Stran 485.
Poučni in zabavni del.
Partl v Miklavževem spremstvu.
(Spisal A. Zavadil). (Konec.)
Vrag, ki hodi uprav ob tem času v Miklavževem spremstvu  po   hišah, sicer  rožVja z verigami v vreči
ter spravi marsikaterega razposajenega fantalina v hipni strah, a s seboj vender nikogar ne vzame. Vrag v spremstvu sv. Miklavža namestuje in predstavlja princip zlega, v čigar oblasti je bilo po naukih katoliške cerkve paganstvo pred Kristom, dočim Miklavž predočuje zmago krščanstva, ki je prevladalo pekel. Kaj pa je pri tem dogodku najčudnejše, je to, da je moč krščanstva prisilila celo peklenske moči, da morajo služiti njegovemu smotru in sicer s tem, da vzbujajo strah in grozo pri ljudeh ter potemtakem odvračajo ljudi od zlega. Tak pomen ima Miklavževo pohajkovanje iz krščanskega smatrališča. Vrag pa, ki je kot Miklavžev spremljevalec navadno zvezan ali prepasan z verigami, pomeni poraz in popolno uničenje paganstva. Pagani so v strahu častili svoje malike kot krute bogove ter provzročevatelje elementarnih nesreč, a tisti bogovi, ki jih je izmislil le strah ljudi pred neznanskimi silami narave, so se morali končno toliko ponižati, da so postali pokorni služabniki Miklavževi (namreč kristijanstva).
V različnih deželah in krajih nastopa vrag v raznih podobah in z raznimi šegami. V pruski Šleziji se imenuje v obče „ta hudi" ter je oblečen v narobe obrnjen kožuh. Slovenci so ga nazvali partlnom in svoje dni je bila šega v mariborskem semenišču, da so ta dan domači strežniki obdarovali vsakega bogoslovca, ter mu dali pri večerji pod prtič na okrož-niku — medenega partlna. Prav imenitnega „Miklavža" z nebrojnim spremstvom partlnov pa prirejajo po samostanih, kjer se spremstva udeleži malodane ves samostanski naiaščaj in edino ta večer smejo hoditi vragovi med posvečenim zidovjem ter slobodno obiskovati samostanske prebivalce, drugoč baje obletu-jejo meniške celice samo nebeški angeljčki — če je res.
Na Štajerskem hodi partl v ovčji koži, v roki ima vile in na hrbtu koš. V Dalmaciji in kjekod po Hrvatskem hodi Miklavž brez hudiča, in kod hodi, ne pretepava otrok, temveč jih le straši Nasprotno pa je ogrski partl, zlasti med Slovaki, pravi surovež. Tam je namreč Miklavž učiteljeva žena, a vraga predstavlja — učitelj. Miklavž deli otrokom svete podobice, rožne vence in razne svetinjice, vrag pa marljivo vihti v roki palico, s katero prideta včasi v neljubo dotiko tudi gospodar in gospodinja, če sta bila med letom preveč trdosrčna in gluha za učiteljeve zahteve. Tam na Ogrskem, zlasti med Slovaki, se je namreč še ohranila ona, malo hvalevredna šega, kakor je bila tudi pri nas še pred kakimi 60 leti, da dobiva učitelj svojo plačo kar od faranov, ter hodi večkrat v letu po okolici, da si nabere kaj krompirja, fižola itd. da z otroci in z ženo doma ne pogine gladu. Blaženo učiteljsko življenje! Ako pa je kateri gospodar med letom kaj malo ali nerad dajal, ga na Miklavževo sme kaznovati — vrag-učitelj. Pri tem ganljivem obhodu na Miklavževo  nosi  tudi  vrag-učitelj na hrbtu
Stran 486.
koš, kamor mu gospodinje dajejo maslo, jajca, moko, slanino, denar — in hudič, kakor že pregovor pravi, vzame vse.
Veliko hujša prikazen je vrag v nemški državi, kjer mu dajejo razna imena, kakor: Krampus, Ruprecht, Pelzebub, Pelznikel, Pelzmarke, Butzebok, Rumpreken, Butzenan, Stumpelz, Sparmundi, Schruntzli, Klabauf ali Hans Muff.
Pri Nemcih na Češkem ima Krampus tesno črno obleko, dolgo brado, žareče oči, zavite rogove na glavi, dolga neokretna ušesa, konjska kopita ter dolgi rep. Iz gobca mu visi dolg rdeči jezik in v roki ima tako imenovano žilo t. j. korobač, spleten iz brezja, s kojim šviga okoli sebe. Drugače pa je popolnoma pod Miklavževo oblastjo ter se ne sme ganiti iz tal, kjer ždi sključen, kakor bi bil v okove uklenjen, dokler mu Miklavž ne dovoli. Sv. Miklavž povprašuje tudi odrastle ter ukaže vragu, naj jih ošeška, če ne znajo ali nočejo mu odgovoriti, ali če je na nje tožila gospodinja. Zavoljo tega se dekle poskrivajo. Toda Krampus jih navadno izvoha ter pripelje k Miklavžu. V bavarskem gorovju v berchtengadenski okolici je pa Klabauf grozno grda pošast. Ima črno krinko na obrazu, dolgo brado, dolga špičasta ušesa in na glavi visoko špičasto avbo. Okoli trupla mu visi veriga in v roki ima korobač. Vzadaj ima kratek debeli rep. Na hrbtu nosi koš (Buckelkorb), iz kojega štrle noge napaženega fantiča. Razdeljuje tudi darove.
V  Švediji hodi vrag (Paesk) v kožuhovini ali v koži severnega jelena. Žuga neposlušnim in porednim otrokom, da jih odnese na Fjelde (v ledeno gorovje v Skandinaviji) med volke in medvede.
Toda Krampus ni le spremljevalec Miklavžev, temveč je na več krajih o božiču tudi v Jezuščekovem spremstvu. Prihaja vprašat, kako se otroci uče, ter vedejo in ali si zaslužijo Jezuščekovih daril. Na bavarski meji na Češkem bodi v kožuhu, ovit s slamo, z verigo in korabačem. Na obrazu ima krinko. S seboj nosi vrečo z jabolki, ki jih razdeljuje pridnim otrokom.
V Lužici hodi o božiču z Jezuščekom in nemški otroci, ki ga zovejo „Ruprechta, se ga strašansko boje. Tudi na Bavarskem (v Altottingu in v algavskem kraju) hodi na biljo sv. Miklavža sam vrag („der bose Klas", „Klabauf"). V luteranskih krajih imajo Krampusa za Miklavža ter ga zovejo „ru (= rauhe) Klas", ali tudi „Aschenklastt, ker nosi s seboj vrečico s pepelom, ki ž njo pretepava otroke. Temu „suro-vemua Miklavžu pa po svetem Miklavžu ni ostalo drugo, kakor šiba in dolga brada. Tudi ž njim včasi hodi ženska, oblečena v cunjah, s počrnelim obrazom in razkuštranimi lasmi. Imenujejo jo „Perchtaa ali „Buzebrechtft. V Švici, kjer so navadno Miklavževe obhode jako živahne in hrupne, hodi vrag („Schmutzlia ali „Ruprecht") nekaj dni pred Miklavževim sam v raztrgani   in   razcapani   obleki,  oprtano   ima   veliko
vrečo in po obrazu je počrnjen s sajami. Vstopivši v sobo zarožlja z verigo ter vpraša otroke, kako so se obnašale. Če se zatoži kak porednež, mu zažuga, da ga vtakne v vrečo ter vrže v jamo, kjer bo baje oglodaval suhe kosti. In enakih šeg po drugih krajih je dolga vrsta.
Zanimivo pa je, da je vrag nemškega izvira, kajti v krajih, oddaljenih od Nemčije, ga že ne srečujemo, Miklavž hodi sam. Paganski Nemci so imeli neznanski strah pred svojim gromovladnim bogom Donarom (slovanski Perun), ki so si ga predstavljali na vozu, ki ga peljejo kozli. Kozel je bil tudi njegovo znamenje. V tej grozi, ki so jo imeli pred Donarom. so jim predočitili krščanski oznanjevalci vere princip vsega zlega — hudiča. In odtod možno raztolmačiti, zakaj se pošasten, strašen in grd spremljevalec Miklavžev (Butzebock) večkrat kaže v ko-zlovski podobi, z rogovi in kopiti.
Končno pa še tu vzamem v misel, kako obhajajo Čehi Miklavževo, ki nam morejo biti v marsičemur uzor.
V večjem obsegu še, nego družba sv. Cirila in Metoda na Slovenskem, deluje »Ustredni Matice* in češke narodne dame, združujoč prijetno s koristnim, prirejajo vsako leto miklavški sejem na žofinskem otoku na Vltavi. Žofioski sv. Miklavž ima obdarovati ter rešiti uboge, od oholih in grabežljivih Nemcev zatirane otroke ob narodnih mejah, ima poskrbeti, da se ne odtujijo svojemu narodu. Letos se je že vršil miklavški sejem, torej ga približno opišem.
Pod zarjo električnih lestencev, v prijetnem, toplem ozračju žofinske dvorane, je napravljeno fantastično nebo, pekel, predpekel z medeno hišico kakor v basni, s hišico velikanskega simboličnega srca in s hišico „Pri metli*.
Ko ste stopili v žofinsko dvorano, zagledate predvsem velikega sv. Miklavža belih las in dolge sive brade, s škofovsko palico in mitro, kakor vam živi v vaših otroških spominih. Miklavž vas blagohotno pozdravlja raz visokega trona, ki je obložen z zalogo vsakojake miklavške industrije. Resnobni Miklavž se pozneje sprehaja med občinstvom in tu seveda ne sme manjkati v njegovi bližini angeljev in vragov. In ti mični angelji! Kdo bi jim pač odrekel, kadar ponujajo svojo robo na prodaj in v prid osirotelih šolskih otrok! Ali v tem se odprejo peklenska vrata in pekel je izbruhnil vse svoje strašanske pošasti, in med občinstvom se migetajo skupine hudičev, vragov, škratov in vražic Angelji so mirni in pohlevni, vragovi pa gola razposajenost. In te vražice! Kdo bi domneval, da ima pekel tako mične prebivalke! Na glavi imajo rudeče avbe s črnimi rožički, obleka je iz rudeče svile, okoli vratu jim vise rudeči trakovi kakor plameneči jeziki, lasulja je iz rudečih las, široki rob krila je okičen s postavami plesajočih škratov, črne rokavice in nogavice kaj mično pristojajo peklen-
Stran 487.
skemu prebivalcu. Na verižici nosi vražica zlato odprto srce. »Čemu?* popraša jo marsikedo s tresočim glasom. „Da vanje duše zapisujem", odgovori nam gibčen rudeči jeziček, seveda primerno kratek. Kosmati vragovi imajo precejšnjo zalogo peklenskih dovtipov, ter sipljejo žgeči humor med vrste Zemljanov. Približamo se peklu, kjer je v pošastnorudeči razsvetljavi peklenski buffet pripravljen, v kotu gori pod kotlom ogenj, sova in kače blišče tam z očmi. Končno: ci-link! cilink! in takoj se začne premikati veličastni miklavški sprevod. Na čelu sprevoda gre revno dete, ter nese blagajnico „Ustfedni Matice", za njim pa koraka Miklavž z vsem svojim nebeškim in peklenskim spremstvom. Angelji sipljejo cvetlice ter razmetavajo slaščice med občinstvom, satanica se resnobno naslanja na vile in kosmat vrag s kozlovsko brado divoko poskakuje zadnji v sprevodu.
Znatni del vsega tega, kar je bilo videti na žo-finskem sejmu so češke dame ali same_ Ugotovile, ali dale izvršiti za svoj denar. Njihov trud se iim zdi dovolj plačan, ako se vse razpeča, Matičina blagajnica se napolni, ter se g,tfiUl n™-°C"ifti p^vsPflfovafi plp™ftTPtr c\9i\o ^TTstjpHnf Mafririp" in sedaj se malo poozrimo po slovenskih krajih. Tudi slovenski otroci nam narodno umirajo tam na laški meji, v Trstu, na Koroškem, na Južnem Štajerskem in na Medžimurskem, zato si vzemimo v izgled požrtvovalni češki narod, ter podi pirajmo po svojih razmerah in možnostih slovensko Ciril-Metodovo družbo, ki im&Jts%o^kalo%^^ „UsLfeLLqi Matice". Kdor se umika svojim narodnim dolžnostim m narodnemu davku, ni značajen človek. Dal Bog tudi letos slovenskim sirotam ob mejah veliko dobrih in radodarnih sv. Miklavžev!