NOVEMBER 2002 Foto Brigita Kromar "V FLiP 1 c/i- /W5' RA Župana še nismo izvolili Jakličevo leto zaključil zbornik Stanislav Škrabec, >s*;v V' -;e— častni občan Podlistek III. del BOGO JAKOPIČ PROFESOR DR. FRANC JAKLIČ KOT KATEHET DUHOVNIK, ODLIČEN NABOŽNI PISATELJ IN ŽIVLJENJEPISEC SLOVENSKIH MISTONARJEV Prof. Jakliča sem poznal kot pisca Ur češčenja svetega Rešnjega Telesa, knjižice, ki jo je imela moja pokojna mama skrbno spravljeno na polici za molitvenike. Uporabili smo jo običajno takrat, ko je v cerkvi župnik oznanil, da bo na določen dan izpostavljeno Najsvetejše. Tedaj sem bil v cerkvi ministrant in sem že znal brati. Še celo to sem vedel, da je ta knjižica izšla pri Mohorjevi družbi in jo je napisal dr. Franc Jaklič. S piscem te knjižice pa sem se osebno seznanil v šolskem letu 1944/45, ko je bil Franc Jaklič moj katehet v drugem razredu klasične gimnazije v Ljubljani. Ni bila sicer navada, da bi imenovani učil nižje gimnazijske razrede - učil je le tja od šestega razreda navzgor. Tisto šolsko leto pa smo ga po nekakšni posebni "milosti" dobili tudi mi - drugošolci. In vzljubili smo ga. Bil je mož nekoliko višje postave, močnega telesa in spominjam se še danes, daje bil vedno ostrižen na "krtačo". Že nekohko osiveli lasje so bili vselej skrbno počesani in vedno je bil opravljen v črno obleko, iz katere je posebej izstopal duhovniški ovratnik - kolar. Ko primerjam to, kako je bil tedaj opravljen on, z današnjo zunanjostjo večine duhovnikov, se mi zdi, da bi morali mnogi biti tako oblečeni, saj tudi obleka in zunanjost dajeta poseben pečat vzvišenosti duhovniške službe. In to je sedaj že pokojni profesor v popolnosti razodeval in s svojim delom ter vedenjem še posebej potrjeval. V razred je vstopal tako naglo, kakor bi se mu vselej nekoliko mudilo. Le na kratko je vpisoval v razredno knjigo in se vselej lotil učne snovi, pripravljene za tisti dan. Snov je večinoma podajal na pamet, le redko je imel kaj zabeleženega na drobnih listkih, ki jih je hranil v žepu. Spominjam se, da je v lepi slovenščini podajal učno snov s prizvokom dolenjščine, ki jo starejši ljudje še danes govorijo okrog gregorske fare. Da je od tod doma, nikoli ni mogel zatajiti in še danes, po več kot 50 letih, se živo spominjam melodije njegove govorice, kije bila za nas Ljubljančane nenavadna, a ne moteča. Čeprav ni kazensko nikogar vpisal v dnevnik, sta med njegovimi učnimi urami vladala mir in red, saj smo ga vsi z zanimanjem poslušali. Ob koncu veroučne ure nam je pogosto dajal tudi domače naloge. Živo se spominjam, kako sem po starih koledarjih Mohorjeve družbe in življenjepisih svetnikov moje stare tete mrzlično iskal življenjepis svojega zavetnika sv. Bogomila, ki goduje 10. junija, saj je bilo to ime tudi nekdaj zelo redko in zame zelo neznan svetnik. Ko sem končno le odkril njegov življenjepis v eni od mohorskih knjig, sem ga v celoti prepisal in nesel gospodu katehetu, ki me je pohvalil in mi dal petico, kije veljala skoraj celo šolsko leto. Katehet je bil pri spraševanju potrpežljiv, zelo pogosto šaljiv in dovtipen. Spomin je imel odličen in je zlasti iz življenja svetnikov zelo veliko vedel ter je v naše začudenje o njih podrobneje razlagal, seveda, zelo vzpodbudno. Mnogi med nami bi kar radi že tedaj postali svetniki, če bi le doma preveč ne nagajali. Pa nas je katehet tolažil: "Svetniki boste lahko šele po smrti, sedaj pa se pridno učite in ubogajte starše!" Če kdo izmed nas ni znal snovi zadnje ali predzadnje učne ure, je katehet skoraj redno rekel: "Le kaj bi naredili s tem fantom? Ga bomo dali v špirit ali ga bomo nagačili?" Jaklič na obisku pri bratu Janezu v Kanadi Tudi sam seje pri tem veselo nasmejal. Iz razreda je določil dva učenca, ki sta delala red pri nedeljskih mašah. To sta bila boljša učenca in sta tudi v verskem in moralnem pogledu ustrezala izboru. Imela pa sta dobro lastnost, da nista bila privoščljiva ali hudobna. To je bil čas protikomunističnih manifestacij in predavanj in tudi pokojni je moral včasih spregovoriti o nesprejemljivosti komunizma kot ideologije, čeprav se ni nikdar pretirano vmešaval v politiko. Kljub temu je moral pred koncem vojne oditi v pregnanstvo. Boleče ga je zadela obsodba vere in verskega prepričanja. Bil je strokovnjak na področju vede o svetnikih in odličen poznavalec globokih verskih vprašanj. Po tolikih letih, odkar sem bil njegov učenec, še vedno rad priznam, da sem se pri njegovih učnih urah temeljito seznanil s katekizmom Cerkve in verskimi vprašanji, za kar sem mu še danes hvaležen. Pokojni profesor je rad poudarjal potrebo po temeljitem znanju katekizma, saj so v njem odgovori na osnovna vprašanja naše vere. Moj spomin nanj bo vedno lep in topel, saj si dr. Jaklič to tudi zasluži. Nadaljevanje prihodnjič ilsšsro Novembra pišemo: 1?W" i ti» , •#$’ * 1! dl 1^3 H ^ Dogodki meseca 4 Župana bo določil drugi krog Jakličevo 3eto kulture 6 Baragov življenjepisec dr. Franc Jaklič "Kulturno leto, zaznamovano z velikimi slovenskim baragoslovcem, duhovnikom in profesorjem Francem Jakličem, je po odkritju spomenika zaokrožila še izdaja posebnega zbornika, v katerem je predstavljeno tako življenje kot delo tega pomembnega slemenskega in ribniškega človeka. Drugi del dobrih 300 strani obsežne knjige pa zajema Jakličev znameniti življenjepis misijonskega škofa Ireneja Friderika Barage, ki je menda eden najpopolnejših m še danes služi kot študijsko gradivo." Kulturne drobtinice 7 Pastor in teolog dr. Jože Mihelič ¥ središču 8 Častni občan postal Stanislav Skrabec Novice iz doline Gradil naj bi se nov trgovski center Upravna enota v polepšanih prostorih Na deponiji še sortirnica Vodovod Lipovec-Dolenja vas obnovljen Turizem smo ljudje Ribniška dolina lepa kot vedno V svetu ustvarjalnosti Z 81 leti najstarejši med samouki Razpise in pomembna obvestila pregledujte od strani 16 do 23 Uradni rezultati volitev Zabavne strani Pogovor iz šolskih klopi Že 40. na literarno ekskurzijo Športni dosežki Damijan Kromar, 'jekleni mož' Športni utrinki Tekači ŠD Lončar Odprtje igrišča v vasi pod Sv. Ano Keyla 'priplavala' v reprezentanco Mažoretka naj bo! Nejc Hojč, dobitnik športne štipendije Gradivo za naslednjo številko oddajte do 6. decembra 2002 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribllicti.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Jože Pahulje Najlepša med. lepimi, V sklopu božično -novoletnih prireditev, kijih organizira '! Vaško etnološko društvo Hrovača, Vas v četrtek, 5. decembra, vabimo v Hrovačo na tradicionalno MIKLAVŽEVANJE, ki bo letos na pobudo g. Janeza Škrabca oyezanoz okraševanjem božičnih dreves in izborom najlepših. Program: * vsak razred Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica krasi svoje božično drevo * 1630 nastop Andreja Rozmana - Roze * 1715 izbor najlepše okrašene smrečice in razglasitev rezultatov * 17™ prihod Miklavža s številnim spremstvom -obdarovanje Soočenje v boju za volilno zmago Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 -11 Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091,8369 765 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 23. december 2002 Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. o Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si J/ Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si a1 KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. D 3 ■ >■ C10£>0<1 Lokalne volitve v Ribnici ZMAGALA LIBERALNA DOLOČIL DRUGI KROG , ZUPANA PA BO Ribnica postala liberalna, medtem ko bo župan iz vrst SDS ali SLS. Odločali bodo volivci liberalne demokracije in njihovih 1585 glasov. Ribnica je na letošnjih volitvah, ki so bile 10. novembra, doživela korenit preobrat v politični obarvanosti ter * dvakratno presenečenje: S odstotkovno gledano si je s 25,4% največji strankarski delež izborila liberalna demokracija, ki se je na naših tleh začela pojavljati šele letos in se bo tako s petimi svetniškimi mesti enakovredno kosala z do sedaj zmagovito socialdemokracijo. Kandidati za župana so si bili z glasovi tako na tesnem, saj jih je vsak pobral tretjino, da se z veliko napetostjo in negotovostjo čaka drugi krog. Tanko ali Marn? V Ribnici je ta odločitev nenadoma postala predmet tehtnih razprav in političnih preračunavanj, saj se z njo pred volitvami in med njimi ni nihče pretirano ukvarjal. Alojzu Marnu, SLS kandidatu za župana, namreč skoraj nihče ni napovedal umestitve v drugi krog volitev. Vsa volilna srenja, politična ali strankarsko nedeklarirana, je predvidevala, da se bo boj bil med Stanetom Kljunom, ker ga je podprla vladna LDS in se zanj javno zavzela tudi prominentna ribniška rodbina Škrabčevih, ter Jožetom Tankom (SDS). Tanko je celo domneval, da bo Kljunu v prvem krogu zaradi omenjenih dejstev uspelo zbrati več glasov kot njemu, medtem ko si nobeden od omenjenih kandidatov za svojega resnega nasprotnika ni predstavljal Marna. Toda podeželje je odločilo, daje Marn vreden njihovega glasu in mu v večini primerov zaupalo največje število glasov, tako da jih je bilo ob štetju 1779 ali 33,6 %. Prebivalci mestnega naselja so v prvem krogu podelili Stanetu Kljunu, kandidatu s podporo liberalne demokracije 1585 glasov ali 29,98%. Jože Tanko (SDS) je uspel z volivci, ki so naklonjeni socialdemokraciji in tudi Novi Sloveniji, zbrati sicer največ glasov: 36,3 % ali 1922 glasov. Sila ugoden rezultat je bil samo za Marna, ker ga nista pričakovala ne on sam, ne stranka. Predvideva se tudi, da se je ponovno prebudila politična zavest ribniškega podeželja, ki je bilo vedno naklonjeno ljudski stranki in krščanskim demokratom, zdaj uradno ena strankarska struja. Svojo priložnost za izražanje političnega mnenja so s pojavom liberalne demokracije na ribniških tleh dobili tudi simpatizerji omenjene stranke, ki H že vseskozi predstavljajo večino v mestnem naselju Ribnica. Pri Jožetu Tanku (SDS), ki je župan že osmo leto, pa je bolj kot njegova politična pripadnost pri volivcih odtehtala presoja in ocena dosedanjega dela. Osem let je po mnenju mnogih dovolj dolga doba, in so si, "čeprav se je kot župan dobro izkazal", zaželeli spremembe na najbolj pomembnem občinskem položaju. Vrsta ljudi je tudi odločno proti temu, da je Tanko župan in poslanec hkrati, saj menijo, da obe dejavnosti hkrati ni moč kakovostno opravljati. Nekateri pa so bili bolj preračunljivi, in so trdili, daje bolje svoj glas oddati stranki, ki je že 12 let na oblasti. "Tam je moč in tam je denar," so si rekli, upajoč, da bi nekaj na svoj konec dobila tudi Ribnica, če bi volili Staneta Kljuna. Druge pa je zmotil ravno LDS, za katerega del ribniškega volilnega telesa ni dovzeten, in bi sicer "svoj glas podelili Kljunu, a ker za njim stoji LDS, to ni mogoče". Volivci so se razdelili tudi glede vloge, ki jo je v političnem boju odigrala Škrabčeva rodbina. Nekateri bi si tudi vnaprej želeli njene podpore občini, drugi pa jo kategorično zavračajo zaradi "Rikove preteklosti". Zdaj Kljun tako ali drugače ni več v igri, čeprav ostaja grenak priokus, da mu je za uvrstitev v drugi krog zmanjkalo bornih 221 glasov. Te bi mu lahko prinesli volivci ZLSD, vendar se politični dogovor med strankama očitno ni docela uresničil. Prav tako morda ni bilo politično modro, da je LDS poskušal prepričati prepričane in na svojo stran pridobiti ljudi iz okoliških vasi. Še posebej, ko seje usmeril v Slemena, kjer je potem dobil le 6%, zanemaril pa mestno naselje, ki je sicer volilo Kljuna in LDS, toda glasovi so se delili tudi med ostala dva kandidata. V spodbujanje volivcev za liberalne spremembe na ribniške področju so se menda vključili celo nekateri duhovniki in s tem določenim vernikom skalili veselje do Cerkve. Zato pa je bila za Tanka toliko večja sreča, da se na volilnem prizorišču ni pojavil kandidat Nove Slovenije, čeprav ga je stranka izbrala, volilna komisija pa zavrnila, ker ni prijavil svojega stalnega prebivališča v Ribnici. Tako so se volivci N.Si, po nasvetu vodstva, opredelili za kandidata SDS, je zatrdil poslanec Janez Drobnič, čeprav SDS v to ni povsem prepričana. Je pa v glasove N.Si toliko bolj prepričan Marn. Marna so, kot že rečeno, volili prebujeni volivci SLS, pa tudi tisti, ki jim ni bil po godu nobeden od ostalih dveh kandidatov. Čeprav je mnogim ljudem precej neznan, je tudi osebni prijatelj ministra Franca Buta, kar je pri nekaterih volivcih odločilo v prid Marnu. Na njegovo stran se je predsednik SLS jasno in glasno postavil ter ob rezultatih ni skrival navdušenja. H komu se bo obrnilo 1585 volivcev, ki so prvotno volili Kljuna, pa je tisto vprašanje, ki mori političnega duha Ribničanov. Razlika med Tankom in Marnom je sedaj komaj za 143 glasov, na tehtnico pa se jih postavlja več kot desetkrat toliko. Volilno telo je sicer pregovorno nepredvidljivo, o županu pa bo delno odločalo tudi politično kupčkanje med strankami. SDS in SLS bosta morala podporo za svoja kandidata iskati v vrstah liberalne demokracije, ki ima najboljše pogajalsko izhodišče. Špekulacije gredo v te smeri: Ali bodo volivci LDS sploh še tako množično odšli volit, glede na to, da so svoje poslanstvo v grobem že opravili, čeprav njihov glas ni 'preva-gal? S katero stranko bo LDS sklenila kompromis oz. katera ji je pripravljena ponuditi več v zameno za podporo svojemu kandidatu? In zadnje: ali se bo res uresničilo javno ugibanje, da bo LDS podprla vsakogar, da bo le sprememba na mestu župana? Volilni rezultati so po mnenju LDS pokazali, da Kljuna, kljub vnaprejšnjemu dogovoru, Združena lista le ni volila, in se je v zadnjem hipu raje postavila na Marnovo stran. Kateri izmed obeh kandidatov je za LDS in volilno aktivne občane bolj sprejemljiv, bodo pokazale šele volitve 1. decembra. V občinskem svetu od 19 imen 12 novih Če se že ni prav dobro vedelo, ali bo liberalni demokraciji uspelo postaviti tudi župana, pa je bilo ob vstopu te stranke v ribniški politični prostor jasno, da bo popolnila praznino, ki je zevala do sedaj in korenito spremenila politično strukturo in morda tudi sam način dela občinskega sveta, saj bosta nujna politično dogovarjanje in verjetno tudi lobiranje. Prebivalci mestnega naselja, ki so se na nacionalni ravni vedno večinsko opredeljevali za LDS, te priložnosti na lokalnih volitvah nikoli niso imeli, ker njen občinski odbor, kljub temu, da je menda prišel na svetlo že pred 10 leti, nikoli ni zares deloval. Tako je bilo njihovo glasovanje samo še politični avtomatizem. Pa vendar slabih 30 odstotkov ni zadoščalo, da bi izvolili Kljuna; glasovi so bili preveč enakomerno porazdeljeni in kandidati so bistveno izstopali samo na določenih voliščih. Medtem ko sta Tanko in Marn močno zmagala v svojih krajih bivanja (Tanko na Griču dobil od 342 glasov 140, Marn pa jih je v Jurjeviči od 249 oddanih glasov zbral 147), Kljunu v Goriči vasi ni uspelo, je pa zato zmagal na vseh največjih mestnih voliščih. Ista zgodba se je ponovila tudi pri strankah. V volilni enoti številka 1, ki zajema področje naselja Ribnice, je na vseh sedmih voliščih zmagala LDS. V največjem, skoraj 40-odstotnem deležu, so zanjo volili volivci, ki so imeli svoje volišče v prostorih Turistično-informacijskega centra. V poprečju pa se je delež zaupanja gibal nad 33 odstotki. Volilna enota 2 (Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Bukovica, Dane, Zadolje, Lipovec, Prigorica, Dolenja vas, Blate, Rakitnica, Grčarice in Dolenja vas) je glasove večinoma delila med SLS in SDS. Rakitnica se je v največjem deležu, 50,6%, odločila za SDS, na vseh drugih voliščih Rešem pa so zmagovalne stranke prejele manj glasov, ponavadi malo več kot tretjino. Tretja volilna enota, ki je zajela Sajevec, Jurjevico, Kot, Grič, Dolenje Laze, Žlebič, Sušje, Velike Poljane, Ortnek in Sv. Gregor, je prav tako pretežno volila SLS in SDS, le na Griču je s 30% zmagala LDS, za župana pa so tamkaj vendarle izvolili socialdemokrata Tanka. Kratek pregled vseh 31 volišč pokaže, daje na 12 zmagala SLS (če Sv. Gregor pripišemo tako SLS kot SDS, saj sta obe dobili enako število glasov), LDS je to uspelo 11, SDS 8, medtem ko je v Grčaricah zmagala ZLSD, izvoljen pa Kljun. Predčasno je glasovalo 88 volivcev, pri čemer je 34 glasov zaupalo Kljunu, 32 Tanku in 19 Marnu; neveljavne so bile tri glasovnice. Kljub temu, da znajo biti izidi predčasnih volitev dokaj dober pokazatelj, kakšna bodo razmerja ob koncu, se je tokrat položaj obrnil na glavo. Tako kot se je tudi v občinskem svetu. S prihodom liberalne demokracije so se drugače razporedili tudi mandati, ki se jih deli po glasovih, doseženih na volitvah. LDS je s 25,4% dobila 5 svetniških mest, ki jih bodo zasedali Dušan Erčulj kot predsednik stranke, Marko Obrstar, Sonja Lalič, Stanislav Škrabec in Nino Leban. Kandidat za župana, Kljun, se je na lastno željo na listo kandidatov za svetnike umestil šele na zadnje mesto, tako da ni imel možnosti za izvolitev. SDS je s 23,7% od prejšnjih sedem zadržala le še 5 mest, na katerih bodo večinoma sedeli isti svetniki kot v prejšnjem mandatu: Miha Klun, Andreja Hočevar in Vinko Levstek. Nov bo Anton Ilc, v primeru, da ne bo izvoljen za župana, pa bo član ribniškega občinskega sveta postal Jože Tanko. LDS in SDS bi, v primeru, da skleneta politični kompromis, že imela večino. SLS je s 22,2% zgubila tri mesta, na ostalih štirih pa bodo sedeli Tomaž Arko, Franc Češarek, Benjamin Henigman ter Alojz Marn, če ne bo izvoljen za župana. Združena lista socialnih demokratov je z 11,5 % izgubila eno svetniško mesto, ostali dve pa bosta zasedla nova dva: Prvin Lavrič in Irma Grbec. Neodvisna lista gospodarstva letos ni kandidirala, prav tako ne gasilci, kot novi pa so s 13,4% v občinski svet prišli trije svetniki Nove Slovenije: Jože Lampe, Ana Benčina in Metod Jaklič, ki je tudi predsednik stranke. Poslanec Drobnič z rezultatom stranke na volitvah vendarle ni preveč zadovoljen. Kot novi so na listi kandidirali tudi krajani Lepovč, ki pa jim s 125 glasovi ni uspelo priti v občinski svet. Tudi stranki Naprej Slovenija ni uspel veliki met in so ostali s 67 glasovi zunaj političnega kroga. Novi občinski svet še ni konstituiran, saj bo imel nov župan 20 dni po zadnjih volitvah čas, da ga ustanovi. Ženske kot ženske so v OS izgubile dva mandata, saj jih je bilo prej kar 5, zdaj pa so ostale le še 3. Razlog ni samo ta, da jih ljudstvo ni volilo, marveč so bile na listah tudi dokaj nizko uvrščene. Glede volilne udeležbe pa so bile tokratne volitve v občini ene najuspešnejših doslej, tudi zato, ker so istočasno potekale tudi predsedniške volitve. Tako se je od 7081 volilnih upravičencev volitev udeležilo 5423 ljudi, kar znese 76,59%, celo nekaj odstotkov več, kot je slovensko poprečje. Ribnica je volila Barbaro Brezigar, saj ji je podelila 41% glasov, Janezu Drnovšku 32%, Francetu Arharju pa 14%. Sedem odstotkov jih je priseglo na Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Volitve spremljala Alenka Pahulje Jože Tanko, kandidat SDS; 36,36% Tanko je volitve komentiral na novinarski konferenci in dejal, da nova sestava občinskega sveta ni presenečenje. Prestrukturiranje mandatov je bilo / | pričakovano, saj sta v svet uspeli priti novi stranki: LDS in N.Si. "Sem pa presenečen z izidom volitev za župana, ker se je v drugi krog uvrstil kandidat, na katerega ni nihče računat. Drugi krog bo zato zanimiv in lahko se zgodi tudi presenečenje. Kljub vsemu ocenjujem, da imam možnosti pridobiti še tretji mandat. Vprašanje je seveda, ali bodo volivci verjeli obljubam ali ocenjevali opravljeno delo." Če bi mu uspelo zmagati, potem bi zastavljeno delo potekalo večinoma nemoteno, je dejal. "V razvojnem programu ne bi bilo sprememb; vsebine bi ostale iste. Vprašanje pa je, kakšna bi bila dinamika uresničevanja teh načrtov in kako dolgo ter na kakšen način se bo vzpostavljalo politično ravnotežje med strankarskimi interesi." Zato v zadnjem času Tanko poudarja, da je bila kvaliteta bivšega občinskega sveta v tem, "da se nismo posluževali trgovanja oziroma lobiranja, pa so bile kljub temu vse odločitve praviloma sprejete z zelo visoko stopnjo soglasja. Zato smo lahko delo opravljali kvalitetno, pregledno in zakonito, kar je potrdila tudi revizija poslovanja občine, ki jo je opravilo Računsko sodišče. Rad bi se zahvalil strokovnim sodelavcem, občinskim svetnikom in zunanjim članom odborov za umirjeno, premišljeno in strpno delo, ki je prineslo rezultate in prestavilo Ribnico iz slovenskega obrobja še za nekaj velikih korakov proti središču." Alojz Marn, kandidat SLS; 33,65% ? "Jaz sam in naša stranka smo bili nad rezultati prvega kroga županskih ~ j volitev presenečeni. Osebno sploh nisem pričakoval, da se bom lahko kot precej neznana oseba uvrstil v drugi krog, zato se zahvaljujem volivcem za podporo in upam, da me bodo v drugem krogu podrli tudi še kakšni drugi." Marna je presenetilo tudi dejstvo, da se je zanj opredeljevalo precej volivcev tudi v samem mestnem naselju, množično pa vasi. Meni, da so zanj v pretežni meri glasovali tudi volivci N.Si. "Čeprav smo bili predvolilno bolj neprofesionalno organizirani, nam je očitno uspelo v tistem bolj načrtovanem propagandnem pristopu. Po nasvet sem se obrnil k ljudem, ki se spoznajo na oglaševanje, zato ste me lahko videli tudi na stojnici, kjer sem delil volilni material, balone z napisom SLS, svinčnike in preste. Precej sem se pogovarjal z ljudmi in se udeleževal medijskih predstavitev z ostalima dvema kandidatoma. Sam sem pa odšel v Slemena in Dolenjo vas ter s Francijem Butom in Izidorjem Rejcem na pogovor z ribniškimi obrtniki. Kaže pa, da so se dobro obnesla tudi osebna pisma, ki sem jih tik pred volitvami naslovil na občane." Rezultate drugega kroga je težko predvideti, pravi Marn, saj je razlika med kandidatoma zelo majhna; upa pa na zmago. Če bi je bil deležen, bi najprej oblikoval ekipo ljudi iz gospodarstva, ker želi temu področju dati največji poudarek. Ključni cilj naj bi bil pridobitev novih delovnih mest. Stane Kljun, neodvisni kandidat s podporo LDS; 29,98% "Imam občutek, da se v predvolilni kampanji nisem dovolj dobro odrezal in da se nisem znal tako dobro predstaviti, kot bi se lahko. V začetku sem bil malo razočaran, ker sem pričakoval, da se bom uvrstil v drugi krog, in to takoj za Tankom,"\e dejal Kljun, presenetljivo poraženec prvega kroga. Za presenečenje je poskrbela strankarsko opredeljena volilna baza. Po njegovem mnenju mu je do dodatnih glasov pomagala desnica, Marnu pa združena lista. In ravno glasovi slednje so Kljunu manjkali. Prepričan je, da so bili zadnji trije meseci prekratki, da bi uspel nadoknaditi anonimnost, v katero se je zavestno umaknil pred nekaj leti. Ne bo pa se umaknil iz politike. "Kapital, ki sem ga pomagal ustvariti z LDS, lahko dobro izkoristimo ali pa poceni zapravimo. Zato bom sodeloval z izvoljenimi svetniki in zagovarjal svoj program. "Na listo svetnikov se je umestil na zadnje mesto, tako dani imel možnosti za izvolitev, na odločitev pa je vplivala tudi njegova moralna drža: ali župan ali nič. "Dosti volivcev je bilo z mojim porazom razočaranih in mi je hudo zanje, vendar upam, da niso zgubili upanja na spremembe." Pravi, da na 1585 volivcev, ki so volili zanj v prvem krogu, ne bo apeliral, za koga naj volijo, in naj se odločajo po svoji vesti. Kako ocenjuje protikandidata? "Marna cenim kot kakovostno osebnost, a v kampanji se je pokazalo, da ni dovolj samostojen v odločitvah. Do Tanka imam tudi zelo pozitiven odnos in se večinoma strinjam z njegovim razmišljanjem, ne pa z načinom dela." Ravno zato Kljun meni, da bi on sam, če bi zmagal, korenito spremenil način dela v smislu sodobno organizirane in ljudem prijazne občinske uprave, izkoristil pa bi tudi povezave, ki jim ima z zunanjim okoljem in ljudmi. Predvsem pa bi v ospredje postavil ljudi, ki ustvarjajo prihodek. "Ribnica rabi gospodarsko spodbudo, drugače ne bo prenesla širine kakovostnega družbenega razvoja, ki ga je zastavil Tanko." Rešeti-) ■MS 5 i^cio Izšel že četrti ribniški zbornik ir e ■ e JAKLIČ .FRANC ' Metod Jaklič (v sredini), nečak dr. Franca Jakliča l ( Kulturno leto, zaznamovano z velikimi slovenskim baragoslovcem, duhovnikom in profesorjem Francem Jakličem, je po odkritju spomenika zaokrožila še izdaja F posebnega zbornika, v katerem je predstavljeno tako življenje kot delo tega pomembnega slemenskega in ribniškega človeka. Drugi del dobrih 300 strani obsežne knjige pa zajema Jakličev znameniti življenjepis misijonskega škofa Ireneja Friderika Barage, ki je menda eden najpopolnejših in še danes služi kot študijsko gradivo. — Ribnica že pet let udejanja enega najvrednejših projektov, ko z domačimi ljudmi raziskuje svojo preteklost in jo spravlja tja, kjer ostaja nepozabna -na papir. Ribniška zbirka je z izdajo preprosteje j poimenovane knjige 'Jakličev zbornik' sicer dobila 5^ šele tretjo knjigo, čeprav sta bila v minulih letih izdana še zbir del p. Stanislava Škrabca, ki je izšel v petih delih, ter Mikužev zbornik. Zbornik o Antonu Skubicu, avtorju Zgodovine Ribnice in ribniške knjigo na vidno mesto postavil rojaka dr. Jožeta I. Miheliča, protestantskega duhovnika in svetovno znanega teologa. Jakličev zbornik ali pravilno: Baragov življenjepisec dr. Franc Jaklič niza vrsto sestavkov, katerih avtorji so večinoma domači poznavalci posameznih zgodovinskih ali družbenih področij. Po Jakličevem življenju se je sprehodila Marina Gradišnik, kustosinja v ribniškem muzeju, o njegovi vlogi kateheta pa priča pripoved učenca Boga Jakopiča. Slemenske korenine letos tako izpostavljenega ribniškega rojaka je tudi preko ustnega izročila raziskal prof. Janez Debeljak, Slemencem pa ponovno v branje in arhiv ponudil vrsto prelomnih zgodovinskih podatkov in utrinkov. Debeljak seje z dr. Jakličem prvič srečal pred dvajsetimi leti, ko se je ukvarjal s 'kulturno vero' v Ribniški dolini in urejal Park kulturnikov, kamor je bilo zapisano tudi ime dr. Franca Jakliča. Na ta račun je Debeljak slišal marsikatero pikro, saj naj bi bil po mnenju takratnih političnih veljakov povezan z emigrantskim odborom in preko njega poskušal rovariti proti družbeno-političnemu sistemu. Toda avtorju idejne zasnove seje zdelo nepravično, ne glede na takratno ideološko usmerjenost države, da se ime tega priznanega nabožnega pisatelja, "ki je imel čut za pristni slovenski jezik", ne bi javno obelodanilo. Debeljak celo meni, da bo treba tako dolgo pokrajine ter Zadnja na Grmadi pa sta tista, ki skupaj z Jakličem tvorita ti. Ribniško zbirko, je na predstavitvi zadnjega zbornika povedala direktorica Miklove hiše Vesna Horžen. Miklova hiša je nasploh pri projektu osvetlitve in orisa ribniške zgodovine prehodila pot od snovanja zamisli do aktivnega raziskovalnega in tehničnega dela, medtem ko sta se za samo izdajo zbirk povezali občina in Mohorjeva družba iz Celja. Takšna usmeritev občine bi bila tudi vnaprej zelo zaželena, je dodala Horženova, in tako očitno razmišljajo tudi posamezniki in druge in interesne skupine. Rodbina Rudež se je potrudila in izdala Dnevnik Olge Rudež Kosler, v katerem se nam razkrivata dve znameniti ribniški rodbini Rudeževih in Koslerjevih, Klub prijateljev Miklove hiše pa je s zamolčano Jakličevo ime prišteti v prominentno skupino, ki je svoje korenine pognala v velikolaški okolici, kamor gravitirajo tudi Slemena: Trubar, Stritar in Levstik. Dr. Franc Jaklič je bil po mnenju Debeljaka eden tistih, ki je aktivno posegel v vojno, saj je javno okrcal komuniste. Pravzaprav ni prenesel ne lenuhov ne komunistov, pravi. 'Tisti, ki spodkopava vero, spodkopava tudi poglavitne temelje vsake države," je trdil dr. Jaklič. Maks Ipavec je v zborniku orisal poklicno Jakličevo pot duhovnika. "Kot duhovnik je živel iz naših zdravih slovenskih korenin," je zapisal, "in še ko se je umaknil v Argentino in ZDA, je tarnal, da mu je hudo, ker bi lahko pri nas delal tisto, kar mu je sedaj usojeno delati v tujini". Poleg dveh čudovitih življenjepisov o Baragi in Knobleharju je Jaklič napisal še knjižico Svetla pot, v kateri je poskušal mladim na enostaven način povedati, kaj je smisel življenja. Prav tako je bil zelo kritičen v življenjepisih svetnikov in je iz orisa izključil mnoge pravljice in anekdote, je dejal Ipavec. Dr. Jaklič je napisal tudi molitvenike. "Bil je velik narodnjak. Čutil je, da je treba za narod moliti in se zanj žrtvovati." Ipavec je k njegovi osebnosti pridal vrsto pozitivnih značajskih atributov, med drugim kreposten, velikodušen in silno ponižen človek. Pokončen, ni bil polovičarski, plemenit, delaven in zelo očetovski v odnosu do učencev. Razumevajoč do mladih in usmiljenega srca. "Dvigajmo duha k Bogu,"je vedno poudarjal. Predstavitve zbornika se je udeležil tudi Bogdan Kolar, ki se je ukvarjal z raziskovanjem Jakličeve vloge v misijonih in misijonske razsežnosti slovenske cerkve pred II. sv. vojno. V času med obema vojnama je zelo poraslo zanimanje za misijonsko dejavnost in zahvalo za to velja izraziti tudi dr. Jakliču, ki je bil ne samo misijonski pisec, marveč tudi mecen misijonskega dela. Redno je sodeloval pri reviji Katoliški misijoni, ki je začela izhajati v začetku 20. let 19. stoletja. Približno deset let kasneje seje slovenskajavnost začela zanimati tudi za škofa Slomška in misijonarja Barago, tako da so se v raziskovanje njunega življenja vključili novi življenjepisa. Tudi dr. Jaklič, ki je začel Baragov življenjepis pripravljati na pobudo osrednje osebnosti misijonske dejavnosti v času med dvema svetovnima vojnama, dr. Lamberta Ehrlicha. Prva izdaja knjige Misijonski škof Irenej Friderik Baraga je izšla leta 1931 pri Mohoijevi družbi, tako da se je omenjena založniška hiša z veseljem odzvala k sodelovanju tudi pri letošnjem projektu, je dejal njen predstavnik. Poudaril je, da je bilo ob razpadu Avstro-Ogrske kar 90.000 ljudi, naročnikov na redno Mohorjevo zbirko knjig, med njimi 318 Ribničanov. Lani je bilo takih zvestih naročnikov v Ribnici le še 57. Delež tistih, ki bodo spet postali mohorjani, je težko predvideti, upati pa je, da bo precej lokalno zavednih prebivalcev kupilo najnovejši zbornik, ki je po ceni 5.000 SIT na razpolago v ribniški knjižnici. S tem bi tudi fizično potrdili, da je bila odločitev občine, da osvetli dogajanja in osebnosti iz naše preteklosti v dokumentirani izdaji, prava, v kar je prepričan tudi ribniški župan. Tekst in foto Alenka Pahulje AßSßro 6 PASTOR IN TEOLOG DR. JOŽE L. MIHELIČ Veliki ribniški znanstvenik z izdajo knjige končno dobil svoje mesto med velikani ribniške preteklosti Klub prijateljev Miklove hiše nas je 30. oktobra povabil, da tik pred dnevom reformacije pobliže spoznamo duhovnika Prezbiterijanske cerkve, ribniškega rojaka in slovenskega izseljenca v Ameriki, dr. Jožeta Miheliča. Dogodek bi skorajda spolzel mimo, ker se je časovno tako približal osrednjemu letnemu kulturnemu dogodku -izdaji Jakličevega zbornika. Prikrito stran anonimnosti je odkril Klub prijateljev Miklove hiše in se angažiral pri promoviranju še ene osebnosti, ki na ribniških tleh ni bila skoraj nikoli imenovana, povsem neznan I Ribnici je bil človek, ki je j n do tega dne za Louisom Adamičem menda eden najpomembnejših Dolenjcev v Ameriki. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva in trajen spomin je ta obletnica našla v knjižni podobi z naslovom Preroki in njihov čas. V njej je objavljenih 12 izbranih zgodovinsko-socialno-teoloških razprav na teme Svetega pisma stare zaveze, ki jih je napisal dr. Jože I. Mihelič v 40 letih predavanj na Teološki fakulteti v ameriški zvezni državi Iowa. Zbral in uredil jih je predstavnik evangeličanske cerkve dr. Mihael Kuzmič, v drugem delu knjige pa dodal tudi avtorjevo biografijo. Spremno besedo knjigi na pot je zapisal prof. Janez Debeljak. Slednji opozarja na greh, ki gaje Ribnica storila v duhu časa, kije nekdaj prisegal le na katolicizem. Druge vere so bile celo krivoverske in ni je bilo večje hudine kot biti pisana protestantska ovčka med belimi katoliškimi ovčicami. Dr. Mihelič se je še kot deček spraševal, kakšni neki so to Kersnikovi "Lutrski ljudje", leta zatem, ko je odšel v tuji svet, pa postal tudi sam eden izmed njih. A ni samo čas tisti, ki je utajil ime ribniškega znanstvenika in svetovno priznanega strokovnjaka na področju zgodovine in teologije. Tudi jezik je pripomogel k temu, saj je dr. Mihelič večino svojih del izdal v angleščini, meni Debeljak. Pravzaprav zaradi oddaljenosti celo Miheličevi sorodniki v Ribnici niso vedeli, kako pomembno se je onkraj luže vzpenjala njegova poklicna pot. Ko bo ribniška politična, družbena in strokovna javnost začela listati 178 strani obširno knjigo, se bo vanjo morda naselila zavest, da je Park kulturnikov pravzaprav prazen,...ker v njem poleg vseh pomembnih mož ni vklesano ime dr. Jožeta Miheliča. Debeljak zagotavlja, da bodo bralca pritegnile razprave, ki opozarjajo današnjega človeka, da ne more brez kazni prestopiti ustaljenih in preverjenih moralnih okvirov. Starozavezni preroki, ki so s svojimi sporočili držali roko nad življenjem takratnih ljudstev, so ostali aktualni v svojem namenu: prenašajo Božje sporočilo, svetlo znamenje upanja. A. Pahulje Dr. Jože L. Mihelič je bil rojen 14. marca 1902 v mestu Ely v Minnesoti, ZDA, ribniškima izseljencema - očetu Gregorju Miheliču iz Otavic in Mariji Levstek iz Žlebiča. Oba sta odšla v Ameriko leta 1876, ne da bi se poprej poznala Njun sin Jože je bil sedmi otrok v družini. Leta 1904 so se vrnili iz Amerike, in tako je Jože odraščal v Ribnici, kjer je končal tudi osnovno šolo. V tem obdobju seje srečal z delčkom domače zgodovine iz 16. stoletja, protestantizmom, piše dr. Mihael Kuzmič in navaja Miheličevo razmišljanje: "Zakaj je bilo Slovencem in drugim solidnim katoliškim deželam zamolčano to veliko versko dogajanje, ki je dalo večini ljudstva priliko za izobraževanje in ustvaijan-je svoje lastne literature? Zakaj je protireformacija, kjerkoli je uspela, uničila to literaturo in vrgla ljudi nazaj v nez- nanje in praznoverje?" V Ijubljani seje Jože Mihelič vpisal na drugo državno gimnazijo, od koder so ga izključili, ker se je javno čudil, kako je mogla velika Avstrija napasti malo Srbijo, navaja Kuzmič. Leta 1920 seje tako Mihelič skupaj s sestro Karolino vrnil v Ameriko in se naselil v Ohiu. Jeseni leta 1924 seje vpisal na akademijo, kije kandidate pripravljala za visokošolske študije in je delovala v okviru Univerze v Dubuqueu, Iowa. Leta 1941 je doktoriral na področju bibličnih ved, jeseni istega leta pa je postal tudi pastor Prezbiterijanske cerkve v Coal Cityju. Od pastoralnega dela seje kasneje usmeril v pedagoškega in bil leta 1952 imenovan za predstojnika biblične katedre Univerze v Dubuqueu. Umrl je 7. maja 1989 v ZDA. ŠKRABČEV JEZIKOVNI SVET V MALEM V Novi Gorici je 10. in 11. oktobra potekal že četrti simpozij o delu našega znamenitega rojaka, velikega jezikoslovca, p. Stanislava Škrabca, tokrat na temo: Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih. 22 uglednih slovenistov je javnosti predstavilo dognanja, ki so jih ugotovili pri preučevanju Škrabčevega odnosa do tujih jezikov in kultur ter vnosa določenih elementov v slovenski jezik. Tako spoznavamo patrov jezikovni stik z latinščino, nemščino, francoščino, hrvaščino, grščino, slovenskimi narečji, slovanskimi jeziki in hebrejščino...Obvladoval je pravi jezikovni svet v malem. Škrabčevi dnevi opravljajo svoje poslanstvo obeleževanja spomina na velikega patra že deveto leto, kar je Slovenija 7. januarja 1994. počastila 150 let njegovega rojstva. Vmes so se kot pomemben znanstveni doprinos vtkali tudi simpoziji o Škrabčevem delu. Prvega sta Frančiškanski samostan Kostanjevica in Slavistično društvo Slovenije priredila leta 1994, drugega dve leti kasneje, tretji pa je bil 1998. Simpozije so kot pisna nadgradnja spremljali zborniki, imenovani Škrabčeva misel, kjer so objavljeni strokovni referati na določene izbrane teme. Tudi letos je bil strokovni vodja simpozija akad. prof. dr. Jože Toporišič, ki predstavlja avtoriteto na področju slovenskega jezika in je tudi predsednik Častnega odbora Škrabčevih dnevov. Njegovi člani so še: dr. Lucija Čok, dr. Zoltan Jan, dr. Vladimir Osolnik, Borut Pahor, Metod Pirih, Andreja Rihter, dr. Franc Rode, dr. Alojzij Slavko Snoj, Črtomir Špacapan, Jože Tanko, p. Stane Zore, dr. Zinka Zorko, dr. Boštjan Žekš in p. Niko Žvokelj kot prvi predsednik Organizacijskega odbora Škrabčevih dnevov. Zanje je dal tudi pobudo, svojo zamisel o ohranitvi spomina na tega največjega jezikoslovca slovenista 19. stoletja pa želi uresničiti tudi z ustanovitvijo Ustanove p. Stanislava Škrabca. Mlade naj bi spodbujala k študijam in raziskavam slovenskega jezika, pomagala pa naj bi tudi študentom slovanskih jezikov in klasične filologije. Frančiškanskim študentom naj bi pomagala na poti do podiplomskega dela, tiste jezikoslovce, ki so aktualnega leta pokazali največji napredek, pa nagradila z 'jezikoslovno nagrado p. Stanislava Škrabca1. Fundacijo aktivno podpira tudi Škrabčeva rodbina, ki hkrati skrbi za podobo domačije, kjer je pater leta 1844 ugledal luč sveta. AP Rešeto mm 7 ji :> i im ■ JLsi omi ci ar M>e n jlti r»i Obrazložitve nagrad in priznanj STANISLAV ŠKRABEC Podeljene letošnje nagrade in priznanja Občine Ribnica ČASTNI OBČAN POSTAL STANISLAV ŠKRABEC Stanislav Škrabec, rojen 1933, stanujoč v Hrovači, je svojo uspešno pot podjetnika in priznanega gospodarstvenika začel v Kočevju, nadaljeval v Novi Gorici in leta 1969 prišel za direktorja v takratno Kovinsko podjetje Ribnica, kjer je ostal vse do svoje upokojitve. Začelo se je z manj kot 100 zaposlenimi delavci, a se je kmalu preimenovalo vRIKO- Ribniška industrija kovinske opreme. Ob koncu 80-ih let zaposluje že 1700 delavcev v svojih obratih v Ribnici, Loškem Potoku, Ljubljani, na Hrvaškem in v Bosni. V tem času ustvari kar 63 % nacionalnega dohodka ribniške občine in je leta 1988 eden glavnih akterjev, da je ribniška občina s 56. mesta po nacionalnem dohodku na prebivalca v Sloveniji prišla na zavidljivo 6. mesto. Ključ do uspeha je direktor Škrabec videl predvsem v novih proizvodnih programih, pametni štipendijski in stanovanjski politiki, v skrbi za vzgojo lastnih kadrov in v uspešnem trgovanju. Za izjemne dosežke na gospodarskem področju mu je Gospodarska zbornica Slovenije leta 1984 podelila Krajgerjevo nagrado, najvišje priznanje, kakršnega ni bil deležen noben drug posameznik na ribniško-kočevskem področju. Prav z razvojem kovinske industrije v letih 1970 -1990 pod vodstvom Stanislava Škrabca je ribniška občina dosegla bistven in velik razvoj na področju šolstva, izobraževanja, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstva, komunalne in stanovanjske ureditve, infra strukture ter pri vseh ostalih oblikah razvoja posameznih krajev in krajevnih skupnosti. Poleg skrbi za uspešno gospodarsko rast v Riku je direktor Škrabec opravljal tudi številne pomembne funkcije. Bil je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice, predsednik Krajevne skupnosti Ribnica, podpredsednik Planiškega komiteja, predsednik Komisije za gospodarstvo Združenih podjetij slovenske strojegradnje in celo podpredsednik Mašino saveza Jugoslavije itd. Spremenjene politične, ekonomske in gospodarske razmere v nekdanji skupni državi Jugoslaviji so zatekle direktorja Škrabca ravno v času, ko je odhajal v pokoj. Vendar je njegov odnos do Ribnice ostal nespremenjen. Z nasveti in vzpodbudami še vedno sodeluje z ribniškim gospodarstvom in se udejstvuje v kulturnem življenju. Z imenovanjem Stanislava Škrabca za častnega občana-občina Ribnica izpolnjuje svoj dolg do njegovih velikih zaslug na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v Ribniški dolini. Osrednja slovesnost ribniškega občinskega praznika je potekala dva dni po dejanskem datumu, 25. oktobra, prireditve njemu v čast pa so se vrstile cel oktober in del novembra. Poskušalo se je ugoditi različnim interesom in okusom, od glasbenih do dramskih, svojemu namenu so bila predana nekatera športna igrišča, nizala pa so se tudi odprtja novih komunalnih pridobitev. Urejala in polepšala se je tudi Ribniška dolina, za kar skrbi vsak posameznik sam, občina pa jih je ob izteku akcije tudi nagradila. Zdaj naj bi bila Ribnica spet pripravljena na nove izzive in priložnosti. Še posebej zato, ker je bil praznik le nekaj dni pred volilnim 10. novembrom in je bilo moč že čutiti predvolilne težnje. Prireditev so spremljali vsi trije kandidati za župana: Stane Kljun in Alojz Marn med občinstvom, Jože Tanko pa je vse prisotne kot aktualni župan nagovoril v svojem rednem govoru ob prazniku. Prepričan, je, da je bil napredek v zadnjih štirih letih očiten in "morda izbor naših ravnanj in dejanj ni bil vedno pravi, vendar je marsikaj pogojeno z različnim pojmovanjem, z različnimi vrednotami in pristopi do reševanja problemov, z zemljiškimi in drugimi postopki, marsikje tudi s preteklostjo." Prireditve se je udeležilo presenetljivo veliko število ljudi, saj pogosto celo svetniki niso prišli nanjo, čeprav naj bi bila to pravzaprav slovesna seja občinskega sveta. Razlog je v tem, da je bil osrednji dogodek podelitev letošnjih občinskih priznanj in nagrad, med prejemniki pa kar dve društvi s številčnimi člani. Najvišji, in to častni naziv občine je pripadel Stanislavu Škrabcu, osebnosti, ki je s svojim delom na Riku zaznamovala eno najbolj cvetočih ribniških obdobij. Ne glede na to, da je razpad tega nekoč mega podjetja celo v državnem merilu, pustil v marsičem grenak priokus, je treba priznati, da si je na račun omenjenega donosnega podjetja marsik- do takrat zaposlenih ustvaril pomembno premoženje. Podjetje je bilo s svojim kapitalom in donatorskimi sredstvi dejansko pravo gonilno kolo ribniškega razvoja na prav vseh področjih. Dobitnike priznanj (obrazložitve so podane v nadaljevanju) je izbrala občinska komisija za volitve in imenovanja, ki jo je vodil Benjamin Henigman, potrdil pa občinski svet. Letos je prispelo na občino devet predlogov iz vrst krajanov KS Velike Poljane, ki so predlagali Ivana Koširja iz Slatnika, občinski odbor SDS je uspel kar s tremi predlogi (PGD Dolenja vas, Pevski zbor Lončar, Marija in Marjeta Gorše), SLS je uspela z enim (Stanka Mihelič), Območna obrtna zbornica, Področni center za razvoj gospodarstva, Inles d.d. in nekaj podjetnikov pa je izbralo Staneta Škrabca. SDS in SLS, posamezniki in druge institucije so, tokrat neuspešno, predlagale še dr. Anico Marolt, Darinko Jankovič, Miho Trdana, Majdo Vrh, Nonet Vitra, Staneta Lavriča, Andrejo Hojč, Braneta Kozino, Toneta Levstka in Janeza Škrabca. Kulturni del, prežet z zborovsko glasbo Lončarja in Vitre, je dopolnila dramska skupina iz Notranjih Goric. Igralci Kulturnega društva Janez Jalen so s komedijo Vinka Moederndoerferja Jožef in Marija poskrbeli za to, da je občinstvo iz dvorane odhajalo dobro in veselo razpoloženo. A. Pahulje Foto Marko Burger Kako kaže Ribnici? • 'Kaže, da seje zaustavil proces ukinjanja institucij, in da bosta verjetno ohranila svojo lokacijo tako sodnik za prekrške kakor tudi izpostava MORS. • Poleti je bil sprejet zakon o ionizirajočih sevanjih. Ta nalaga državi, da plača vse stroške sanacij javnih objektov za odpravo virov naravnega sevanja oziroma radona. • V Športnem centru j e po zadnjih meritvah ugotovljena znatna prekoračitev radona Zakon omogoča občini začetek postopka, s katerim uveljavlja zahtevo za pokrivanje dela stroškov obnove tega objekta in si poskuša zagotoviti dodatni finančni vir. • Vložen je zakon o vzgoji in izobraževanju, ki za vse srednješolce, ki imajo do izobraževalnega središča več kot 10 km, predvideva za približno 3x višjo podporo od dosedanje oziroma plačno le polovice dejanskih prevoznih stroškov. Prav tako je država prisiljena poplačati občinam ne ravno majhne stroške dodatnih prevozov zaradi nevarnih zveri. • S sprejetim dopolnilom k zakonu o temeljnih razvojnih programih v znanosti in izobraževanju za obdobje 2003 - 2008 se odpirajo možnosti za ustanovitev srednje šole v Ribnici. (Op. ured.: Poudarki iz županovega govora) S Reš s d Obrazložitve nagrad in priznanj STANISLAV ŠKRABEC Podeljene letošnje nagrade in priznanja Občine Ribnica ČASTNI OBČAN POSTAL STANISLAV ŠKRABEC Stanislav Škrabec, rojen 1933, stanujoč v Hrovači, je svojo uspešno pot podjetnika in priznanega gospodarstvenika začel v Kočevju, nadaljeval v Novi Gorici in leta 1969 prišel za direktorja v takratno Kovinsko podjetje Ribnica, kjer je ostal vse do svoje upokojitve. Začelo seje z manj kot 100 zaposlenimi delavci, a se je kmalu preimenovalo v RIKO - Ribniška industrija kovinske opreme. Ob koncu 80-ih let zaposluje že 1700 delavcev v svojih obratih v Ribnici, Loškem Potoku, Ljubljani, na Hrvaškem in v Bosni. V tem času ustvari kar 63 % nacionalnega dohodka ribniške občine in je leta 1988 eden glavnih akterjev, da je ribniška občina s 56. mesta po nacionalnem dohodku na prebivalca v Sloveniji prišla na zavidljivo 6. mesto. Ključ do uspeha je direktor Škrabec videl predvsem v novih proizvodnih programih, pametni štipendijski in stanovanjski politiki, v skrbi za vzgojo lastnih kadrov in v uspešnem trgovanju. Za izjemne dosežke na gospodarskem področju mu je Gospodarska zbornica Slovenije leta 1984 podelila Krajgerjevo nagrado, najvišje priznanje, kakršnega ni bil deležen noben drug posameznik na ribniško-kočevskem področju. Prav z razvojem kovinske industrije v letih 1970 -1990 pod vodstvom Stanislava Škrabca je ribniška občina dosegla bistven in velik razvoj na področju šolstva, izobraževanja, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstva, komunalne in stanovanjske ureditve, infra strukture ter pri vseh ostalih oblikah razvoja posameznih krajev in krajevnih skupnosti. Poleg skrbi za uspešno gospodarsko rast v Riku je direktor Škrabec opravljal tudi številne pomembne funkcije. Bil je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice, predsednik Krajevne skupnosti Ribnica, podpredsednik Planiškega komiteja, predsednik Komisije za gospodarstvo Združenih podjetij slovenske strojegradnje in celo podpredsednik Mašino saveza Jugoslavije itd. Spremenjene politične, ekonomske in gospodarske razmere v nekdanji skupni državi Jugoslaviji so zatekle direktorja Škrabca ravno v času, ko je odhajal v pokoj. Vendar je njegov odnos do Ribnice ostal nespremenjen. Z nasveti in vzpodbudami še vedno sodeluje z ribniškim gospodarstvom in se udejstvuje v kulturnem življenju. Z imenovanjem Stanislava Škrabca za častnega občana - občina Ribnica izpolnjuje svoj dolg do njegovih velikih zaslug na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v Ribniški dolini. Osrednja slovesnost ribniškega občinskega praznika je potekala dva dni po dejanskem datumu, 25. oktobra, prireditve njemu v čast pa so se vrstile cel oktober in del novembra. Poskušalo se je ugoditi različnim interesom in okusom, od glasbenih do dramskih, svojemu namenu so bila predana nekatera športna igrišča, nizala pa so se tudi odprtja novih komunalnih pridobitev. Urejala in polepšala se je tudi Ribniška dolina, za kar skrbi vsak posameznik sam, občina pa jih je ob izteku akcije tudi nagradila. Zdaj naj bi bila Ribnica spet pripravljena na nove izzive in priložnosti. Še posebej zato, ker je bil praznik le nekaj dni pred volilnim 10. novembrom in je bilo moč že čutiti predvolilne težnje. Prireditev so spremljali vsi trije kandidati za župana: Stane Kljun in Alojz Marn med občinstvom, Jože Tanko pa je vse prisotne kot aktualni župan nagovoril v svojem rednem govoru ob prazniku. Prepričan, je, da je bil napredek v zadnjih štirih letih očiten in "morda izbor naših ravnanj in dejanj ni bil vedno pravi, vendar je marsikaj pogojeno z različnim pojmovanjem, z različnimi vrednotami in pristopi do reševanja problemov, z zemljiškimi in drugimi postopki, marsikje tudi s preteklostjo." Prireditve se je udeležilo presenetljivo veliko število ljudi, saj pogosto celo svetniki niso prišli nanjo, čeprav naj bi bila to pravzaprav slovesna seja občinskega sveta. Razlog je v tem, da je bil osrednji dogodek podelitev letošnjih občinskih priznanj in nagrad, med prejemniki pa kar dve društvi s številčnimi člani. Najvišji, in to častni naziv občine je pripadel Stanislavu Škrabcu, osebnosti, ki je s svojim delom na Riku zaznamovala eno najbolj cvetočih ribniških obdobij. Ne glede na to, da je razpad tega nekoč mega podjetja celo v državnem merilu, pustil v marsičem grenak priokus, je treba priznati, da si je na račun omenjenega donosnega podjetja marsik- do takrat zaposlenih ustvaril pomembno premoženje. Podjetje je bilo s svojim kapitalom in donatorskimi sredstvi dejansko pravo gonilno kolo ribniškega razvoja na prav vseh področjih. Dobitnike priznanj (obrazložitve so podane v nadaljevanju) je izbrala občinska komisija za volitve in imenovanja, ki jo je vodil Benjamin Henigman, potrdil pa občinski svet. Letos je prispelo na občino devet predlogov iz vrst krajanov KS Velike Poljane, ki so predlagali Ivana Koširja iz Slatnika, občinski odbor SDS je uspel kar s tremi predlogi (PGD Dolenja vas, Pevski zbor Lončar, Marija in Marjeta Gorše), SLS je uspela z enim (Stanka Mihelič), Območna obrtna zbornica, Področni center za razvoj gospodarstva, Inles d.d. in nekaj podjetnikov pa je izbralo Staneta Škrabca. SDS in SLS, posamezniki in druge institucije so, tokrat neuspešno, predlagale še dr. Anico Marolt, Darinko Jankovič, Miho Trdana, Majdo Vrh, Nonet Vitra, Staneta Lavriča, Andrejo Hojč, Braneta Kozino, Toneta Levstka in Janeza Škrabca. Kulturni del, prežet z zborovsko glasbo Lončarja in Vitre, je dopolnila dramska skupina iz Notranjih Goric. Igralci Kulturnega društva Janez Jalen so s komedijo Vinka Moederndoerferja Jožef in Marija poskrbeli za to, da je občinstvo iz dvorane odhajalo dobro in veselo razpoloženo. A. Pahulje Foto Marko Burger Kako kaže Ribnici? • 'Kaže, da seje zaustavil proces ukinjanja institucij, in da bosta verjetno ohranila svojo lokacijo tako sodnik za prekrške kakor tudi izpostava MORS. • Poletije bil sprejet zakon o ionizirajočih sevanjih. Ta nalaga državi, da plača vse stroške sanacij javnih objektov za odpravo virov naravnega sevanja oziroma radona • V Športnem centru je po zadnjih meritvah ugotovljena znatna prekoračitev radona Zakon omogoča občini začetek postopka, s katerim uveljavlja zahtevo za pokrivaqje dela stroškov obnove tega objekta in si poskuša zagotoviti dodatni finančni vir. • 'Vloženje zakon o vzgoji in izobraževanju, ki za vse srednješolce, ki imajo do izobraževalnega središča več kot 10 km, predvideva za približno 3x višjo podporo od dosedanje oziroma plačilo le polovice dejanskih prevoznih stroškov. Prav tako je država prisiljena poplačati občinam ne ravno majhne stroške dodatnih prevozov zaradi nevarnih zveri. • S sprejetim dopolnilom k zakonu o temeljnih razvojnih programih v znanosti in izobraževanju za obdobje 8003 - 8008 se odpirajo možnosti za ustanovitev srednje šole v Ribnici. (Op. ured.: Poudarki iz županovega govora) S Keše m GALLUSOVO PRIZNANJE PRIZNANJE OBČINE RIBNICA PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO DOLENJA VAS Društvo je najstarejše v občini Ribnica in med desetimi najstarejšimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v državi. Letos je praznovalo 130-letnico obstoja. Iz njegovih vrst je izšel tudi Ignacij Merhar, začetnik gasilskega poveljevanja v slovenskem jeziku. Leta 1886 je izdal prvi slovenski Vadnik. Vadnik je imel velik pomen za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, ker je bil to prvi priročnik, s katerim je bil prebit led ne le v strokovnem, ampak tudi v narodnostnem oziru. PGD Dolenja vas je bilo ves čas pomemben povezovalec in soustvarjalec društvenega in kulturnega življenja v svojem okolju. IVAN KOŠIR iz Blatnika Ivan Košir uspešno ohranja in širi podeželsko ter cerkveno zborovsko petje. Polnih 45 let je vodil cerkveni zbor pri Novi Štifti. Zadnja tri leta pa se je pod njegovim vodstvom prebudilo kulturno življenje na področju zborovskega petja na Velikih Poljanah. Za prebivalce Velikih Poljan je velik uspeh, če se na vasi, kjer dolga leta ni bilo nobenega kulturnega življenja, zasliši ubrana in iz srca zapeta domača pesem. Za Poljance je to velik dosežek, saj so željni druženja, predvsem na kulturnem področju. PEVSKI ZBOR LONČAR, Dolenja vas Pevski zbor Lončar je letos praznoval 50-letnico uspešnega zborovskega petja v občini in v širši okolici in s tem veliko prispeval h kulturni podobi naše občine. Sodeloval je na številnih prireditvah in proslavah v občini, je reden gost srečanja pevskih zborov v Šentvidu, že pred tridesetimi leti pa je sodeloval pri takrat znani slovenski prireditvi "Kmečka ohcet", na kateri so sodelovali poročni pari iz vseh kontinentov sveta. Je nepogrešljiv spremljevalec vsakoletnega ribniškega sejma. Z vodenjem tega pevskega zbora sta tesno povezana brata: Tone in pokojni Andrej Petek. Pevski zbor Lončar že skoraj tri desetletja organizira srečanja pevskih zborov Dolenjske, ki se ga v Dolenji vasi redno udeležujejo zbori iz tega dela Slovenije. MARIJA in MARJETA GORŠE iz Dolenje vasi. Marija in Marjeta Gorše sta leta 2001 podarili občini Ribnica obveznice odškodninskega sklada v višini skoraj 30 milijonov slovenskih tolarjev, ki sta jih dobili za premoženje, katerega ni bilo mogoče vrniti v naravi. Donacijo sta namenili za izgradnjo doma starejših občanov v Ribnici. S svojim človekoljubnim dejanjem se tako pridružujeta znanim ribniškim donatorjem in mecenom, ki so pripomogli k uresničitvi pomembnih projektov. STANKA MIHELIČ iz Kota Stanka je človek, ki živi izredno bogato notranje življenje. Učiteljica po poklicu, invalidsko upokojena, mati petih otrok, je letos izdala že drugo pesniško zbirko. Bližnja cerkev pri Novi Štifti ji je v marsičem zatočišče in tolažba, pa tudi navdih, da ljudem razkrije svoj intimni svet. "V tvojem srcu sem" je naslov njene zadnje pesniške zbirke. Priznanje Občine Ribnica Stanki Mihelič vsaj malo odtehta njen prispevek v duhovno zakladnico Ribniške doline. NOCOJ JE ENA LUŠTNA NOČ "Ljudskemu izročilu gre zahvala, da je veliko lepih slovenskih ljudskih napevov preživelo do danes. Tako si je človek polepšal lepe in težke dni in v pesmih užival," so nas vabili na celovečerni citrarski koncert. In niso se motili -ljudje uživamo ob teh napevih še danes. V nabito polni dvorani Glasbene šole Ribnica sta v petek, 8. novembra, resnično lep in doživet večer pripravila Ribničan Boris Petrovič s citrami in tamburico ter Grosupeljčan Marjan Obranovič - Kuželičan s petjem in kitaro. Koncert je bil sestavljen iz treh delov. V prvem in tretjem smo prisluhnili citram, v drugem pa Marjanu in kitari. Marjanu se je pri venčku narodnih s tamburico pridružil še Boris, pri zadnjih dveh pesmih pa vokalistka - hčerka Maja, ki lepo sledi očetovemu zgledu. Vse pesmi so bile zapete v kostelskem narečju, saj se Marjan venomer vrača k svojim kostelskim koreninam in jim posveča še posebno pozornost. Geje bilo morda v prvem delu še čutiti Borisovo tremo, saj je bil to njegov prvi samostojni koncert na citrah, ki jih igra nekako 4 - 5 let, pa se je v tretjem delu čutila veliko sproščenost. Vsi smo se zatopili v zven citer, na koncu pa je občinstvo, zbrano z vseh vetrov Slovenije (s Štajerske, Škofljice, Ljubljane, Kostela, Kočevja, Ribnice...), skupaj z glasbenikoma zapelo "Nocoj je ena luštna noč" in vztrajalo pri "bis". Boris je svojo glasbeno pot začel v 4. razredu OŠ kot tamburaš v tam-buraškem orkestru v Kočevju. S tamburico je kasneje z AFS France Marolt iz Ljubljane sodeloval kar 10 let, po nastanitvi v Ribnici pa je 15 let prepeval v MePZ KUD Gallus iz Ribnice. Danes igra citre, na samem začetku pa mu je pomagala tudi znana citrarka Cita Galič. Marjan ni samo pravnik in podjetnik, ne samo glasbenik, ampak tudi rezbar in ustvarjalec proze, pesmi ("Kostevske pesme po maje za Kostevce maje"). Vzdevek Kuželičan pa ponosno nosi po imenu tam-buraškega ansambla Kuželičan, v katerem so med vojnama igrali člani njegove družine Obranovič. Večer, ki je bil posvečen ljudski glasbi, je zagotovo dosegel svoj namen. Iz kasnejših pogovorov v veži glasbene šole je bilo namreč slišati, kako da smo že skoraj pozabili na tako glasbo, kako je skoraj sploh ni več slišati in kako so ljudje veseli, da so prišli na ta koncert. Tekst in foto Zdenka Mihelič KUD Ribniška pihalna godba vabi vse prijatelje glasbe na TRADICIONALNI SAMOSTOJNI KONCERT Ribnica, sobota, 7. december ob 18. uri, dvorana Ideal Sodražica, sobota, 14. december ob 18. uri, dvorana osnovne šole KUD Ribniška pihalna godba :■ :z> ■ psj ■ .■.5* <»eci ixi>i n l e 2 UPRAVNA ENOTA V POLEPŠANIH 5 PROSTORIH Podstrešni prostori na Gorenjski c. 9 so državnim uslužbencem na rib-niški upravni enoti izboljšali pogoje dela E Uslužbenci ribniške upravne enote so z 19. y novembrom tudi uradno v enotnih prostorih, čeprav te sreče niso imeli prav vsi. Nerešena ostaja še ureditev prostorov za arhiv, sistemsko sobo ter vložišče, ki so še vedno v stavbi Občine. Vsi drugi oddelki so že preseljeni v obnovljeni mansardni del na Gorenjski cesti 9. Pogoji dela se bodo izboljšali tako za delavce l občinske uprave, ki se bodo sedaj razširili po celotni stavbi, kot tudi za državne uslužbence. Morda bo ta fizična ločitev občine od države končno pripomogla, da ljudje teh dveh javnih servisov ne bodo več zamenjevali in bodo dojeli tudi naravo njunega dela. Prostori upravne enote niso še docela obnovljeni, saj dinamiko obnove pogojuje denar. Prva faza se je začela že leta 1999 z zamenjavo ostrešja, ki je stalo 23 mio SIT. Naslednje leto je bil urejen mansardni del, zanj pa porabljenih nadaljnjih 10 milijonov tolarjev. Leta 2001 je bil podstrešni del pripravljen za vselitev, nabavljena pa tudi pisarniška oprema, kar je stalo 37 mio SIT. Konec julija letošnjega leta se je začela še obnova kletnih prostorov, delno pa je bila polepšana tudi zunanjost stavbe in okolice. Ta zadnja faza je terjala 58 mio SIT, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni dokončana in se bo poseg nadaljeval še prihodnje leto, je ob odprtju prostorov dejal načelnik Janez Ribniški župan, ministrska svetnica in načelnik UE Henigman. Celotna prenova stavbe naj bi se zaključila v naslednjih dveh letih, zanjo pa sta do sedaj občina in država porabili 128 mio SIT. Od tega je 46 milijonov dal Servis skupnih služb vlade RS, ostalih 82 milijonov pa je prispevala občina, ki je tudi lastnica objekta. Odprtja novih prostorov so se razveselili tudi prisotni visoki državni funkcionarji, saj menijo, daje to korak k uresničevanju cilja, da se državna uprava posodobi, poceni in napravi še bolj učinkovito. Tako je menila ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar, ki je tudi poudarila, "da je treba spremeniti zavest in kulturo zaposlenih državnih uslužbencev". Državljani so bili do sedaj navajeni, daje treba prositi za storitve, je dodala, zdaj pa se bodo morali državni uradniki navaditi, da so oni sami javni servis. Strokovna in do ljudi prijazna uprava je sploh vodilno načelo, je menil načelnik ribniške upravne enote, ki je tudi prejemnik letošnjega priznanja za najbolj prijaznega uslužbenca in kot načelnik UE edini v državi. Prvi pogoj za izvajanje kakovostnih storitev pa je bil seveda prostor in s podobnimi težavami se upravne enote ubadajo tudi drugod po Sloveniji. Država se je tega problema intenzivno lotila šele pred sedmimi leti, zavedala pa se je, da je to velik investicijski zalogaj, je dejal Danče Pohar, namestnik direktorja Servisa skupnih služb vlade RS. "Zato je zelo pomembno, da si stroške delita država in občina". V imenu občine kot soinvestitorja je zbrane ob odprtju (župana Sodražice in Loškega Potoka, državnega podsekretarja Bojana Počinela ter ostale državne in občinske uradnike) nagovoril tudi ribniški župan Jože Tanko ter dejal, da se bo občinska uprava v izpraznjene prostore preselila v razmeroma kratkem času. Tekst in foto A Pahulje France Ivanec na poti do ravnatelja GRADIL N Al 01 SE NOV TRGOVSKI CENTER Promit Benz je aprila na občinski svet naslovil vlogo za odkup stavbnega zemljišča na področju stare avtopralnice in romskih barak v Mali Hrovači. Gradil naj bi se nakupovalni center SPAR. Aprila letos je bil sprejet sklep o prostorsko ureditvenih pogojih v občini, na prejšnji redni seji pa tudi sklep za oblikovanje nove morfološke enote Blagovni center s parkirišči naj bi Ribnici prinesel dodatna delovna mesta, pa tudi konkurenčnega ponudnika v mreži ribniških trgovcev. Potrošniki bodo bržkone zadovoljni, mali trgovci pa... za gradnjo trgovinskega centra. S tem so nastali pogoji za možnost prodaje občinskega stavbnega zemljišča brez javne dražbe, saj gre za zaokrožitev oz. smotrno izrabo zemljišča. Ceno zemljišča bo določil sodni cenilec. Investitor želi čim p rej začeti z gradnjo nakupovalnega centra, konstituiranje novega občinskega sveta pa bi ta postopek lahko zavlačevalo, zato je župan 14. novembra sklical izredno sejo še starega sveta. Benjamin Henigman je poudaril, da se z zaokrožanjem zemljišča sicer strinja, bi ga pa raje prodal na javni dražbi, ker bi bilo moč na ta način iztržiti višjo ceno. Prav tako se je v njem porodil dvom, ali bo zainteresirani investitor dejansko gradil naku-poval-ni center. Župan je menil, da bržkone ob-staja močan po-slovni interes, drugače investitor v Ribnici ne bi hotel kupiti 80 arov zemlji-šča po visokih cenah samo zato, "da bi tam rasle koprive". Ravnateljica OŠ Andreja Šulentič je na Svet šole naslovila vlogo za upokojitev in tako mora šola izbirati novega ravnatelja. Na razpis, ki je bil objavljen v Delu, so se javili štirje kandidati, le trije pa so izpolnjevali vse predpisane pogoje: Olga Černe, Matjaž Nosan in Franc Ivanec. Do kandidatov so se morali opredeliti tudi občinski svetniki, saj je Občina soustanoviteljica omenjenega javnega zavoda, vendar njeno mnenje ni obvezujoče. Svetniki so na tajnem glasovanju svojo večinsko podporo namenili Francetu Ivancu, ki je od 16 dobil 11 glasov. Nosan, ki je zadnjih 6 let zaposlen na Gimnaziji Kočevje, je dobil tri, Černetova, ki je pomočnica ravnateljice že od 1.1993, pa 2 glasova. Izbor je menda bolj kot na tehtanju pisnih vlog, ki so bile prebrane tudi na sami seji, temeljil na dejstvu, da je Ivanec svetnikom še najbolj poznan in zato toliko bolj sprejemljiv. Le-ta zgodovino na ribniški osnovni šoli poučuje že vse od leta 1968, na Filozofski fakulteti pa je diplomiral leta 1970. Ivanec je s svojo kandidaturo prepričal tudi učiteljski zbor, ki je zanj večinsko glasoval dan kasneje, zdaj pa je od ločitev v rokah ministrstva za šolstvo. Novi ravnatelj bo svoje novo delovno mesto nastopil že s prvim januarjem 2003. Tekst in foto AP 10 itešsro NA DEPONIJI SE SORTIRNICA ZA KOSOVNE ODPADKE Sanacija deponije naj bi bila zaključena prihodnje leto Sortirnica ali bolje rečeno reciklažno dvorišče za kosovne odpadke je pomembna pridobitev za vse tri občine, ki na deponijo v Mali gori odvažajo svoj odvečni material. Komunala Ribnica jih zbira po naseljih in vaseh 1-2 x na mesec, je ob odprtju sortirnice 6. novembra dejal njen direktor Jože Zakrajšek. V prihodnje naj bi se pod nadstrešnico v že pripravljenih velikih kesonih zbirali odvečna bela tehnika, kovine, les, papir, steklo, avtomobilske gume in podobno. Prav tako bo Komunala pripravila še sortiranje plastike. Življenjska doba deponije bo odvisna ravno od tega, kako intenzivno se bo izločevalo nepotrebni material, je dejal ribniški župan Jože Tanko, pa tudi od trga, ki te surovine odkupuje in predeluje. Na ribniški deponiji bo za smeti vseh treh občin prostora še za nadaljnjih 15 do 20 let. Tanko je zadovoljen, da so občine našle skupen jezik in se takoj odločile za sofi- nanciranje projekta. Odprtja sta se zato udeležila sodraški župan Andrej Pogorelc in tudi potoški Janez Novak ter predstavniki upravne enote, občine, komunalne službe, policije... Tanka pa je razočaralo Ministrstvo za okolje in prostor, ki kljub temu, da je bil projekt dvakrat prijavljen na razpis, ni dobil državnega denarja. Sanacija deponije in sortirnica za kosovni odpad sta od občin do sedaj pobrali 94 milijonov tolarjev. 70 jih je bilo nakazanih neposredno iz občinskih proračunov, zadnji dve leti pa se je s takso za obremenitev vode nabralo še dodatnih 24 mio SIT. Potem ko je deponija leta 1998 vendarle dobila gradbeno dovoljenje, se je takoj začela njena sanacija, ki naj bi bila zaključena leta 2003, tik za nadstrešnico v gornjem predelu pa se bo začela tudi njena širitev. Tekst in foto AP Veliki kesoni za sortirni odpad Z leve: Jože Zakrajšek, Janez Novak, Andrej Pogorelec in Jože Tanko. Udeležili so se tudi odprtja novih prostorov Komunale. Investicija, vredna 56 milijonov tolarjev Za novo pridobitev so se pristojnim zahvalili tudi prebivalci naselja Lipovec. Odprtje je spremljal kratek kulturni program, z zdaj že očitno nepogrešljivimi harmonikaši ter vedno dobrodošlim Lončarjem. Blagoslov naj bi varoval prebivalce in vodovod, simbolično pa sta slednjega s curkom vode odprla Jože Tanko in Franci But. HEŠETO Slabo in dotrajano vodovodno omrežje v sicer poslovno dinamičnem naselju Lipovec je terjalo posodobitev in nanjo sta se morali odzvati tako ribniška občina, kot, ne nazadnje, država. 65 milijonov tolarjev je bilo potrebnih, da se je obnovil vodovod, položi! asfalt ter uredila požarna varnost. Večidel je bil ta strošek breme občine Ribnica, delno so bila porabljena amortizacijska sredstva podjetja Hydrovod, del je sofinanciralo ministrstvo za gospodarstvo, več kot 50 odstotkov bruto vrednosti projekta pa je iz sredstev Saparda sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, je ob odprtju 2. novembra dejal ribniški župan. V zadnjih 4 letih je občina v komunalno dejavnost vložila 400 mio SIT; čaka pa jo še ureditev ločenega zbiranja odpadkov, urejanje odpadnih vod (čistilne naprave) ter intenzivna obnova vodovodnih omrežij. Kot prvi v prihodnjem letu je na vrsti vodovod v Grčaricah, zamenjati pa bo treba še 20 km nevarnih azbestnih omrežij, je dejal župan. Minister Franci But je dodal, da je Lipovec eden izmed 11 infrastrukturnih projektov, ki so letos že financirani s sredstvi iz evropskega kmetijskega razvojno - podeželskega sklada. V začetku leta 2003 naj bi bil s pomočjo evropskega denarja obnovljen tudi vodovod v Grčaricah, je dejal. Kot vedno je tudi tokrat v vlogi aktivnega pogajalca z EU poudaril, da ta skupnost prinaša nove razvojne možnosti, če se bo država seveda na drugi strani trudila pridobiti le-te z dobro pripravljenimi programi. Primer zanj je projekt Po poteh dediščine, v katerega je vključenih 13 občin in je bil sofinanciran z evropsko predpristopno pomočjo. "Pred petimi leti, ko sem predlagal, da bi Ribnica in sosednje občine pristopile k temu projektu, so občine najprej nejeverno zmigovale z glavo, zdaj pa je to postal evropsko primerljiv regionalni program." Tekst in foto A. Pahulje Lfisa 11 cim n oia JLaos«» ■■■ ■ N SPOMLADI SANACIJA PRIGORIŠKEGA ZADRŽEVALNIKA Ob zaključku mandata se spodobi, da ocenim dogajanje v zadnjih štirih letih, je pet dni po volitvah dejal župan in sklical novinarsko konferenco, na kateri je orisal vse temeljne občinske investicije. Omenil je, da je z delom občinske uprave izjemno zadovoljen, saj je pokazala visoko strokovno raven. To se kaže tudi v tem, da je večino predlogov, ki jih je pripravila uprava, skoraj soglasno potrdil tudi občinski svet. V preteklih letih je po županovem mnenju Občini uspelo rešiti vitalne probleme: obnoviti Gorenjsko cesto in Šeškovo ulico, urediti preskrbo s pitno vodo, sanirati deponijo v Mali gori, urediti mestno jedro in zmanjšati nezaposlenost na 13 %. Občina je tudi soustanoviteljica invalidskega podjetja. Župan je poudaril tudi ureditev obrtnih con, pomoč podjetnikom v obliki znižanega komunalnega prispevka in sofinanciranja sejmov ter izobraževanja. Prav tako ima za modro odobritev investicije blagovnih rezerv v Ortneku, saj naj bi Ribnica s tem pridobila 30 novih delovnih mest. Ravno toliko naj bi jih dobila z odprtjem načrtovanega nakupovalnega centra. Cene komunalnih storitev so v občini nižje kot v drugih primerljivih občinah, je dejal, kot primer pa navedel Kočevje, kjer je cena odvoza smeti 2398 SIT/mS, v Ribnici pa le 1500 SIT. Cene komunalnih storitev so v Ribnici kljub velikim investicijskim vlaganjem že tri leta nespremenjene. Izgradnja športnih objektov in urejanje rekreativnih površin je znak, da se vlaga v izboljšanje počutja ljudi, je dejal ter zatrdil, da so ti posegi naleteli na veliko razumevanje. Igrišča si tako menda želijo tudi vaški odbori pri Sv. Gregorju, v Jurjeviči, Kotu in Nemški vasi. Korak naprej naj bi se kazal še v regijskem povezovanju, Ribnica pa je bila pobudnik vrste skupnih projektov (za izboljšanje pogojev na cesti Ljubljana-Petrina, priključek na avtocesto). "Ribnica je postala stičišče mnogih dejavnosti, kulturno središče in pomemben športni regijski center. Razvojni program, ki zajema obdobje od leta 2002 do 2005, je tako dober, da ga kopirajo celo druge občine." V zadnjih štirih letih je imela občina 3,8 milijarde tolarjev težak proračun, od tega je za investicije porabila 1,2 milijarde. Največ denarja je bilo vloženega v komunalno in cestno infrastrukturo (600 mio SIT), sledijo ceste s 193 milijoni ter vodovodi s 170 milijoni. V bližnji prihodnosti bosta izvedena še dva projekta, res življenjskega pomena za delovanje okolja: spomladi se bo začela sanacija prigoriškega zadrževalnika, ki bo stala 250 mio SIT; na Ugarju pa izgradnja razdelilno-transformatorske postaje, da Ribnica ne bo več doživljala nenehnih izpadov elektrike. AP )4 RAZVOJ ŠOLSTVA v RIBNICI | V LETIH 1941 DO 1974 1 Tudi šolsko leto 1948/49 se je pričelo s šolsko proslavo in konferenco učiteljskega zbora. Skupaj je bilo 489 učencev, ki natri oddelke s po P/še mag. Brane Kozina do 48 (drugi razred) učenci. Četrti razred je bil kombiniran, kajti precej učencev iz četrtega razreda je šlo na nižjo gimnazijo. Zato je bil organiziran t.i. kombiniran razred. Kadrovske spremembe so bile posledica istih vzrokov kot v prejšnjih letih. Pouk je bil v dopoldanskem in popoldanskem času. Šolski upravitelj je bil v začetku leta še Janez Knol, ki pa je bil 7.10. imenovan za prosvetnega inštruktorja v Ilirski Bistrici. Upraviteljstvo je prevzel Mihajlo Špirič. Učenci so ob dnevu JA prvič obiskali štab (vojašnico). Prvič po osvoboditvi pa je bila postavljena novoletna jelka, obdarjeni so bili nekateri učenci in predšolski otroci. Kušlan in Dora Divjak (3. razred) ter Janez Debeljak in Ana Vanič (4. razred). Šolski upravitelj je bil Mihajlo Špirič. Poleg teh sta učila tudi Lado Križman in Marija Šetina. Vpisanih je bilo 414 učencev, za katere je bilo najprej predvidenih le devet oddelkov. Tudi v tem letu so bile nekatere personalne zadeve (Jakhel, Kušelan...). Tudi v tem šolskem letu so bila organizirana tradicionalna praznovanja. Šolska kuhinja je delovala uspešno. Učenci so se udeležili pogozdovanja in posadili planirano število sadik. Tudi učitelji so po planu organizirali svoje sestanke. Otroci so udarniško pomagali pri pospravljanju lesa na žagi, nabirali zelišča, zbirali star papir in železo. Učenci so bili cepljeni proti davici in tifusu. Šolska ekskurzija je bila za 3. razred na Reko, četrti razred pa je obiskal Ljubljano. Šolska stavba je bila popravljena. Šolsko leto je bilo zaključeno s pionirsko proslavo, ki so se je udeležili tudi učenci iz Grčaric. Tudi šolsko leto 1950/51 se je pričelo s šolsko proslavo in učiteljsko konferenco na kateri so bili določeni razredi oz. oddelki ter učitelji, ki jih bodo poučevali. Deset razredov s 430 učenci (226 učencev in 240 učenk) je poučevalo enajst učiteljev; šolski upravitelj je bil Mihajlo Špirič. ŠOLSTVO V RIBNICI V LETIH 1948 DO 1950 III. del Na šoli je bila ustanovljena šolska mlečna kuhinja, v kateri so prejemali malico otroci iz oddaljenih krajev ter socialno šibkih družin (mleko, kruh). Kuhinjo je vodil koordinacijski odbor pri OLO Kočevje. V šoli je bil tečaj za vojake analfabete, ki so ob koncu pokazali zadovoljivo znanje. Šolo obvezniki so večkrat pomagali pri pripravi lesa za obnovo šolskih poslopij in pri pogozdovanju. Otroci so odšli na počitnice v Livold in na Faro, šolski izlet je bil v Postojnsko jamo. Šolsko poslopje je bilo pobeljeno, popravljene so bile peči, ter izvršena nekatera zidarska dela. Pred pričetkom šolskega leta je bil sedemdnevni politično-pedagoški tečaj, udeležili so se ga vsi učitelji šole. Šolsko leto se je zaključilo 26. junija s pionirsko proslavo. Tudi šolsko leto 1949/50 se je pričelo s šolsko proslavo, učiteljsko konferenco ter sejo učiteljskega zbora, kjer so razdelili razrede oz. oddelke. Skupaj je bilo na OŠ deset oddelkov, ki jih je poučevalo devet učiteljev in sicer: Vera Špirič in Milka Bregar (1. razred); Mihajlo Špirič, Margita Jakhel in Milena Borovec (2. razred); Karla Pouk v I. in 11. razredu je potekal dopoldan, v III. in IV. pa popoldan. Ustanovljena so bila posamezna poverjeništva. Poverjeništvo za mladinski tisk je vodila Ana Knol, za mladinski tisk Ana Vanič, za učila pa Janez Debeljak. Šolsko in učiteljsko knjižnico je vodila Ljudmila Bregar, tudi šolska kuhinja je delala po planu. Učenci so se znova udeležili pogozdovanja, zasadili so okoli 2000 sadik, sodelovali pri nabiranju lipovega cvetja in drugih zdravilnih zelišč ter pomagali pri realizaciji petletnega plana. Sodelovali so tudi pri vseh kulturnih in drugih proslavah. V tem šolskem letu je bila uvedena knjiga prihoda učiteljstva, vzrok za to je bilo nadziranje učiteljev, ker so nekateri večkrat zamujali pouk. Glede tega je bilo v tem šolskem letu kar nekaj težav. Pokazalo pa se je, da gre le za osamljen primer določene učiteljice. Sledila je tudi pritožba na Ministrstvo za prosveto ter druge neprijetnosti na sodišču v Kočevju. Sicer pa je pouk glede obiska učencev potekal po planu, ovirala ga je predvsem epidemija španske gripe. Učenci so imeli šolske ekskurzije v Maribor, Ljubljano in na Bled. Nadaljevanje prihodnjič Rešero Zapustil dom in svoje drage si. Niti zbogom nisi rekel Na tvojem grobu roža le cveti, ^ ' ’ '"Ä niti roke nam podal, \ K^kot^Tndo^dvorišče, tiho mimo si zaspal, J| -JE a v srcih naših boš ostal. C j / V"® naše oko zaman te išče. Vse življenje si garal, Ni več toplega smehljaja, vse za dom, družino dal, . ' \ le trud in delo tvojih rok ostaja. ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. j j ■ M ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA STRNADA z Velikih Poljan ZAHVALA t se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega strani, nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še pose- ANTONA KLUNA bej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, celotnemu osebju ZD Ribnica, Gastroenterološki kliniki, vsem gasilcem, komunalni službi, TD Grmada, KS Velike Poljane, gospodoma Masniku in Petriču, govornikoma, pevcem, trobentačem za zaigrano Tišino in g. Andreju iz Ribnice Ambrožiču. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji Posebna hvala pa velja g. Janezu Kmetu in Ivančevim za njihov trud in poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v teh težkih pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala. trenutkih nesebično pomagali. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, odšel si tja, kjer ni gorja, luč večna ti upanje da. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, skrbnega očeta, tasta in starega ata JOŽETA MERHARJA iz Prigorice 44 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili pokojniku, zanj darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvala tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju ZD Ribnica za nesebično pomoč med njegovo boleznijo, gasilcem, g. župniku Branku in pevcem. Vsi njegovi žalujoči OZ RK Ribnica organizira skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana KRVODAJALSKO AKCIJO 5. in 6. december 2002 Zdravstveni dom Ribnica, od 7. do 13. ure Vabljeni! ^ J OZ RK Ribnica «V dK X//X11 1 *->■«! Na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Ribnica z dne 11.10.2002 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE, Ministrstvo za obrambo RS obvešča, da bo v mesecu decembru 2002 razpisalo JAVNO DRAŽBO nepremičnine v kompleksu bivše vojašnice v Ribnici Vojašnica / kompleks 1 - ambulanta ki bo v torek, dne 17. 12. 2002, s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I. Predmet prodaje je kmetijsko zemljišče: - pare. št. 642, travnik 3. raz., v izmeri la 78 m2, in njiva 3. raz., v izmeri 1 a 97 m2, k.o. Sušje. II) Izklicna cena znaša: - 448.732,50 SIT Najnižji znesek višanja je 10.000,00 SIT. III) Varščino v višini 10 % izklicne cene je treba plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica, št.: 01304-0100005476, pri BS ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII) Davek na promet nepremičnin in stroške notarskih storitev plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. - pare. št. 935/1, zelenica v izmeri 26.378 m - pare. št. 935/87, posl. st. v izmeri 239 m - pare. št. 935/88, funke, obj. v izmeri 11 m - pare. št. 935/92, funke, obj. v izmeri lOO^m2 - pare. št. 935/93, posl. st. v izmeri 473 m’ - pare. št. 935/94, funke, obj. v izmeri 60 m dvorišče v izmeri 602 rn zelenica v izmeri 587 m vse pripisane pri ZKV 546, k.o. Ribnica Vojašnica / kompleks 2 - begunski center - pare. št. 935/63, posl. st. v izmeri 805 m’ - pare. št. 935/64, dvorišče v izmeri 814 m - pare. št. 935/82, dvorišče v izmeri 4878 m’ zelenica v izmeri 709 m - pare. št. 935/83, posl. st. v izmeri 783 m2 - pare. št. 935/84, posl. st. v izmeri 782 m2 - pare. št. 935/85, posl. st. v izmeri 1228 m2 - pare. št. 935/86, posl. st. v izmeri 321 m2 - pare. št. 935/89, funke, obj. v izmeri 47 m2 dvorišče v izmeri 212 m^ pot v izmeri 201 m zelenica v izmeri 2359 zelenica v izmeri 2969 m - pare. št. 935/122, zelenica v izmeri 834 m2 vse pripisane pri ZKV 546, k.o. Ribnica Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27. OBČINA RIBNICA Javna dražba bo objavljena v Uradnem listu RS. Občina Ribnica gp^ MOTOMAN (jvSteOSS d.o.o. Pridružite se renomirani japonsko-nemški firmi MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. Razširjamo svoje programe, prav tako pa tudi delovno skupino, zato vabimo k sodelovanju KONSTRUKTORJA za področje robotizacije in avtomatizacije v industriji. Ponujamo: • zanimivo, dinamično in perspektivno delo v mladem kolektivu • intenzivno šolanje • stimulativno nagrajevanje Pričakujemo: • višjo ali visoko izobrazbo strojne smeri • aktivno znanje nemškega jezika • izkušnje na področju konstruiranja • komunikativnost, prilagodljivost, skupinsko delo. • obladovanje orodij v okolju Windows in na GAD sistemih, SOLID Works, AUTOCAD, CATIA Prednost imajo osebe z večletnimi izkušnjami. Rok za prijavo je 20 dni. Prošnjo z dokazili o opravljeni izobrazbi pošljite na naslov: MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. Lepovče 23,1310 Ribnica OBIS d.o.o. družba za računovodske storitve in davčno svetovanje Lepovče 23, Ribnica, k sodelovanju vabi RAČUNOVODJO Pričakujemo: • končano visoko strokovno šolo ali univerzitetni študij ekonomske smeri • samostojnost pri izvajanju računovodske funkcije • poznavanje dela z računalnikom • aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika • predanost delu in samoiniciativnost •• željo po permanentnem izobraževanju Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za določen čas enega leta s trimesečnim poskusnim delom in z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE RIBNICA GORENJSKA CESTA 3 POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIIE 0 IZIDO VOLITEV ZA ŽOPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE RIBNICA IN ČLANOV SVETOV KRAIEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČIU OBČINE RIBNICA NA LOKALNIH VOLITVAH 2002 V nedeljo, dne 10. novembra 2002 so bile izvedene lokalne volitve za župana, za člane občinskega sveta in za člane svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ribnica. V volilne imenike je bilo vpisanih 7081 volivcev. Volitev se je udeležilo 5423 volivcev, od tega 5 po pošti. Volilna udeležba je bila 76,59 %. I. Volitve za župana Volitve za župana občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj oddanih 5422 glasovnic je bilo 136 neveljavnih. Za župana so kandidirali 3 kandidati in so prejeli naslednje število glasov: Stane KUUN 1585 (29,98 %) Jože TANKO 1922 (36,36 %) Alojz MARN 1779 (33,65 °o) Ker noben kandidat ni dobil večine glasov, bo drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, in sicer sta to Jože TANKO in Alojz MARN. II. Volitve za člane občinskega sveta Volitve za člane Občinskega sveta občine Ribnica so potekale po proporcionalnem sistemu. Območje občine Ribnica je bilo razdeljeno natri volilne enote. V prvi volilne enoti so volili sedem članov, v drugi in tretji pa po šest članov občinskega sveta. Od 5422 oddanih glasovnic je bilo 382 neveljavnih. V posameznih volilnih enotah so bili izvoljeni naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA 1 IME IN PRIIMEK Prvin LAVRIČ, roj. 21. 7.1952 Ljubljanska cesta 3, Ribnica Dušan ERČUU, roj. 12. 7.1947 Struška ulica 19, Ribnica Marko OBRSTAR, roj. 11. 4. 1965 Ob Bistrici 4, Ribnica Tomaž ARKO, roj. 20. 4.1969 Prijateljev trg 4, Ribnica Miha KLUN, roj. 27. 9. 1973 Gornje Lepovče 118, Ribnica Sonja LALIČ, roj. 14. 9. 1957 Merharjeva ulica 10, Ribnica Jože LAMPE, roj. 13.1.1947 Kosovelova 1, Ribnica VOLILNA ENOTA 2 IME IN PRIIMEK Stanislav ŠKRABEC, roj. 17. 5. 1965 Hrovača 625, Ribnica PREDLAGATEU ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PREDLAGATEU LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Posamezne liste kandidatov so v občini dobile naslednje število glasov: Glasov % glasov št. d od. mandatov Št. in ime liste 581 11,5 2 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1282 z 25,4 5 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 673 13,4 3 3. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 67 1,3 0 4. NAPREJ SLOVENIJA 1118 22,2 4 5. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1194 23,7 5 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 125 2,5 0 7. KRAJANI LEPOVČ 5040 19 Franc ČEŠAREK, roj. 9. 4.1965 Humec 22, Dolenja vas Andreja HOČEVAR, roj. 22. 3.1966 Humec 27, Dolenja vas Irma GRBEC, roj. 20. 3.1966 Grčarice 33, Dolenja vas Ana BENČINA, roj. 24. 3. 1936 Hrovača 12a, Ribnica Anton ILC, roj. 11. 11. 1959 Goriča vas 12, Ribnica SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE yv:e^aniOvX ■ i n :*::* >■ irxicix/^i r a VOLILNA ENOTA 3 IME IN PRIIMEK PREDLAGATEU Joško (Nino) LEBAN, roj. 14.1.1953 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Grič c. 1/11, Ribnica Metod JAKLIČ, roj. 16. 3. 1937 Andol 1, Ortnek m Alojz MARN, roj. 29. 12.1961 Jurjeviča 9, Ribnica Jože TANKO, roj. 16. 4. 1956 f Breg pri Ribnici 82, Ribnica Benjamin HENIGMAN, roj. 5. 1. 1960 SLOVENSKA LJUDSKA Grič c. V/7, Ribnica STRANKA Vinko LEVSTEK, roj. 15. 7. 1968 SOCIALDEMOKRATSKA ' 1 Hudi Konec 10, Ortnek STRANKA SLOVENIJE HIII. Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti so potekale po večinskem sistemu. Krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja vas sta bili razdeljeni na tri volilne enote, krajevni skupnosti Sveti Gregor in Velike Poljane pa na volilne enote / nista bili razdeljeni. V krajevnih skupnostih Ribnica in Dolenja vas so bili po posameznih volilnih ' j enotah izvoljeni naslednji kandidati: H < KS RIBNICA VOLILNA ENOTA 1 IME IN PRIIMEK Elizabeta PELC, roj. 24. 7.1971 Škrabčev Trg 27, Ribnica PREDLAGATEU LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Antonija ČEŠAREK, roj. 20. 10. 1960 LIBERALNA DEMOKRACIJA Lepovče 38, Ribnica SLOVENIJE Branko RUPARČIČ, roj. 1. 7. 1959 Lepovče 26, Ribnica VOLILNA ENOTA 2 IME IN PRIIMEK Janez LOVŠIN, roj. 23. 5. 1956 Slatnik 1, Ribnica Jože ZIDAR, roj. 7. 8. 1979 Breže 22, Ribnica Janez ILC, roj. 5. 3. 1956 Dol. Lazi 1 A, Ribnica VOLILNA ENOTA 3 IME IN PRIIMEK Darja BUT, roj. 1. 2. 1965 Nemška vas 32, Ribnica Andrej PUCELJ, roj. 30.1. 1952 Goriča vas 32, Ribnica Jože ILC, roj. 10. 3. 1957 Goriča vas 37, Ribnica FRANC ORAZEM IN SKUPINA VOLIVCEV PREDLAGATEU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE PREDLAGATEU SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NOVA SLOVENIJA- KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE KS DOLENJA VAS VOLILNA ENOTA 1 IME IN PRIIMEK Anton BERKOPEC, roj. 21. 9. 1951 Obrtniška ul. 5, Dolenja vas Janez POGORELEC, roj. 6. 8. 1942 Hrib 9, Dolenja vas Milan ORAŽEM, roj. 28. 9. 1963 Lipovec 17, Dolenja vas VOLILNA ENOTA 2 IME IN PRIIMEK Miroslav KAPLAN, roj. 22. 7.1942 Prigorica 14, Dolenja vas Franc MRHAR , roj. 13. 11. 1962 Prigorica 90 A, Dolenja vas VOLILNA ENOTA 3 IME IN PRIIMEK Janez LEVSTEK, roj. 17. 5.1963 Rakitnica 10, Dolenja vas Jože ORAŽEM, roj. 30. 4. 1970 Rakitnica 27, Dolenja vas PREDLAGATEU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE PREDLAGATEU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SLOVENSKA UUDSKA STRANKA PREDLAGATEU SLOVENSKA UUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE V krajevnih skupnostih Sveti Gregor in Velike Poljane pa so bili izvoljeni naslednji kandidati: KS SVETI GREGOR IME IN PRIIMEK Jože ŠKUU, roj. 21.1.1953 Hudi Konec 8, Ortnek Franc MODIC , roj. 9. 8. 1961 Marolče 9, Ortnek Valentin ZGONEC, roj. 2. 3. 1965 Junčje 1 A, Velike Lašče Alojzij LEVSTEK, roj. 16. 7. 1961 Maršiči 5, Ortnek Marjan KUUN, roj. 16. 7. 1973 Pusti Hrib 1, Ortnek KS VELIKE POLJANE IME IN PRIIMEK Alojz NOVAK, roj. 14. 12. 1968 Velike Poljane 19, Ortnek Hubert KOSLER, roj. 1. 3- 1928 Dule 1, Ortnek Martin MATE, roj. 13. 6. 1976 Dol. Podpoljane 7, Ortnek Zdravko NOVAK, roj. 9. 5. 1969 Bukovec 2, Ortnek Marija OKORN, roj. 13. 6. 1942 Velike Poljane 2, Ortnek PREDLAGATEU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE NOVA SLOVENIJA- KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA PREDLAGATEU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SLOVENSKA UUDSKA STRANKA NOVA SLOVENIJA- KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA SLOVENSKA UUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Predsednica:' Dragica Abrahamsberg reseto@ribnica.si L A-i Pild-arW Urban Pelc s.p. Škrabčev trg 27, 1310 Ribnica MIKLAVZEVANJE petek, 6.12. 2002, ob 17. uri Miklavževa delavnica za otroke Prihod Miklavža, mažoretke Miklavževa večerja Predbožični "GRAMPAMPOLI VEČER", kjer nad kozarčkom z domačim žganjem topimo kocke sladkorja. Domače žganje, oplemeniteno s prežganim sladkorjem,je najboljše zdravilo (cepivo) zoper zimski prehlad (gripo). Dnevno 5 - 7 vrst malic, 13. malica brezplačno 1 malica vsak dan brez mesa Rezervacije, predhodna naročila na GSM: 040/620-655, tel.: 01/836-25-49 Rezervacije za zaključene družbe, obletnice, svetovanje ob naročilu Odprto vse dni v tednu od 8. do 15. ure in od 17. do 22. ure. Mfipikova 1, Ribniia (poleg SANOIABORJA) V ZDRAVSTVENEM DOMU Ril Iz naše ponudbe: ^ • korekcijski okvirji in stekla • ugodne cene. svefovonje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila • tekočine za kontaktne leče UBNICA SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica 8360-657,041 761-769 4 meritve TV signalov 4 dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... 4 montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) od 25.000 sit NOVO! (digitalni - do 2000 programov - srbija, filmi, erotika, šport...) od 69.000 sit dalje POP* A TV : Aa «ADIOTIUVIIU« \ ItOV.MU* e lesena okna in vrata e aluminij/ les okna e pvc okna in vrata e pvc/ aluminij okna e aluminij okna in vrata e polkna, rolete, komarniki e svetovanje - izmera - montaža - servis e 5% gotovinski popust e brezplačen prevoz do 100 km e ugodni kreditni pogoji TOM+O Inles ©Mfi INLES d.d. Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22 Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mall: lnfo@inles.sl I I frf-f GOSTINSTVO - TVRIZEM PVGELJ m * Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 Silvestrovanje in novoletni ples z ansamblom CAN - CAN Leto 2008 se počasi izteka in zopet so tu veseli decembrski dnevi. Želimo si, da bi vam pričakovanje novega leta ne pomenilo odvečnega opravila, ampak zabavni dogodek, ki bo popestril decembrske dni. Vabimo vas v našo družbo v želji, da preživimo čudovite božične in novoletne praznike skupaj z vami. O Božiček že pripravlja darila! Ostane vam le še, da nas obiščete in za lepo slavnostno pogrnjeno mizo, polno dobrot, z nami in vašimi najbližjimi nazdravite novemu letu. Vse podrobnejše informacije in rezervacije so vam na voljo na naših telefonih. Veselimo se vašega obiska in vas s spoštvanjempozdravljamo! biiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiii^_____________________________ Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT. Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! Izberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! VOZILA NA ZALOGI Lupo hop Število vozil in modelov je omejeno. Bogatejša serijska oprema vozil Golf: • centralno zaklepanje • električni pomik stekel spredaj (pri 4-vratniku tudi zadaj) • električno nastavljivi in Golf. (vV v ogrevani zunanji ogledali VW Polo 1.2,1.4,1.4 IDI, 1.9 SDI, 1.9 IDI Basis ■ akcija VW Polo 1.4 comlortline • akcija VW Golf Edition 1.9 TDI, 1.9 SDI, 1.4 • akcija* VW Lupo 1.0, servo VW Lupo Hop 1.0, servo VW Passat limuzina 1.9 TDI/100 KM Trendline exclusive VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM Trendline VW Caddy furgon 1.9 SOI VW Transporter T4 furgon s podaljšano kabino, dmr 2.5 TDI, mehanska klima, (letnik 2001) •prihranek 270.000 SIT TESTNA VOZILA VW Polo 1.2, comf., 3 v VW Passat 1.9 TDI, 130 KM, Trendline exclusive VW Golf 1.4 edition, 5v VW Polo 1.9 SDI Comfortline, 5 v, dimatronic, elektropaket, ABS RABUENÄ VOZILA VW Passat variant 1.8 T Trendline || VW Vento CL, letnik 1995 Mercedes Benz E-240, letnik 1998 VW LT 35, šasija SMR, 2.5 TDI/75 kW, 1998 VW Polo lim. 1.4/44 kW, letniki 998 VW Polo lim. 1.4/44 kW, Ietnik1996 PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU /X V T O H I Š /X Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche,sl salon in delavnica pon.- pel. od 7. do 18. ure sobota salon od 8, do 12. ure Gospodarska vozila 1/'JU ÜUUH Volitve bodo v nedeljo, 1. decembra 2002 JOŽE TANKO KANDIDAT ZA ŽUPANA Spoštovane občanke, cenjeni občani! Najprej bi se vam rad najlepše zahvalil za podporo, ki ste jo dali naši svetniški listi in meni v prvem krogu volitev za župana občine Ribnica. Letos je bila izbira precej pestrejša kot na zadnjih volitvah. Tokrat sta svoje kandidate za občinske svetnike prvič predlagali dve vplivni stranki, Nsi in LDS. Za župana pa so bili tudi trije strankarski kandidati. Rezultati so bili pričakovani in z doseženim smo zadovoljni. Vaša jasno izražena podpora dokazuje, da smo v preteklem mandatu presojali in odločali strokovno, da smo izbrali primerne programe ter vzpostavili pravi način dela in sodelovanja z občani in lokalno politiko. Lzidi so pokazali, da bomo morali 1. decembra še enkrat na volišča in izvoliti župana. Ponovno se bomo odločali, komu bomo namenili svoj glas in mu zaupali vodenje občine v naslednjih štirih letih. SDS Ribnica je v zadnjih dveh mandatih zelo hitro in opazno napredovala. V samo nekaj letih se je prebila iz brezperspektivne med razvite občine, torej med tiste, ki nimajo razvojnih problemov ali pa le manjše. Dosti je k temu prispevala vzpodbudna občinska politika, ki je namenjala veliko podporo predvsem razvoju malega podjetništva, ohranjanju podeželja, razvoju dodatnih in novih kmetijskih programov, varovanju okolja. Boljše gospodarsko stanje je napravilo ljudi vedrejše, pojavile so se nove želje in interesi. Tudi tem sem prisluhnil. Ce mi boste izkazali zaupanje in namenili svoj glas, pa se bom v novem mandatu še posebej potrudil za: • pripravo programov, s katerimi bomo uspešno kandidirali za dodatna sredstva ministrstev, agencij, fundacij in evropskih skladov na področju komunalne infrastrukture, socialnih programov, razvoja obrtnih con • za nova delovna mesta, ki bodo zagotovljena z ustanovitvijo srednje šole, izgradnjo doma za prizadete in doma za starejše občane, z izgradnjo trgovskega centra in aktiviranjem obrtnih in industrijskih con • za še večjo podporo domači obrti in malemu gospodarstvu • za boljšo prometno povezavo občine z Ljubljano • za izgradnjo stanovanjskega bloka in komunalno ureditev stanovanjske cone Hrastje • za nadaljnji razvoj športa in kulture, za dokončanje obnove dvorane, za gradnjo igrišč in obnovo Marofa • za promocijo Ribnice • za utrditev Ribnice kot pomembnega središča • za boljšo kakovost življenja v občini Program je namenjen vsem družbenim slojem, vsem starostnim skupinam, vsem krajem. V njem se lahko najde vsak posameznik. Upam, da je v njem tudi nekaj, kar bo pritegnilo vašo pozornost, nekaj, za kar je vredno nameniti glas in dati podporo. Vabim vas, da me podprete. Potrudil se bom, da bom. upravičil vaše zaupanje. Jože Tanko Naročnik oglasa: Socialdemokratska stranka Slovenije Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI Za odprto in gospodarsko uspešno Ribnico ALOJZ MARN KANDIDAT ZA ŽUPANA Spoštovane občanke, cenjeni občani! Najprej bi se vam želel najlepše zahvaliti za podporo, ki ste mi jo dodelili v prvem krogu | volitev. To mi omogoča, da se lahko potegujem za vašega župana, daje mi zaupanje za naprej in me zavezuje k veliki odgovornosti ter kaže, da si Ribničani želimo novega župana. Želim, da bi v meni videli priložnost za večji razvoj, za hitrejši gospodarski napredek ter za prijazno in prijetno občino, v kateri se bomo dobro počutili. Zadovoljen sem tudi s podporo stranke. Rad bi poudaril, da hočem postati župan, sprejemljiv za vse, ki so pripravljeni in želijo sodelovati pri delu in v življenju občine ter tako sooblikovati njen utrip in značaj. Ponujam roko vsem od mladih do starih, različno mislečim, kot tudi vsem političnim strankam, gospodarskim subjektom, da naredimo korak k boljšemu, v lepšo prihodnost, za boljši jutri. Pri tem bom spoštoval in sprejemal različne poglede in razmišljanja, kajti do njih ima vsak pravico. Delo župana bom opravljal profesionalno, na razpolago vam želim biti v vsakem, trenutku. Vrata bodo vedno vsakomur odprta. Veliko je še nerešenih nalog, istočasno pa tudi priložnosti, ki jih prinašajo novi časi. Vse to zahteva trdo delo. Zavezujem se, da bom zastavljeni program izvajal z vsem svojim znanjem, izkušnjami v dobro občine in občanov. Zavedam se, da je brez pomoči in podpore nemogoče doseči zastavljene cilje. Prihodnost nam ponuja nove priložnosti, zanje se splača potruditi, ponuja nam spremembe. Ne dovolite, da vam kdo vzame to možnost, ki se nam ponuja. Počaščen bom, če mi boste dali priložnost, dajo ustvarjamo skupaj. Naj poudarim le nekaj temeljnih smernic mojega programa, ki jih nameravam čimprej uresničiti. Zavzemam se za: • oživitev obrtne cone, ki bo prinesla nova delovna mesta • odprto in gospodarsko uspešno Ribnico • enkratno pomoč občine 50.000,00 SIT ob rojstvu otroka • čimprejšnjo izgradnjo doma upokojencev Odločitev je vaša. Vabim vas, da se udeležite volitev v nedeljo, 1. 12. 2002, in mi zaupate svoj glas. Kandidat za župana Alojz Marn ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam na volitvah namenili skoraj četrtino glasov! Hvala vsem, ki ste podprli kandidata Alojza Marna za župana! Vabim vse, da se v nedeljo, 1. decembra, udeležite volitev in mu oddaste svoj glas. Sam bom to storil tudi zato, ker Alojza Marna spoštujem kot Človeka. Hvala. Naročnik oglasa: Slovenska ljudska stranka Mag. Franc But, predsednik SLS SDS Zahvala Ribniški socialdemokrati se zahvaljujemo vsem občankam in občanom, ki ste nam izkazali zaupanje in nam namenili svoj glas. Tudi v tem mandatnem obdobju bomo strpno, strokovno in v sodelovanju z vami in izvoljenimi svetniki drugih strank uresničevali program, ki smo vam ga predstavili. Potrudili se bomo za napredek občine in za dobro vseh občanov. OO SDS RIBNICA Naročnik oglasa: Socialdemokratska stranka Slovenije Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Spoštovani občani Ribnice, volitve so praznik demokracije in le enkrat na štiri leta imamo volivci priložnost, da odločamo o tem, kdo nas bo zastopal in upravljal z javnimi zadevami, ki so pomembne za nas. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam zaupali svoj glas. Izvolitev razumemo predvsem kot odgovornost za javno dobro vseh. Poleg predsedniških volitev v naši občini se še enkrat izrekamo glede našega bodočega župana. V Novi Sloveniji smo se odločili za podporo kandidatu gospodu Jožetu Tanku. Naša podpora je vezana predvsem na zagotovitev za občane pomembnih projektov, in sicer: izgraditve doma za ostarele v Ribnici, pospeševanja gospodarskih investicij, katerih cilj so nova delovna mesta, izgradnja obvoznice ter ureditev središča Ribnice v turistično prijeten kraj, ki bo nam vsem v ponos in zadovoljstvo. Občinski odbor Nove Slovenije, Ribnica Naročnik oglasa: Nova Slovenija Naj se sliši tvoj glas! Na pravkar končanih lokalnih volitvah je Združena lista socialnih demokratov v občini Ribnica prejela 11,5% odstotka glasov in tako pridobila pravico do dveh svetniških mest v občinskem svetu. Za izkazano podporo in zaupanje se volivkam in volivcem zahvaljujemo, zavedajoč se dejstva, da smo dolžni pred našimi simpatizerji s svojim bodočim delom v občinskem svetu in drugje upravičiti podeljeno zaupanje. Ob tej priložnosti tudi čestitamo vsem izvoljenim svetnikom iz drugih strank za uspeh na volitvah. Pričakujemo tvorno sodelovanje v občinskem svetu, odprtost za najrazličnejše pobude ter odgovorno in v največji možni meri sporazumno odločanje v korist celotne občine in vseh občanov. Z Ustavo Republike Slovenije je zagotovljena lokalna samouprava. Docela razumljivo je, da lokalne skupnosti ne morejo delovati po oblastnih načelih, ampak na čisto drugačnih osnovah. Le takšen pristop zagotavlja vsem občanom možnost, da si uredijo svoje večinoma vse bolj zgolj življenjsko in le v določeni meri tudi delovno okolje po svojih željah, možnostih in potrebah. Zagotavljanje takih pogojev zahteva nenehno preverjanje, usklajevanje in tehtanje različnih interesov. Bistveno pri tem pa je, da v teh odločitvah sodelujejo na kakršenkoli način tudi tisti, ki jih sprejete odločitve neposredno zadevajo. Želimo ustvariti okolje, prijazno svojim prebivalcem in obiskovalcem. Želimo podpreti vse tiste načrte, ki bodo omogočili hitrejši razvoj, nova delovna mesta in modernizacijo, vendar na osnovi okolju ter prebivalcem prijaznih tehnologij. Zavedamo se, da je znanje najboljša naložba za uspešen razvoj. Ustvariti moramo pogoje, da bo mogoče pridobivati mladi generaciji in starejšim potrebna znanja v čim večji količini ter na sodoben način. Tudi čim bližje domu. In nato tudi ustvariti možnosti za uporabo pridobljenih znanj pri delu. Kultura in tradicija. Dva temelja, ki sta si po svojem bistvu v opreki. Vse se nenehno spreminja, kultivira, pogosto se škodljive posledice sprememb pokažejo šele čez vrsto let. V sodobnem svetu smo priča vrsti pojavov, ki kažejo na naše pogubno delovanje v preteklosti. Ljudje smo se dokopali do množice znanj, katerih praktična uporaba onemogoča ponavljanje napak in sprejemanje boljših odločitev. Zavzemamo se za uravnotežen razvoj, premišljen in učinkovit. Prizadevali si bomo podpreti društveno dejavnost na različnih področjih in s tem omogočiti večjemu številu občanov, zlasti mladih, da se z vključevanjem v delo društev čim bolj vsestransko razvijajo kot celovita osebnost. Hkrati je to lahko alternativa druženju z alkoholom, drogami in slabimi nameni. Vidnejši dosežki klubov, društev in drugih organizacij doma in drugod so najboljša popotnica občanom pri poslovnem, kulturnem ali strokovnem povezovanju z drugimi. V Združeni listi socialnih demokratov bomo vsem občankam in občanom Ribnice odprli svoja vrata ter preko predstavnikov omogočili, da se resnično sliši tudi vaš glas. Prvin Lavrič Območna organizacija ZLSD RENAULT M EC AN E PRIPRAVITE SE NA NEKAJ, ČESAR NISTE VIDELI ŠE NIKDAR telefaks F101 AKCIJSKA CENA 89.904,00 SIT +DDV • Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min telefaks F102 AKCIJSKA CENA 119.871,00 SIT +DDV ■ Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min • Tiskalnik 8 strani/min ■ Optični čitalec TWAIN Vibott URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.o.o., Brnčičeva llb, 1231 Ljubljana tel: 01/561 33 21, fax: 01/561 12 54 E-mail: info@vibor.si p.e.: Maribor, tel.: 02/250 29 40 Pooblaščeni prodajalec in serviser: TRIXIIM d.o.o.. Obrtniška 5, Koper, tel.: 05/625 91 10 SECOP d.o.o., Vojkova 77. Ljubljana, tel.: 01/565 73 80 Pooblaščeni prodajalec: DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAD d.o.o.. Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.o.o., Ribnica, tel.: 01/836 97 90 DZS d.d., Ljubljana, PE po Sloveniji EMMjMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim postopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). - LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR. • RIBNICA • Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - RIBNICA - Bukovica, starejša stanovanjska hiša * vseljiva takoj, veL.parc. cca 1260 m2, cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR. • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. • OSILNICA - Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR). • LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI • več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za mz po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, dvoinpol sobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, KT, TEL, CK, balkona ni, cena 10 mio SIT ali 44.500 EUR. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadst. TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - RIBNICA - center, dvo in polsobno stanovanje 74,98 m2, I. nadst novejše, vpis v ZK, KT, CK, cena 12,3 mio SIT ali 54.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. -možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - KOČEVJE - bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR. PARCELE: - RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovoru. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. VIKENDI: - RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. • KOČEVJE • Mačkovec, vikend z gosp. poslopjem, vel. zemljišča 1.160 m2, takoj vseljivo, sončna lega. Cena 5.8 mio SIT ali 25.250 EUR. KUPIMO HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO HIŠE • RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA • strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovom mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovom. - RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2,21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovom. - RIBNICA • center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovoru. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. STANOVANJA: - RIBNICA - center, 2 garsonijeri v I. nadstropju stanovanjske hiše, cena po dogovom. AKCIJSKE CENE IBIZA NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN j o 1 > I o n r d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji Šest osni členkastl roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN JA o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN GvžSSSSSdm,. Lepovče 23,1310 Ribnica tel.:+386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI I PREDAVANJA V mesecu decembru Kmetijsko svetovalna služba Ribnica organizira naslednja predavanja: 1. Golšavost kapusnic. Kapusnice se okužijo skozi korenine ali spodnji del korena. Kot posledica, ki jo povzročajo spore glive, se celice pretirano delijo in nastanejo odebelitve, nabrekline ali golše. Golšavost se najraje pojavlja na zelju, ohrovtu, cvetači in kolerabi. Predavateljica Ana Ogorelec. 2. Načini setve trave v rušo. Predstavitev travno-detelnih mešanic in njihov pomen v prehrani živali. Predavanje in predstavitev bo imel Klemen Zabret iz Semenarne. 3. Strune in njihovo zatiranje. Predavala bo Irena Šilc. 4. Škriup na sadnem drevju. Predavanje Ane Ogorelec. Lepo vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo. Predavanja bodo v sredo, 11.decembra, od 9. ure dalje v zgornjih prostorih gostilne Mihelič v Ribnici. Ker je bilo letos veliko vprašanj, smo se odločili za navedene teme. Če vas zanimajo, se prijavite do 9. decembra. Irena Šilc ZAHVALA Turistično društvo GRMADA Velike Poljane, Ortnek se zahvaljuje vsem, ki so denarno in materialno pomagali pri organizaciji Podoknice Nedeljskega na Velikih Poljanah. To so: Jože Klun s.p. Peskokop, Kot; Motoman Robotec d.o.o., Ribnica; Zadružna kmetijska banka d.d., Ribnica; Tiskarna Peterlin Breg; Pekarna Gorza, Draga; Janez Ambrožič, Velike Bloke; Kmetijska zadruga - suha roba, Ribnica; Mesarija in trgovina Ambrožič, Ribnica; Cvetličarna Požar, Ribnica; Siples Janez Prijatelj s.p., Velike Poljane; Petrol, Žlebič; Gostilna Mihelič, Ribnica; Marjan Andolšek, Velike Poljane; Marija Drobnič, Ribnica; Franc Ahčin, Retje; Franc Vesel, Sodražica; Gasilsko društvo Velike Poljane. Poljanske žene in dekleta so nas posladkale z domačim pecivom. Vsem iskrena hvala! Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept 00 £\ oo KINO IDEAL Kolodvorska 9a DECEMBER 2002 Sobota, 7. december, ob 21. uri Ali “G” INDAHAUSE ameriška nora komedija * * * Sobota, 14. december, ob 21. uri Kdo je Bourne? ameriški akcijski triler * * * Sobota, 21. december, ob 21. uri Insomnia ameriški triler * * * Sobota, 28. december, ob 21. uri Znamenja ameriški ZF triler * * * Sobota, 4. januar 2003, ob 21. uri Vladavina ognja ameriški ZF akcijski film OGLAS Kmetija “GORNIK”, Franc Petek, Hrovača 36, ponuja meso mladega goveda. Žival je vzrejena na sonaravni kmetiji. Telefon: 8362-228 MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: js@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/ IVOIMT/VŽ/\ - /VIMPOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 R16IPS Tel.: (01) 8363 089 KHAUf @rmstrong u* JLE*:i ul>■ «■ ul 1X1 iooiAio«di Z OKTOBER PRI RIBNIŠKIH GASILCIH V novembru bodo izgrajene nove garaže Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Takrat se gasilci še bolj posvetimo praktičnemu prikazu svojih sposobnosti, ki smo jih pridobili z celoletnim treningom na gasilskih vajah. Prav zaradi tega je bila na nivoju Gasilske zveze Ribnica organizirana gasilska praktična vaja, pri kateri so sodelovala vsa gasilska društva Gasilske zveze Ribnice in Sodražice. oktobra je delegacija društva obiskala grobove svojih pokojnih vodilnih gasilcev na pokopališču v Hrovači in Juijevici in jim prižgala sveče v spomin. Naše gasilsko društvo je bilo zadolženo za reševanje v prometni nesreä, v kateri sta bila udeležena cisterna za prevoz goriva in osebni avto z dvema potnikoma Potrebno je bilo rešiti oba ponesrečenca iz zverižene pločevine vozila Druga skupina našega društva pa je morala preprečiti odtekanje goriva v kanalizacijo. Zato so bila uporabljena vsa materialna sredstva, ki se rabijo za preprečevanje razlitja snovi od lovilcev, čepov, blazin, bazena, črpalke in sesalca Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je vaje udeležilo osemnajst prostovoljcev. V mesecu oktobru smo gasilci iz Ribnice opravili še: Dve nedelji smo imeli gasilske vaje. Prvič pripravo na skupno vajo, drugič pa smo organizirali skupno vajo s PGD Nemška vas v Nemški vasi. Prikazali smo jim opremo za reševanje v prometnih nesrečah. Na Prijateljevem trgu smo očistili zamašeno kanalizacijo. Opravili smo tudi prevoz karamboliranega avta iz Žimaric v Grahovo. Za PGD Sodražica in Sveti Gregor smo napolnili jeklenke za dihalne aparate. Pri gasilskem domu smo zlagali trame in deske za ostrešje novih garaž Zadnji dan SEZNAM DAROVALCEV ZA NOVE GARAŽE do 14. II. 2002 Zapšt. DAROVALEC DAROVAL VREDNOST SIT 1 Jurij Rudež 30m3 lesa 450. 000 2 Stanislav Škrabec denar 300. 000 3 Janez Škrabec denar 500. 000 4 Ministrstvo za obrambo Zaščita in reševanje denar 3. 400. 000 5 Gozdarstvo Grča deske 200. 000 6 ITPP gasilne aparate 52. 000 V mesecu novembru pričakujemo zaključek gradnje novih garaž na gasilskem vrtu pri našem domu. Gradnjo bomo letos zaključili s postavitvijo strehe. Tako se čez zimo ne bo delala škoda na objektu. Poravnani bodo vsi računi izvajalcem, razen računa za komunalni prispevek, katerega nam je izstavila občina Ribnica v višini 140.000 tolarjev. Zaradi tega računa smo se pritoali, saj menimo, daje ta objekt potreben občini prav toliko kot nam gasilcem, saj bosta gasilstvo in občina ostala še v prihodnje, ko nas, ki to gradimo, ne bo nikjer več. Ko boste prebirali te vrstice bo skoraj že mesec december. To pa je mesec, ko vas bodo skoraj po vseh hišah v občini obiskali gasilci, vam prinesli koledar in vam voščili vse najlepše v novem letu. Ob tej priložnosti vas bomo prosili za prostovoljne prispevke, ki jih potem porabimo za posodobitev gasilske opreme, ki jo rabimo za pomoč v raznih nesrečah. Prosimo vas, da za to prispevate po svojih zmožnostih. Na koncu pa še nekaj vprašanj ob menjavi plinske jeklenke: Ste pri menjavi plina zamenjali tesnilo na ventilu? Ste po dveh letih menjali dovodno cev za plin? Ste po menjavi jeklenke preizkusili tesnjenje priključka z milnico? Za PGD Ribnica predsednik Matjaž Virant Foto arhiv PGD Ribnica itiTERnmi CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja desk Tone Pogorelec BLESK 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mall: blesk2@amls.net . fc'»» ,x\V"x ser Bs*»rst ,udeVa<»eP oV^ btU^Lxo a* e«'09® «v ut" DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA! SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE DELOVNI ČAS: OPTIK GOSTILNA: • pon.: od 9h - 15k • tor., sre., čet.: od 91' - 22h • pet., sob.: od 9h - 24h • ned.: od 10h- 15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon. - pet.: od T*1- ig1” • sob.: od 7''- 13h • ned.: od 8h- IV • Tel.: 83 62 126 vsaK daii od 9Ii do 191} sobota zaprto KUPONI VESELI DECEMBER KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ Ime in priimek:______________________________ Ulica:______________________________________________ Pošta:______________________________________________ Tel.:________________________________________■ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 6. decembra 2002. Pravilna rešitev iz 10. številke Rešeta je: VINOTOK ALI VESELA JESEN Nagrade poklanja sponzor: Avtocenter RUFAC d.o.o., Kočevje Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrada: SARA LAKOTA, Kurirska pot 11, 1310 RIBNICA 2. nagrada: TATJANA KOŠIR, Gornje Lepovče 83, 1310 RIBNICA 3. nagrada: PETRA ORAŽEM, Knafljev trg 1,1310 RIBNICA 4. nagrada: VINKO MERHAR, Nemška vas 26, 1310 RIBNICA (kakor za koga) Na vrata trka veseli december. V goste ponovno prihajajo pravljična bitja, od Miklavža, Božička, dedka Mraza. Vmes pa en kup raznih prednovoletnih zabav, srečanj, skratka pestro, pravljično vzdušje, ki se nadaljuje še nekaj dni ob prehodu v novo leto. Ob tem veselem decembru se mi nehote motajo po glavi razne obljube, ki jih vsake štiri leta slišimo preko medijev, obljube o boljšem življenju in multi razvoju. Vse lepo in prav. Toda naša prelepa dolina med Malo in Veliko goro od vsega tega postaja iz leta v leto bolj oddaljena. Nove investicije? Boljše življenje? Odlično, zato živimo! Vendar ob vse večji globalizaciji, pa ne samo v širni Evropi, tudi pri nas, nosi ta beseda s seboj tudi pridih centralizacije. Vse se steka v center, pri nas je to Ljubljana, širše Bruselj. Spomladi leta 2004 naj bi se ponovno odeli v modro. Plavi smo nekoč že bili. Plavi z eno oz. šestimi rdečimi zvezdami, zdaj bomo plavi s kar 25 rumenimi zvezdami. Zgodovina se ponavlja, le v novi obliki. Ob vsem tem pa ne bomo enakovreden partner velikim, če ne bomo najprej poskrbeli zase. Ko smo bili plavi pod eno zvezdo, je življenje teklo veliko počasneje, vse je bilo nekako umirjeno, predvideno, skorajda idealno. Kje so tiste stezice, k' so včasih bile? Ja, grmovje jih je zaraslo in treba ga bo posekati, ter narediti širšo stezo. In če pogledamo našo dolino? Še je stezica do naše prestolnice, za katero se borij(m)o, da postane ena od centrov Združenih držav Evrope. Super, samo od te prestolnice se naša pot vedno bolj odmika. Slovenija si je ob osamosvojitvi načrtovala izgradnjo avtocestnega križa. Ob križih in težavah ta križ enkrat bo. Toda križ je daleč od Ribniške doline. Pred leti je bila pot v službo oz. po nakupih v Ljubljano prijetna vožnja z vzhodnimi in jugo avtomobili, ki tako in tako niso presegali hitrosti okrog 70 km/h. Zdaj? Dobesedno katastrofa! Delovnih mest je v naši dolini vedno manj, sploh za izobražen profil, investicij skorajda ni, in ljudje so prisiljeni odhajati v Ljubljano oz. vsaj v njeno neposredno bližino. Priti zjutraj v prometni konici v center pa je adrenalinska avantura, za katero iz dneva v dan ne veš, ali jo boš preživel. Tovornjaki se zbudijo že pred peto uro, vozniki z nekoliko višjim EMŠO-jem mislijo, da smo še vedno v 70., 80. letih prejšnjega stoletja in vožnja postane prava drama. Tisti, ki se iz dneva v dan vozimo proti severozahodu, vidimo, da je iz leta v leto, iz dneva v dan vedno huje. Investicije velikih družb se kopičijo ob avtocestah, stanovanjska naselja se širijo ob modernih cestnih povezavah, življenje zahteva hitre reakcije, krajšanje časovnih razdalj in tukaj mi žal zaostajamo. Res, da so stanovanja, gradbene parcele v naši dolini sorazmerno poceni, toda glede na cestno povezavo, da ne govorimo o železniški, z ostalo Slovenijo, so cene absolutno previsoke. Pred nami je novo štiriletno obdobje županovanja in lepo bi bilo, če bi naši poglavarji od Kolpe do Škofljice staknili glave in s skupnimi močmi, ne glede na strankarske predznake, "zlobirali" vsaj kakšen obvoz izven strnjenih naselij, odstavni pas za težka vozila, avtobuse itd. In potem bi bile njihove obljube nekoliko bolj realne in lažje izvedljive. Katere oz. kakšne so, pa vemo. Do takrat pa čimveč Persenov, Donata, mirnih živcev in- ja, madonca, veseli december je tukaj! Saj po novem letu boljše bo, sploh pa čez 50 let. Zakaj čez 50 let, se sprašujete. Se nadaljuje... v naslednji številki. Polk, uživajte in izkoristite vsak trenutek za pozitivno razmišljanje, dobra dela in prebiranje..., popolnoma jasno: Rešeta! Prijeten VESELI DECEMBER! Marko Modrej 5. nagrada: NEŽA PETERLIN, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. Ženitni oglas 58-letni kmečki fant, upokojenec, s stanovanjem in avtomobilom, želim spoznati sebi primerno partnerico, staro okoli 50 let, dekle ali vdovo. Priženim se tudi na kmetijo. Pisne ponudbe pošljite na urednišvo Rešeta. iiNjViMJLis: aiixj/W^iv^r untv^mjus ansj/wtav:«: Pripravil Marko Modrej MIKLAVŽEV KVIZ (z jabolki in medenjaki) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s... 1. V nedeljo, 1. dec., bo vse jasno. Dobili bomo župana in predsednico oz. predsednika. Za tem, v četrtek zvečer, tudi otroci dobijo svoje junake oz. prvega med njimi. Kdo bo to? D Janez A Pavel V Miklavž 2. Še nekajkrat gremo spat in nazdravili bomo s kozarcem penečega. Čez nekaj dni županu torej, čez nekaj tednov pa novemu letu. Nazdravili bomo tudi pri našem oglaševalcu... B Microeri E gostinstvu Pugelj T kako pa naj vem? 3. Ja, ja! 2003 že trka na vrata in po nazdravljanju, poljubljanju bomo stopili v nov dan, ki bo... T torek K petek S sreda 4. Letos je bil in je še pester program prireditev v počastitev 23. oktobra, praznika občine Ribnica. V petek, 22. listopada, so v dvorani Ideal nastopili... U Fantje iz Dolenje vasi F Ortneški frajkinclarji L Prifarski muzikanti 5. G I H Hiša stoji. Pred hudo zimo ji moramo vgraditi le še okna in vrata. Kdo bo to naredil? Izgubili smo napis, ga lahko najdete? A je to! Inles Polde 6. Starejši ljudje nas učijo s svojimi izkušnjami. Tudi naslednji pregovor je njihov. Ga bomo znali dopolniti? Kdor govori, kar hoče, mora slišati,... D česar noče Z da poslušati ga je nemogoče I da besede njegove niso vroče 7. Evropa je letos s sončnimi in luninimi mrki bolj na slabem. Bo pa popolni Sončev mrk čez nekaj dni. Ta dan pa bo... J 30. november C 4. december K 10. december 8. Pred nekaj dnevi pa je bil delni Lunin mrk, ki je bil pri nas viden. To se je dogajalo... N 19. novembra M 20. novembra Š 21. novembra t?5 9. Kakšen čuden znak. Kot stopnice, ki ne vodijo nikamor ali kot nikoli dokončana zgodba oz. pot. Opa, kaj pa, če je to? Nikoli dokončana pot proti vrhu. In kdo si je nadel ta znak? O Kaplan B Renault M Zgaga 10. Smo pri zadnjem vprašanju. Glasi se takole: V prejšnji številki Rešeta je bilo na 3. strani nekaj za pojest. V spodnji, desni četrtini strani je bila..., ki bi se mi zdaj zelo prilegla. P orehova potica R torta N rolada iz suhih hrušk O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Točno! Enkrat seje že prikradel tiskarski škrat in malce pomešal črke pred možnimi odgovori in je bilo veselo. Tudi v prejšnji številki je število 3 v razpredelnici zamenjalo številko 9. Po odgovorih sodeč, pa vas to niti ni motilo. Malce se pozabavajte, rešitev pa je tako preprosta, logična (za nekatere)... je že jasno, a ne? Poleg le-teh lahko v kuverti podaste tudi kakšno mnenje o teh straneh, kritiko! Kaj bi z novim letom spremenili vi!? Debata je še vedno odprta... PasKTätoa tfošBsa m ten@@iBa to Oto [posagaua w IMsaafia al aa Sagte-aäaä aaO&asaaga Sa ©» SaaaaaSaa ipaaawaa ÜaäzaSai § Eagito aapaS» mali OGLASI W Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052. Nudim inštrukcije iz matematike in nemškega jezika za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 031 / 661 724. Prodam gradbeno parcelo. Dokumenti urejeni, cena po dogovoru. Tel.: 040/550 287. Prodam tiskalnik Stylus color 300. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 440 371. Prodamo vgradno kuhalno ploščo Gorenje 3+1 in pralni stroj Gorenje v okvari. Tel.: 01 / 836 22 73. Prodam zapravljivček, obnovljen, kot nov. Cena po dogovoru. Prodam tudi kobilo po izbiri (z rodovnikom). Tel.: 041 / 377 385. Obnova, popravilo knjig in vezava revij. Tel.: 041 / 580 402. Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040 / 549 878. Sem invalid z majhnimi dohodki. Mi kdo podari CD plošče oz. avdio kasete z reggae glasbo ali starim rockom? Hvala!!! Mihael Slevec, Groharjeva 18, 1241 KAMNIK. Prodam HALO SIM kartico (040) z naloženimi 4.000 SIT za 3.000 SIT! Jože, 041/402 779 V najem oddamo dvosobno stanovanje (II. nadstropje) na Prijateljevem trgu 6, Ribnica. Informacije na tel.: 031/ 353 899 (Brane). V Ribnici prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 63m^. Informacije na tel.: 031/511 048; 01/8360 021 UREJENA KULTURNA KRAJINA -UEMAGÜGUA ALI STVARNÜST? _ Čedalje več kmetijske zemlje je v pušči in prepuščene zaraščan-y ju. Kmetijski ukrepi prihajajo prepozno in \ tudi niso zadostni. I Slika naše doline je v I veliki meri podobna I vsem področjem v Sloveniji, ki imajo nekoliko težje pogoje za pridelavo. Obdelava kmetijskih površin se opušča, število tistih, ki še želijo obdelovati zemljo, se nezadržno zmanjšuje, ni naslednikov in podeželje se prazni. Z odhajanjem mladine s podeželja se zmanjšuje vitalnost in prodornost okolja in poleg kmetijstva posredno in neposredno prizadene tudi druge dejavnosti. Postavlja se vprašanje, kaj se lahko naredi in komu je podeljena največja odgovornost za obvarovanje kmetijskih površin, kmetijske proizvodnje in podeželja. Nedvomno je kmetijskemu ministrstvu podeljen trajen mandat, da oblikuje tako politiko, ki bo ustvarila razmere za zadovoljivo in komercialno uspešno opravljanje kmetijske dejavnosti v različnih klimatskih področjih, ki bo primerna za različne kmetijske programe in za različno velike kmetije. Ali je pri tem uspešno? Še tistim, ki kmetijstvo spremljajo bolj od strani, je povsem jasno, da je vse podrejeno le velikim kmetom, ki imajo svoja posestva večinoma na ugodnih legah. Ti so tudi najglasnejši in se izjemno hitro mobilizirajo za obrambo svojih interesov. Spomnimo se samo protestnih shodov in zapor cest. Kaj pa mali kmetje, taki, ki prevladujejo v naši občini? Ali je za te narejeno dovolj? Verjetno da ne, sicer se ne bi zmanjšalo število tistih, ki oddajajo mleko, ne bi se zmanjšalo število živali in ne bi se bistveno povečala površina opuščenih zemljišč. Ukrepi kmetijske politike, ki so delno posledica uvedbe tržnih redov, delno pa sprejema ostrih ter času in razmeram neprilagojenih predpisov, so naložili še zlasti proizvajalcem mleka izjemno velike dodatne stroške. Naložili so jim ostre higienskotehnične pogoje, predpisali higienski minimum, jih obremenili s prevoznimi stroški za pobiranje mleka, naložili stroške za obnovo ali nakup hladilnih bazenov, stroške dragih dodatnih veterinarskih pregledov živine, pa še bi se kaj našlo. Zaradi prevelikih in nenadnih obremenitev, kijih mali kmetje sami ne zmorejo plačati, se je še v naši občini ukinilo več zbiralnic mleka. Zaradi tega se je stalež živine bistveno znižal. Ker ni živine, se travniki ne kosijo in polje ne obdeluje. Nekdaj živahna kmetijska dejavnost je že skoraj povsem izginila na Prigoriško - Dolenjevaškem polju, poslabšujejo pa se tudi razmere v preostalih predelih naše občine. Prav tako pa se bosta zaradi višjih interesov ukinili še obe klavnici ( v Kočevju je že zaprta, v Velikih Laščah se bo to zgodilo v najkrajšem času), tako da bo potrebno še tisto preostalo živino odpeljalo za klat v precej bolj oddaljene kraje: v Ljubljano, Podzemelj ali še kam dlje.To zagotovo za kmeta ne bo poceni. Tudi interventni ukrepi za kmetijstvo, ki jih je predlagala sedanja vlada, malim kmetom niso naklonjeni. Tako niso dobili plačane škode zaradi suše in drugih naravnih nezgod tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki nimajo 1 ha primerljivih površin ali je bila izračunana odškodnina manjša od 35.000 sit. Ta ukrep je povzročil, daje dobilo izplačano odškodnino za zadnjo sušo okrog 30 % manj upravičencev kot običajno. Če ministrstvo za gospodarstvo intenzivno vzpodbuja razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva, bi moralo intenzivnejše in konkretnejše temu slediti tudi ministrstvo za kmetijstvo. Praksa pa kaže, da ukrepi niso niti zadostni niti dovolj zanimivi. Veliko več bi lahko storil tudi sklad kmetijskih zemljišč, saj bi zlahka oblikoval pogoje za odkup opustelih površin. Sklad in ministrstvo bi morala zagotoviti zadostna finančna sredstva in objaviti ponudbo za odkup kmetijskih zemljišč. Če sklad lahko kupuje obsežne gozdne površine, bi prav gotovo lahko odkupil tudi najboljšo kmetijsko zemljo na ribniškem podeželju, jo oblikoval v zaokrožene in večje kmetijske površine in jih ponudil zainteresiranim kmetom v prodajo ali najem. Minister bi to že lahko uredil, saj mu podeželje, še posebej ribniško, veliko pomeni. Tako pa je večina težav prepuščena občinam, ki se po svojih zmožnostih trudijo zaustaviti približevanje gozda naseljem. Zapuščena pokrajina postaja pravi raj za živali. Celo največje zveri, medvedi, na katere smo v preteklosti v naravi le redko naleteli, so zadnja leta postali že kar običajni obiskovalci naselij. Kljub številnim opozorilom in intervencijam občanov in institucij so ukrepi prepočasni in nezadostni. Stalež najnevarnejših plenilcev je občutno previsok in vse kaže, da bo tudi zaradi nezadostnih ukrepov, ki jih predpisuje in podpisuje minister za kmetijstvo, tu postal rezervat za medvede, volkove, rise. Področje bo namenjeno safariju, domačini pa se bomo prisiljeni preseliti v večja naselja. To potrjuje tudi vztrajanje vlade, ki ne želi prenesti upravljanja z lovskimi površinami znotraj meja občine na domači lovski družini, ampak jih ohranja v upravljanju državnega podjetja Snežnik. Prepričan sem, da predvsem kmetijska stroka in kmetijska politika nista storili dovolj za male kmetijske proizvajalce. Celo nasprotno. Sprejeti ukrepi so bili uperjeni proti malim kmetom. Zaradi izrazito prevladujoče male posesti bo tudi ribniško podeželje zelo težko ohranilo videz urejene in obdelane pokrajine. Pa celo ministra imamo, če želimo vsaj približno ohraniti tako podobo krajine, kot jo poznamo sedaj, je potrebno spremeniti kmetijsko politiko, jo bolj prirediti slovenskim razmeram in malim kmetom. Potrebno bo pripraviti učinkovite ukrepe in sredstva ter začeti udejanjati v praksi. Nedvomno lahko največ naredi kmetijski minister, ki ima poleg velike odgovornosti tudi veliko mošnjo. Delček tistih sredstev, s katerimi razpolaga, lahko nameni tudi za posebne programe reševanja izrazitih kmetijskih strukturnih problemov na območju Ribnice. Čas je, da pripelje nekaj denarja tudi v te kraje. < *0 r M H j m n. 2 * m S Jože Tanko, poslanec DZ RREZ VOLILNIH SPREMENE Volivci imajo vedno prav in kot kažejo rezultati na volitvah, ni kakšnih pomembnejših sprememb, zato lahko upamo, da so ljudje s stanjem v naši državi in občini zadovoljni. Ali pa morda tudi ne? Pred nami je še drugi krog volitev za župane in predsednika (predsednico) države. Upokojenci vse bolj ugotavljajo, da so za rastjo povprečnih plač in inflacije v zadnjem letu zaostali za približno 5 %, kar na letni ravni prinese več kot polovico mesečne pokojnine. Seveda se zaveda- Rešero jo, da se ta izguba v naslednjem obdobju ne bo nikoli več povrnila, ker se zneski valorizirajo na osnovo, ki je žal sedaj manjša. Začuda so Desus in društvo upokojencev ostali tiho. Morda zato, ker so sami predlagali to čudno formulo za usklajevanje, za katero jim je finančni minister Rop zelo hvaležen (v blagajni je prihranil 30 milijard, zato bo v njej presežek, v žepih upokojencev pa primanjkljaj), pa jim je sedaj nerodno priznati, da so upokojence prepeljali žejne čez vodo. Če se še spomnite, je bil eden od ključnih medgeneracijskih dogovorov ob sprejetju pokojninske reforme (bele knjige) pred tremi leti ta, da se bodo pokojnine zmanjševale v primeru s plačami za 0,5 % na leto, kar pomeni v 25 letih zmanjšanje za 12,5 %. Ena sama sprememba zakona, ki jo je na predlog Desusa in društev upokojencev sprejela vladajoča koalicija za lanski božič, je odnesla iz žepa upokojencev desetkrat večji znesek, ki na letni ravni znese 5%. Če bi bil sam na mestu upokojenca, bi se vprašal, če so navedene organizacije sploh še njihovi pravi zastopniki, ker delajo v nasprotju z upokojenskimi interesi. V parlamentu smo zahtevali obravnavo primera ELAN - že zopet to podjetje - ker si je pol ducata mož uprave razdelilo več kot milijardo tolarjev; poleg redne plače, seveda. Dejali so, da za uspešno poslovanje, ne povedo pa tega, da je vlada pod vodstvom LDS primaknila k poslovnim operacijam tega državnega podjetja nekaj milijard državnega denarja. In na drugi strani ima Univerza v Ljubljani nekaj tisoč študentov, ki naj bi usposobila prihodnji rod mladih za bodoči razvoj Slovenije, precej manj denarja, kot si ga je razdelila skupinica izbranih menedžerjev. Nikakor ne razumem, zakaj vlada ni pripravljena parlamentu predložiti te skrivnostne pogodbe in povedati, kdo jo je podpisal. Bivši premier g. Bajuk je zahteval dokumentacijo in razveljavitev takšnih nezakonitih kupčij. Za predlog sprememb proračuna za leto 2002 sem pripravil nekaj amandmajev, ki bi vsaj malo popravili nekatere akutne probleme. Med drugim sem predlagal zagotovitev 100 milijonov za začetek gradnje doma za ostarele občane v BI HI£><»1>1 ><»8>E < ■5 5 r ■E Ribnici - torej samo enajstino tistega zneska, ki so ga poleg plače dodatno vtaknili v žep tisti iz uprave v Elanu. Ker nisem želel dodatno obremenjevati že tako shiranega proračuna, sem predlagal, da bi ta sredstva zagotovili iz proračunske postavke izplačil za vojne veterane iz druge svetovne vojne, za katere je zagotovljenih ogromno denarja, čeprav je od te vojne minilo že skoraj 60 let in imajo že tako ali tako zagotovljene izjemne - pravice iz drugih proračunskih postavk in O Z ta 3 3 pokojninskega zavarovanja. Ne nazadnje bi imele tudi te kategorije možnost preživljati jesen svojega življenja v domačem kraju Ribnici. Vladajoča koalicija tega predloga ni podprla, prav tako tudi ne predlogov o povečanju sredstev za pospeševanje prestrukturiranja podjetij. Spremembe proračuna za leto 2002 so zarezale v nekatere prepotrebne investicije znanosti in infrastrukture. Pokazalo se je, da zavzetost finančnega ministra Ropa ob sprejemanju letošnjega proračuna ob koncu lanskega leta zgolj milni mehurček, ko je napovedoval povečanje investicij s sredstvi državnega proračuna kot dodatni impulz za gospodarsko oživitev pod strokovnim nazivom "proticiklični stabilizator". Njegove napovedi so bile le propaganda, saj se je obseg investicij bistveno zmanjšal od načrtovanega. Kako naj potem razumemo razvojno naravnanost države, če je vlada zmanjšala investicije v opremo na ljubljanski univerzi v zadnjih treh letih iz 2.000 milijonov tolarjev na 780 milijonov! Zakon o trgovini smo dobili, odpiralni čas je še vedno potegnjen v nedeljo. Poslovanje trgovin ob nedeljah in praznikih v bistvu samo povečuje njihove stroške (kupna moč ljudi je namreč konstantna), in s tem vpliva na višje cene blaga, ki ga kupujemo potrošniki ter slabo vpliva na kvaliteto družinskega življenja, zlasti družin, iz katerih izhajajo prodajalke in prodajalci. Tako bo Slovenija kakor otoček med drugimi državami, kot so Italija, Nemčija, Švica, Avstrija in celo Francija, ki je bolj liberalnih pogledov - tudi tu so se odločili za kvaliteto življenja. Pri nas bodo o odprtju trgovin odločali zaposleni, in ne delodajalci oziroma lastniki, kar je svojevrsten paradoks in malo diši po nekdanjih časih samoupravljanja. Nekateri predstavniki so odgovornost države, dato regulira, prevalili na sindikate in trgovce, zato lahko vnaprej pričakujemo, kaj se bo zgodilo. Vse parlamentarne stranke pa smo izkazale polno enotnost pri sprejetju zakona o slovenskem znakovnem jeziku za gluhe in s tem, upajmo, olajšale življenjsko pot mnogim slušno prizadetim. V decembru bomo v državnem zboru obravnavali med drugim predloge zakonov iz področja varstva potrošnikov, graditve objektov, o javnih skladih, omejevanju porabe alkohola, kazenski zakonik, o humanitarnih organizacijah (vlagatelj Drobnič), o funkcijah predsednika Republike, glavnem mestu, nadzoru obveščevalnih služb, o pokojninskem zakonu, železniškem prometu, varnosti na smučiščih, žrtvah vojnega nasilja in še nekaj drugih. Zakoni so objavljeni v Poročevalcu državnega zbora, na voljo pa so tudi na spletni strani državnega zbora. Mag. Janez Drobnič, poslanec državnega zbora Ob obletnici smrti Antona Majnika Letos je bilo v Rešetu precej napisanega o Majnikovi smrti. Kmalu bo obletnica, 22. novembra, zato se čutim nekako dolžnega, da tudi jaz povem tisto, kar vem o tem tragičnem dogodku.Več glav več ve. Pa še moj učitelj je bil v šoli in prijatelj naše družine. Bilo je med vojno, 22. novembra 1943. leta, okoli četrte ure zjutraj. Zunaj je bilo temno.Vsa družina, z očetom in mamo, je spala v sobi v pritličju, zraven gostilniške sobe. Naenkrat je bilo slišati na trgu streljanje, kar nas je zbudilo, takoj zatem pa močno trkanje na vhodna vrata naše hiše. Oče je šel odpi-rat.Vstopil je nemški oficir z nemškimi vojaki in domobranci.V roki je držal denarnico in osebni dokument, ga pokazal očetu in vprašal, če pozna tega človeka. Oče je prepoznal iz dokumenta in fotografije na njem ribniškega učitelja Antona Majnika.Odgovoril mu je (po nemško), da je to učitelj Majnik. Slutili smo, da se je Majniku zgodilo nekaj hudega. Ko so "vasovalci" odšli in se je zunaj začelo svitati, smo na cesti pred našo hišo videli na ww mw* m ■■■ trebuhu ležečega moškega, ki je glasno hropel. Naše slutnje so se uresničile. Ko se je že zdanilo, je prišel zdravnik dr. Janez Oražem in ustreljenega pregledal. Spoznal je, da je žrtev nočnega streljanja priljubljeni ribniški učitelj Majnik. Od pogrebnega zavoda je prišel Filip Štupica, ki je opravil vse potrebno za pokop pokojnega. Ob polaganju trupla v krsto je bilo videti dve strelni rani: na prsih in trebuhu.V glavo ni bil zadet. Kako sem doživel Majnikovo smrt, sem ob raznih priložnostih že večkrat povedal, nikoli pa še nisem tega napisal. Želim, da bi bilo to objavljeno v Rešetu, našem skupnem občinskem glasilu. Naj bi bil to tudi naš spomin na našega učitelja Antona Majnika, ki smo ga imeli učenci radi. Na koncu naj povem, da sem bil ob branju člankov o Majnikovi smrti, ki so bili objavljeni v Rešetu, razočaran. Ne morem razumeti, da nekateri pisci sprevračajo krivdo za Majnikovo smrt in ribniško javnost prepričujejo, da ni umrl pod strelom sobojevnikov, kar bi zadnja leta radi prikazali drugače misleči. Več domačinov, ki smo bili priča temu tragičnemu dogodku, ve, pod čigavimi streli je Majnik umrl. Albin Pelc, Škrabčev trg, Ribnica S I : tuni Z N Z D trn > Z o m S INVALIDI MARTINOVALI V BELI KRAIINI Društvo invalidov Ribnica je 9. novembra organiziralo izlet v Belo krajino in martinovanje. Udeležilo se ga je 54 članov. Najprej smo se ustavili v Semiču, kjer smo pri vinarju Malnariču imeli degustacijo vin. Postregli so nam tudi z belokranjsko pogačo in sirom. Potem smo si na Vinjem Vrhu ogledali cerkev Svete Trojice, ki je popolna kopija naše cerkve pri Novi Štifti, je pa bistveno manjša. Cerkev je zelo akustična in tako smo notri zapeli kar nekaj pesmi. Ogledali smo si tudi izvir reke Krupe; okolica je zaščitena kot narodni park. Na turistični kmetiji Cerjanec, nedaleč od Semiča, smo imeli kosilo, potem pa smo veselo martinovali pozno v noč. Vsi so se strinjali, da takega izleta in zabave že dolgo ni bilo. SILVESTROVANJE V GOSTIŠČU PUGELJ Društvo invalidov Ribnica bo v mesecu decembru organiziralo silvestrovanje s srečelovom. Silvestrovanje bo v soboto, 21. decembra 2002, s pričetkom ob 13. uri v Gostišču Pugelj. Prijave s plačilom 2000,00 SIT sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah, in sicer v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure, od 9.12. do vključno 16.12. 2002. V ceno silvestrovanja je vključeno kosilo, ena pijača ter glasba. Organiziran bo tudi prevoz z avtobusom, in sicer: s Travnika, Hriba (Loški Potok) preko Sodražice, Ravnega Dola, Jurjeviče, Žlebiča do Ribnice ter obratno tudi povratek. Vsakega bo prevoz stal ca. 1000,00 sit. Vabljeni v čim večjem številu, da skupaj zaključimo to leto. Predsednik Dl Alojzij Mihelič 88 ilsšsro NAŠ JUBILANT TONE 'Zadoni nam, zadoni, iz src napev krepak, oj, slavljenec današnji, pozdravljen tisočkrat!' smo sredi oktobra zapeli našemu pevskemu prijatelju in zborovodji TONETU PETKU ob njegovem visokem jubileju, ki ga je praznoval v krogu svojih domačih, sorodnikov in pevcev. 13. oktobra letos je minilo 80 let, kar je pri Bozbirtovih v Ribnici prijokal na svet sedmi otrok, fantek, ki so ga krstili po imenu zavetnika, sv. Antona, tistega s pujskom, ki ima god 17. januarja. Po meščanski šoli je končal učiteljišče v Ljubljani in postal "učenik". Po vojni je nekaj let kmetoval z atom in mamo, ki sta ostala na kmetiji sama, dokler ni dobil zaposlitve na šoli v Stari Cerkvi, kjer je bil 3 leta in pol, nato v Dolenji vasi, kjer je bil 6 let, od leta 1958 pa na šoli v Ribnici. Tli je dočakal upokojitev kot pomočnik ravnatelja, kar je bil kar 23 let. Med delom na šoli se je udejstvoval tudi izven šole, predvsem na kulturnem področju. Na gledališkem kot igralec in režiser, na glasbenem pa kot ustanovitelj, vodja ali vsaj član različnih glasbenih skupin in zborov (tamburaške skupine, pevskega kvarteta), predvsem pa kot pevec v ribniških zborih in 10 let kot zborovodja MOPZ RIBNICA, po upokojitvi pa kot zborovodja PZ LONČAR, vse do Ssšsfo "V DOLENJI VASI JE BILO ZELO VESELO!" V dvorani DC-16 so se 16. oktobra srečali harmonikarji iz krajevne skupnosti Dolenja vas, ki so s svojimi "frajtonaricami" in klavirskimi harmonikami navdušili številno občinstvo. Srečanja se je udeležilo 16 harmonikarjev, med katerimi sta bili tudi dve predstavnici nežnejšega spola. Vsak harmonikar se je najprej predstavil, potem pa zaigral dve pesmi. Gledalci so se kaj kmalu razživeli. Nastopajoče so vneto spremljali s ploskanjem in zapeli z njimi na znane melodije. Tudi nasmejali so se prisrčnemu povezovanju prireditve, ki sta ga spretno vodila zakonca Lili in Vinko Rus iz Dolenje vasi. Bilo je zabavno in prijetno, so potem pripovedovali ljudje, ko so jim dolen-jevaški harmonikarji z domačimi "vižami" popestrili in polepšali deževno soboto. Za popestritev večera je organizator prireditve, KUD France Zbašnik, poskrbel še za presenečenje, saj so se člani KUD-a oblekli v stara kmečka oblačila in veselo zaplesali ob ritmu valčkov in polk. Ta večer se ni prav nihče več zmenil za neurje, ki je divjalo zunaj. To je bilo po dolgem času prvo srečanje harmonikarjev krajevne skupnosti Dolenja vas. Zadnje podobno srečanje je bilo leta 1988. "To bi se moralo še večkrat organizirati," je po končani prireditvi dejala neka gospa. Res je. Takšno prireditev si je vredno ogledati. Za tiste, ki ste jo zamudili, pa upajmo, da se kmalu srečamo. Mojca Remic leta 2000, ko je moral zaradi bolezni odnehati. Naš zbor je vodil vsega kar 20 let in mu vtisnil neizbrisen pečat. Upamo tudi, da se je med nami dobro počutil. Pomembno je tudi njegovo delo v občinskem merilu. Bil je več let (ob gradnji nove šole) predsednik Sklada za osnovno šolstvo pri občini Ribnica, predsednik Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPV občine Ribnica, ko je organiziral in s sodelavci izvedel številna tekmovanja KAJ VES o PROMETU v naši občini in drugod. Več let je deloval v Gasilskem društvu Ribnica kot pozavnist v pihalni godbi, predvsem pa kot društveni blagajnik, kar je bil celih 45 let. Na jubilejnem koncertu ob 50-letnici našega zbora je prejel 'JUBILEJNO PRIZNANJE" Javnega sklada za kulturno dejavnost območne izpostave Ribnica. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružujemo tudi pevci PZ LONČAR: "Zdajpa, na koncu, dragi TONE, želimo zdravja in veselja Ti na tone! Naj tvoj se ego za novih deset let začenja, da z nami pel bi in se veselil, naj žar življenja Tvojega nejenja!" To Ti iz srca želijo tvoji pevski prijatelji PZ LONČAR! PO ZNANJE IN DRUŽENJE V ČATEŽ Vsako leto, letos že 49., je tako, da se v kakšnem turističnem kraju zberejo gostinci iz cele Slovenije. Izmenjajo si izkušnje, se družijo in se drug drugemu predstavijo z gostinsko ponudbo. 14 se jih je tokrat v Terme Čatež odpravilo tudi z ribniško-sodraškega konca. Tokrat so samo gledali, medtem ko so se lani predstavili z domačimi jedmi, je dejal Franc Lesar. Takšen način srečevanja med gostinci je seveda zelo dobrodošel, marsikje pa že precej uveljavljen. Kako dobro se znajo organizirati in povezati, so pokazali gostinci s Štajerske, medtem ko je v Ribnici že dolgo jasno, da med domačimi gostinci vlada neka neugodna klima. Vsak dela zase, želje po druženju ni, še manj po usklajenem nastopu. Takšni ogledi in vseslovenska srečanja bodo vsaj tistim, ki so se pripravljeni odzvati povabilu ribniške sekcije za gostinstvo pri OOZ Ribnica, razširili obzorja in že zdaj so letošnji udeleženci napovedali svoj obisk tudi na jubilejnem 50. zboru, ki bo na Bledu. Foto Franc Lesar Malce pomešani med seboj, a na fotografiji se lahko najdejo: Brane Šilc, Prigorica; Luka, Žimarice; Urška, Zamostec; Kaprol, Sodražica ter lastniki lokalov v Dragi, Loškem Potoku in Mozlju, Kočevje. Za Janeza Debeljaka je bil 18. november prav poseben dan. Ne, ker je bil to njegov rojstni dan, marveč, ker je bil to njegov 70. rojstni dan! Ob tako čudovitih jubilejih pa je treba dvigniti glas, še posebej ob ljudeh, ki ste toliko pripomogli k podobi naše Doline. Turistično društvo Ribnica Vam tako čestita tudi preko verzov. A anezu ob 70 - letnici rojstval ! Ob svitu porodil se tebi je dan, ko v zibki zavekal si, mladi Retjan. Ob vznožju so žene te v belem obdale in božice skrivoma nate prežale. Čeprav bil turoben jesenski je čas, prihajal z neba je mil angelski glas. Vsi v hiši se verni so petju odzvali, melodiko Janezku v dušo vsejali, zato si jo vzljubil od mladih že nog saj s pevskimi zbori si rajžal okrog, nikdar ti bilo ni do hrupnega basa, zato pa bilpevec si drugega glasa. Prehitrotideškostvzaton je zašla, kot megla mladost ti spuhtelaje vsa, bila so to leta brez zdrave zabave, kerpriče bili smo zlob vojne krvave. In vendar še bdijo v nas lepi spomini, četudi rojeni bili so v mračini, ko v Dicu žulile so naju klopi ob plehki polenti zastrtih nam dni. V eliko, res, znanja so knjige ti dale, ki nate od Levstika sem so čakale, saj avtor ugleden si mnogih postal in z njimi Dolini svoj deležpridal. A mnogim prikrita so dejstva ostala, da tebi narava talent je še dala: si lesu že zdavnaj prisluhniti znal, si škafe sestavljal in kipce rezljal. 1 V ajvečje bogastvo pa v duši se snuje, v globinah, kjer duh ti nezmimi kraljuje. Na dalečpo svoji modrosti si znan, postal si nam vzornik in častni občan. Let dolgo že z nami v turizmu deluješ, kjer pišeš, ustvarjaš in etos neguješ. Ker danes med nami tvoj dan se slavi, dovoli, da s kupico vzkliknemo vsi; naj dolgo let z nami našJanez živi, po mehki tišini naj čoln mu drsi. Sergo Še ena čestitka... Ta naj pride iz uredniških vrst Rešeta. Brez vas ne samo Dolina, tudi Rešeto ne bi bilo to, kar danes je. Ste njegov del. Hvala za dober glas, namig, zapisane in izrečene besede. Pa nazdravimo vsakemu letu v cvetu sedemdesetih! č"3 rmm asrwv <><1 ■srvzv *<>/x<>r>c>«i ZE STIRIDESETIC NA LITERARNO EKSKURZIJO V VELIKE LAŠČE m n p 0 Učenci 8. razredov OŠ dr. F. Prešerna smo se enajstega oktobra že štiridesetič odpeljali na literarno ekskurzijo v velikolaški konec. Avtobusi so nas odložili na Mali Slevici, nato smo se peš odpravili proti Veliki Slevici. Pot nas je vodila skozi gozd in na cesti smo opazili precej povoženih močeradov. Prvi postanek: Velika Slevica, kjer smo si ogledali baročno cerkev Device Marije.Tam se nam je pridružil že upokojeni prof. Janez Debeljak, ki nam je predstavil Trubarjev čas in zgodovino cerkve. Natančno smo si ogledali tudi odtis turškega biča in kopita.Nato pa smo se mimo francoske kapelice odpravili do Stritarjeve rojstne hiše, kjer smo v spominski knjigi lahko prebrali, da so osnovnošolci iz Ribnice prvič obiskali Podsmreko maja leta 1963.Poslušali smo pretresljivo zgodbo Stritarjeve Rejenke. Nato pa se spustili v vas Kaplanovo in hitro v avtobuse. Naslednja postaja je bila Rašica. Tam smo pomalicali, se malo odpočili ter si ogledali rojstno hišo Primoža Trubarja, kjer je sedaj manjši muzej z njegovimi deli. Poslušali pa smo tudi vneto predavanje vodiča g. Perhaja, ki je govoril o pomenu reformacija in Primoža Trubarja za nas Slovence. Zadnja postaja: grad Turjak. Ker so ga obnavljali in ker je deževalo, smo recitacijo Turjaške Rozamunde poslušali kar v vinski kleti. Čeprav je prof. Janez Debeljak omenil polne sode vina in da si lahko tudi natočimo, iz tega ni bilo nič. Ker nas je čas priganjal, si nismo mogli ogledati turjaškega srca, in llijev kozolec smo gledali kar skozi okno avtobusa. Kljub manjši utrujenosti od hoje smo bili učenci z ekskurzijo zelo zadovoljni. Ob tej priliki pa sva profesorju Janezu Debeljaku postavili nekaj vprašanj. Komu se je porodila zamisel za literarno ekskurzijo na Rašico? Ta ideja se je porodila pravzaprav meni. Kot mlademu slavistu, doma iz okolice Velikih Lašč, sem namreč doma iz Retij pri Velikih Laščah, so mi bili zelo blizu domači književniki: Trubar, Stritar in Levstik. Zlasti pa seveda Levstik, saj sem tako rekoč v njegovi vasi rojen. Kot študent slavistike sem za diplomsko delo vzel Frana Levstika, in sicer njegove lokalne elemente, kar sem dobro poznal. No, in naloga mi je sorazmerno dobro uspela. Dobil sem Novinarki v pogovoru z gospodom Janezom Debeljakom Leta 1974. Na začetku kolone mladi ribniški policisti v uniformah, člani šolskega prometnega krožka, ki so skrbeli za varnost na cesti od Ribnice do Turjaka in nazaj. celo Prešernovo nagrado daljnega leta 59-tega, 1900 seveda. Ko sem prišel v Ribnico, se mi je zdelo, da bi bilo zlasti za osmošolce dobro, ker potem odidejo po svetu v šole, da malo pobližje spoznajo svojo okolico in seveda tudi, kje je pravzaprav izvor slovenskega knjižnega jezika, to je gotovo Trubar sam. Zato smo v tistem času, in sicer pred štiridesetimi leti oziroma drugo leto maja bo točno štirideset let, letos pa je ta ekskurzija štirideseta, potovali s kolesi do Turjaka in si ogledali Retje, v Podsmreki Stritarja, na Rašici Trubarja in pa seveda grad Turjak, ki je pa tudi znan iz zgodovine in iz literature. Zakaj ste šli s kolesi? Peš bi bilo malo predaleč, to je 45 kilometrov tja in nazaj. Prometa v tistem času še ni bilo toliko, kot ga je danes. Imeli smo organizirano varstvo. Na šoli je obstajal prometni krožek: člani so se izurili v mlade miličnike, dobili uniforme in so takrat skrbeli za prometno varnost. Včasih je šlo tudi po 130 kolesarjev. To ni malo. Kolesarje smo razdelili v skupine po deset in na vsakih 200 metrov, da so lahko avtomobili prehitevali. Sčasoma je to postalo prenevarno, pa tudi obnašanje osmošolcev ni bilo vzorno. Imeli smo težave in smo zato prenehali s kolesi in odšli z avtobusi. Kako bi opisali prvi izlet na Rašico? Prvi izlet...? V današnjem času se po nekaj minutah ali pa že po eni minuti učenci naveličajo poslušati kakršnokoli stvar o pisateljih. Ne strpijo. Ko pa smo šli prejšnja leta, smo s seboj vzeli knjige. V Retjah recimo smo šli v skedenj, tam so se posedli, eni celo polegli po senu in nekdo je bral naglas Levstikova dela. Nekaj iz Krpana, nekaj iz njegovih pričevanj o sami vasi 'rtn. Tako smo se tudi po celo uro zadržali samo pri Levstiku. In tako smo brali na vse postajah, danes pa le v Podsmreki in na Turjaku. Kako so se odzvali učenci? So bili zadovoljni? V tistem času, moram priznati, nimam sicer nič proti sedanjim generacijam, ampak v tistem času je večina učencev književna dela, literaturo, pisatelje postavljalo na prvo mesto. To je bil neki poseben odnos, ki ga seveda danes glede na televizijo in ostale medije ni več opaziti. Medtem ko v tistem času je bilo to pravzaprav zmeraj doživetje. Zato smo tudi vpeljali bralno značko, ekskurzije v literarne kraje, k Prešernu, k Jurčiču in k drugim slovenskim pisateljem. Kadar koli smo šli na ekskurzijo, je bilo v razredu teden ali dva priprav, zadolžitve, kdo bo kaj prebral, kdo bo skrbel za to in kdo bo pisal poročila. Danes gre to v nekaj urah. Prišlo, šlo mimo in končano. V prejšnjih časih je pa moralo nekaj v otrocih ostati. Včasih malo v šali pravim, kako je bilo recimo pred 40 leti, ko sem začel učiti v Ribnici. Ko sem takrat prišel v razred, sem rekel, štejem do tri, in že so vedeli, da mora biti popolna tišina v razredu. Začeli smo s poukom in bil je mir. Kako pa je bilo zadnja leta? Pridem v razred, rečem, štejem do tri, pa se iz razreda oglasi: "Kaj pa če ne bo miru?" Pravim, bom štel do devet. Kakšne spomine imate na 40 let literarnih ekskurzij? Se spomnite kakšnega doživljaja? Imeli smo dobro organizacijo, vsak razred je imel s seboj torbico prve pomoči, kajti odrgnin in padcev je bilo vseh vrst. Vedno pa je bila za te nesreče kriva razposajenost učencev. Bil pa je tudi hujši primer nesreče, ko je učenka obležala v nezavesti. Bilo je maja, zelo vroče, učenka si je slekla jopico in jo lepo ovila čez balanco.Ko pa smo vozili po klancu navzdol v Podsmreko, se ji je jopica zrahljala in zapletla med špice prvega kolesa. Učenko je vrglo čez kolo in obležala je negibna. Poklicati smo morali rešilni avto. Hudo je potem iti k staršem in jim povedati, kaj se je zgodilo z njihovim otrokom. Vendar se do zadnje " rajže", ko smo še kolesarili, kaj hujšega ni zgodilo. Raje sem jim prej na nek način malo zagrozil: "Pazite, da ne bomo morali katerega od vas v lesenem " kufru" nazaj pripeljati.” Kakšni občutki pa vas obhajajo danes, ko že štiridesetič vodite učence na ekskurzijo? Glede na to, da nisem več v razredu, je to zame lepa poživitev, ki jo zelo rad opravljam. Ne bi si znal predstavljati, da bi rekel, ne grem več z vami. To dopoldne mi je kar neko posebno doživetje. Rad grem. Zelo rad grem po literarnih krajih pa tudi z mladimi. Reportažo sta popravili Mateja Tanko in Klara Vogrinec, članici Novinarskega krožka OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica 30 Afišsro TAM, HIER SPIJO ŽIVALI... Sreda, 2. oktober. Bojda dan angelov. Tako slišim zjutraj, ko se peljem proti Ribnici. Jutranji hlad me ne moti, saj je na vidiku po dolgem času en prav lep, sončen jesenski dan. Otroci me že pričakujejo. V škorenjčkih in z nahrbtnički na ramenih. Seveda, danes gremo v gozd. Najprej bomo pomalicali, potem pa se zares prične tako imenovani prvi naravoslovni dan. Ki bo nekaj posebnega, kajti povabili smo dva gosta. Gozdar Anton Žagar se nam je pridružil takoj po malici. Povedal nam je, da je po poklicu inženir gozdarstva. Ravno sedaj ima veliko dela z odkazilom sušic v gozdovih zasebnih lastnikov. Nato smo mu z zanimanjem prisluhnili in družno razmišljali o gozdnem bontonu. Anton Žagar je očka našega Mateja in ve, da so prvošolci zvedavi in živahni. Navdušil nas je, da smo se prav kmalu odpravili proti Mali gori. Ustavili smo se na gozdnem robu, si nabrali lešnikov ali njihovih izvotljenih lupinic, zanimivo odmrlo listje, ogrizene liste, vejice s šiškami, prazne polžkove hišice... Gozdar Anton Žagar nam je pokazal lovilno past za lubadarje, v kateri so vrečice s feromoni, snovmi, ki privabljajo drevju neprijazne podlubnike. Videli smo nekaj živih odraslih hroščkov, ki so proti škodi, ki jo povzročajo, videti prav drobni in neznatni. Je pa res, da jih je zelo veliko... Na poti proti iglastemu gozdu se nam je pridružil naš drugi gost, Sandi Pahulje, Domnov očka. Obleka in oprema, ki jo je imel pri sebi, je pripovedovala, da gre za lovca. Sandi Pahulje je lovec takrat, kadar mu to dopuščajo njegov prosti čas, vremenski pogoji in pa ustrezni predpisi o dogovorjenem času za lov na divjad. Otroci so ga z zanimanjem opazovali, dečke je verjetno najbolj pritegnil pogled na orožje - puško, ki jo je lovec nosil na rami. Izvedeli smo, da večjih živali najbrž ne bomo videli, verjetno tudi ne sledi, saj smo se odpravili v tisti del gozda, kjer se divje živali (zaradi prometa, bližine naselja) v tem delu leta ne zadržujejo. Pa tudi čedalje manj jih je... Nekatere so celo v nevarnosti, da izginejo iz naših gozdov, zato so zaščitene in se jih ne sme loviti. Je pa v gozdu veliko število majhnih živalic, med njimi največ ptic, pa mravelj, pajkov, hroščkov, in drugih žuželk. Gozdar nas je opozoril na klope, ki jih lahko odstranimo s posebno pinceto. V spremstvu lovca in gozdarja smo se odpravili dalje v iglasti gozd. Gozdar je imel s seboj kolut odrezanega smrekovega hloda, na katerem so bile lepo vidne letnice, in otrokom razložil, kako se na tak način lahko ugotovi starost drevesa. Mladim rastočim smrekam smo starost določili tako, da smo prešteli vence vej. Naprej smo se odpravili do majhne jase blizu poti, kjer je bilo na tleh nekaj hrastovih hlodov. Učenci so kar posedli po njih in se malce okrepčali. Njihovo pozornost je prebudil lovec, Sandi Pahulje, ki je prinesel veliko različnih piščalk in pokazal, kako zna posnemati zvok ujetega zajčka, oglašanje miške (kar privabi lisico), oglašanje ptic, srnjadi... Domen, njegov sin, pa nam je z oglašanjem pokazal, kako se pokliče jelena. Učenci so lovca vprašali, s čim se hranijo različne ,Rešeto gozdne živali. Povedal je, da lovci pozimi prinašajo v krmišča seno, peso, kameno sol za srnjad in jelenjad, pa tudi za druge živali, ki zime ne preživijo v varnem zavetrju ali brlogu (npr. želod, žir za divje prašiče ipd.)... Pot navzgor nas je privedla do dela gozda, kjer so prevladovali hrasti, različne vrste lip in gabri. Sončni žarki so - za razliko od temnejšega iglastega predela-tu, v listnatem gozdu, pronicali vse do tal. Na tem mestu smo se odločili, da je čas za povratek proti šoli. V razredu nam je g. Žagar pomagal urediti še zares poučno razstavo zbrane- ga gradiva. Vsakemu otroku pa je prinesel po dva kolobarja smrekovih vejic, z lepo vidnimi letnicami. J Na mojo prošnjo sta bila oba naša gosta pripravljena odgovoriti tudi na nekaj vprašanj o svojem živi- L j jenju in delu. Kako bi predstavili sebe? Sandi Pahulje: Sem poročen, oče dveh otrok; hčere Nives in sina Domna. Anton Žagar: Sem človek, ki veliko da na drobne malenkosti, s katerimi si polepšamo svoj vsakdan. Zadovoljen sem v krogu prijateljev in družine. Rad pomagam ljudem in se do njih obnašam tako, kot bi želel, da bi se oni obnašali do mene. Kako bi opisali svojo poklicno pot? Anton Žagar: Po končani osnovni šoli sem hodil v štiriletno srednjo šolo v Postojni. Kot gozdarski tehnik sem bil zaposlen na takratnem Gozdnem gospodarstvu Kočevje. V novi državi Sloveniji se je gozdarska služba organizirala na novo in sedaj sem zaposlen na Zavodu za gozdove Republike Slovenije kot revirni gozdar. Leta 1992 sem se vpisal na višješolski študij gozdarstva na Univerzi v Ljubljani ter diplomiral leta 1997. Kaj bi nam lahko povedali o svojem poklicu? Sandi Pahulje: Trenutno sem zaposlen v podjetju RISTRO, kjer sem končno našel zase velik izziv za dokazovanje samega sebe. Anton Žagar: Sem revirni gozdar na Krajevni enoti Ribnica ZGS. Delam na območju Male gore in Velike gore. Tu skupaj z lastniki gozdov skrbim za obnovo, nego in varovanje gozda ter za označevanje drevja za posek. S čim ste se še ukvarjali v preteklosti in kaj počnete sedaj? Sandi Pahulje: Čeprav mi služba jemlje veliko časa, se v sicer manjši meri posvetim tudi svojemu hobiju. To je lovstvo. Priznati moram, da me je streljanje skoraj minilo in raje hodim v gozd opazovat divjad in vse okoli nje. Kot vsak normalen oče se seveda rad in nekaj časa posvečam tudi družini tako s sprehodi, kolesarjenjem, izleti itd. Če pa mi ostane še kaj prostega časa, zelo rad poprimem za svojo harmoniko ali orgle in zaigram zase, še večkrat pa za svoje prijatelje. Anton Žagar: Že od osnovne šole sem veliko sodeloval v domačem gasilskem društvu, se izobraževal in kasneje usposobil za gasilskega častnika, inštruktorja in sodnika. Odkar živim v Ribnici, svoj prosti čas porabim za družino, urejanje hiše, vrta in sadovnjaka. Radi čolnarimo po Kolpi. S sinom Matejem kolesariva, igrava nogomet, drsava, se potekava po bližnji okolici. Zelo rada nabirava gobe. Če čas dopušča, prebiram revije in knjige. Kakšen je vaš spomin na čas, ko ste sami hodili v prvi razred osnovne šole? Anton Žagar: Če gledam nazaj, so ti spomini prijetni. V vaški šoli sem se počutil domače in sem rad zahajal vanjo. Imate kakšen moder nasvet, ki ga lahko posredujete otrokom? Anton Žagar: Lahko bi jih dal kar nekaj, vendar je najpomembnejše, da se otroci pridno učijo, saj jim bo znanje kasneje v življenju koristilo. Po Pikinem festivalu v Velenju, kamor so ribniški prvošolci odpotovali 24. septembra, ter po obisku ribniških policistov, ki so učence učili varnega prečkanja cestišča, je bil naravoslovni dan na temo GOZD, zagotovo nov močnejši miselni izziv, obogaten z barvami jesenske narave, kar se všteje med lepša otroška doživetja. Zabeležila in fotografirala: Polona Golouh, prof. raz. p. *■■■ 31 arzos: o ■ 30 nagrajencev knjižnega kviza Konec šolskega leta 2001/2002 smo učenci dveh osnovnih šol: Ribnice in Sodražice, reševali slovenski knjižni kviz, ki je bil posvečen Antonu Ingoliču in Štajerski. Kviz 2002 je bilo možno reševati tudi na internetu, vendar smo se odločili za reševanje v knjižnici. Kviz je vseboval različne informacije, spoznali smo mnoge geografske značilnosti, zgodovinske in druge znamenitosti Štajerske. S kvizom smo obeležili tudi letošnje mednarodno leto kulturne dediščine. Organizator kviza je bila Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, enota Pionirska knjižnica. Sodelovalo pa je 60 splošnih knjižnic, šolske knjižnice in bralna značka pri ZPMS. V Miklovi hiši so izžrebali glavno nagrado - snemanje oddaje na RTV Slovenija v Ljubljani, ki jo je dobila sedmošolka Nina Zelka, in še 30 knjižnih nagrad. Teh 30 izžrebancev in knjižničarka šolske knjižnice Angelca Bregar pa smo bili povabljeni na Škrabčevo domačijo, kjer nam je knjižničarka Miklove hiše Anica Mohar povedala zgodovino Škrabčeve domačije in o jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu. Ogledali smo si hišo in prenovljeni skedenj. Na koncu so nam podelili knjižne nagrade, ki smo se jih vsi razveselili. Skupaj z Andrejo Škrabec, ki nas je spremljala s kitaro, smo zapeli nekaj pesmi. Poleg prepevanja so Škrabčevi poskrbeli za okusno domače pecivo. Reševanje kviza je bilo zelo zabavno in poučno, saj smo spoznali Antona Ingoliča, njegova dela-tako za otroke kot za starejše, ter njegovo rodno štajersko. Pika na i pa je bila prireditev, s katero smo bili vsi zelo zadovoljni. Izžrebanki Metka Ilc in Nastja Prelesnik POVABILO na KONCERT Solopevci prof. Edite Garčevič- Koželj in Aleksandre Milosavljevič vabijo na Božični koncert, ki bo v nedeljo, 15. decembra ob 16. uri, v cerkvi pri Novi Štifti Vstop je prost. 3Č' Polepšali telovadnico in se naužili kostanja če bi vprašali dolenjevaške šolarje, katerega letošnjega šolskega dneva se najrajši spominjajo, bi dobili odgovor, da je to tista sreda, ko smo pekli kostanj in poslikali steno telovadnice. Res je bilo zanimivo, ko smo ob tolikšni vnemi in obilici prinešenega kostanja čakali samo še na lepo vreme. Tega pa nikakor nismo mogli pričakati in učencev se je že začel lotevati obup, da družabnega popoldneva sploh ne bo. Treba je bilo pregledati in razravnati kostanj ter izločiti črvivega, ki ga je bilo po enem tednu že kar precej. Končno smo dočakali sončen dan. Z velikim veseljem smo nekaj stvari za popoldansko druženje pripravili že dopoldne v šoli. Najtežje je bilo razdeliti učence v skupine, saj bi vsi radi pekli kostanj, prav tako pa bi tudi radi čisto vsi slikali na fasado telovadnice. Z nekaj pedagoške spretnosti nam je uspelo urediti tudi to. Učenci so lahko svoje ideje in delo združevali v petih skupinah. Prav tako je bila vsem dana možnost, da so slikali z akrilnimi barvami po steni telovadnice, pri tem pa jih je vodila lastna domišljija. Kmalu je zadišalo po pečenem kostanju. Zelo nam je teknil, privabil pa je tudi nekaj naših nekdanjih učencev in smo jih z veseljem sprejeli medse. Družabno popoldne je potekalo v veselem in delavnem vzdušju in je kar prehitro minilo. Zadovoljni smo, ker nam je uspelo našo že precej dotrajano dvorano tako lepo likovno urediti. Vodja šole Dolenja vas Sonja Pogorelc Foto Samo Pogorelec TUKAI SMO! A NAS VIDITE? Ob zaMjučku tedna otroka in v sklopu praznovanj ob 50-letnici predšolske vzgoje v Ribnici smo v vrtcu pripravili projekt z naslovom "TUKAJ SMO". Z njim smo želeli opozoriti javnost na našo prisotnost. Preko tristo otrok od enega do šestih let je skupaj s svojimi vzgojiteljicami v ponedeljek, 14. oktobra, v dopoldanskem času z barvnimi kredami slikalo na asfaltne površine pred pomembnimi stavbami v našem mestu: pred zdravstvenim domom, upravno enoto občine Ribnica, Ljubljansko banko, Davčnim uradom, centrom Ideal, blagovnico Mercator ter cesto, ki vodi čez znani ribniški most. Ob zvokih otroške glasbe so pod spretnimi otroškimi prstki nastajale pisane, izvirne umetnije. Mimoidoči, M so nas opazovali, so odhajali vedrejši in nasmejani. Morda ste nas tako opazili tudi vi, ko ste hiteli po nakupih in opravkih, pa se je vaš pogled ustavil na živopisanih površinah, ki so krasile naše mesto še nekaj oktobrskih dni? Hvala vsem, ki ste nam z dovoljenji pomagali uresničiti našo žejjo. Julka Lesar, vzgojiteljica Foto Ema Menard iisšsm IRONMAN WORLD CHAMPIONSHIP HAWAII 2002 1500 najbolj trdoživih tekmovalcev z vsega sveta se je zbralo na elitnem tekmovanju, imenovanem Ironman. Vsako leto se ta veliki dogodek zgodi na vulkanskem havajskem otočju in že drugič zapored je bilo le-to mesto težke fizične in psihične preizkušnje ribniškega 'železnega človeka' Damijana Kromarja. S svojo trdno voljo in dobro pripravljenostjo je uspel doseči 250. mesto absolutno in je bil tako najboljši med Slovenci ter 46. čas v svoji starostni skupini. To je uspeh. Res uspeh. Povezan je z osebnimi odpovedmi, tako Damijana kot njegove družine. Podvig je zahteval tudi precejšnja finančna sredstva, pa vendar je to dosežek, ki je predvsem osebna zmaga Damijana Kromarja. To doživetje zato najlažje opiše on sam in prepustili smo mu tipko. Zatorej... ... Srce mi je zaigralo, ko se je letalo spustilo nad Kono in prvo, kar sem zagledal, so bile havajske palme. Misli so mi ušle v leto 1999, ko sem prišel prvič na ta otok. Spominjal sem se neznosne vročine in vlage, ki ti otopi telo in ti ne pusti dihati tako, kot bi sam hotel. In prav zanimalo me je, kako bom vse to še enkrat prenašal. Bom že, sem po mislil, vendar, ko sem stopil iz letala in mi je v obraz udaril vroč, rahlo sladek večerni zrak, nisem bil več tako prepričan. Kona je mestece na največjem havajskem otoku Big Island. Tu se vsako leto oktobra zbere vsa svetovna triatlonska srenja. Seveda, vsi iz istega razloga. Svetovno prvenstvo v Ironmanu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka), za katero je potrebno prej opraviti kvalifikacije, je tisti dogodek, o katerem po tihem ali na glas sanja vsak triatlonec. Meni je letos julija že drugič uspel veliki met in tokrat sem se v Celovcu kot 46. absolutno uvrstil na prestižni havajski Ironman. Naj omenim, da opravljene kvalifikacije same po sebi še skoraj nič ne pomenijo, saj so povezane z ogromnimi stroški, ki pa jih, razumljivo, vsak ne zmore. Veliko staneta že letalski prevoz in kolikor toliko udobna namestitev v apartmaju, ne gre pa zanemariti dejstva, daje Kona turistično mesto in da vsi radi zaslužijo. V tednu pred samo tekmo znajo sicer zelo prijazni in gostoljubni domačini že tako visoke cene povišati tudi za sto odstotkov. Pa naj bo to najem avtomobila ali pa nakup nekaj paradižnikov v trgovini. Organizacija tako zahtevne tekme ni enostavna in prireditelji so se še enkrat izkazali. Ljudje, predvsem so to organizirano vodeni prostovoljci, so neverjetno ustrežljivi in pripravljeni pomagati v vsakem trenutku. Velikokrat se zgodi, da radovedno prisluhnejo naši slovenščini in potem vprašajo, od kod neki smo. Ko jim odgovorim, da sem "from Slovenia", večina le prikima in se potuhne, ker nimajo pojma, kje bi to lahko bilo. Časovno razliko dvanajstih ur sem za razliko od drugih premostil že v dveh dnevih, in tako sem se tešem Še 50 metrov do cilja. Hvala Bogu! Pa še ena za spomin. lahko mirno pripravil na težko sobotno preizkušnjo. Start dirke je bil ob sedmi uri zjutraj, vendar se je bilo treba na samem prizorišču pojaviti že veliko prej. Ker je lilo kot iz škafa, so nas morali najprej osušiti v bližnjem hotelu King Kamehameha, potem pa me je 'ena fejst punca' s flomastrom "markirala" - to pomeni, mi napisala startno številko na obe rami in na stegna. Sledilo je še nekaj običajnih opravkov na kolesu v menjalnem prostoru in tekma se je ob glasnem navijanju večtisočglave množice ob obali in obveznem U2 iz zvočnikov končno začela. Teci, teci, Damijan! Štartalo je 1500 tekmovalcev z vsega sveta, vsi naenkrat. Plavali smo v morju, kjer so metrske želve povsem nekaj običajnega. Jaz sem razdaljo 3,8 km zmogel v eni uri in šestih minutah, hitro opravil v menjalnem prostoru, zagrabil kolo in po približno dvajsetih minutah vožnje okoli mesta sem se že peljal po Queen Kaahumanu Highway; to je zahodna otoška cesta, ki povezuje Big Island in ki te sčasoma popelje skozi vroča nepregledna polja lave. Opoldne temperatura tu zaradi črne podlage lave naraste tja do 40 stopinj Celzija. Svoje v zadnji polovici kolesarskega dela doda še obupen veter, vendar vse čaka enaka naloga: priti s kolesa še v takem stanju, da potem zmoreš še maraton. Za kolo so mi izmerili čas pet ur in dvajset minut. Ob pol dveh popoldne sem pritekel iz menjalnega prostora in nadaljeval tekmo s tekom. Čakalo me je le še malo več kot 42 km, ki sem jih sicer sposoben preteči v dokaj spodobnem času, tukaj pa to ni bilo več tako enostavno. Med tekom je vseskozi ob cesti veliko ljudi, vsak nestrpno čaka svojega, vsi pa navijajo tudi zate. Stokrat sem slišal tisti : "Go, go, good looking!" kar naj bi pomenilo nekako takole : "Teci, teci, saj dobr zgledaš!" Ja, ja, sem si mislil, ti teci, pa bomo videli. Ampak sem tekel, tekel, vse dokler se mi ni začel pred očmi čudno pridvigovati asfalt. Noge so tekle brez pravega nadzora, malo levo, malo desno. Pri okrepčevalnici sem se ustavil, pobasal ledene kocke, ki so jih ponujali tekmovalcem, ter si jih natlačil v hlače in pod kapo. Tako sem se malo ohladil, vid in misli so se mi ponovno zbistrile in nadaljeval sem tek proti cilju. Čas v ciljnih vratih, ki sem si jih tako želel zagledati, je kazal deset ur in šest minut. To je nekaj hitreje kot pred tremi leti, vendar kar sto mest višje v skupni končni razvrstitvi. Dosegel sem 250. mesto absolutno in 46. čas v moji starostni skupini. Prava drama pa se vsako leto zgodi, šele ko se že znoči in ko v cilj prihajajo starejši tekmovalci, med njimi veliko žensk, starih petdeset ali več let, ali pa mladih mamic, ki jih obkroža več otrok. Še posebej ganljivo je videti invalida brez noge, ki si tik pred ciljno črto ves navdušen sname protezo, jo vrže proč in po eni nogi konča svoj Ironman. Moja letošnja tekmovalna sezona je tako končana. Za finančno podporo bi se zahvalil Občini Ribnica, Slovenski vojski in Pizzeriji Harlekin. Naslednje leto se želim spet kvalificirati, mogoče v Zürichu. Upam, ne, prepričan sem, da mi bo uspelo. Damijan Kromar Foto Brigita Kromar ase*™ 33 ■ rxj i.r i i rsj.■ .>■ c>«is* TEKAČI SD LONGAR MED NAJROLISIMI V DOLENJSKEM POKALU "Skupna uvrstitev naših tekačev v Dolenjskem pokalu 2002 absolutno je bila: 2. mesto Lojze Mohar, 3. mesto Aleš Rijavec, 4. mesto Robert Šmalc," je dejal Srečko Vrbinc, gonilna sila Športnega društva Lončar. Uspehi tekačev v sezoni 2002 so bili razlog, da smo se dogovorili za predstavitev lete h in tudi načrtov za naprej. Kakšni začetki so bili z ekipo tekačev, zagotovo že veste, saj redno prebirate Rešeto. Čisto na kratko pa za zamudnike: Predlani je Tone Žagar začel teči v Dolenjskem pokalu in takoj dosegel viden uspeh. Nato je navdušil še nekatere, da so se mu pridružili. "Toni je tisti pravi kurjač te ekipe, on je podžgal vse ostale,"\e povedal Vrbinc. Ekipo tekačev ŠD Lončar sestavljajo tekači, zbrani iz treh občin - Ribnice, Sodražice in Kočevja, in sicer: Lojze Mohar, Aleš Rijavec, Robert Šmalc, Igor Stošič, Ervin Pust, Toni Žagar in Sašo Vrbinc. V letošnjem pokalu Dolenjske je bilo 11 tekem, med katerimi pa je najboljših 7 štelo za končno skupno uvrstitev. "Če nimaš sedmih uvrstitev, se ti ne more šteti za končni uspeh, lahko se le pohvališ z uspehom posamezne tekme," \e povedal Šmalc. "Najbolj množičen in znan je Primorski pokal, vendar tudi Dolenjski ne zaostaja,"\e razlagal Vrbinc, "v 2002 je bilo tako na dolenjskih tekih skupno čez 2300 vseh tekačev. Najbolj množičen tek je bil v Šmarjeških Toplicah (357 tekačev), nato pa smo tu že mi, novinci s Tekom po Lončariji (220), vsi ostali pa so kar daleč za nami. Žal imajo to še vedno za podcenjeno rekreacijo. A v resnici ne moremo tako reči, saj se teh tekov udeležujejo najboljši slovenski, pa tudi nekateri hrvaški, srednje- in dolgoprogaši. Na tekmah je velika konkurenca," je pripomnil Vrbinc in povzel uspehe Lončarjev v 2002: "Z uspehom nismo samo zadovoljni, ampak nadvse zadovoljni. Kot ekipa so bili naši dejansko najboljši, a te kategorije za zdaj še ni. Generalni uspeh absolutno: 2. Mohar, 3. Rijavec, 4. Šmalc, že dosti pove." Tudi v letos je v Dolenjskem pokalu zmagal Toni Vencelj (tudi najboljši Slovenec z ljubljanskega maratona, oktober 2002), "a se razlika med njim in našimi najboljšimi krepko manjša, sta mu Mohar in Šmalc že za petami, "pravi Vrbinc. "Venclja bi se dalo premagati na krajših tekih, na maratonih pa nam manjkajo še nekako 2 - 3 leta,"\e bil realen Šmalc. Kako naprej? Vrbinc: "Za leto 2003 nam obljubljajo za Dolenjski pokal kar nekaj novosti, med drugimi tudi strožji kriterij za organizatorje tekem, kar pomeni, da bodo tekme še bolj kvalitetne. Npr. v Primorskem pokalu izključijo tekmo, ki ni bila dobro organizirana. Novost naj bi bil tudi Tek trojk - tek ekip; pri nas smo imeli prvo tako tekmovanje in predsednik Dolenjskega pokala Lindič je bil tako navdušen, da nas je prosil, če smejo povzeti idejo. Moram povedati, da je našo tekmo pohvalil tudi Lindič. Ocenjujejo ga za najboljši organizirani tek, verjetno tudi zaradi številnih gledalcev, uspeha in množičnosti. Torej v 2003 nameravamo organizirati 2. Tek po Lončariji, in sicer vztrajamo pri 1. soboti v juliju, in prav tako kot letos v popoldanskih urah. Olimpijski komite Slovenije, pa je pobudnik in vabi, da bi se v letu 2003 Tek po Lončariji štel tudi za pokal Slovenije, in ne samo za Dolenjski pokal. Zagotovo to pomeni veliko priznanje in veliko dela! Predlagali so celo, da bi organizirali tudi eno kategorijo za invalide, glede na to, da poteka del naše tekme po asfaltu. Zagotovo bomo o tem premislili! Močno se bomo potrudili pripraviti dober tek, tudi promocijsko podprt. Z novim vodstvom KS Dolenja vas pa upamo, da bomo uspeli iz tega napraviti tudi turistično - športna prireditev, "je še dodal Vrbinc. Načrti tekmovalcev pa so tudi: udeležiti se čim Tekači se predstavijo: Aleš Rijavec, doma iz Mozlja (občina Kočevje), po poklicu mizar, zaposlen v Bralesu. "Ko sem lani začel tekmovati, so me vzeli k sebi in res mi je všeč tu/"Tako je bil v lanskem letu na koncu na Dolenjskem pokalu skupno tretji. Igor Stošič, 1965, Lipovec (občina Ribnica), policist, zaposlen na policijski postaji Kočevje kot pomočnik komandirja, sicer pa tudi ljubitelj starih motorjev (lastnik 32-letnega motorja BMW). "Letos mi je res dobro uspel tek v Radencih. Imam pa vizijo tekmovati tudi v alpskem maratonu (50 km), ki ga organizirajo Radovljičani, in če se bo dalo tudi na 42 km v Švici. Nekako mi hribi bolj ležijo kot ravnina." Prav drugače pa je z Robertom, ki sicer ima nekako nepotrjen rekord teka izpred nekaj let na relaciji Breže - Sv. Ana - Breže: 54 min, a pravi: "Škoda mi je kolen za tek navzdol, drugače pa sem prepričan, da bi tale svoj "rekord" precej izboljšal." Robert Šmalc, 1967, Breže (občina Ribnica), strojni tehnik, zaposlen na Riko Koru. "Za največji uspeh si štejem 2. mesto na Malem maratonu v Mirni Peči. Cilji pa so mi maratoni in dobre uvrstitve v Dolenjskem pokalu." Sicer pa Šmalc naredi med sezono nekako 400 - 500 km/ mesec! več maratonov, tudi tega, ki šteje za državno prvenstvo (Radenci/ Ljubljana). Tekači ŠD Lončar pa ne tekmujejo samo za Dolenjski pokal, ampak so uspešno tekmovali tudi na otvoritvenem mednarodnem teku v Sežani, Teku po poteh okupirane Ljubljane (28 km), s tem so si pridobili brezplačno vstopnico za Ljubljanski maraton (preko 460 tekačev: Mohar 28., Rijavec 34., Šmalc 44., Stošič in Pust 46., Žagar 61.), vmes pa so se udeležili teka v Radencih. Tekst in foto Zdenka Mihelič Toni Žagar, 1955, Dolenja vas (občina Ribnica), mizar, podjetje Gramiz. "Že od nekdaj, od malih nog mi je bila glavno veselje rekreacija." Toni trenira velikokrat skupaj z Ervinom, oba sta tudi triatlonca, ki "nama je glavni cilj v 2003 udeležiti se teka Ironman na Madžarskem,"sta kar soglasno odgovorila. Ervin Pust, 1963, Zg. Ložine (občina Kočevje), avtoprevoznik, s.p., je bivši atlet. Tako ima iz olimpijskega Sarajeva leta 1984 odličen rezultat z maratona 2h 35 min. "Moram reči, da so me tu lepo sprejeli. Skupaj tudi treniramo, jaz največ s Tonijem, pa tudi z Alešem. Načrti za 2003 so izboljšati rezultate in kot rečeno Ironman." Lojze Mohar, 1975, stanuje v Sodražici (občina Sodražica), ključavničar, Riko Kor. Zanj je zaradi odsotnosti povedal kar njegov kolega Šmalc: "Mohar trenira po mojih navodilih. Skupaj velikokrat poslušava nasvete Venclja in Dareta Rovanjška, ki je izkušen maratonec. Najin cilj je, da bi drugo leto tekla maraton 2^ 40 min, kar pomeni že uvrstitev med zgornjo deseterico Ljubljanskega maratona." Sašo Vrbinc, Dolenja vas (občina Ribnica), maturant tehniške šole. "Sašo zaradi mature v tem letu ni nastopil na vsaj sedmih tekih, tako da nima končnega rezultata Dolenjskega pokala," je povedal Vrbinc, Sašev oče. .AßSem Odprtje sodobnega igrišča v vasi pod Sv. Ano Stari in mladi so se 26. oktobra v Dolenjih Lazih veselili, zabavali in tekmovali na najsodobnejšem igrišču med Ljubljano in Kolpo m I L "> . Igrišče v Dolenjih Lazih, ki ga je 26. oktobra v sončnem popoldnevu odprl župan Jože Tanko, je bilo zgrajeno v slabih petih mesecih in bo priročno tako za igranje košarke kot malega nogometa. Delo je potekalo zelo hitro, saj je izvajalec, podjetje Grafit, resno pristopil k zahtevnemu projektu. Vgraditi je bilo treba nekaj tisoč kubičnih metrov materiala. Prvi pogovor med županom in pobudnikom izgradnje igrišča, Prostovojjnim gasilskim društvom Dolenji Lazi, je bil pred 4 leti. Zupan nam je svetoval, kaj storiti, da se dejavnosti začnejo. Najprej smo morali zemljišče v velikosti 12 arov prenesti v brezplačen prepis Občini Ribnica. Po 4 letih je naselje končno olepšalo zelo lepo igrišče z urejenim dovozom, parkirnim prostorom ter zelenicami. Prezadovoljni krajani, ki so se v velikem številu zbrali na odprtju, in to ne samo iz Dolenjih Lazov, marveč še z Brega in Griča, so potrdili novo pridobitev. Gasilci smo pripravili kratek kulturni program in prireditev popestrili s pevskim zborom Lončar, mladi harmonikaši so nam zaigrali nekaj poskočnic, dramska skupina pa predvajala recital v športnem stilu. Igrišče je polepšalo tudi središče kraja. Takega objekta ne premorejo od Ljubljane do Kolpe. Radi bi se zahvalili vsem, ki so sodelovali od ideje do zaključka projekta izgradnje igrišča; vsem, ki so materialno in finančno priskočili na pomoč. Hvala vaščanom in bližnjim sosedom, ker so potrpeli ob hrupu. Posebej hvala občinskemu svetu, daje sprejel ta načrt in hvala županu Jožetu Tanku za ves trud, ki ga je vložil, da je objekt zaživel. Upamo, da bodo igrišče uporabljali stanovalci tako za rekreacijo kot treniranje posameznih športnih panog. Ob odprtju pa smo pogrešali domače novinarje, posebej lokalno TV, ker niso bili zainteresirani za poročanje o novostih iz domačega kraja. Blagoslov, ki sta ga igrišču podelila župnik Maks Ipavec in gospod Jože Rus, pa naj bi uporabnike obvaroval fizičnih poškodb, zaželela pa sta tudi, da bi se tu kalili kakšni vrhunski športniki. Janez Petek, PGD Dolenji Lazi Foto Alojz Sega V DOLENJIH LAZIH PONOSNI NA NOVO IGRIŠČE Vas Dolenji Lazi je bila od nekdaj zelo povezana s cerkvico sv. Ane, posebno v času turških vpadov pa so se oči vaščanov pogosto ozirale proti svoji zavetnici, saj je bilo na tej gori kresišče. Daljnega leta 1576 Urbar že imenuje sv. Ano kot ribniško podružnico, omenja pa jo tudi Valvasor. A. Skubic piše, da je 18. junija 1840 zadela cerkev sv. Ane huda nesreča. V komaj prenovljeni zvonik je tega dne ob pol dvanajstih ponoči udarila strela, da je zopet popolnoma pogorel. Delo je bilo treba začenjati znova še večkrat, saj cerkvi in vasici pod njo ni bilo prizaneseno. Prav to nenehno spopadanje z naravnimi in človeškimi katastrofami je vaščane povezalo in vedno znova vzpodbujalo k vztrajanju in želji po napredku. Zato ni naključje, da so Dolenji Lazi 1974 leta prva vas v ribniški občini z asfaltirano cesto, leta 1985 vas zažari s prvo javno razsvetljavo v občini, leta 1978 pa se odpre v svet s telefonskim omrežjem. Današnji način življenja in mišljenja se spreminja. Življenje predvsem mladim ponuja nešteto možnosti, dobrih in slabih. Preživeti svoj prosti čas aktivno in športno ter s tem zdravo, je gotovo ena izmed boljših možnosti, ki jih nek kraj lahko ponudi svojim prebivalcem. Igrišče v Dolenjih Lazih je že prvi dan služilo svojemu namenu, saj so se tam dobro počutili tekmovalci in 'lešero gledalci, starejši in mladina. Slovesnost v Dolenjih Lazih se je začela s posvetitvijo vaškega znamenja, stoletnega križa, ki so ga prestavili nekoliko višje v vas. Na njegovem mestu in na gasilskem dvorišču pa je zraslo sodobno igrišče. Nekoč so vaščani postali ob križu, da so poklepetali z Bogom in med seboj. Da današnji čas spet kliče po druženju, je bilo v soboto popoldne videti v Dolenjih Lazih, kjer se je ob stoletnem znamenju zbrala vsa vas. Dogajanje se je nato preselilo na igrišče. Po nastopu pevcev iz Dolenje vasi je župan Jože Tanko osvetlil finančno plat izgradnje objekta in vrgel prvo žogo, Janez Petek je spregovoril v imenu vaščanov, otroci pa so takoj po prisrčnem programu pokazali, daje igrišče njihovo. Župnik Maks Ipavec je iz Pavlovega pisma Korinčanom prebral naslednje: "Bratje in sestre, mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado, tako tecite, da jo boste dosegli." Mlad človek se s športom uči zmag in porazov, odpovedovanja in vztrajanja. Gotovo pa je najnaporneje tekmovanje s samim seboj. Premagati sebe, biti danes boljši kot včeraj, je nagrada, ki čaka prav vsakega. Umetnost današnjega časa je najti ravnovesje med spoštovanjem tradicije in uvajanjem novosti. Vaščanom Dolenjih Lazov je to uspelo, zato naj stoletni križ in moderno igrišče še dolgo povezujeta in razveseljujeta vas pod Sv. Ano. Ema Dejak Furlan Kolikokrat se nam zgodi, da se nam stvari zdijo neverjetne, včasih začuda ne preveč težke, drugič druge od nas zahtevajo presenetljivo veliko koncentracijo in celotno predanost, pa naslednjič doživimo nekaj tako preprosto lepega, da se sprašujemo, ali drugi ljudje tega res ne vidijo. Ja, imamo srečo! Znamo prisluhniti naravi in sebi! In ne boste verjeli, tudi druge lahko naučimo tega! Da postanejo zopet majhni in preprosti, skromni v svoji biti, a veliki v iskanju, doživljanju in čudenju! "Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog! Če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh; v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh!" (iz Kekčeve pesmi) DECEMBER Datum: SOBOTA, 7. 12. 2002 Kam: na BOHOR (1023 m) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 5 ur Vodja pohoda: Martin Žuk Datum: TOREK, 31. 12. 2002 Kaj: SILVESTRSKI POHOD Z BAKLAMI k SV. ANI (920 m) Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje: 2 uri Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz...). Zato budno spremljajte plakate, prav tako pa tudi obvestila v naši oglasni omarici nasproti Miklove hiše! 55 ■>iixii>iJLr> irxiJL>io«diis MlHiZNjrMJLrB IIVlJL>IO«äS PLANINSKE NOVIČKE: • PD Ribnica z veseljem sporoča, da je uredilo nove prostore društva! Kot smo že pisali, so to prostori za bivšo policijsko postajo na Škrabčevem trgu. Vabljeni ste vsi, da se nam pridružite na rednih tedenskih srečanjih - vsak torek ob 18 h (zimski čas), poleti pa ob 20 h. • Pri Planinski založbi (PZS) je v zadnjem času izšlo kar nekaj literature: Varneje po feratah in vodnik po dolomitskih feratah (Mlač B., PZS, Ljubljana, 2002). V eni knjigi sta združena priročnik (1. del) in vodnik! Priročnik sestavljajo vsa potrebna poglavja - od začetkov, kako pridobiti ustrezno znanje, kaj pomeni ferata (= zavarovana zahteva plezalna pot), kako se odpraviti po feratah, kaj je na taki poti pomembno, kakšno opremo potrebujemo, do varnosti in nevarnosti. Drugi del pa zajema izbor nekako 50 najlepših dolomitskih ferat. - Odprava na Čo Oju (Grošelj V., PZS, Ljubljana, 2002). Knjiga o 1. slovenski policijski odpravi v Himalajo (sept. - okt. 2001), kjer so naskakovali čo Oju (8201 m) in dosegli uspeh z osvojitvijo vrha ter se z njega spustili na smučeh (oboje Viki Grošelj). Doživeto pisanje ne samo lepih razgledov, nesebične pomoči in srečnih dogodkov, temveč tudi tiste druge plati, ko so tako različni ljudje na kupu, o napetosti med člani odprave, o jezi, nevoščljivosti...Dodan je tudi dober kronološki pregled vseh slovenskih odprav na Čo Oju. - Planinska orientacijska tekmovanja (več avtorjev, Rotovnik B. -urednik, PZS, Ljubljana, 2002). "Orientacija ima v planinski organizaciji nedvomno dolgo tradicijo, njene vsebine pa danes najdemo domala v vseh programih planinskega usposabljanja. Učbenik je obsežen, sistematičen, jasen ter pregleden in zapolnjuje vrzel, ki je nastala ob ponovnem razmahu organizirane planinske orientacije pod okriljem Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Učbenik v celoti daje tisto, kar ponuja program usposabljanja za vaditelja orientacije Planinske zveze Slovenije, kije zaživel leta 1998." (Borut Peitoija) Vse knjige lahko kupite v Planinski založbi, Dvoržakova ul. 9, Sl - 1000 Ljubljana) ali naročite: tel.: 01/ 434-30-22 int. 104, faks št: 01/ 432-21-40, e-pošta: planinska.zalozba@pzs.si Pri nakupu več kot 5 izvodov nudijo 20% popusta. Naročene izvode pošljejo tudi po pošti. MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Tekmovalna sezona 2002 končana Prvi naslov prejel ELIN Kot MLMN občine Ribnica je končana. Letošnje tekmovanje, v organizaciji ŠD Lončar in pod pokroviteljstvom občine Ribnica, je bilo najobsežnejše do sedaj. Sodelovala so moštva iz petih občin, s preko 200 igralci, ki so odigrali 132 tekem in dosegli 1.240 zadetkov. Uspeh moštev je bil različen, nekateri so dosegli več, drugi manj od pričakovanega. V boju za prvaka je bila odločilna tekma odigrana v predzadnjem krogu, ki je bila derbi prvenstva. V Dobrepolju so številni gledalci in navijaški skupini obeh moštev ustvarili vzdušje v slogu "južnoameriškega nogometa". ELIN Kot je v izredno zanimivem in napetem srečanju uspel potem, ko je še sedem minut pred koncem srečanja izgubljal z 0 : 2, doseči 3 zadetke in premagati ŠD Ponikve s 3 : 2. S tem je moštvo že krog pred koncem osvojilo svoj prvi naslov prvaka. Drugo mesto je z rekordno zmago na zadnji tekmi osvojilo ŠD Ponikve, tretje pa z enakim številom točk Grafit, ki je bil najboljši v drugem delu prvenstva. Najboljši strelec je postal Mitja Mihelič (ELIN Kot), najbolj športno mošvo pa ŠD Moštikel iz Žlebiča. Nagrade in pokali najboljšim so bili podeljeni na zaključni slovesnosti po zaključku pokalnega tekmovanja. Peter Kočevar vodja tekmovanja MLMN 22. KROG: 25. 10. 2002 končna lestvica: ŠKD BREŽE : KMN V. POUANE 8 : 3 (4 : 0 ) AD B ? BAR : KMN VODNAR 7 :3(4 : 2) ŠD MOŠTIKEL : ŠD PONIKVE 2 : 29 (0 : 13) ELIN KOT: LAŠKI PESJANI 6: 2 (2:1) GRAFIT: KMN TORNADO 1 : 0(1 :0) KMN SODRAŽICA : D. JEZDECI -MAXI L. 9 : 7 (4 : 2) Mesto Moštvo T Z R P Goli Točke Razlika 1. ELIN KOT 22 18 1 3 134 : 50 55 + 84 2. ŠD PONIKVE 22 16 2 4 141 : 63 50 + 78 3. GRAFIT 22 16 2 4 105 : 47 50 + 58 4. AD B ? BAR 22 16 1 5 103 : 55 49 + 48 5. KMN SODRAŽICA 22 14 2 6 143 : 60 43 + 83 6. ŠKD BREŽE 22 9 4 9 79: 76 31 + 3 7. KMN TORNADO 22 8 3 11 101:103 27 -2 8. KMN V. POLJANE 22 8 0 14 73 : 98 24 -25 9. D. JEZDECI-MAXILES 22 7 3 12 101:102 24 - 1 10. LAŠKI PESJANI 22 6 3 13 85: 86 21 -1 11. KMN VODNAR 22 3 1 18 63 : 129 10 -66 12. ŠD MOŠTIKEL 22 0 0 22 27: 286 0 -259 11. KMN VODNAR 21 3 1 17 60 : 122 10 -62 12. ŠD MOŠTIKEL 21 0 0 21 25: 257 0 -232 NAJBOUŠI STRELEC (zadetki): 72: Mihelič M. (Elin Kot) 44: Čampa M. (KMN Sodražica) 40: Strnad B. (SD Ponikve) NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO (kazenske točke): 6: ŠD Moštikel 9: Laški pesjani, KMN Vodnar POKALNO TEKMOVANJE OBČINE RIBNICA V MALEM NOGOMETU ŠD Ponikve - obliž za drugo mesto v prvenstvu Ob prazniku občine Ribnica je bilo 31. oktobra odigrano 3. pokalno tekmovanje občine Ribnica v malem nogometu. Tekmovanje je kot turnir potekalo v ŠC Ribnica. Sodelovalo je devet moštev, ki so se pomerila v treh skupinah. Letošnji pokalni prvak je postalo moštvo ŠD Ponikve, drugo mesto je osvojil ELIN Kot, tretje pa Divji jezdeci - Maxiles. REZULTATI V FINALNI SKUPINI: ELIN Kot-ŠD Ponikve 0:3 ELIN Kot - D. jezdeci-Maxiles 5 : 3 ŠD Ponikve - D. jezdeci-Maxiles 5 : 3 VRSTNI RED: 1. mesto: ŠD Ponikve 2. mesto: ELIN Kot 3. mesto: D. jezdeci-Maxiles Tokrat jim je uspelo. Mitja Mihelič najboljši nogometaš moštva Elin Kot in najboljši strelec lige. Njegov dosežek (72 zadetkov, povprečje 3,27 na tekmo) je rekord, ki ga ni dosegel še nihče. (Foto arhiv KMN Kot) 3S Zdenka Mihelič Rešeto V NOVO SEZONO S ŠTARTNIMI BLOKI Plavalni klub Ribnica je na začetku sezone 2002/ 2003 dobil novo pridobitev, in sicer štartne bloke, ki bodo bistveno olajšali delo in treninge plavalcem, tekmovalcem ter vaditeljem. Kot je povedal Drago Marjanovič iz Plavalnega kluba Ribnica, je v letošnji sezoni že vpisanih 120 otrok, za katere skrbi trener in pa vaditelji plavanja. Otroci so razdeljeni v tri skupine selekcije, v plavalno šolo in na tečaju plavanja še v dve skupini predšolskih otrok. "Moram povedati, da nas Plavalna zveza Slovenije podpira. Videli so, da imamo dobro zastavljen projekt in tudi zato smo od njih takrat dobili trenerja. Sedaj pa smo v Izvršni odbor Plavalne zveze Slovenije dobili tudi svojega predstavnika, tj. predsednik kluba Franci But. Tako je naše sodelovanje še boljše, kar se vidi tudi v tej novi pridobitvi. Za štartne bloke nam je sredstva namreč zagotovila Plavalna zveza Slovenije,"\e razlagal. Štirje štartni bloki bodo tako res pomagali na treningih, saj so tekmovalci do sedaj skoke v vodo trenirali kar s stola, ki so ga od zadaj držali vaditelji. "Pri manjših in mlajših tekmovalcih je to še nekako šlo, pri večjih pa je bilo že skoraj nemogoče zadržati odriv," '\e pripovedoval Marjanovič, ki se je nato zamislil še nad "zaprtostjo" bazena: “Bazen je zaprtega tipa - vseokrog je ali prebarvano ali zabito, tako da starši ne morejo niti spremljati svojega otroka, ko trenira. Naš interes je, da bi bili odprti navzven, da bi se notri videlo in da ne bi bili tako "zaplankani". Morda je rešitev v žaluzijah - če hočeš, so lahko spuščene (npr. v urah plavanja za rekreativce), če pa bi imeli treninge ali morda nekoč tekme, bi jih pa dvignili." Načrti so s postavitvijo štartnih blokov, katerih montažo je omogočil R-kanal, tako bližji tudi uresničitvi plana: imeti v bazenu šolska tekmovanja. Tekst in foto Zdenka Mihelič Plavanje Prva selekcija v Zagreb, Keyla v reprezentanco Zagreb, 9. november, bazen ŠP Mladost Plavalci prve selekcije Plavalnega kluba Ribnice so se udeležili 30. jubilejnega mednarodnega mitinga v Zagrebu. V zelo močni mednarodni konkurenci 41 klubov iz Grčije, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Švedske, Ukrajine, Slovenije in Hrvaške je nastopilo 484 plavalcev. Doseženi rezultati so bili zadovoljivi, saj so naši plavalci na sredini najbolj napornih pripravljalnih treningov. Za Ribnico so nastopili: Rok Polajžer, Samo jeranko, Sebastjan Kočevar, Nejc Lovšin, Ajda Dejak, Rebeka Babnik, Katarina Rajh, Sara Oražem in Keyla Andoljšek. Slednja nas je razveselila z uvrstitvijo na spisek reprezentantk med deklicami letnika 92, kot nam je posredovala Plavalna zveza Slovenije na osnovi doseženih rezultatov. Drago Marjanovič DIHAJMO PRAVILNO! Pranajama mudra JOGA V VSAKDANJEM $ ŽIVLJENJU Pranajama Življenje se prične in konča z dihan- ie jem. S prvim vdihom privekamo na svet, z zadnjim izdihom ga zapustimo. Brez hrane lahko zdržimo nekaj hm tednov, brez vode nekaj dni, brez dihanja pa le nekaj minut. Mitološka misel pravi, da nam je število vdihov določeno naprej, od dolžine vdihov in izdihov pa je odvisna dolgost našega življenja. Pranajama izhaja iz izrazov prana=dih in vyan=vaditi, obvladovati. Gre za trebušno dihanje, ki velja za najpopolnejše, prinaša pa največje učinke na vseh ravneh človekovega počutja. Z vsakim vdihom dobi telo poleg kisika tudi prano, vesoljno energijo oz. moč, ki ustvarja, ohranja, spreminja in je osnovni element življenja ter zavesti. Pri dihanju razlikujemo tri faze: vdih, izdih in zadrževanje diha Vdih je dejavna faza dihanja-napenjanje dihalnih mišic, izdih pa je nedejavna faza-sproščanje dihalnih mišic Vaje izvajamo sproščeno, skozi nos in ne s polnim želodcem. Faze neopazno prehajajo druga v drugo. Ko smo že vešči dihanja, lahko dosežemo, da je izdih dvakrat daljši kot vdih, sicer pa pazimo, da ni krajši od vdiha. Ljudje veliko več pozornosti posvečamo vdihu kot izdihu. Dovajanje kisika je res pomembno, prav tako tudi odvajanje ogljikovega dioksida; bolj ko izdihnemo, več svežega zraka dobimo. Popolno jogijsko dihanje povezuje tri načine dihanja: • Trebušno dihanje ali dihanje s prepono. Trebuh mora biti prožen, sproščen. Ob vdihu se prepona, glavna dihalna mišica, ki ločuje prsno votlino od trebušne, skrči, pomakne navzdol in stisne organe v trebušni votlini. Trebuh se izboči. Pljuča se polno razširijo in s tem pridemo že v drugo fazo dihanja. • Prsno dihanje. Ob vdihu se dvignejo rebra, prsni koš se razširi in zajamemo večjo količino zraka. • Dihanje s pljučnimi vršički. Z zrakom napolnimo še pljučne vršičke. Ob vdihu se dvigne gornji del prsnega koša s ključnico. Pravimo, da vdihujemo od popka do grla. Temu pa sledi daljši izdih v obratni smeri od grla do popka. To pomeni, da najprej izpraznimo pljučne vršičke, nato prsi, nazadnje pa še trebuh. Vse tri faze se povezujejo v tekoči val, ki ga lahko kontroliramo z rokami. V začetku vadimo leže na hrbtu, eno roko položimo na trebuh (popek), drugo na sredino prsi in čutimo ob vdihu dviganje trebuha, nato prsi in zgornjega dela, ob izdihu pa spuščanje zgornjega dela prsi, prsi in trebuha. Pri tem pazimo, da so vdihi primerno globoki. Vrtoglavica, omotica, znojenje so znaki preglobokih vdihov. Trebušno dihanje je temelj dihanja. Popolnoma izkoristimo pljučne zmogljivosti, saj namesto pol litra zraka ga zajamemo pet litrov. Dihanje je počasno, globoko, povečuje zavest, našo notranjo moč, usklajuje gibe in izboljšuje držo. V telesu občutimo toploto. Trebuh se začne 'oglašati', saj s prepono masiramo notranje organe. Samo prsno dihanje je HbŠBTiD 31 i>i!xii>ULn numci 1A131 >1 «5 JLVVNfI» IS ■BI < JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLT1HNJU značilno za ljudi. Je površno, nekoliko prehitro in povzroča krčenje arterij ter omeji pretok sveže krvi skozi celo telo. To pomeni, da dobimo premalo kisika ne glede na globino vdiha. To pa sproži stresni odziv, napetost, tesnobo in vznemirjenje, lahko tudi utrujenost, potrtost, slabo razpoloženje, premalo volje in elana za delo, čustveno občutljivost. Nekateri ljudje se večkrat pritožujejo zaradi navedenih težav. Dihanje z vršički pljuč pa je najbolj nezdravo. Je zelo kratko, hitro, plitvo in pomeni tudi kratko življenje. Pri ljudeh je opazno takšno dihanje v stresnih okoliščinah, ko so prisotni velik strah, nervoza in druga skrajna čustvena sanja. Občutimo ga tudi kot dušenje. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, kako pravilno dihamo tudi sami. Še bolje bomo to spoznali leže na hrbtu, tako da bomo kakšno minuto samo opazovali svoje dihanje: ali je plitvo ali globoko, ritmično ali neenakomerno, sunkovito, počasno ali hitro; prsno ali trebušno, kako dolga sta vdih in izdih. Ob tem pa bomo še ugotovili marsikaj o svojem počutju; kje smo napeti, kaj nas boli, so naše misli urejene, smo dovolj zbrani... Zatem bomo zavestno desetkrat trebušno vdihnili in izdihnili s kontrolo roke na trebuhu in prsih ter nato ponovno opazovali svoje dihanje. To bomo delali nekaj dni ali tednov zapored, odvisno od lastne volje in discipline: zjutraj, zvečer ali kadarkoli, le da v tišini ter s praznim želodcem. Priporočljivo je po asanah ali drugih rekreativnih aktivnostih, ko aktiviramo toksine v telesu, z dihanjem pa jih odstranimo, očistiti telo. Telo na zunaj umivamo z vodo, znotraj pa z zrakom oz. dihanjem. Hkrati ga tudi masiramo. Ob izdihu bomo pomislili, da odpravljamo iz telesa vse bolečine, napetosti in nelagodja, z vdihom pa sprejemamo svežo energijo, zdravje. S tem bomo izboljšali stik s seboj. V jogi poznamo veliko načinov pranajame, ki imajo tudi svoja poimenovanja. Vsaka stopnja joge ima svojo tehniko dihanja. Nekatere se med seboj precej razlikujejo, vse pa se med seboj nadgrajujejo in jih moramo delati postopoma, najbolje v sedečem položaju, ki mu pravimo lotos. Odpremo vse najpomembnejše energijske kanale, da je notranje čiščenje še učinkovitejše. Pri tem naredimo še pranajama mudro (položaj rok), s katero odpiramo in zapiramo nosnice v različnih kombinacijah. Učinki pranajame: • Na telo: ohranja zdravje, čisti kri, povečuje sprejem kisika, krepi pljuča in srce, uravnava krvni tlak, pomlajuje, odpravlja glavobole, težave s sinusi, uravnava in usklajuje delovanje živčnega sistema, pospešuje zdravljenje in rehabilitacijo, povečuje odpornost proti okužbam. • Na duševnost: odpravlja stres, živčnost in depresijo, umirja misli in občutke, vzpostavlja notranje ravnovesje, odpravlja energijske zapore, povečuje koncentracijo, uravnava razpoloženje. • Na duhä: poglablja meditacijo, čisti čakre (energijska središča) in spodbuja njihovo delovanje, širi zavest. Naše dihanje je odraz našega notranjega stanja, kar vpliva na telo in počutje. Prisluhnimo mu, opazujmo ga. Če se res spoštujemo, si bomo vzeli nekaj minut brez slabe vesti in izgovorov, da nimamo časa. Ti izgovori so že znaki našega notranjega nereda Zato nekajkrat pravilno vdihnimo in si s tem privoščimo veliko ugodje. Kaj pa je še lahko lažje in cenejše kot to? Darinka Suljevič, inštruktorica joge MAŽORETKA NAI BO! Število 11 je bilo čarobno. Na 7. evropskem mažoretnem prvenstvu NBTA (National Baton Twirling Association) v Pragi so se 12. in 13. oktobra zbrale tekmovalke iz Holandije, Velike Britanije, Češke, Hrvaške, Slovaške, Nemčije, Švice in Slovenije. Kar 55 jih je bilo iz naše domače dežele, med njimi 26 Ljubljančank, 27 Kočevk in celo dve Ribničanki. Jana Rus in Bojana Oražem sta zastopali kategorijo B - duo senior. Kategorija B pomeni: kombinacija plesa, palice in rekvizita (klobuk, trak), senior pa pomeni, daje tekmovalec star nad 15 let. Naši dve mažoretki sta kljub temu, da sta na državnem prvenstvu zasedli 3. mesto med B-duo juniorji, zaradi prekoračitve meje "15 let" avtomatsko padli v seniorsko skupino. V tej pa so pogoji malo drugačni, npr. daljša minutaža glasbe, kar pa je bilo našima tekmovalkama spregledano. "Konkurenca je bila res velika! Moram ju pohvaliti, saj sta lepo odplesali in užitek ju je bilo gledati - po izvajanju programa sta bili enaki! Poželi sta lep aplavz,"\e razlagala njuna mentorica Klavdija Križ Potisk. Uspeh? 8. mesto v svoji kategoriji B-duo senior, v kateri je nastopilo 14 tekmovalnih duetov. Glede na to, da je to njuno prvo tako tekmovanje in ob premestitvi za kategorijo višjo skupino, je to zares dober in lep uspeh. "Ja, veseli in zadovoljni sva uspeha, saj nekatere tekmovalke iz najine skupine trenirajo že po 10 let in več!" sta povedali Jana in Bojana in ob tem nista skrivali, da imata ambicije tudi za naprej. Ampak vzdušje pa je moralo biti nekaj posebnega! Prvič na takem tekmovanju, toliko držav, tako različne tekmovalke, pa navijači, druga dežela... "Res, bilo je fantastično! Nekaj posebnega so bili navijači, ki so kot za stavo ravno pri naju začeli s pravim bučnim navijanjem! To ti da poleta! Tudi z mažoretkami iz Kočevja smo se dobro razumele, dajale so nama podporo in nama pokazale marsikaj novega. Praga je tudi že sama po sebi lepa, tu ni kaj dodati!"sta se dopolnjevali Jana in Bojana. "Pa še nekaj,"\e hitro - malo za šalo, malo zares -dodala njuna mentorica Križeva, "mislim, da je imelo pri vsem tem, pri uspehu, zadovoljstvu itd. prste vmes tudi čarobno št. 11! V numerologiji je 11 namreč najmočnejše število, naši dve pa sta bivali v 11. nadstropju hotela!"\n glej ga, šmenta! Naš pogovor je bil 11.11. - 'pa če to ni en srečen dan,' sem si rekla! Lep uspeh so dosegle tudi kočevske mažoretke: v kategoriji senior-male skupine so postale vice evropske prvakinje, med junior - malimi skupinami pa so dosegle 4. mesto. Dijakinji 1. letnika (Jana na Šubičevi gimnaziji, Bojana na Srednji šoli za farmacijo), ki sta pri mažoretkah v Ribnici od vsega začetka (3 - 4 leta), trenirata 3 x na teden, s tem da Bojana zaradi popoldanskega pouka ob sredah spusti trening, a ob sobotah zraven treninga pomaga voditi tudi "ta veliko" skupino. "Seveda pa to ni dovolj! Biti morajo v formi, zato svojim puncam pravim, da morajo vsak dan delati streching vaje, če ne še kaj dodatnega. Znati je potrebno tudi veliko tehnik plesa, osnova pa je balet," je dodala Križeva. Zakaj sem postala mažoretka? "Jaz sem enostavno hotela plesati!" je povedala Jana, Bojana pa: "Mažoretka sem želela postati že od malega!" Torej, zdaj boste vztrajali še naprej? "Zagotovo!"so v en glas zatrdile ne samo Jana in Bojana, ampak še vse ostale mažoretke iz "ta velike" skupine, kamor spadajo od 11. leta naprej. “Pora je v tem, da se razmigaš in imaš tudi nekaj od tega. Zdaj pa sploh imamo zagon, ko vidimo, da naš uspeh ne zaostaja za vloženim trudom," sta naprej razlagali udeleženki ER, vse ostale pa so soglasno potrdile pravo ugotovitev. "Drugo leto si želimo še več uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo v Angliji. Načrt je, da se uvrsti celotna skupina in pa 3 dueti. Državno prvenstvo pa bo drugo leto v Ljubljani,"\e načrte potegnila na piano Križeva. Drugo leto bo tudi svetovno prvenstvo v Franciji, katerega pa se bo mogoče udeležila kakšna solistka iz Kočevja - problem so namreč visoki stroški. Zdenka Mihelič .Reš e m 38 NEJC HOIC - DOBITNIK ŠTIPENDIJE ZA ŠPORTNIKE Nejc Hoje, rokometaš, do nedavnega član RK Inles Ribnica, v sezoni 2002/ 2003 pa član RK Novoles Novo mesto, je eden izmed 40-ih slovenskih športnic in športnikov, ki so v tem šolskem letu na novo pridobili športno štipendijo, in bil je eden izmed osmih predstavnikov, ki so jo, v imenu svoje športne panoge, prejeli 14. novembra na posebni slovesnosti. koledarskega leta do 31. 8. tekočega koledarskega leta kot član državne reprezentance Republike Slovenije dosegel enega od športnih rezultatov v disciplinah rednega programa olimpijskih iger. Nejc Hojč je v svoji vlogi z uspehi in dokazili zadostil tako merilom kot pogojem. Na Mladinskem evropskem prvenstvu v rokometu na Poljskem (Gdansk), od 8. -18. 8. 2002 je kot član državne reprezentance dosegel 2. mesto. Pri dodelitvi štipendije pa so seveda upoštevali tudi uspeh v preteklem šol. letu in bruto dohodek. Olimpijski komite Slovenije -Združenje Športnih zvez v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport RS in Fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS od leta 1999 podeljuje športne štipendije, in sicer za mlade športnike do 21 let. Do štipendije za športnike ni kar tako lahko priti; prvi pogoj je seveda, da si aktiven športnik/-ca. V letošnjem šolskem letu bo takih športnikov, skupaj z novimi štipendisti, 120. Med merili za pridobitev športne štipendije sta dve, in sicer: športnik ima status kategoriziranega športnika po veljavnem Seznamu kategoriziranih športnikov v RS in da je v obdobju od 1.9. preteklega Pri podpisu pogodbe; Nejc Hojč in Janez Kocjančič v sredini Nejc je študent 2. letnika Filozofske fakultete v Ljubljani (angleški jezik, enopredmetni program). In kako usklajuje šolo in treninge glede na to, da trenira v Novem mestu, živi pa čez teden v Ljubljani? "Ni čisto enostavno! Ko sem bil še dijak Športne gimnazije in imel status športnika (A) , se je velikokrat dalo več zmeniti, kot pa tu na faksu, čeprav imam še vedno status športnika (mednarodni razred). A z voljo se vse dal Zjutraj grem na faks, popoldne v Tivoli, nato v Novo mesto na trening... Naredil sem tudi tečaj za trenerja fitnesa in delam kot trener fitnesa v Tivoliju - tako poleg tega, da treniram druge, treniram oz. vadim še sam." In kako to, da si prestopil iz kluba v 1. A državni ligi v klub, ki je v 1.B državni ligi? "Velik razlog je bil faks - pomembno mi je bilo, da se malo razbremenim. Moj zdajšnji klub je res v 1.B DRL, a je vodilni na lestvici in ima vse potenciale priti v 1.A ligo. Naša krivulja uspeha je naraščajoča in verjamem, da se bo to uresničilo, saj je sedanja prva postava res dobra." Nejc, ki je bil lansko sezono 4. strelec vl.ADRLinje letos na MER na Poljskem igral v 1. postavi, v polfinalni tekmi pa zadel celo odločilni gol za vstop v finale, ter je trenutno 1. strelec v 1.B DRL, ima zagotovo načrte tudi za naprej. "Konec te sezone (poleti 2003) je svetovno rokometno prvenstvo v Braziliji, zato mi je res prvi cilj uvrstiti se v državno reprezentanco. To pomeni, da se bom še naprej trudil biti kar se da dober celo sezono." Zdenka Mihelič Foto Marjan Hojč ZA POKAL RIBNICE V ŠPORTNEM PLEZANJU V Športnem centru Ribnica je 27. oktobra potekalo 6. tekmovanje v športnem plezanju za pokal Ribnice 2002, ki ga je organiziral plezalni klub Ribnica.Tekmovanja se je udeležilo 90 osnovnošolcev iz šestih slovenskih klubov in je potekalo v dveh kategorijah; za mlajše od 1. do 6. razreda, in starejše kategorije od 6. do 8. razreda, ločeno med dečki in deklicami. Iz ribniškega plezalnega kluba se je udeležilo tekmovanja 10 osnovnošolcev, in sicer: - starejši dečki: Jošt Goršič, Marko Žunič, Klavdij Oberstar in Andrej Kaplan - starejše deklice: Maja Rus - mlajši dečki: Tit Starc, Primož Rus in Tim Skok - mlajše deklice: Lara Stupica in Tinkara Šilc Tekma se je pričela ob deveti uri dopoldan s startom mlajših kategorij in ker je bila pri mlajših deklicah delitev prvega mesta, so nastopile najboljše tri v superfinalu. I