ne more biti. Samo, da bi tako nadaljevali. Mi rekreativci smo povsod prikrajšani in pogosto naletimo na povsem mačehovski odnos organizatorjev. Korist pa je tudi na strani pravilno usmerjene rekreacije, to pa je manjša bolniška, večja produktivnost, da o drugih stvareh ne govori-
mo. Zunaj naših meja znajo to ceniti drugače. Ljudi je treba znati motivirati."
Prof. Ivan Teklič (Plitvice); "Prav prijetno sem presenečen nad ambien-tom, na kakršnega sem naletel. Tudi nad težavnostjo proge, toda v pozitivnem smislu. Nekaj posebnega je organizacija. Le nekaj avtomobilov je bilo preveč, pa bi bil tek res pravi užitek. Če boste nadaljevali, prav gotovo znova pridem. Moje čestitke Gorenju!”
Branislav Veršič, (Bihač): "Nikoli težja proga, a nikoli lepša na mojih številnih maratonih. Organizacija na najvišji ravni. Okrepčevalnice, čudovito občinstvo, ki je znalo spodbujati.”
Uvrstitve članov Tekaške sekcije Gorenja na 21.100 m dolgi progi:
Mladinci: Miha Vrečar, Člani L: 1. Branko Krajnc (1;12,14), 3. Darko Fijavž, 6. Rado Berlak, 9. Tomaž Kolar,
10. Jure Koželnik, 14. Silvester Deno-nik, 15. Andrej Hrovat, 21. Branko Žnidar. Člani II.: 4. Stane Berber, 8. Jože Verboten, 10. Rudi Ravljen, 11. Stane Plešnik, 12. Martin Lah, 14. Marjan Grudnik, 17. Rihard Grobelnik, 20. Franc Lipovšek. Veterani L: Stane Koselj, 5. Jože Uranjek, 6. Hinko Jerčič, 9. Franc Vrbnjak 10. Sašo Lozič, 11. Roman Goršek. Članice L: 2. Suzana Cesar. Članice II.: 2. Anka Pugelj, 4. Edita Jerčič, 5. Tina Horvat. Veteranke L: 3. Slavka Mijoč, 5. Dragica Šmon, 6. Milica Lesjak.
Člani tekaške sekcije Gorenje so s 75 točkami prepričljivo osvojili ekipno 1. mesto.
Azijska umetnost
V razstavnem prostoru Gorenja Servis so 5. septembra 1990 odprli razstavo Azijska ljudska umetnost iz zbirke Rada Malenška iz Ljubljane.
V priložnostnem programu ob otvoritvi razstave se je z indijskimi pesmimi predstavil kitarist Rajko Konc iz Celja, pesmi Tagoreja pa sta prebirali Tina Steblovnik in Silva Terglav, odeti v indijsko svilo, potiskano v značilni batik tehniki. O pomenu razstave je govoril Marjan Marinšek, nato pa je Rado Malenšek še sam predstavil svojo bogato zbirko slik, ki jih je prinesel s potovanj po Indiji in drugod.
H. J.
Naši animatoi kulture
v Gorenju Gospodinjski aparati: Ingeborg Čas (928), Bernard Krajnc (483), Ida Pejovnik (198), Vaško Kugonič, Manca Potočnik (700), Urška Skarlovnik (648), Janez Sterkuš (278) in Silva Terglav (521),
v Gorenju Procesna oprema:
Ivan Jakopanec (855-151, interna 265) in Boris Hudej (332).
v Gorenju Elektronika: Boža Šuštaršič (328)
v Gorenju Servis: Zvonka Špeh (344)
v Gorenju Finance: Tina Steblovnik (258)
v Gorenju Družbeni standard:
Dora Rutnik
v Gorenju Naravno zdravilišče:
Matjaž Kač
v Gorenju Raziskave in razvoj:
Marjana Klemenšek (383)
v Gorenju Koncern: Ana Zaletel (261).
Vabimo
Kulturni center Ivan Napoto* letošnjo sezono odpira z nekaterimi izvenabonmajskimi Pr reditvami.
V	petek, 21. septembra 19 10®®’
bo v domu kulture ob 19. uri Jože Mušič pripovedoval o svoje jadranju okrog sveta. Vstopnie je 30 din.
V	ponedeljek, 24. septerWa 1990, bo v dvorani Glasbene so; le ob 19.30 koncert APZ France Prešern iz Kranja pod vodstvo švedskega dirigenta Eriča En sona. Vstopnina 50 din.
Že v četrtek, 27. septembra 1990, pa bo v tej dvorani prvi a onmajski koncert in sicer sopra nistke Irene Baar. Vstopnina J
100 din.	r
B. G-
Zapisano v zvezdah
Kdor rad upre oči v zvezde '", se sprašuje o svoji usodi, 9 tovo ne bo zamudil ptedave j Ivane Šalamon, ki v Indiji 5 dira astro medicino in bo 9.
in i9rl
vorila o planetov.
Astrologiji
Podnaslov tega predavanja.
bo v četrtek, 20. septembra,
17. uri v učilnici nad jedilnico^ izdelava in tolmačenje horos pov.	B. G
Potrkaj na prava
hote1"
Vsem, ki v teh dneh --- ^ potrditi obrazce za posoj11", iščete obračun osebnih hodkov in bolniške za ta°re'. Gospodinjski aparati, na) P vemo, da se je ta služba Pre lila v prizidek pri jedilnici, so 4. V tem prizidki je tudi Blag3! vzajemne pomoči, in sicer v bi 9.	____^
Zamenjava bloko^
Gorenje Družbeni standard
vešča delavce Gorenja, da bo . bloke za malico lahko zameni za delikatesna živila (sir in K .. zerve) v ponedeljek 24.
bra 1990.
sept®01'
Malica
Četrtek
Petek
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna
Goveji zrezki, široki rezanci, paradižnikova solata
Pečene safalade, pomfrit, solata
Svinjska kisla juha, pecivo
Pečen piščanec, džuveč, solata
Pečenice s kislim zeljem, jabolko
Testenine z mesom, radič
Dietna
Goveji zrezki, široki rezanci, jogurt
Pečene safalade, pomfrit, solata
Govedina v juhi, pecivo
Polnjen piščanec, dušen riž, solata
Hrenovka, pire krompir,
repa	...
Testenine z mesom, raoiv
Zaradi težav pri nabavi živil lahko pride do sprememb v jedil'
i
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Urec 43 odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. ^
8000 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opr°= ^e. prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri P°5 lenje.
4. stran - informator gorenje