S» &8WIM KONEC DOPUSTOV -Še kak dan pa bodo takele dolge kolone avtomobilov na cestah proti morju in z morja le se spomin na minulo poletje, ki je bilo, čeprav muhasto z vremenom, obremenjeno z gnečo na cestah, v počitniških krajih, skratka povsod, kjer si sodobni turist oddihuje od 11 delovnih mesecev. — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 69 Urtsaovitelji: občinske konference SZDL Jamice, Kranj, Radovljica, Škof)« Lok« in Trtic - Udaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej 2alar GLASILO SOCIALI Kranj, petek, 8. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pohednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotna, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 150 let tekstilne industrije JPrihodnjo soboto bo v Ajdovščini osrednja proslava ob 150-letnici slovenske tekstilne industrije -Velike manifestacije slovenskih tekstilcev se bodo udeležile delegacije vseh TOZD tekstilne stroke -Slavnostni govornik bo predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner Slovenska tekstilna industrija •lavi letos 150-letnico razvoja. Ob tem visokem jubileju bo osrednja proslava v soboto, K-septembru, v Ajdovščini, kjer j« teta 1828 začela obratovati prva bombažna tekstilna tovarna na Slovenskem. Proslava bo široka manifestacija slovenskih tekstilcev, saj se jo bodo udeležile delegacije vseh temeljnih organizacij združenega dela te panoge iz Slovenije, celotni kolektiv ajdovske Tekstine in številni gostje. Hkrati bo proslava tudi srečanje borcev nekdanjega Goriško-vojnega področja in žena, ki so med narodnoosvobo- f Pozdrav tovarišu Titu ~ . , .i uri MMitftartlnik Zveze komunistov a^«^^.«, 9- -P—a ms, odpotoval z Brda pri Kranju. Kraniu vabi Sociali.tjtaa zveza ™°™*J^ml ko bTob 9M delovne ljudi* in občane, da ga požara v m. , uri potoval skozi Kranj. pozdravili na Občane obveščamo, da ga bomo mu.tflnv<( po« od Bria-Ceata ^-^•^SZh^' Oldhamaka ceata - Primakovo do B ™* V dela ta hatniki Hilni aveti, organizacije združenega dela in lastnim W*°^ATta ^fanTSa ,e.in,o tovari,« Titu srečno pot in kmalu spet na svidenje. W BRANDT V SLOVENIJI -J^J^ $XLXi _ 2*ni*o letališče na obisk v Slovenko m %dHednik socialistične fvhodnonemške ^ll8t\^H^h Noslove nagrade za mir Willy ^ternacionale ter ^^^^JJ^^rf^« Predsed: 9. stran %nndt. Na brniškem letališču^"Jg™* ZKS Fmnc Popit, izvršni Stva CK ZKJ Stane Dolanc'.P™**™*^janse in zahodnonemški ^kretar v predsedstvu CK ZKJ v™ uttkammer. Gost iz Zvezne ^mleposlanik v ^oal^v^J^°J^ovarjal o mednarodnem položaju ^toŽTgloanju. (jk) - Foto: F Perdan dilno borbo šivale in pletle v partizanskih delavnicah. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Osrednja proslava, ta bo na Titovem trgu v Ajdovščini, se bo začela z odkritjem spomenika pred Tekstino, ki ga je izdelal kipar Rado Jelinčič. Pripravili bodo tudi razstavo o tekstilni dejavnosti na Goriškem med NOB in razstavo o sedanjih dosežkih slovenske tekstilne industrije, kakor tudi razstavo del likovnikov amaterjev — tekstilnih delavcev. Program proslave zajema tudi modno revijo, na kateri bo ob vključitvi zabavnoglasbenih in baletnih prvin predstavljena modna in praktična usmerjenost slovenske tekstilne industrije. V publikaciji, ki jo bodo izdali ob jubileju, pa bo prikazan razvoj tekstilne industrije na Slovenskem, razvoj delavskega gibanja v tekstilni panogi, prispevek te industrijske veje h gospodarskemu razvoju Slovenije, njen sedanji družbenoekonomski razvoj in položaj ter program nadaljnjega razvoja. V kulturnem programu osrednje proslave bo nastopil pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, predviden pa je tudi recital s tekstilno tematiko. Na osrednjem prireditvenem prostoru bo še koncert godbe na pihala iz Prebolda ter nastop folklornega ansambla Tine Rožanc iz Ljubljane. Vendar bo prireditev v Ajdovščini le ena od številnih drugih, ki jih pripravljajo ob jubileju. Med drugimi velja omeniti II. zvezno tekmovanje predic, ki bo 13. septembra v Ajdovščini in številna športna tekmovanja tekstilcev, ki se bodo pomerili v streljanju, odbojki, kegljanju in šahu. Predtekmovanja v teh disciplinah bodo potekala po območjih, finalna tekmovanja pa bodo 14. in 15. septembra v Ajdovščini. stran V nedeljo svečanost na Kriški planini pod Krvavcem NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIK K tušira Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah /umira j Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici v septembru ugoden nakup vseh vrst ženskih, moških in otroških pletenin po sezonsko znižanih cenah 9. kongres slovenskih sindikatov Največ pripomb iz največjih tovarn V kranjski občini so se javne razprave začele že julija — Največ pripomb na statut in sklepe — Največ razprave o socialni politiki, družbenem standardu, zaposlovanju in LO inDSZ »Kongres lahko pripravimo najbolje, napišemo in sprejmemo vzorno resolucijo in programsko usmeritev, toda če jo praksa in delavci v organizacijah združenega dela ne sprejmejo, če ne najdejo v njej sebe in svojih interesov, potem je vse delo zaman«, je ena od misli, ki jih je ob poletnih obiskih po slovenskih občinah izrekel predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. »Prav zato je izredno pomembno, da so kongresni dokumenti v javni razpravi in to v vseh osnovnih organizacijah, ker bodo le skozi obravnavo v vseh sredinah, lahko zajeli vso problematiko življenja in dela delovnega človeka.« Izredne pomembnosti javne razprave o kongresnih dokumentih se zavedajo tudi v Kranju, kjer so že v začetku julija, takoj ko so bili znani predlogi dokumentov za 9. kongres slovenskih in 8. kongres jugoslovanskih sindikatov, na občinskem svetu ZSS izdelali akcijski program priprav na kongres. Z njim so seznanili vse osnovne organizacije in jih opozorili na glavne naloge sindikatov. Zlasti so poudarili, naj osnovne organizacije posvetijo posebno pozornost oceni dosedanjega dela in na podlagi ocene, utrjevanju družbenoekonomskega jKiložaja delavcev v združenem delu. Za izvedbo javne razprave o kongresnih dokumentih so OOS pripravile tudi svoje akcijske programe. Javne razprave so se v osnovnih organizacijah začele že julija, največ jih je bilo avgusta in še trajajo. Predsedstvo občinskega sveta je konec avgusta že pregledalo pripombe, ki so jih posredovale osnovne organizacije. Največ pripomb je bilo iz Iskre. Save. KŽK in Gradbinca in se nanašajo predvsem na nov statut Zveze sindikatov Slovenije in na posamezne točke kongresnih sklepov. Posebno pozorno so v osnovnih organizacijah obravnavali tiste dele kongresnih dokumentov, ki govorijo o socialni politiki, financiranju družbenega standarda, nalogah sindikata pri LO in družbeni samozaščiti ter zaposlovanju delavcev. Poudarili so. da je potrebno ugo- . toviti odnos med rastjo osebnega in družbenega standarda, ker bomo le tako lahko uspešno reševali socialne razlike, ki izhajajo iz sedanje in pretekle socialne politike. Kot nosilci solidarnosti pa se morajo uveljaviti tako delovne organizacije kot krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnost i in občinske skupščine. Kranjske delavce bo na 9. kongresu ZSS zastopalo deset delegatov, ki bodo v svojih razpravah izpostavili vprašanja delovanja kluba samoupravi jalcev in izobraževanja delavcev, politike zaposlovanja in štipendiranja, kulture, socialne politike in razlikovanja. Delegati Iskre. Save in Tekst Hindusa pa bodo na kongresu spregovorili o problemih, s katerimi se srečujejo delavci njihovih tovarn. SEJA TR2IŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 12. septembra, in v sredo, 13. septembra, se bodo sestali zbori tržiške občinske skupščine. Delegati bodo ocenili polletno izvrševanje proračuna in skladov občine, razpravljali o financiranju temeljnega sodišča, in tožilstva v Kranju, obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja in predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez potrebnih dovoljenj, in se seznanili z gradnjo tržiške ceste vpadnice. Na sejah bo govora tudi o osnutkih in predlogih odlokov o reji psov in drugih živali, o javnem redu in miru, o hišnem redu in o predlogu novih cen za smetarino. 5. STRAN: DOGOVORIMO SE olmirci RADOVLJICA t Sprejem pri Titu Predsednik republike Josip broz Tito je na Brdu pri Kranju sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Ve-selina Djuranovića in sekretarja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Staneta Dolanca. Gosta sta predsednika Tita seznanila z aktualnimi vprašanji družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja Jugoslavije. Posojila za stanovanjsko gradnjo neomejena Nekatere pripombe in vprašanja v zvezi z uresničevanjem sklepa o začasnem omejevanju posojil bank v letošnjem tretjem tromesečju so tema, ki bi utegnila prerasti v svojevrsten problem. Vendar je treba na sklep in posledice gledati dolgoročno in skrbneje pretehtati posledice. To so poudarili na sredini seji upravnega odbora združenja bank Jugoslavije. Združenje si namreč prizadeva omejiti rast posojil in denarne mase, katere tokove je nujno potrebno uskladiti z resolucijo o socialnem in gospodarskem razvoju. V tretjem tromesečju naj bi se obseg posojil v primerjavi s stanjem posojil 30. junija zmanjšal za 4 odstotke. Ta ukrep ne velja za selektivna posojila — za stanovanjsko in komunalno gradnjo, za devizna posojila, ki so jih banke najele v tujini, posojila za ublažitev posledic elementarnih nesreč itd. Posojila za selektivne namene obsegajo četrtino mase. V razpravi so poudarili, da neuspehov na nekaterih področjih ni mogoče nadomestiti le z najemanjem posojil, kar velja tudi za rast cen, primanjkljaj v blagovni menjavi in podobno. Šele ob koncu septembra pa se bo pokazalo, če je kreditiranje res postalo zmernejše. DvaDC-10 JAT bo dobil prvo letalo s širokim trupom, letalo DC-10 čez dobre tri mesece. Že 20. decembra naj bi z njim odprli redno linijo za New York. Letalo naj bi letelo vsako sredo na liniji Beograd — Ljubljana — New York, medtem ko bi dvakrat tedensko vzletelo tudi z zagrebškega letališča. Kot je znano, so to veliko letalo, ki bo lahko hkrati poneslo 220 potnikov, poimenovali po Nikoli Tesli. Medtem pa družba Mc Donnell Douglas že pripravlja za JAT še drugo enako letalo, ki se bo imenovalo Mihajlo Pupin. Septembrsko poletje V portorožkih hotelih je 5. septembra prespalo 5144 gostov, med katerimi je naj več tujcev. To je kar 19 odstotkov več kot lani istega dne. Hoteli so skoraj v celoti zasedeni. Bernardin je oddal vse kar je mogel — kar 112 odstotkov »uradnih« zmogljivosti. Se pravi, da so oddana tudi vsa pomožna ležišča. Veliko je še kopalcev, saj ima morje 21 stopinj. Manj ka le prireditev. Obnova vzpenjače Prihodnji teden bodo začeli obnavljati pohorsko vzpenjačo. Lani so zamenjali vlečno vrv, letos maja nosilno, sedaj pa bodo zamenjali celotno električno opremo, avtomatske naprave, kompresorje, kolesa in kabine. Tako bodo že krepko dotrajane aluminjaste kabine zamenjale nove, ki bodo sodobne oblike, rdeče barve in bodo imele dodatni prostor za smučarsko opremo. Dobavila jih je švicarska firma CVA. Celotna obnova vzpenjače bo veljala 23 milijonov dirairjeu. Iz dveh ena krajevna skupnost KRANJ Skofja Loka - V' škofjeloški občini Že dlje časa tako v krajevnih konferencah in organizacijah SZDL kot tudi samih krajevnih skupnostih teko temeljite priprave na volitve v organe krajevnih skupnosti, na volitve članov v skupščine in svete krajevnih skupnosti. V vseh krajevnih skupnostih so se najprej lotili izredno pomembnih dopolnitev statutov. Kajti novi organi bodo že morali začeti delati po novih statutih. »Tega dela so se povsod lotili izredno resno,« pravi predsednik občinske konference SZDL Skofja Loka Jože Šubic. »Kajti dopolnjeni statuti so bili povsod obravnavani na zborih občanov, občani pa so vsakokrat prispevali mnoge tehtne pripombe. I n kakšne so novosti v statutih? Naj povem, da so v njih dosti bolj opredeljena vprašanja do samoupravnih interesnih skupnosti za gospodarstvo, da je v njih mnogo več govora o zakonu o združenem delu, mnogo bolj pa so zajeta tudi vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, s področja ustanavljanja in dela poravnalnih in potrošniških svetov ter ustanavljanja vaških od- borov. In z vsem tem, menim, da so se prebivalci škofjeloške občine v preteklih tednih dobro seznanili.« Seveda je še vedno nekaj odprtih vprašanj. Pisali smo že pred časom: »V Škofji Loki ena ali več krajevnih skupnosti?« Škofjeločani za zdaj pravijo, da bo ob volitvah ostalo še tako kot je, da pa bodo o vsej stvari še temeljito razmislili. Kajti ugotoviti je treba, da samoupravljanje v tako veliki krajevni skupnosti najbrž le ne more priti popolnoma do izraza, da pa je o vsem potrebno še temeljito razmisliti in pripraviti tudi potrebne analize. »Ugotovili pa smo tudi,« pripoveduje Jože Šubic, »da so v občini tudi krajevne skupnosti, kjer zaradi premajhnega števila prebivalcev samouprava prav tako ne more zaživeti. Zato bi se morala taka krajevna skupnost združiti s sosednjo krajevno skupnostjo. No, taka je, denimo, krajevna skupnost Zapre val nad Selško dolino, ki šteje komaj 150 prebivalcev. Zares premalo ljudi je tu, da bi samouprava v redu zaživela. Zato bi bila najboljša rešitev, da se prebivalci s tega področja združijo s sosednjo krajevno skupnostjo Javorje. Imajo namreč mnogo skupnih interesov. Prebivalci s tega področja so v Javorjih vezani na šolo, trgovino, telefon ...« Dokončno besedo o tem bodo seveda imeli prebivalci s tega področja sami. Svoj »da« ali »ne« bodo lahko izrekli na referendumu, ki bo v nedeljo, 10. septembra. »Še enkrat naj poudarim, da so pri pripravah na volitve v večini krajevnih skupnosti izredno prizadevni. Tokrat bi še posebno rad pohvalil največje krajevne skupnosti v loški občini — Škofjo Loko, Žiri in Železnike. Tudi pomanjkljivosti, ki so še, bomo v prihodnjih dneh odpravili. Zato lahko pričakujemo, da bodo .tudi volitve v organe krajevnih skupnosti, le-te bodo v naši občini na zborih občanov od 1. do 8. oktobra, dobro uspele.« J.Govekar V nedeljo svečanost na Kriški planini pod Krvavcem Že peto srečanje borcev, planincev in aktivistov krvavškega območja - Bogat kulturni program — Na pohodu blizu 300 planincev preko Štefan je gore in Davovca na Kriško planino. Cerklje — V nedeljo dopoldne ob prek Štefanje gore in Davovca. Dva 10. uri bo na Kriški planini pod Krvavcem peto srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavskega območja. Spominsko srečanje organizirajo družbenopolitične organizacije Cerkelj, Planinsko društvo Kranj in občinski odbor Zveze borcev NOV Kranj, bogat kulturni program pa bodo pripravili moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, recitatorji in člani šolskega KUD, ki deluje na osnovni šoli Davorin Jenko pod vodstvom Franca Jakopiča, slavnostni govor pri spominskem obeležju pa bo imel Franci Ekar. predsednik Planinskega društva K ran j. Proslava na Kriški planini bo ob vsakem vremenu. Vsak udeleženec pohoda naj s seboj ponese tudi spominsko izkaznico zaradi žiga. kajti za petkratno udeležbo na tej spominski slovesnosti na Kriški planini bodo vsi udeleženci prihodnje leto prejeli zlato spominsko značko, letos pa bo vsak lahko kupil posebno značko s pohoda na K riško planino. Ob spominski svečanosti na Kriški planini organizira Planinsko društvo iz Kranja pohod na Kriško planino Srečanje slepih in slabovidnih Okroglo pri Kranju - Člani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije bodo v soboto. 9. septembra, praznovali 30-letnico začetka organizirane skrbi za na vidu prizadete ljudi in 60-letnico prvega domskega varstva za slepe v naši republiki. V ta namen bodo ob 10. uri pripravili na Okroglem pri Kranju to-variško srečanje, na katerem bodo sprejeli resolucijo o socialni varnosti na vidu prizadetih v Sloveniji. V kulturnem in zabavnem programu bodo nastopili narodno zabavni ansambli Maksa Vinska. Rudija Marondinija in Franca Žerdonerja. pevski oktet zveze in recitatorji. H. I. posebna avtobusa bosta vse planince brezplačno odpeljala v nedeljo ob 6.30 izpred hotela Creina do spodnje postaje žičnice na Krvavec. Računajo, da se bo pohoda na Kriško planino udeležilo blizu 300 planincev. Po spominski svečanosti bo ob 12. uri pri domu na Krvavcu pri čete k zabavnega programa in raznih tekmovanj: v streljanju in kegljanju. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje bo ocenjevala mlečne izdelke kmetov kooperantov, ki so letos imeli živino na Krvavcu ter ob 14. uri razglasila rezultate. Ob 13. uri pa bo koncert ljudskih in umetnih pesmi moškega pevskega zbora kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in sester Korošec iz Dvorij. Razglasitev rezultatov kraljice srčkov pa bo ob 17. uri. člani turističnega društva Cerklje pa so obljubili, da bodo pripravili sveži masle-nek. Že jutri ob 18. uri bo pri Planinskem domu na Krvavcu planinski večer ob tabornem ognju in ob 19. uri ognjemet. Na to svečanost še posebej vabijo vse borce, aktiviste, planince in prebivalce okoliških krajev iz kranjske in kamniške občine ter prebivalce okoliških krajev pod Krvavcem. J. Kuhar Izobraževanje , železarjev Jesenice — Odsek za izobraževanje na kadrovskem sektorju Železarne je v letošnjem prvem polletju prek Železarskega izobraževalnega centra izvedel 42 raznih tečajev, seminarjev in preskusov znanja. Delavci so obiskovali tečaje za žer-javovodje, voznike viličarjev, pla-menske rezalce. precej pa jih je bilo tudi na jezikovnih tečajih. Med preskusi znanj je najpomembnejše varstvo pri delu; s tega področja je tudi uvajalni seminar za vse na novo sprejete delavce. Vseh izobraževalnih akcij v prvem polletju se je udeležilo 2357 delavcev. , . . . , Kranjski izvršni svet je v torek med drugim razpravljal usodi stare šole na Primskovem, o gradnji rekreacijskega cent. Ovčanu. o nekaterih manjših spremembah zazidave na Planil o gradnji novih prostorov Zavoda za socialno medicino in higiene renjske v Kranju. Izvršni svet je ocenil, da so bili lokacijski in postopki pravilno izpeljani, o gradnji pa se morata sedaj dogovarjati« zdravstvena skupnost in bolnišnica za ginekologijo in porodni*? Kranj. -jk SKOFJA LOKA Danes ob 12. uri se bo predsedstvo občinskega sindikalnega svet stalo na 2. seji. Na dnevnem redu je informacija o poteku javnih rt prav o kongresnih dokumentih ter dogovor o zadolžitvah v zvezi s» tekom razprav, obravnava dela občinskega sveta Zveze sindikatov prava o vzdrževalnih delih v domu oddiha v Strunjanu. dogovor obiska v Smederevski Palanki in še nekatere druge zadeve. V četrtek. 14. septembra, ob 16. uri bo 11. seja občinske konferen Skofja Loka. Na seji bodo ocenili priprave na volitve v organe krapi nih skupnosti, izvolili delegacijo za kmetijsko zemljiško skupnost i sekretarja občinske konference SZDL. J, g TRŽIČ Dejavnost Centra marksističnih krožkov pri občinski konferenc ZSMS Tržič je zadnje čase pestra. Že so ustanovili krožke na osnovat organizacijah ZSMS po nekaterih krajevnih skupnostih in organu* cijah združenega dela. J unija je center razpravljal tudi o ustanavljam krožkov na osnovnih šolah. Ocenil je. da možnosti za ustanovitev ■ vendar bi bilo treba študijsko gradivo prilagoditi osnovnošolskim m meram. 0 tem so razpravljali tudi ravnatelji, mentorji in člani obč* skega centra. Zal pa v Tržiču ugotavljajo da se mladi komunisti pomalo vključujejo v delo marksističnih krožkov in da sodelovanje s* centrom in aktivom mladih komunistov še ni dobro. O tem bi men razpravljati sekretariat aktiva mladih komunistov pred 10. kongres« ZSMS. J Kepic Delegat na 10. kongresu ZSMS Kultura je sestavni del življenja Kranj — Kranjsko mladino bo na 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici zastopalo osemnajst delegatov. Med njimi je tudi 21-letni Edo Buček iz Preddvora, predsednik komisije za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Aktivneje se je Edo vključil v delo mladinske organizacije 1973. leta v domači osnovni organizaciji. Tri leta kasneje so ga vrstniki izvolili za predsednika kulturne komisije. Tedaj je v Preddvoru kulturno življenje mladih zaživelo kot še nikoli. Na podlagi številnih uspehov je Edo našel pot do občinske konference. Najprej je bil v komisiji za telesno kulturo in prireditve, zdaj pa je, kot smo že omenili, predsednik komisije za kulturo. Kultura je pomemben sestavni del življenja mladih. Zato ni čudno, da ji precej pozornosti posveča tudi osnutek resolucije 10. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Seveda osnutek ne obravnava podrobneje tega področja, daje le smernice. Prav zato so se kranjski mladinci odločili, da obširneje to vprašanje obdela Edo Buček. ki ima pač največ izkušenj. »Kot sem imel doslej priložnost spoznati, so težave pri vključevanju oziroma delu mladine na kulturnem področju podobne v vsej Sloveniji. Zato ne bo narobe, če bom v referatu uporabil izkušnje iz naše občine. Predvsem se mi zdijo pomembne večje republiške akcije, kot je na primer Naša beseda. Za zdaj so na teh revijah sodelovala pretežno kulturno umetniška društva z raznimi igricami, kar pa je premalo. V Kranju »no letos že uspešno vključili v akcijo mladino, ki se ukvarja z li- Ravnatelj Poklicne šole imenovan Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na 18. seji. ki je bila v torek. 5. septembra, razpravljal o imenovanju ravnatelja Poklicne šole v Kranju. Dolžnost je zaupal sociologu Janezu Zurcu z Jesenic, ki je bil doslej zaposlen na jeseniški Gimnaziji, v Železarskem izobraževalnem centru in v Tehniškem muzeju na Jesenicah. -jk Partizansko srečanje v Podnartu Podnart - V soboto. 23. septembra, bo ob 16. uri v Podnartu v domu kulture peto organizirano partizansko sjecanje. Pripravili bodo kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški |>evski zbor kulturnoumetniškega društva Svoboda Podnart. pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec in Člani dramske skupine. Slavnostni govornik bo Henrik Drol-Živo. Po kulturni prireditvi bo za vse udeležence srečanja družabni večer. C. H literaturo in glasbo. Večjega uspjš v republiškem merilu sicer tam imeli, menimo pa, da je ta pot al* pravilna. Napredek te akcije vidi* tudi v tem, da mladina sama p*«** me organizacijske naloge, m* kulturnih organizacij naj bi bila' svetovalka in pokroviteljica. Sew* morajo biti za uspeh vsakega A* najprej izpolnjeni nekateri aaj> pogoji; mladina mora imeti prostf da lahko razvija interesne de-nosti; če tega nima. pa naj nW stike s krajevnim kulturno ume* škim društvom. Druga pomembna akcija, velja omeniti, je Naš klub. v se ocenjuje in nagrajuje nt delavne mladinske klube v Slovi Kranjčani smo letos na tej dosegli nekaj uspehov. Se pa" gosto dogaja, da mladi, ki imajo svoj prostor, tega ne najbolje izkoristiti. Nimajo zacijskih izkušenj. Zato je iz( vanje mladih na organizacijske* področju nujno. Posebno poglavje je kultura v «r ganizacijah združenega dela. Nei* že imajo organizatorje kulture, ki p* sami tudi ne morejo napraviti vse* posebno v velikih organizacijah * en človek za to delo premalo.'M W bi jim najlaže priskočili na pomo Skupaj naj bi načrtovali kultur* akcije: obiski v gledališču, razstav koncerti, organiziranje razstav v * lovni organizaciji in podobno. Ves* da imajo v delovnih kolektivih k«? najrazličnejše literature. Zakaj *> H bi razstavili po policah rj ponue? delavcem? V Kranju imamo klub ljubit glasbe, koncertno poslovalnico, ustanovitvi je Glasbena m|< Slovenije. Bolje bi delali, če bi \i* večje akcije skupaj načrtovali F dobno je s klubi za tehnično kult -Razbitost le zavira razvoj. Poleg kljubov, ki jih že imamo ostalo nepokritih še precej smer občini je na primer precej slikarjev, ljubiteljev knjig . . . To je le nekaj vprašanj, ki bi se morali mladi zavzeto lotiti v dobju po 10. kongresu. Ce uspeli v prakso prenesti smernice solucije bomo vehko naredili.« sklenil svoje misli Edo Buček H Jelovean Vsaka enota Jugoslavija v malem Vojaška enota Momčila Mar-janca, enota, ki nadaljuje svetle, revolucionarne tradicije 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren, je bila v lanskem letu proglašena za najboljšo v Ljubljanskem armadnem območju in dobitnica, skupaj s kranjskimi mladinci, odličja 22. december. Poleg tega je garnizija JLA Kranj za vsestransko vključevanje v družbenopolitično in gospodarsko življenje v občini in za odprtost do delovnih ljudi in občanov prejela lani nagrado občine Kranj. Ne gre pozabiti tudi bojne pripravljenosti, ki je v tej planinski brigadi na zelo visoki ravni. Odslužiti vojaški rok je dolžnost do domovine. In morda še nekaj več. Sola življenja, ki spremeni marsikatero stališče in pogled. »Stari« vojaki odhajajo, vedno- prihajajo novi, neizkušeni, polni pričakovanj in negotovosti. K onec avgusta so jih sprejeli medse tudi v enoti Momčila Marjanca. »Ničesar se nimajo bati, negotovost in strah sta popolnoma odveč,« zatrjujejo starešine v gar-niziji Staneta Žagarja. »Domovinsko dolžnost bodo opravili v enoti, Id uživa velik politični in družbeni ugled, v garniziji, ki so je lansko leto obiskali predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Stane Dolanc in drugi predstavniki domačega in tujega družbenopolitičnega življenja. Pogoji življenja za pridobivanje vojaških spretnosti in znanj so ugodni, kakor tudi bivalni prostori in prostori za svobodne dejavnosti. Začetni neprijetni občutki so zato že minili, kajti mlade fante in može vodi motiv afirmacije, da se izkažejo in enakopravno vključujo v enoto.« Avgustovska »klasa« se je hitro privadila na vojaško stvarnost in že težko pričakuje 19. september. Takrat bodo namreč mladi vojaki slovesno zaprisegli, da ne bodo nikdar krenili s Titove poti in poti borcev naše sedanjosti. In kot pravijo, bodo tega dne tudi postali pravi vojaki. Ob tej priložnosti bodo v kranjski garniziji odprli velik športni park z atletsko stezo, nogometnim, rokometnim, odbojkarskim in teniškim igriščem. Ni bilo lahko zapustiti domačih, prijateljev, sodelavcev, deklet in žena (tudi marsikatera solza se je kljub fantovskim vrlinam utrnila) in za 15 ali 12 mesecev oditi v novo sredino, kjer se zahtevata red in disciplina in kjer je vse organizirano do najmanjših podrobnosti. Mnogi so bili z vojaškim načinom življenja že seznanjeni preko tiska, radia, televizije, o njem so jim pripovedovali prijatelji, sorodniki, starešine po šolah ... Toda kljub temu se pričakovanje in dejanskost često niso usklajala. Vključenost v novo sredino zahteva napore tako nas starešin kot tudi samih vojakov. Treba jim je pomagati, da se čimprej prilagodijo novim razmeram in da bodo tudi oni čez nekaj mesecev uživali sadove uspešne »obuke«. »Stari« vojaki, ki jim »pokajo zadnja rebra«, so avgustovsko »izmeno« lepo sprejeli in z veseljem jim pomagajo pri pospravljanju postelje, pri zlaganju »kasete«. Spoprijateljili so se in to je tisto, kar stopnjuje bojno pripravljenost. Slovenci. Hrvatje. Srbi. Črnogorci. Makedonci in pripadniki drugih narodnosti so se združili v eno, v planinsko enoto Momčila Marjanca. »Vsaka enota je Jugoslavija v malem;« pravijo, čeprav so skupaj Šele dobra dva tedna. »Krepi se bratstvo, enotnost. To pa sta dejavnika, ki bi v primeru kakršnekoli agresije bila še kako odločilna. Ko bo mimo splošna in specialna ,obuka\ bo več časa tudi za svobodne aktivnosti, za delo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v mladinski organizaciji in v Zvezi komunistov. Več bo možnosti tudi za sodelovanje s kranjskimi mladinci in delovnimi organizacijami, z Iskro, Teksti lin dusom, Mladim rodom, Gorenjskimi oblačili, Savo, Gorenjskim muzejem, Prešernovim gledališčem. Tudi to omogoča novincem lažje vključevanje v novo sredino.« Splošna obuka mladim vojakom ne dela posebnih preglavic. Starešine in program urjenja vojaških spretnosti upoštevata, da v garnizijo niso vsi prišli enako fizično pripravljeni. Zato program zahteva postopno obremenjevanje, sprva lahke in kasneje tudi kondicijsko zahtevnejše vaje. Istočasno pa se na urah političnega izobraževanja seznanjajo z osnovami marksizma in z doprinosom jugoslovanske politične misli, zlasti Zveze komunistov k marksistični ideologiji. Naše oborožene sile zahtevajo namreč celovite osebnosti, podkovane tako teoretično kot praktično. Tega pa se dobro zavedajo tudi vojaki in starešine v garniziji Staneta Žagarja v K ran ju. CZ. 7\ Prva je »obuka« Ko smo obiskali kasarno Staneta Žagarja in enoto Momčila "arjanca, da bi zvedeli o težavah »novopečenih« vojakov in sploh o njihovi »obuki«. smo pri »politički nastavi« zmotili — seveda z dovoljenjem starešine — tri •zmed njih. Tomaž Košir je doma iz Žirov *> po poklicu diplomirani ekonomist: »Štiri leta sem študiral v Ljubljani in na samostojno, od doma neodvisno življenje sem se navadil Že tam. Pri vključevanju v novo sredino nisem imel prav nobenih težav. Lepo so nas sprejeli vojaki, čeprav sem od prijateljev slišal vsemogoče. Moje predstave o vojski in vojaškem načinu življenja se uresničujejo Mnogo je seveda odvisno tudi od starešin in vojakov v enoti. V prostem času bi najraje igral šah toda sedaj je na prvem mesti obuka'.« Davorin Karadža je v planinsko brigado prišel iz Zagreba: »Že dlje časa sem pričakova poziv za odsluženje vojaškega roka. in sem bil kar vesel, ko sem p navsezadnje le dobil. Psihične sem se dobro pripravil in zato m prehod iz vsakdana v .sivomasli-nasto' uniformo ni povzročil wčjih preglavic. Tukaj pa rni je všeč tudi zaradi bližine Zagreba Pred* odhodom sem pripravil Jnomački večer*. Oh. saj veste kako to izgleda! Poslovili smo se kot bi šel za deset let. Prijatelji so mi govorili to in ono. Saj vsakega straSjjo. Pa ni tako. Prijetno sem Presenečen. .Obuka' mi ne dela nobenih težav. Čimprej opravimo zadane naloge, več je časa za svobodne dejavnosti. Navdušuje me zlasti nogomet. Služenje vojaškega roka ni le obveza. Verjemite mi. zame je tudi čast. Čast. da lahko v vsakem trenutku stopim na branik domovine.« Blaž Ogorevc je kulturni urednik Mladine, sicer pa doma iz Škofje Loke. Obiskov bo lahko inel dovolj kot pravi. »Neljuba so mi dolgotrajna ponavljanja, zato sem to opravil brez dramatiziranja. Skoraj neposredno iz kulturne prireditve v Skopju sem se preselil v K ranj. Z vojsko sem dobro seznanjen, ker sem službeno imel z njo zelo veliko stikov. Tisto, kar sem pričakoval, se uresničuje. Sedaj s?m le vojak in nič drugega. Treba bo počakati, da se začetni ntem nekoliko umiri, da mine .obuka'. Potem bo več možnosti tudi za kulturno ustvarjanje in druge dejavnosti, ki jih v vojski Pričakujem.« G.Ž Dovolj dela za delegate Predsedstvo in izvršni svet predlagata delegatom v potrditev predlog programa dela zborov tržiške občinske skupščine do konca leta. Pri snovanju delovnega programa so sodelovali razen upravnih organov skupščine tudi člani predsedstva skupščine in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Upoštevan je tudi delovni program republiške skupščine. Zadeve, ki bodo na dnevnem redu v torek in v sredo, so že del tega programa. Razen tega bodo tržiški delegati še letos med drugim obravnavali odlok o pogrebnih svečanostih, odlok o zaščitenih kmetijah, problem smeta-rine. dopolnitve občinskega statuta, poročilo o uresničevanju kadrovske politike v občini, gospodarska gibanja, preskrbo z vodo v občini, prostorsko planiranje, družbene svete, civilno zaščito, združevanje osnovnih šol in celodnevno šolo. lovstvo in ribištvo, delo in problematiko inšpekcijskih služb, požarno varnost, razvoj malega gospodarstva itd. Pomembna naloga pa bo tudi priprava in obravnava resolucije o razvoju tržiške občine v letu 1979. Uspešna pot radovljiških brigadirjev Brigada Stane Žagar u Radovljice ob povratku domov — Foto- J Rabič Radovljica — V nedeljo. 3. septembra, se je vrnila domov brigada Stane Žagar iz Radovljice, ki je sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji Podrinje — K cd u bara v Srbiji. Brigadirji so se vrnili vedrih obrazov, saj so opravičili zaupanje vseh, ki so jih poslali na akcijo. Brigado Stane Žagar je sestavljalo 48 mladincev iz radovljiških delovnih kolektivov in študentov. Na akciji, ki je potekala v občini Loznica, so imeli precej težke delovne pogoje, saj so predvsem kopali kanale za toplovod in električno napeljavo, pomagali pri gradnji temeljev za razne stavbe, urejali pa so tudi bankine ob cestah. Na trasi je bila radovljiška brigada štirikrat udarna in je zato ob koncu izmene prejela trak akcije. Za upešno in prizadevno delo je petnajst brigadirjev dobilo udarniške značke. Poleg tega je brigada prejela še vrsto priznanj za družbene aktivnosti v prostem času. Bri- gadirji so urejali stenske časopise, izdajali so biltene in pripravljali kul-kulturne programe za celotno brigadirsko naselje. Osem mladih je uspešno zaključilo politični tečaj, šest pa so jih predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Gostitelj radovljiških brigadirjev v Loznici je bil kolektiv kemičnih vlaken Viskoza, ki jih je povabil na izlet, na katerem so si ogledali kulturno zgodivnske spomenike in pomnike naše revolucije. Predvsem pa velja omeniti, da so brigadirji priskočili na pomoč, ko je v nekem obratu te tovarne nastal požar. Zares pestro delo na družbenopolitičnem področju pa so radovljiški brigadirji obogatili še z dvema uspehoma. V naselju so zmagali na kvizu 11 kongresov ZKJ, sodelovali pa so tudi na zveznem tekmovanju s področja kulture in športa, ki je bilo v Skopju. Pokrovitelj brigade Stane Žagar, ki jo je vodil Marjan Teran, je bila M urka Lesce. J. Rabič ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske z dne 30 8 1978 razpisna komisija Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. vodenje službe deviznega poslovanja Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje najmanj enega tujega jezika — zunanjetrgovinska registracija Poleg teh morajo kandidati za vsa razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetič-nih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta Kandidati morajo svoji vlogi priložiti še listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati v 15 dneh od objave razpisa pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: »Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske 64000 Kranj. Cesta JLA 4«. z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta Delavski svet DO Elim Jesenice na podlagi 12. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev ponovno razpisuje naslednja vodilna dela in opravila za dobo štirih let 1. vodje tehnične operative 2. vodenje komercialno tehnične priprave Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod i.: da imajo višjo šolsko izobrazbo elektro. strojne ali organizacijske smeri in .36 mesecev delovnih izkušenj da imajo opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu in strokovni izpit za gradnjo investicijskih objektov — v kolikor tega pogoja ne izpolnjujejo imajo možnost pridobitve le-tega v roku 1. leta po sprejemu pod 2.: da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali elektrostrojne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj da pasivno obvladajo en tuj jezik Od vseh kandidatov pričakujemo družbenopolitično razgledanost in moralno politično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovskem sektorju od dneva razpisa dalje. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s potrebnimi dokazili na naslov: ELIM Jesenice, Hrušica 72c, Jesenice, z oznako »za razpis«. Industrijski kombinat gS PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge 1. varnostni inženir 2. delavke v okrepčevalnici II (2 delavki) Pogoji: pod 1.: višja strokovna izobrazba (višja varnostna šola) in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: dokončana osemletka, prednost imajo delavke s prakso v kuhinji. Poskusno delo 1 mesec. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek kombinat Planika Kranj v 15 dneh po objavi. Le s kvaliteto prodreš Čeprav tole ni bil kmetijski sejem, se je tam zunaj ob brunarici KŽK, kjer so bili razstavljeni vsi tisti večji in manjši traktorji in kup priključkov in so se aluminijasto svetlikali ventilatorji atomizerja. najnovejšega izdelka te firme, vse dni gnetlo polno ljudi. Strokovnjaki podjetja so imeli ves čas polne roke dela. In človek se nehote vpraša, kako dolgo bo se takšna konjunktura pri naših proizvajalcih kmetijskih strojev. Na sejmu smo poprašali o tem direktorja K2K TOZD Agromehanika. »Res je, da tistega popraševanja po traktorjih, kot pred recimo tremi, štirimi leti, ni več. Ta čas je zakon opredelil kmeta — kdo sploh je pri nas kmet. In ko je obveljalo, da je lahko kmet le tisti, ki zemljo obdeluje — obdelati je pa dobro ne moreš ročno — so si stroie na veliko nabav-ljali. Pojavilo se je tudi več .ponudnikov, vendar na program KŽK to trenutno nima večjega vpliva. Tomo Vinkovič*. ki izdeluje male traktorje, je že spremenil kreditne pogoje za nabavo — krediti na daljšo dobo, z nižjo obrestno mero, nižji polog — in tako še vedno prodamo po 1300 traktorjev letno, tovarna pa je dopolnila tudi izbor priključkov. Večja 1300 traktorjev prodajo letno pri KŽK TOZD Agromehanika — Iskan proizvodni program — Največji proizvajalci strojev za zaščito rastlin — Servisno popravilo v 24 urah — Kmetje hočejo domač proizvod — Atomizer in še kaj novega "5 Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — zn.sol.o. TOZD Agromehanika Kranj — z n.sol.o. objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. skladiščna dela v proizvodnji 2. prodaja kmetijske mehanizacije 3. ključavničarska dela 4. grosistična prodaja kmetijske mehanizacije Za opravljanje teh del se poleg splošnih pogojev za delo zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: pod 1.: Poklicna šola kovinske ali kmetijske smeri, dve leti delovnih izkušenj srednja tehnična šola ali poklicna šola kovinske ali trgovske smeri in eno leto delovnih izkušenj poklicna kovinska šola, dve leti delovnih izkušenj višja šola ekonomske, kmetijske ali komercialne smeri, dve leti delovnih izkušenj Za vsa objavljena dela se zahteva poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2 v 15 dneh od objave oglasa. pod 2. pod pod 3. : 4. : Skupna vlaganja, skupen dohodek Že prihodnji mesec naj bi začel veljati sporazum med tekstilno industrijo, trgovino in konfekcionarji — Skupno tveganje pri poslovanju Zakon o združenem delu daje velik poudarek dohodkovnim odnosom. Točno določa, da je celoten prihodek ustvarjen šele, ko so opravljene vse stopnje proizvodnje in prodaje, se pravi, šele potem, ko je blago v rokah potrošnikov in ne le trgovine. Prav zato je dohodkovno povezovanje trgovine in proizvodnje toliko večjega .pomena. Ugotavljamo pa lahko, da se v večini industrijskih panog šele postavlja na noge. Ni lahko določiti razmerja med prispevkom enega in drugega partnerja v povezovanju, naloge proizvodnje in obveznosti trgovine. Zakon namreč govori o skupnem tveganju (riziku) pri poslovanju in vzajemni odgovornosti za pospeševanje proizvodnje, ki je na trgu iskana. 2e prihodnji mesec naj bi stopil v veljavo takšen sporazum med tekstilno industrijo v Sloveniji, konfekcionarji in trgovino. Sporazum je toliko večjega pomena, saj je znano, da prav oblačilna industrija najteže vrača vloženi denar. Da bi bolje razumeli njegov pomen, si oglejmo kar nekaj številk oziroma podatkov o prodaji kranjskega Tekstilindusa, največje tovarne tekstilne industrije na Gorenjskem. Letos bodo stkali 25 milijonov kvadratnih metrov tkanin. 10 milijonov kvadratnih metrov bodo prodali v jugoslovanskih trgovinah, enak zalogaj je namenjen jugoslovanski oblačilni industriji, 5 milijonov kvadratnih metrov pa bodo izvozili. Cene tkanin sertavlja 40 odstotkov stroškov za surovine, 30 p tkov odpade na skupen j .odek tovarne in trgovine, ostalo so stroški. Takšna delitev seveda za. tekstilno industrijo ni nepomembna in so zato še kako zainteresirani, da bi bil od prodaje njihovih izdelkov odvisen tudi dohodek trgovine in bi si tudi trgovina prizadevala, da bodo v tekstilnih tovarnah proizvajali tkanine, ki gredo dobro v prodajo. Skratka, da bi v do-hodkovem povezovanju trgovina in industrija skupno načrtovali proizvodnjo, skupno vlagali in tudi skupno tvegali. L. Bogataj je tudi izbira traktorjev glede na moč motorja in izvedbo, vedno novi priključki prihajajo ... In prav zato je naš proizvodni program tako iskan. KŽK TOZD Agromehanika, ki jo poznamo le bolj po prodaji traktorjev, je v zadnjih letih povsem samo-rastniško, kot bi lahko rekli, postal pri nas največji proizvajalec strojev za zaščito rastlin. Izdeluje klasične traktorske škropilnice, njihov najnovejši izdelek pa je posebna škropilnica, imenovana atomizer, ki tako na drobno »razbije« kapljice škropiva, da rastlino oškropi z vseh strani in to tako popolno, kot bi jo obdal s posebno folijo. Ugotovljeno je, da le tako škropljenje zagotavlja popoln uspeh. 40 odstotkov te njihove proizvodnje škropilnic gre pogodbeno v tovarno Tomo Vinkovič. Nekaj gre preko te firme tudi v izvoz. Zanimivo je, da se njihov atomizer in škropilnice razstavljajo že v večih državah: na Madžarskem, Poljskem, na sejmu kmetijske mehanizacije v Moskvi bo v kratkem, pa v Grčiji. Nigeriji, na Madagaskarju itd. TOZD Agromehanika ima le 50 zaposlenih in imajo okrog 70 odstotkov del njihove proizvodnje pri kooperantih. Do leta 1980 planirajo, da bo pri njih zaposlenih 100 delavcev: večina novozaposlenih bo v proizvodnji in servisih, zelo malo pa v trgovini. Količinsko se bo. računajo, proizvodnja povečala za trikrat. Največji razvoj pričakujejo prav pri atomizerjih. ki so serijska novost in je zanj doma in v tujini največ zanimanja. Mimogrede, zanj so dobili tudi največje priznanje strokovne komisije, sestavljene od strokovnjakov jugoslovanskih kmetijskih inštitutov in fakultete v Novem Sadu. Razvijajo pa tudi razne druge novosti, kot so polavtomatski sadilec za krompir, zbiralne vile za nošenje sena in kultivator z ježastimi drobil-ci. Vsi ti priključki so njihova lastna konstrukcija. Le črpalka pri škropilnici je bila uvožena, zdaj pa. ko izdelujejo že svojo in je le še del uvožene, kmetje zahtevajo domačo. Od 1500, kar jih je šlo v prodajo, ni bilo še ene reklamacije! Za vse kmetijske stroje, ki jih prodajajo pri KŽK TOZD Agromehanika. imajo tudi vse rezervne dele stalno na zalogi. Njihova servisna služba pa je tako specializirana, da vsako okvaro popravi v 24 urah. D. Dolenc NOVI KOMBAJNI — Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja je prejel iz Zahodne Nemčije kombajne za izkopavanje krompirja in traktorske izkopalnike znamke Wuhlmaus, ki bodo uporabljeni že pri letošnjem spravilu krompirja. Del kombajnov in izruvalnikov je že prodanih, druge pa bo kombinat ponudil zasebnikom in družbenim kmetijskim organizacijam, (jk) — Foto: F. Perdan Pred jesensko setvij Ozimine so postale na Gorenjskem bolj dopolnilo kolobarja, nujen vezni člen. Tržnih viškov nimamo, več ali manj zrnje poj kmetje doma. V takšni situaciji je bil cilj pridelovanja velik p« zrnja ne glede na kvaliteto, kot jo želi npr. mlevska industrija in sten pridelek slame, ki naj vsaj delno pokriva potrebe po stelji. Prve visokorodne sorte pšenice (»italijanske«) so te zahteve njevale in so hitro izpodrinile domače resnice. No. sortiment se Je polnjeval. nove. boljše sorte so prihajale od vseh strani, nekaj se jj| pri nas kar udomačilo. Značilnost vseh je bila krajša, trda slama, ktj prenesla višje doze gnojil brez poleganja. Sele nove domače sorte, kis se razširile zadnja leta. so prinesle tudi zboljšanje kvalitete zrnja, teh je na Gorenjskem najbolj razširjena »Partizanka«. Ta je že pi šena v naši klimi. Vendar je še vrsta domačih sort. ki bi bile prii tudi pri nas. vendar je njihovo seme v široki prodaji težko dobiti a niso toliko znane. Več teh sort ima tudi nizko rast. kar je glede na mokro podnebje dobro, vendar je zaradi namena proizvodnje n« jemljivo. Glede primernosti novih sort za naše podnebje se lahko namo po rezultatih poljskih poskusov, ki jih vodi Kmetijski inši Slovenije v Jablah. Tu sta se dobro obnesli srednje visoki sorti Tena Nova Banatka Nizkih sort je več: Novosadska rana I in II. KG Fruškogorka. Bačvanka 1. Vseh teh sort ni v prodaji, ker še ni o* zirana široka proizvodnja semena. Zato bomo zaenkrat ostali še Partizanki, vendar lahko pričakujemo že v bližnjih prihodnosti spremembe y sortimentu. Odločilni ukrep za kvaliteto zrnja trdih sort pšenic je gnojenje, še pr-sebno z dušikom. Na količino pridelka imajo vpliv poleg gnojenja # priprava zemlje, godnost zemlje, setev in čas setve, varstvo pred pleve in odpornost sorte na bolezni. Gnojenje pšenice delimo na več faz. tako kot se gnoji vsem polj^; nam: — osnovno gnojenje — dognojevanje. Za osnovno gnojenje damo na srednje založenih tleh (ki že vsebujejo 10-20 mg P>0f> in prav toliko KaO v 100 g zemlje): 70— inofa PiOft. 90- 130 kg K2O in 20 -30 kg N. Ce je bil prejšnji posevek gnojen z gnojem ali so bile prej detel te. F še toliko bolje. Slabše založena zemlja zahteva povečanje doze čisti hranil za okrog 20 ', - 30 rV. Za dognojevanje zgodaj spomladi, ko podpremo rastline v 6*zi m-raščanja. ki naj zagotovi zadostno gostoto posevka, damo 35— ,55 fcg >i za dognojevanje v fazi kolenčenja damo še 25 - 4r> kg N na 1 ha. Takšne so doze čistih hranil, poglejmo kako kažejo stvari. ce jfc pretvorimo v tržna gnojila in uporabimo najenostavnejšo kombinacij* gnojenja: zaorjemo 400 kg NPK 9 : 181 i« dognojimo v fazi razraščanja 250 kg NPK dognojimo v fazi kolenčenja 200 kg KAN 17:8:9 Lahko uporabimo tudi kako drugo kombinacijo gnojil, pazii na količino hranil. Takšno gnojenje zagotovi, da bo poleg velikega hektarskega donosa zrnje tudi bolj kleno, kar pomeni večji odstotek beljakovin. Čeprav pšenica v našem kolobarju že dolgo ni več glavni posevek, moramo stremeti za visokimi donosi tudi pri tej kulturi, ker intenzivna raba zemlje to napravi godne j šo in s tem posredno dviga donose tudi drugim poljščinam, ki jih sejemo naslednje leto. Zelo pomemben je čas setve, za naše |x>goje naj bo to piva polovica oktobra in pa gostota setve. Pri tem moramo upoštevati, da imat*' visokorodne sorte zmanjšano sposobnost razraščanja, če jih primerjamo s starimi domačimi sortami, zato moramo sejati kar 220— 2.3«) semena na 1 ha. Ce zamudimo najprimernejši čas setve, povedani količino semena za vsak teden še za 10 kg/ha. Praprotnik Boris. dipl. in«, agr. Dobri obeti za uspešno lete Ugodni lanski in še boljši poslovni uspeh v lete njem prvem polletju dokazujeta, da Iskra uspti uresničuje srednjeročni plan razvoja Z letošnjim prvim polletjem se je sklenila prva polovica srednjeročnega plana. Zato so poslovni rezultati prvih šestih mesecev lahko dober pokazatelj izpopolnjevanja srednjeročnih ciljev in nalog. Medtem, ko je bilo po besedah generalnega direktorja Jožeta Hujša, ki je v sredo na novinarski konferenci seznanil predstavnike tiska s poslovanjem našega največjega industrijskega giganta, za Iskro leto 1976 izgubljeno, se je lani premaknilo na bolje. Ugoden lanski in še boljši letošnji polletni rezultat pa tudi dokazujeta, da ni bojazni, da Iskra ne bi dosegla ciljev, ki si jih je zastavila v srednjeročnem planu razvoja. V prvem polletju so letni plan proizvodnje izpolnili skoraj do polovice, hkrati pa so v tem času dosegli tudi 42 odstotkov srednjeročnega plana. Obseg proizvodnje se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za 21 odstotkov, vendar so cene Iskrinih izdelkov porasle le za slabih 7 odstotkov. Razveseljivo je tudi, da so večino narejenega blaga uspeli prodati, saj je v skladiščih ostalo komaj 4 odstotke proizvodnje. Prodaja ugodno teče na domačem, kot na tujem trgu. V srednjeročnem planu so zapisali, da bodo v petih letih prodali na tuje za 500 milijonov dinarjev izdelkov, letos pa naj bi za izvoz iztržili 100 milijonov dolarjev. Letošnji plan so izpolnili 47-od-stotno, petletnega pa nekaj manj. Izredno \ >membno je, tla veliko več izvažajo kot uvažajo. Letos planirajo, da bo presežek izvoza nad uvozom znašal 20 milijonov dolarjev, v prvem polletju pa je bil 8 milijonov. Pri tem m prvem polletju že kupili pre« surovin »na zalogo«. Celotni dohodek Iskre je & dal 8,7 milijarde in je bil primerjavi z lanskim prvim a* letjem večji za 26 odstotkov, * hodek pa je poraste! kar * 60 odstotkov in čisti dohodek * 42 odstotkov. Vzrok za mam* rast čistega dohodka je v pa* čanih dajatvah, ki se ptaču*' od dohodka. Hkrati pa tak* poslovni rezultat dokazuje, * tudi visoke dajatve ne more ogroziti akumulativnosti. A kumulacija je namreč v let** njem prvem polletju tri krt večja kot lani oziroma so leto*' prvem polletju že presegli a* sko. Znaia 232 milijonov din*' jev. Izgubo pa so imele le tri > sedemdesetih TOZD in so bt« petkrat manjše kot lani v eV kem času. Povedati je potresa* da nobena izguba ni trajaaf značaja. Tako dober poslovni rezu!t* ho poudarili predstavniki Istr* je posledica reorganizacije * lovne organizacije in preusn t ve proizvodnih programov večje produktivnosti dela. " vsemu pa ne morejo biti . voljni z rastjo investicij, ki v skladu s planom, zavira p_ ne pomanjkanje denarja, tem iskanje najrazličnejših ^ ljenj; od tistih, ki so potrebni * gradnjo, do raznih dovoljenj * uvoz opreme. Drug problem je, da je v tovarnah vse manj mačega kapitala. Vse več I kreditov in obresti predstavljiv že velike obveznosti. Samo vir tošnjem prvem polletju aomo^r v ZP Iskra zanje odšteti 2«o m* jonov dinarjev. L.Bogata BBBJ 1 SEJA DRlTŽBENOPOLI-NČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ torek. 12. septembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine obe i ne 'Vrvic t SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ •»reda. 13. septembra, oh 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine T r- i SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ sreda. 13. septembra, ob !7. uri \ mali sejni dvorani skupščine občine Tržič Dnevni red Zbori tržiftke občinske skupščine bodo n« torkovem in sredinem zasedanju razpravljali o nekaterih skupnih točkah dnevnega reda. Po potrditvi zapisnikov zadnjih sej bodo obravnavali — poročilo o izvršitvi proračuna občine Tržič za letošnje prvo polletje — poročilo o izvršitvi sredstev in skladov v prvem polletju leta 1978 — predlog sporazuma o razmerju občin za organizacijo in financiranje sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju — programe dela zborov skupščine občine Tržič med 1. julijem in koncem leta — programe dela zborov skupščine SR Slovenije za obdobje oktober-de-cember — poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ med lanskim septembrom iz letošnjim majem — poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1977. — osnutek odloka o javnem redu in ■dna v občini Tržič — predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja: in urbanističnega potrdila, in — informacijo o poteku gradnje «ste vpadnice v Tržiču Zbor krajevnih skupnosti in zbor ■iraženega dela bosta razen tega raz-Pmvljsla o predlogu odloka o reji, regi-■froeiji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali, o predlogu odlo-*• o hišnem redu, o osnutku odloka o "tanovitvi službe komunalnega reda v trtiški občini, o osnutku odloka o "»fitenih kmetijah, o osnutku odloka 0 Prispevku za pospeševanje kmetijstva v trtiiki občini in o predlogih novih «i »meta rine. Seje zborov bodo zaključene z odgovori na vprašanja delegatov in s predlogi delegatov. 5. stran O DOGOVORIMO SE Možnosti za nove temeljne organizacije Ob poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1977, ki ga v tržiš ki občini ugodno ocenjujejo, predlagajo še več skupnega dela pri oblikovanju novih temeljnih organizacij združenega dela in uresničevanju zakona o združenem delu Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ferda Bema za leto 1977 je bilo v tržiški občini deležno vsestranske obravnave. V torek in v sredo bo o njem govora na sejah skupščinskih zborov, pred tem pa so o njem razpravljali člani izvršnega sveta, komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, izvršni odbor občinske konference SZDL in nato ponovno izvršni svet, ki predlaga poročilo v sprejem skupščini. Nekatere pripombe na poročilo in napotki za akcijo na tem področju so že znani. Menijo, da mora družbeni pravobranilec samoupravljanja v prihodnje posvetiti večjo pozornost uveljavljanju samoupravne delavske kontrole in poravnalnih svetov ter oblikovanju samoupravne organiziranosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mora biti organizirano kot ostale interesne skupnosti. Družbeni pravobranilec naj bo do konca januarja prihodnjega leta pripravil analizo možnosti oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela v tržiški pekariji, mesariji, na pošti in v Elektru. Pravobranilec pa naj sodeluje z občinskim svetom Zveze sindikatov, osnovnimi sindikalnimi organizacijami in komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu pri pripravi programa uresničevanja zakona o združenem delu v letu 1979. Program naj bi bil nared do konca leta. Iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja povzamemo, da se je število obravnavanih zadev v radovljiški in tržiški občini povečalo v primerjavi z letom 1976 za 165,7 Predlogi in osnutki Izvršni svet bo na torkovem in sredinem zasedanju občinske skupščine predlagal v potrditev nekatere pomembne odloke in osnutke odlokov, ki bodo po javni razpravi dopolnjeni in predloženi skupščini kot predlogi odlokov. Tokrat gre za • predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter ostalih domačih živali. O osnutku tega odloka je junija že razpravljal zbor krajevnih skupnosti in menil, da je osnutek zrel za javno razpravo, ki je trajala do konca julija. Delegacije, hišni sveti in krajevne skupnosti na osnutek niso imeli pripomb. Odlok ni nepomemben, saj posega na področje reje psov in drugih domačih živali. Pomembna je namreč kontrola psov in njihovih lastnikov, saj so psi prenašale i bolezni, ki 8o nevarne tudi za človeka. Enako velja tudi za mačke in druge živali, ki jih ni vedno, več le po podeželju, t«mveč tudi v strnjenih vaških in •Ttestnih naseljih. Razen tega je Tržič obmejna občina in kot taka še bolj izpostavljena raznim boleznim, za katere so še posebno dovzetni potepuški psi. Odlok, če ga bodo delegati sprejeli, bo prispevek k bolj zdravemu človekovemu okolju in tudi k pravilhejšemu odnosu do iivaJi. Več za smetarino Samoupravna komunalna skupnost in izvršni svet predlagata višjo smetarino v tržiški občini. Sedanja velja od leta 1976. vendar je bila že takrat izredno nizka in ni upoštevala dejanskih stroSkov. Nasprotje med stroški zbiranja in od važan j a smeti in smetarino je sedaj še očitnejše, zato naj bi v tržiški občini odslej plačevali za kvadratni meter stanovanjske površine 50 par, za kvadratni meter poslovnih prostorov ali skladišč 62 par in za amortizacijo smetnjakov, za katere bo odslej tudi skrbelo Komunalno podjetje, 5 par od kvadratnega metra. Primerjano z drugimi občinami bi dosegala nova tržiška smetarina republiško poprečje. Izvršni svet meni, da je predlog o povišanju smetarine utemeljen. - predlog odloka o hišnem redu, o katerem je trajala javna razprava do konca junija. Odlok je izrednega pomena, zato so bili na sodelovanje v javni razpravi še posebej opozorjeni člani delegacij, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, hišni sveti, organizacije združenega dela in druge organizacije. Dopolnitve k osnutku odloka sta posredovali (žal) le krajevna skupnost Tržič-mesto in samoupravna stanovanjska skupnost Tržič. V predlogu odloka je govora 0 skupnih prostorih in napravah, o vzdrževanju in uporabi stanovanjskih in drugih prostorov, o varnostnih ukrepih in kaznih za nespoštovalce. • osnutek odloka o zaščitenih kmetijah posega na pomembno področje družbenega in gospodarskega življenja. Tu ne gre za zaščito '.asebne lastnine, temveč za zaščito kmetijske proizvodne enote! Zaščita teh kmetij ni trajna, ampak bo treba zapisano stalno preverjati v praksi. Predlog, katere kmetije v tržiški občini naj bodo zaščitene, je izdelala kmetijskozemljiška skupnost. Ker je to pomembna problematika. je potrebna javna razprava pred oblikovanjem predloga odloka in njegovim sprejemom. • osnutek odloka o ustanovitvi službe komunalnega reda. kar je nujno zaradi naraščajoče problematike na tem področju. Za zdaj to delo opravljajo inšpekcijske službe, vendar le-te zaradi obilice drugega dela temu niso vedno kos. Zato bo treba oblikovati posebno službo in natančno določiti njeno delovno področje. Osnutek bo šel v JRvno /azpravo. • predlog odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v tržiški občini prinaša obveznosti tistim delovnim organizacijam in velikim potrošnikom, ki od kmetov odkupujejo živino in kmetijske pridelke brez kooperaci jskih pogodb. Prispevek naj bi znašal od 15 do 2() odstotkov odkupnega zneska, namenil pa bi se pospeševanju kmetijstva. Tak po.seg predlaga tudi Zadružna zveza Slovenije in s tem želi predvsem prispevati k večjemu redu na trgu in pospešiti boljšo organiziranost proizvodnje, prodaje in potrošnje. odstotka! Delež Tržiča se je lani v primerjavi z letom poprej pri obravnavanih zadevah povečal in dosega že 25 odstotkov, leta 1976 pa le dobrih 13 odstotkov. Sestava obravnavanih zadev se ni bistveno spremenila. Manj je bilo le problemov pri statutih in drugih splošnih aktih ter sporov ob prenehanju delovnega razmerja. To kaže, da so se razreševanja problemov smeleje lotevali tudi v združenem delu. Pobudniki za razreševanje spornih zadev so še vedno večinoma posamezniki ali skupine delavcev, prepičla pa je angažiranost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih delavskih kontrol. Pri uresničevanju zakona o združenem delu pa se kažejo pomanjkljivosti še posebno pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela, pri uveljavljanju samoupravnih pravic v delovnih enotah, ob premalo organiziranem planiranju in snovanju rešitev v ozkih skupinah, pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in sodelovanju TOZD s skupnimi službami v krajevnih skupnostih, kjer se povsod ne upoštevajo interesi krajanov. Hitreje do nove ceste v Gozd Izvršni svet tržiške občinske skupščine ugodno ocenjuje letošnje polletno uresničevanje proračuna in priporoča pospešeno reševanje nekaterih komunalnih problemov Tržiška občina je letos še vedno dopolnjevana občina, saj lastni dohodki ne pokrivajo proračunske oziroma splošne porabe v občini. Zato bodo republiški organi tržiški proračun najverjetneje potrdili šele jeseni, kar pa utegne povzročiti nova usklajevanja splošne porabe. Izvršni svet ugotavlja kljub temu ugodno gibanje splošne porabe. Do konca polletja se je v proračunu nabralo 47 odstotkov planiranih sredstev, vendar vsi davki v zasebnem sektorju še niso odmerjeni, pa tudi osebni dohodki še niso dosegli načrtovane ravni. Zato bodo prihodki proračuna doseženi. Razveseljiv porast kažejo davki od prometa blaga, kar je tudi posledica spremenjenega načina obračunavanja prometnega davka od prodaje na kredit. Dotacija republike je bila ob polletju dosežena s 34 odstotki. Po planu poteka tudi trošenje proračunskega dinarja. Zaradi kasnega sprejema kriterijev še ni potrošen predviden denar za delovanje delegatskega sistema, manj od plana pa je bilo porabljenih tudi sredstev za gospodarske posege, predvsem tistih za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, ker je bil program rezerv sprejet šele junija. Izvršni svet predlaga delegatom skupščine polletno proračunsko bilanco v sprejem. V razpravo in sprejem na bližnjih sejah zborov občinske skupščine pa daje izvršni svet tudi poročilo o izvršitvi sredstev in skladov občine v letošnjem prvem polletju. Za vsa sredstva in sklade velja, da pritekajo dohodki v redu. To velja tako za sredstva za financiranje negospodarskih investicij in družbenih služb, kjer velja največ pozornosti cesti vpadnici, za sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, kjer se že uveljavlja prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, in za krajevni samo-prispevk za gradnjo objektov družbenih dejavnosti, kjer bo mogoče uresničiti vse cilje. Izvršni svet je v razpravi o polletnih sredstvih in denarju skladov občinske skupščine priporočil, da je treba pospešiti priprave na gradnjo ceste v vasico Gozd. Pogovoriti se je treba z Jugoslovansko ljudsko armado glede pomoči vojakov pri gradnji, oddelek za gradbene in komunalne zadeve pa bo pre-skrbel predračun za glavni projekt ceste. Prav tako je treba čim prej naročiti projekt komunalne ureditve Seničnega in projekt arhitektonske zazida ve v Kovorju in na Brezjah. Poziv pa velja tudi krajevnim skupnostim, ki naj čim prej predložijo programe, projekte in pogodbe, da bo mogoče koristiti odobrena sredstva za investicije. Sodišče in tožilstvo po novem Zakon o rednih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu terja do konca letošnjega leta reorganizacijo sodišč in tožilstev. Naloge rednih sodišč bodo zaupane temeljnim sodiščem, naloge javnih tožilstev pa temeljnim javnim tožilstvom, oblikovanim na območju rednih sodišč ustrezne stopnje. Zakon predpisuje, da deluje po novem na Gorenjskem temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo v Kranju. Mogoče je oblikovati še posamezne enote, vendar sporazumno na osnovi stališč občinskih skupščin in mnenja republiškega sekretariata in republiškega javnega tožilca. Gorenjske občine morajo sprejeti sporazum o novi organiziranosti sodstva in tožilstva. P red.sodni št vo okrožnega sodišča v Kranju je pripravilo predlog, ki je bil usklajen na predsedstvu skupščine gorenjskih občin. Temeljno sodišče in tožilstvo iz Kranja naj bi delovalo tudi v tržiški občini, sicer pa je treba za nemoteno delovanje Usoda gradenj brez dovoljenj Izvršni svet predlaga v potrditev predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja ali urbanističnega potrdila. Po predlogu naj bi objekte razvrstili v tri skupine: v skupino gradenj, ki jih je mogoče legalizirati, v skupino, kjer legalizacija ni mogoča, vendar objekt lahko stoji do sklepa pristojnega organa o odstranitvi, in v skupino objektov, ki jih je treba takoj odstraniti. V prvo skupino sodijo objekti, ki stojijo na zemljiščih, določenih za takšno gradnjo, in so grajeni tudi v skladu z drugimi pogoji. V drugi skupini so objekti, ki stojijo na območjih, kjer takšna gradnja ni dovoljena in tudi drugi pogoji niso izpolnjeni, vendar uresničevanja urbanistične dokumentacije še ne ovirajo, zato se odstranitev lahko odloži. Takoj pa naj bi se odstranili objekti, ki ovirajo uresničevanje urbanističnega dokumenta in so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja ali urbanističnega potrdila na zavarovanih površinah. Upravni organ, pristojen za urbanizem, mora šest mesecev po uveljavitvi predlaganega odloka razvrstiti te objekte, investitorji teh objektov pa morajo najkas-nejev v dveh mesecih zaprositi za izdajo dovoljenja. obeh organov po novem zagotoviti 33 sodnikov in 450 sodnikov porotnikov, javnega tožilca in deset njegovih namestnikov. Oblikovani so bili tudi kriteriji financiranja. Tržiška občina naj bi prispevala 7,5 odstotka potrebnih sredstev, kar je za 1,300.000 dinarjev več kot doslej. Izvršni svet tržiške občinske skupščine je p sporazumu o razmerjih občin za organizacijo in financiranje sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju razpravljal, s predlogom soglašal in ga predlaga v sprejem delegatom skupščine. Meni pa, da bodo povečane denarne obveznosti za tržiško občino precejšnje breme. Predlog sporazuma tudi predlaga, da bi imelo temeljno sodišče v Kranju enote na Jesenicah, v kranju, kamor sodi tudi tržiška občina, v Radovljici in Škofji Loki, temeljno tožilstvo pa enoti v Kranju za kranjsko, škofjeloško in tržiško občino ter v Radovljici za radovljiško in jeseniško občino. Slovenci v zveznem zboru Predsedstvo tržiške občinske skupščine daje v razpravo ha torkovem in sredinem zasedanju zborov občinske skupščine poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ med lanskim septembrom in letošnjim majem. Poročilo je bilo že deležno razprave v organih republike in v republiških družbenopolitičnih organizacijah, o njem pa so govorili tudi delegati zbora občin republiške skupščine. Slovenski delegati v zveznem zboru so pripravili obsežno poročilo, ki so ga prejeli le vodje delegacij za občinsko skupščino. Število izvodov je bilo namreč omejeno. Predsedstvo tržiške občinske skupščine meni. da kaže v razpravi o poročilu posvetiti še posebno pozornost sodelovanju delegatov zveznega zbora s temeljnimi samoupravnimi organizacijami, delegacijami in občinskimi skupščinami. Poročilo jp po ocenj skupščinskega predsedstva izredno dobro pripravljeno. Kaže aktivnost posameznega delegata in delegacije, ki so v četrtem letu delovanja zveznega zbora na delegatskih osnovah veliko prispevali k razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pri nas. Zastarel odlok Zbori tržiške občinske skupščine bodo obravnavali na predlog izvršnega sveta osnutek novega odloka o javnem redu in miru v občini Tržič. Sedaj veljavni odlok iz leta 1969 je zastarel. Številni drugi dokumenti in zakoni so bili med tem že sprejeti, prav tako pa se pojavljajo novi problemi, o katerih v sedanjem odloku ni govora. Predvsem bo treba v novem odloku jasneje opredeliti parkiranje vozil v stanovanjskih naseljih, na travnikih in kmetijskih površinah, zalivanje vrtov in pranje avtomobilov v vodnih strugah in ob vodotokih, izobešanje zastav, ne-tenje ognja ali zažiganje trave na krajih, kjer je nevarnost požara, varstvo videza krajev in zelenih površin, trošenje vode in sankcije, ki so predvidene za kršitelje. Osnutek odloka bo en mesec v javni razpravi. Opozoriti velja, da sta pri snovanju odloka oddelku za notranje nadeve pomagala predvsem tržiška postaja milice in sodnik za prekrške. r Delegatsko stran na osnovi gradiva za oh-rinsKO skupščino pripravil Jože Koftnjek J V* Dodatna pomoč Posočju Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu in upravljanju s sredstvi solidarnosti je razpravljal o poročilu o odpravljanju posledic potresa v Sloveniji in ugotovil, da je bilo v Posočju, ki ga je leta 1976 prizadel potres, za 3.347,000.000 dinarjev škode brez upoštevanja' posledic potresa na gospodarskih objektih. 6000 občanov je ostalo brez strehe. Družbenopolitična skupnost je začela s solidarnostno akcijo. Večina denarja je zagotovljenega iz najrazličnejših virov. Za končno odpravo posledic potresa mora Slovenija zagotoviti še 500 milijonov dinarjev. 340 milijonov dinarjev je že zagotovljenih, 158 milijonov dinarjev pa skuša slovenski izvršni svet zagotoviti iz virov federacije že septembra. Kako ki kje dobiti ta denar je odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu in upravljanju s sredstvi solidarnosti že razpravljal. Predvidene ukrepe pa morajo potrditi slovenske občinske skupščine. Po predlogu odbora naj bi uporabili že likvidna sredstva iz anuitet posojila za Bosansko Krajino, nadalje še neuporabljena sredstva solidarnosti iz leta 1976 in še nedospele anuitete posojila za odpravo posledic potresa v Bosanski Krajini, ki znašajo letno 12,844.200 dinarjev, prihajale pa bodo do leta 1984, kar znaša skupno 77,065.200 dinarjev. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši v Kranju je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Frana Krašovca (1892- 19H9). Odprta bo do 28. septembra. V galerijskih prostorih Prešernove hiše razstavlja akad. slikar Diničo Pavlov, v kleti iste hiše pa fotograf .Janez Jovan. Razstavi bosta odprti do 7. septembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 4.5 je na ogled stalna zbirka Narod-narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate lestavriraiii poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od f). do 12. in od I (i do !<>. ure LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škofu' Loki so odprte vsnk dan razen |x>-nedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer razstavlja svoje grafike akad. slikar Branko Suhv. Muzejska zbirka .V Žireh je odprta vsako soboto od U. do 11. ure in od 14. do 18. ure ter vVako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 1* ure Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do \2. ure in od 1"). do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo. zbirko »krilne kritine \ Selški dolini in galerijo. TRILGAV V OCEH BOHINJSKIB SLIKARJEV Bohinj — V okviru letošnjega planinskega jubileja in prvega pristopa na Triglav so v planinskem lx>hinjskem kotu pripravili dve zanimivi razstavi. Prvo razstavo so pripravili v Bohinju, kjer se je s fotografijami planinskega sveta predstavil Jaka Cop. I)mg« razstavo pa so pripravili v Stari Fužini z naslovom Triglav v očeh bohinjskih slikarjev. Razstavljenih je bilo :}1 slik z motivi Triglava in okolice, predstavili pa so se avtorji Janez Ravniks Valenrin Hodnik. Minka Korošec. Janez Cvetek. Albin Polajnar. Joža Cerkovnik in Cilka Mikelj. ZANIMANJE ZA PLANINSKO ZBIRKO Mojstrana — Muzejsko planinsko zbirko, ki so jo v počastitev 2(K)-letnice prvega pristopa na Triglav odprli v domu Sonje Marinkovič v Mojstrani, si je doslej ogledalo že več kot tisoč planincev in drugih občanov. Vsi so se izrekli za to. da bi se zbirka še povečala. Da bi v Mojstrani resnično lahko uredili muzej, bo potrebno še veliko dela. Predvsem bo treba najprej urediti stvari ob odkupu doma Sonje Marinkovič. kjer bi bil najbolj klealen prostor za dokončno ureditev planinskega muzeja. J. R JOŽA HORVAT RAZSTAVLJA Radovljica - Danes. 8. septembra. lx>do ob ]rt. uri v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo Joža Horvata-Jakija. ki je razstavljal že na številnih razstavah duma ki v tujini. Jože Horvat deluje kot umetnik, mislec in politični reformator, umetnik |>a & je lotil vseh mogočih tehnik in izraznih načinov. Najbolje dokazuje svoj izraz v originalni risbi. Razstava bo v Šivčevi hiši odprta do 9. oktobra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ^ Razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju Fotografije Frana Krašovca Kaj je novega v kranjskem Talijinem hramu? Sedem premier za odrasle in mladino »Kdor bo kdaj v bodočnosti hotel podati najznačilnejše pojave dobe. v kateri živimo, dobe neslutenega tehničnega razvoja, ne bo mogel prezreti enega izmed najvidnejših znakov, ki so vtisnili našemu času svoj pečat: fotografije.« Uvodna misel v fotografskem zborniku Slovenska zemlja v podobah izpod peresa dr. Karla Dobide. ki je leta 19.35 izbral okrqg 150 fotografij iz bogatega dela slovenskega fotografa Frana Krašovca. pravzaprav samo izmed reprodukcij iz revije Mladike (iz let 1927 do 19.35) je torej pred dobrimi štiridesetimi leti napovedala pomembno dejstvo: dejstvo, ki ga je pisec enakovredno postavil med dosežke sodobne likovne umetnosti, med njene klasične zvrsti in tako odprl vrata razgovoru o vrednosti *■ fotografskega prispevka vizualni umetnosti, ki pa v našem prostoru še do danes ni stekel v vseh objektivno-kritičnih razsežnostih. Treba se je torej vrniti v Krašov-čev aktivni čas, praktično v leta 1910 do 1940, v izredno plodno trideset-letje, kar dokazujejo izjemno številne udeležbe njega in kolegov na raznih fotografskih razstavah po svetu, pa tudi doma in po Jugoslaviji. Kra-šovec je tedaj dosegel svoj (in za slovenske razmere prav gotovo) največji uspeh s prvo nagrado med 35.000 fotografijami na natečaju firme Rol-leiflex. Njegova Dva kozli ča sta opozorila na eno bistvenih Krašov-čevih prizadevanj, to je na posvečanje pozornosti gibanju v neposredno zajetem življenju. Res je od prvih teoretičnih študijskih posnetkov gibanja, ki jih je posnel in obravnaval Edvvard Muvbridge v Ameriki, minilo petdeset let; toda za neposredno vrast takega načina izražanja v dosedanji kontekst slovenske fotografije, ki je praktično do konca dvajsetih let ostajala na nivoju pokrajinske romantične meditacije, gre za sluga Franu Krašovcu, ki se je razen tega še intenzivno poglobil v dokumentarnost zlasti kmečkega in delavskega vsakdanjika. V spletu otroških iger. v živahni razgibanosti kmečkih postav, njihovega »postavljanja« ob nedeljah, monumentalne veličine v večnem dialogu kmeta s časom in z zemljo. in seveda neizbežne mmantične atmosfere samotnih brez. ovac. do sončnega jutra ali zahoda, ki se pne prek vaške, kmečke arhitekture, ko je v gumijevem ali hrom oljnem postopku še posebej Krašovec ujel tipično utripajočo svetlobo in ustvaril pravi pendant našemu slikarskemu impresionizmu — je eden od najpomembnejših vidikov Krašovčeve zrele fotografije. Tudi ni slučaj, da se je med redkimi portreti lotil prav monumentalne, pojave Riharda Jakopiča ob njegovi šestdeset le t niči: somišljeniku Krašovcu sta izbor take osebnosti in način fotografiranja povsem odgovarjala. Izjemna je odmevnost socialno-delavskega okolja v Krašovčevi fotografiji. Razpon od njegove Zime na Savi iz leta 1929. od mraza stisnjene temne postave z značilno čepico na glavi, ki je sestopila s čolna, do visokega, ostro zarisanega, nemo vprašu-jočega moškega, s praznim nahrbtnikom in z na oči potisnjenim klobu kom (Za delom. 1940) je značilno opredeljen: od bizarne atmosfere zimske megle do realističnega psihološkega momenta! V tem obdobju so nastala še dela kot so Asfalt kuhajo ( 1929). Ljubljana v jeseni ( 1936) z osamljeno cizo v prvem planu pred pokritim Robbovim vodnjakom. Sejem bil je živ ( 1933) - trikotna kompozicija smetarjev. Portret sladoledarja (1934). Počitek ( 1937) ter psihološko izredno trdno opredeljena fotografija Brez dela (1934) in Berači, obe slednji v značilni trojni »zasedbi«, zajeti v življenjski eksistenčni stiski. Fran Krašovec je vedno predpostavljal izrez v fotografiji, se pravi svojo interpretacijo danega motiva, ureditev kompozicije, uravnoteženje svetlobe in temine. V tem svojem avtorskem posegu v negativ je bil dosleden: tako ni slučaj, da čutimo ta isti pristop tudi še v zadnjih posnetkih šestdesetletnika z ljubljanskega gradu z nazorno poudarjeno grafiko (veje, trave) prvega plana in medlo, mehko risbo značilnih ljubljanskih streh. »Važno ni. kaj fotografiraš, temveč kako si predmet podal.« je bila in je ostala K rašov-čeva značilna izjava. Aleksander Bassiti V lanski sezoni si je 223 domačih in gostujočih predstav v Prešernovem gledališču ogledalo prek 55.000 obiskovalcev — Letos sedem premier — Nakup abonmajskih vstopnic za odrasle in mladino do 15. septembra — Novosti v tednu slovenske drame — Premajhen oder in neustrezen status amaterskih igralcev Kranj — V eni sezoni pripraviti šest zahtevnih premierskih uprizoritev in jih nato 172-krat odigrati na domačem ali tujem odru, ni lahko. Še posebno ne, če tako delo opravijo v napol profesionalnem gledališču kot je Prešernovo v Kranju, kjer so od strokovnih gledaliških delavcev redno zaposleni le režiser, umetniški vodja in scenarist, igralci pa delavci v najrazličnejših podjetjih in najrazličnejših poklicev. Ta visoka številka pa še ni popolna; poleg lastnih uprizoritev je Prešernovo gledališče lani organiziralo 29 različnih gostujočih predstav, ki so bile ponovljene 51-krat. V Kranju smo v minuli sezoni torej zabeležili skupaj 223 predstav. Ogledalo si jih je prek 55.000 gledalcev. Taki uspehi delovni kolektiv Prešernovega gledališča in tudi igralce obvezujejo, da se v novi gledališki sezoni dela lotijo še resneje in zavzete je. V oktobru bomo lahko videli že prvo premiero. komedijo Nikolaja Erdmana Samomorilec. Igra zahteva veliko igralsko zasedbo in .spretnost. Tudi druga premiera bo komedija, in sicer Hadžićev Človek na položaju, ki bo morda celo krstna uprizoritev v Jugoslaviji (istočasno jo pripravljajo Zagrebčani), v Sloveniji pa zagotovo. Prvič bodo Kranjčani uprizorili delo enega naših najizrazitejših povojnih dramatikov Primoža Kozaka. Afero bodo na št udirali za teden slovenske drame. Besedilo za Debele sanje Francka Rudolfa je sicer še v povojih, vendar kljub temu upajo, da jo bodo z dvema poklicnima igralcema iz Ljubljane pred koncem letošnje sezone le uspeli postaviti na oder. Vse štiri predstave, ki se jih je že ali se jih bo lotila ekipa odraslih igralcev, so vnesene tudi v program abonmaja za odrasle, ki ga bodo dopolnili še z dvema gostujočima predstavama celjskega, ljubljanskega mestnega ali tržaškega gledališča. Prešernovo gledališče je med vsemi slovenskimi edino, ki že vrsto let pripravlja uprizoritve za vse generacije gledalcev. Za otroke in mladino bodo letos obnovili znano pravljično komedijo Hodi de bodi (Dve vedri vode), ki pa bo z drugačno, predvsem scensko, zasnovo na novo zaživela. Režiser za mladino, ki so ga uspeli dobiti v Prešernovem gledališču, bo odslej opravljal dva nalogi: prvo v gledališču samem, drugo pa kot gledališki pedagog v kranjskih osnovnih šolah. Ne kaže prezreti niti kvalitetnih lutkovnih predstav, ki so predvsem v zadnjih letih požele številna priznanja: žal največ na tujih odrih. Decembra bodo odrasli igralci uprizorili igrico Gašperček si do,^ gradi, do januarja pa bo prišel na oder še Mali princ v izvedbi najmlajših. Kot smo že omenili, ponuja Prešernovo gledališče v letošnji sezoni dva abonmaja: za odrasle gledalce zajema šest različnih predstav z redom ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek in sobota, zaradi izrednega zanimanja v lanskem letu pa razmišljajo o uvedbi še enega reda. Abonent ima 20 odstotkov popusta na redno ceno vstopnice, dijaki in študentje pa celo 50 odstotkov. Vpisovanje traja do 15. septembra. Mladinski abonma je skrčen program za odrasle. Cena štirih predstav je nadvse ugodna; le 50 dinarjev. Ob tem pa Prešernovo gledališče ponuja že tretje leto tudi brezplačen pogovor z gledališkimi ustvarjalci. Kljub nujnosti gledališke vzgoje mladine, ki v rednih učnih programih šol ni zajeta, pa sta to ugodno priložnost lani izkoristili le dve osnovni šoli (Stane Žagar in Lucijan Seljak). Kadar govorimo o Prešernovem gledališču, ne moremo mimo tedna slovenske drame, ki je poleg visokega ugleda po osmih letih končno le dobil svoj organizacijski status. Pomembna novost je prav tako. da bo odslej teden slovenske drame to res dobesedno in ne teden dovenskih gledališč. Obsegal bo najrazličnejša slovenska dela. od dram do mono-dram in lutkovnih predstav. Teden slovenske drame je prav zato letos razpisal nagrade Slavka (iruma za najboljše slovensko dramsko besedilo, uprizorjeno, tiskano in predloženo komisiji pri Prešernovem gledališču. Rok še ni zamujen; za predložena besedila traja do 1. decembra letos, za uprizorjena in tiskana pa do 1. januarja 1979. Istočasno Teden slovenske drame ustanavlja Grun-Filipičevo priznanje za slovensko dramaturgijo v naših gledališčih. Nagrada se bo podeljevala vsako tretje leto na tednu slovenske drame v K ranju. Za konec omenimo še težave, ki spremljajo delavce in igralce Prešernovega gledališča. Ena največjih je premajhen oder, ki že zdaj ne more sprejeti vsake gostujoče pr» stave, ki bi jo sicer lahko. Če odn treh ali štirih letih ne bo mopr poglobiti oziroma povečati, bo tm gledališča vedno teže privabljč v Kranj, v nevarnosti pa utegne kf tudi teden slovenske drame. Lani je na 172 predstavah rV Šernovega gledališča sodelovalo I igralcev. Od teh jih je 10 do I stalnih, ki nastopajo v vseh %nt bodisi kot glavni ali stranski igraic To je seveda lepo. je pa tac naporno. Dopoldne redno delo, popoldne ali zvečer pa v gledališče i na razna gostovanja. V Prešernovem gledališču se zavzemajo, da b vsaj nekaterim stalnim amaterska igralcem zagotovili drugačen stans O tem bodo morali čim prej spregovoriti v skupščini kulturne skup nosti, če seveda hočemo, da fje dališko delo v Kranju napreduje. H. JeJovčaa Delovna organizacija ŠIPAD—Komerc TOZD Pohištvo Sarajevo Komisija za delovne odnose objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge blagajnika v prodajalni pohištva 811 v K ranju Poleg pogojev predpisanih z Zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo dokončano srednjo šolo ekonomsko-finančne smeri ali šolo za kvalificirane delavce v trgovini z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami v stroki. Osebe, ki so bile kaznovane zaradi kazenskih ali gospodarskih prestopkov ali so v kazenskem postopku, ne pridejo v poštev za sprejem v združeno delo. Rok prijave je 8 dni od objave oglasa. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in o delovni dobi pošljite na naslov: Sipad-ko-merc. OOUR Namještaj, Sarajevo. Omladinsko šetalište 12 z oznako »Komisija za radne odnose«. Nepopolnih prijav ne homo upoštevali. zavarovalna skupnost triglav GORfNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Posredujemo prodajo: 1. osebni avto RENAULT R-4 leto izdelave 1974, s prevoženimi 67.000 kilometri. Zač< cena je 15.000 din. Vozilo je v Voklem 3 a. Ogled je možen v popoldanskem či 2. osebni avto CITROEN DS-21, leto izdelave 1972. s 100.500 prevoženimi km. Začetna cena je 12.300 din. Ogled je možen na dan prodaje v sredo, 13. septembra 1978, od 8. do 12. ure pri ZS Triglav GOS Kranj, Oldham-ska 2. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede. 13. septembra 1978. do 12. ure. ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge: L stenodaktilografiranje (kadrovski sektor) Pogoji: 2-letna administrativna šola. zaželjena je praksa. 2. prodajanje (vlnformativno prodajnem centru) Pogoji: uspešno dokončana poklicna šola za prodajalce tekstilne stroke, zaželjene so delovne izkušnje s področja prodate 3. laboratorijska dela v kemičnem laboratoriju (kontrolni sektor) Pogoji: srednja strokovna izobrazba kemijske ali tekstilno-kemijske smeri, zaželjene so delovne izkušnje 4. opravljanje poslov laboranta v kemičnem laboratoriju I (DE plemenitilnica I) Pogoji: srednja strokovna izobrazba kemijske ah tekstilnogoje, naj daj«) pismene priglasitve v kadrovski sektor v 10 dneh fx> objavi. Od vaterpolista do plavalca svetovne vrednosti Kdo ve kaj se je skrivalo takrat na običajnem mirnem obrazu, ko mu je doživljenjski predsednik mednarodne plavalne zveze Belgijec Rene de Reave obešal okrog vratu a-ebrno odličje. Ni ga presenetilo, da je bil v središču svetovne plavalne javnosti in da je drugi na svetu na 1500 m kravi. Svoje veselje ob osvojitvi in novem državnem rekordu je Borut Petrič pokazal takoj, ko je priplaval na cilj tega velikega berlinskega plavalnega obračuna. Takrat smo videli Širok nasmešek, visoko dvignjeno pest in trikratni silovit udarec roke v vodo. To je bila edina njegova veselost. Tudi nam je bilo prijetno pri srcu. Kaj nenavadna je bila njegova pot. Rodil se je v Športni družini 28. decembra leta 1961. Začel je kot vaterpolist. Na enem izmed njihovih treningov ga je oče nagovoril, naj odplava 200 m kravi. To je bilo leta 1972. Njegov čas je bil 3:30. In prav ta čas si je po nasvetu tedanjega tedajnega predsednika PK Triglav Igorja Slavca in nato še očeta pripeljal med plavalce. In tako se je 2ačela njegova plavalna kariera. Čeprav je na začetku svoje plavalne poti imel v rokah že državne naslove v konkurenci mlajših in sta-n?jSh pionirjev, je s svojimi poznimi keti pri začetku plavalne kariere le nekoliko prepočasi napredoval. Toda fant se ne da in trenira in še trenira. Napreduje. Nihče ne more verjeti,\ tfa je v njem taka moč, in kar je še Posebno razveseljivo, da ima tako Plovnost. Ze leta 1975 pride v mednarodno plavalno druščino. V Ženevi je evropsko mladinsko prvenstvo. Borut tu z novim absolutnim državnim rekordom v njegovi najljubši disciplini 1500 m kravi s 16:50.90 osvoji tretje mesto. Leto kasneje je že na olimpijskih igrah v Montrealu. Tu 2* spet popravi svoj rekord in to kar KRANJ — Če imajo Splitčani morsko sireno Djurdjo B je-dov in svojega delfina maratonca Veljka Rogošiča, nam nihče ne bo zameril, če ugotovimo, da imamo mi laboda. To je drugi na svetu v najdaljši moški disciplini, v plavanju na 1500 m kravi. Borut Petrič. Tiho in mirno in s hitrimi zamahi nog in rok se je končala finalna tekma na tretjem svetovnem prvenstvu v plavanju v Zahodnem Berlinu. Še nikoli nismo videli Boruta plavati s tako lahkoto kot v tem berlinskem finalu. Zanj se je ta dirka s časom in borbo za medaljo končala zares uspešno. Prav gotovo bomo še lahko pisali o skromnem šestnajstinpolletnem Kranjčanu, ki se je v Berlinu boril tako, kot se samo on zna. Še enkrat je dokazal, da na velikih tekmovanjih nikoli ne odpove. Odpove pa se marsičemu drugemu, saj mora vsak dan na treningu, vseh 365 dni v letu, preplavati šestnajst kilometrov. Samoodpovedi v primerjavi z vrstniki, ki se niso zapisali vrhunskemu športu, so pri njem vse in vse večje. Čeprav je Borutova plavalna kariera še kratka, ima vendarle v svoji in Darjanovi sobi veliko medalj in pokalov, ki jih je dobil na državnih prvenstvih, balkanskih prvenstvih, evropskem mladinskem in članskem prvenstvu. K temu mozaiku pa je dodal srebro z berlinskega prvenstva. Družina živi za plavanje Družina Petrič — mama Joži, °če Drago in sin Darjan — živi in dela za plavanje. Joži Petrič je tajnica PK Triglav. Drago Petrič je predsednik PZ Slovenije. Darjan Petrič pa že tako dobro plava, da gre s svojimi Štirinajstimi leti že po stopinjah svojega le dve leti in pol starejšega brata. Vsak po tvoje so se veselili Borutovega izrednega uspeha. Darjan: »Boljšega darila za Woj rojstni dan. praznoval ga je prav na dan, ko si je Borut priplaval uvrstitev v finale, 24. avgusta. nisem mogel nadejati. Moj sta reJši brat je svoje delo odlično opravil. Je drugi na svetu. Se sedaj ne morem prav dobro dojeti tega. Ta Borutov uspeh pa je tudi spodbuda zame. Zdaj šele vidim, da je za take podvige treba resno delati. In tudi sam bom treniral. Moja želja je, da vsaj z Borčijem plavava na mediteranskih igrah ter olimpijskih igrah v Moskvi. Za vse to pa bo treba resno in trdo trenirati.« \ Joti Petrič: »Finalno tekmo na 1500 m kravi sem pred TV ekranom gledala stoje. Izdala me je trema, kako bo sin opravil težko nalogo. Sele v posnetku sem si v miru ogledala še enkrat vso disciplino. Tu je bilo lahko opazovati vse .finese', kako je plaval. Trud. ki ga je vložil v vse to. je bil z drugim mestom poplačan. Želim »i le, da bi Borut v plavanju tako delal vsaj še štiri leta. In če bo še naprej tako zagnan za plavanje, in seveda tudi za Solo. bodo še uspehi. Preseneča me pa vsa ta pozornost, ki se vrti zdaj okoli Boruta. Vse mogoči ljudje mu telefona nio in pišeio. Vse to kaže. da so boje na svetovnem prvenstvu spremljali vsi; ne samo tisti, ki se za plavanje zanimajo.« Drago Petrič — Drago je bil tokrat vodja naše »žepne« plavalne odprave na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Tudi njega je Borut presenetil. »Že sama uvrstitev v finale in rekord na 400 m kravi je bilo presenečenje. Pričakoval sem. da bo plaval nov rekord, toda ne pod 3:57! Sicer je na mitingu v Berlinu letos plaval že .'J:58. To pa je bil do evropskega prvenstva lani še evropski rekord. Na 1500 m kravi sem računal, da bo plaval toliko kot je v pred-tekmovanju. Toda drugo mesto in rezultat, ki ga je nato dosegel v finalu, je presenetil tudi mene. Nisem vedel, da ima toliko moči. Izredno pa me je presenetilo, da je ta rezultat dosegel na drugih 800 metrih. Plaval je več kot odlično in bolje kot je klubski državni rekord v disciplini 4 X 200 metrov kravi. Rekord je 8: Iti. Borut pa je plaval 8:09. To je delo vseh. ki se vrte okoli Borutovega treninga. Sprašujete, kje so meje plavanja. Teh ni, ker se vedno najde boljši in hitrejši. Starostna meja plavalcev se dviguje. Rekel sem Že, da se bo našel večji, močnejši in hitrejši. In če bodo ti znali izkoristiti zavesljaje in tehniko, bodo plavali vedno hitreje. Na SP se je dogajalo, da so favoriti, ki so bili na papirju, odpadali. Starostna meja moških plavalcev se vedno dviguje. Včasih so bili najboljši šestnajst le trnki Ce pogledava, je bil Borut na tem prvenstvu med 257 moškimi šest najeti in najmlajši. In tu so njegove možnosti, da še napreduje« -dh J za sedem in štirideset sekund. Čas 16:03,92 mu zadošča za dvajseto mesto. To leto smo skupaj na evropskem mladinskem prvenstvu v Oslu. Z daljne Norveške se vsi vrnemo zadovoljni. Kako ne! Kranjčan tu z novim državnim rekordom osvoji zlato. Mejo njegovega rekorda na 1500 m kravi spusti na 16:00..35. Mimogrede tu pobere še srebro na 400 m kravi in 200 m delfin. Prvič preplava magično mejo šestnajstih minut na tradicionalnem mednarodnem mitingu Coca cola v Londonu aprila 1977. Čas 15:56.78 je lep obet za člansko evropsko prvenstvo, ki je to leto v avgustu na Švedskem. Iz mesta Joenkeping se Borut vrne z bronasto kolajno in novim državnim rekordom 15:30.74. Je še peti na 400 m in enajsti na 200 m kravi. Na 1500 m kravi ga premagata le reprezent anta SZ Sal-nikov in Parinov. Mozaiku že osvojenih balkanskih mladinskih in članskih prvakov, evropskem bronu lepim mednarodnim zmagam bi številnim naslovom prvaka SFRJ pa Borut na svetovnem Berlinu, na pravkar končanem prvenstvu, doda še največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega moškega plavanja — drugo mesto in srebrno kolajno. Njegov čas je več kot odličen. Ustavi se mu na 15:20.77. Tako svoj rekord popravi za deset sekund. V Berlinu je tudi osmi na 400 m in petnajsti na 200 ni kravi. Z osvojitvijo srebra pa tudi ovrže vse govorice, češ da ni sposoben osvojiti ničesar. Premaga ga le Salnikov z novim evropskim rekordom. Sam pa opravi z drugim z olimpiade i/. Montreala — Američanom Hacket -tom in četrtim. Brazilcem Medrugo. Med ruga v Berlinu tudi v tem finalu odstopi »Borut, kako se počutiš, ko prejemaš medaljo?« »To je prijeten občutek in nagrada za ves trud na treningu in velika spodbuda za bodoče delo«. »I n kako naprej?« »Treba bo najti pravo pot za treninge. Prvo: v Kranju je treba v najkrajšem času začeti z izgradnjo novega pokritega olimpijskega bazena. Pred nami je leto mediteranskih iger. leta 1980 olimpijada v Moskvi, leta 1981 evropsko člansko prvenstvo v Splitu in leto pozneje v Santa (Mari svetovno prvenstvo. Če hočemo res množično nekaj napredovati, moramo trenirati in trenirati«. Naj na koncu zapišemo še to. Borut se iskreno zahvaljuje svojemu trenerju Stjepanu Jelačiču, Branetu Milovanoviču za trenige pred odhodom v Berlin. Barbari Juvan za vso pomoč na prvenstvu, kranjski TKS za pravočasno ogrevano vodo v letnem bazenu, svojemu klubu in vsem. ki so mu omogočili priprave. D. H umer Fcto: F. Perdan Ugibanja ob Camp Davidu V Camp Davidu so se sestali Carter, Begin in Sadat, kar je osrednji zunanjepolitični dogodek teh dni — Predsedstvo SFRJ ocenilo beograjsko konferenco — Josip Vrhovec v Švici — Stopnjevano nasilje v Nikaragvi — Novi spopadi v Bejrutu — Skrivnostni sestanek Smitha in Nkoma — Japonska in Kitajska sodelujeta Camp David — V sredo, (i. septembra. se je v ameriškem letovišču Camp David začel trojni sestanek na vrhu na pobudo ameriškega predsednika Carterja. Za pogajalsko mizo. ki je bila le redkokdaj na tako majavih nogah, so sedli ameriški predsednik Carter, egiptovski predsednik Anvar el Sadat in izraelski premier Begin. Pota za odpravo krize na Bližnjem vzhodu, ki se vleče že od leta 1967 dalje, ko je Izrael zasedel arabska ozemlja, so osrednja tema pogovorov v Camp Davidu. Različne komentarje je slišati ob trojnem srečanju. Iz vseh veje negotovost in dvomi v uspeh srečanja zaradi položaja, ki se na Bližnjem Vzhodu kljub dosedanjim intenzivnim prizadevanjem ni zbistril. V Ameriki in tudi drugje slišimo mnenja, da je Carter s pobudo za trojni sestanek veliko tvegal. V primeru uspelega srečanja bo utrdil svoj ugled tako doma kot na tujem, predvsem pa na Bližnjem Vzhodu. V primeru neuspeha pa bi bilo trojno srečanje Carterjev polom in zelo slaba usluga pred predsedniškimi volitvami, ki se hitro bližajo. Znana so ameriška stališča, da je treba skleniti sporazume (kompromisne) med Izraelom in arabskimi državami, v skrajni sili. če drugače ne bi šlo, pa prisiliti Izrael k umiku z zasedenih ozemelj, na njihovo mesto pa bi stopile ameriške vojaške sile. Vendar Carter poudarja. da je to skrajna možnost in od vseh najbolj tvegana. Vprašanje pa je tudi. v kolikšni meri bo uspelo Združenim državam omehčati Izrael in ga pripeljati do prožnejših stališč. Sovjetska zveza ni brezbrižna oh Camp Davidu. Predvsem v Moskvi poudarjajo, da je srečanje v Camp Davidu brez pomena, saj so za razreševanje bližnjevzhodne krize »pristojna« edinole ženevska pogajanja o razreševanju krize na Bližnjem Vzhodu M<*Jxva tudi meni. da skušajo Združene države s to potezo učvrstiti vpliv na Bližnjem Vzhodu in celo namestiti svoje sile na strateško pomembnem področju. Srečanje pa obsojajo tudi arabske države, ki nasprotujejo Sadatovi bližnjevzhodni politiki. Camp David je tudi v središču dogajanj v Organizaciji Združenih narodov. Diplomati predvsem opozarjajo, da se utegnejo pogajalci v Camp Davidu popolnoma izogniti palestinskemu vprašanju, ki pa je eno ključnih v celoviti krizi na Bližnjem Vzhodu. V Jugoslaviji pa sta bila ta teden v središču dva dogodka. |x>-membna za jugoslovansko zunanjo politiko. Predsedstvo SFRJ je skupaj z najvišjimi predstavniki federacije ocenili* beograjsko konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Menilo je. da je bil to eden najpomembnejših letošnjih svetovnih dogodkov, ki je obenem veliko prispeval k ugledu Jugoslavije, še posebno |xi njenega predsednika Tita. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vmovec pa je obiskal Švico na povabilo švicarskega zunanjega ministra Auberta. Obisk'ni tako nepomemben. Znano je namreč, da imata nevtralna Švica, ki za zdaj še ni članica Organizacije združenih narodov, in Jugoslavije veliko skupnih in sorodnih stališč". To se je izkazalo na srečanjih o evropski varnosti in sodelovanju, prav tako pa tudi na sestankih neuvrščenih, kjer se Švica redno pojavlja kot gost. Obe državi čaka zato veliko dela pri pripravi naslednjih srečanj predstavnikov evropskih držav. Možnosti pa se ponujajo tudi pri utrjevanju sodelovanja med državama. Čeprav je srečanje v Camp Davidu zasenčilo vsa ostala zunanjepolitična dogajanja, pa vseeno kaže omeniti stopnjujoč teror Somozinega diktatorskega režima v Nikaragvi. Po sodbi režima je vedno več »neposlušnosti«, vojska in policija pa sta tudi začeli vdirati v uredništva radijskih postaj in časnikov. Tuje agencije prav tako sporočajo, da so se v Bejrutu vneli novi spopadi med sirskimi enotami v sestavi arabskih mirovnih sil in med pripadniki desničarske libanonske |x>licije. Pokalo je menda celo v bližini predseniške palače. Obilo ugibanj pa povzroča tudi vest; da sta se tajno sestala voditelj rodezijskega rasističnega režima lan Smi t h in voditelj patriotične fronte, ki se bori zoper rasistični režim. Joshue Nkomo. Srečanje je povzročilo v Afriki precejšnje razburjenje, menijo pa. da je treba razplet pričakovati v prihodnjih dneh Nkomo in Sinit h sta se menda dogovorila, naj bi bil Nkomo vodja nove črnske večinske vlade v Rodeziji, kar pa tudi še ni povsem preverjeno. Položaj v Iranu se umirja, čeprav prelivanja krvi še ni konec. Pozornost vzbujajo tudi vesti o zbliževanju med Japonsko. Kitajsko in Demokratično ljudsko republiko Korejo. Dogodki na Daljnjem Vzhodu niso nepomembni. Opazovalci sodijo, da je zbliževanje z Japonsko tudi eden ixl znakov odpiranja tradicionalne zaprte Kitajske. Njen voditelj Huan Kuo-teng se je vrnil z doslej najdaljšega potovanja kitajskega voditelja v tujini (bil je tudi pri nas), v Tokio pa utegne odpotovati kitajski podpredsednik vlade, kjer bodo podpisali sporazum c» sodelovati ju me*d Kita i^ko in Japonsko. •I. Košnjek TE DNI PO SVETU DEMONSTRACIJ K V CVRTJU Približno SB.000 ljudi fe v ponedeljek mirno demonstriralo i><> teheranskih nli-(jth. Zahtevati so islamsko vlado, strožje izvajanje islamskih zakonov in vz.kliknvali glesla proti šahu Rezi Pahlaviju. Poleg tega so zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov in vrnitev verskega poglavarja K omejnija. ki je V pregnanstvu v Iranu Vojake, ki so hili pripravljeni na posredovanje, so demonstranti zasuli s cvetjem NAGRADE ZA POMEMBNA ODKRITJA Ameriška avtomobilska družina General Motors bo ustanovila sklad za boj proti raku. piše list »Newsweek«. Sredstva sklada ocenjujejo na okoli 2 milijona dolarjev. Od marca 1979 bodo i/ tega sklada podeljevali vsako leto nagrado po 100.000 dolarjev za najpo-membnjša odkritja v boju proti raku. GIGANTSKO STARO SIDRO Izraelski arheologi so našli gigantsko starorimsko sidro, dolgo pet metrov, težko pa poldrugo tono. Sidro je staro 2000 let. grajeno pa je iz lesa in svinca Našli so g;i na plaži not rini južno od Haife. Doslej je mano samo Se eno tako veliko sidro iz davnih dni. ODKRILI USTAŠKO TABORIŠČE Na jugu Novega Južnega Walesa v Avstraliji so odkrili ustaško taborišče za vzgojo teroristov in aretirali 19 teroristov. Ob tej priliki je dlan avstralske vlade lan Sinclair, ki nado-mesca odsotnega zunanjega ministra Andrewa Peacocka. dejal, da bodo podobno racijo izvedli tudi ob morebitnem odkritju Se kakšnega podobnega taborišča. Poudaril je, da po mnenju avstralske vlade v tej državi ne bi smele potekati priprave na teroristične operacije v A vstraliji ali zunaj nje. ŽIVALI IZUMIRAJO Na razstavi v Dresdenci so dali vedeti, da vsako leto izumre po ena vrsta vretenčarjev. Razstavljenih je nekaj vrst kitov, ki bodo kmalu izumrli, in 13 od 27 vrst krokodilov, ki so na meji izumiranja. Razlogi za to so različni. Predvsem gre za napačno a!i premajhno uporabo insektici-clov. za neustrezne kmetijske metode v tropskih državah, za svohoden lov, vsekakor pa tudi za željo po dobičku in za nredsodKg. LETALO STRMOGLAVILO Nedaleč od ViktOrijinih slapov je strmoglavilo južnorodezijsko letalo »viscount«. V letalu, s katerim so izgubili stik, ko je bilo na meji med Južno Rodezijo in Zambijo, so bili 4 člani posadke in 52 potnikov. Reševalne ekipe so našle osem potnikov, ki so preživeli padec. Njihovo stanje je po izjavah zdravnikov docela zadovolji- 15.000 ŽRTEV POPLAV Okoli 15.000 ljudi je po nepotrjenih poročilih izgubilo življenje v eni najhujših poplav, ki je zajela okrožje Midnapur v Zahodni Bengaliji. Po vesteh iz Kalkute so mdnje dni videli na stotine trupel. Uradno pa so iz. okrožja potrdili, da je porušenih (Jcoli dvajset vasi. mnogo naselij pa je odtrgano od sveta. Približno pol milijona ljudi je lirez strehe. TURISTIČNI BOOM V ITALIJI Kljub slabim izgledom pred začetkom turistične sezone si Italijani zdaj manejo roke. V državni blagajni so turisti namreč pustili okoli pet tisoč milijard lir devizne bere. Devizne rezerve so tako narasle, da se je Italija odločila predčasno vrniti kratkoročni dolgRGS v visini tisoč milijard lir. Ženitvene svetovalnice, kot je ljubljanska »Živa«, so za nekatere zadnji up za beg iz samotnosti; kajti, če le sediš doma in ... Čakaš srečo, pričakaš osamljenost Samota? Nekateri je pač ne poznajo, medtem ko drugim vošči že dobro jutro in jih ne zapušča niti, ko gredo v množici po vsakdanjih opravkih, sedi kot sopotnik v avtomobilu ter vstopa v stanovanje ne glede na zaklenjena vrata. Ni ga med nami, ki je morda že občutil samoto: najbrž je dobro dela, odpočili smo se in se hato vrnili v okolje med ljudi, ki jih poznamo, ki nas poznajo, ki jih. imamo radi in ki nas imajo radi — skratka z njimi živimo. Zgodi pa se, da iz različnih vzrokov samota traja in traja in kljub temu, da smo se je naveličali, še več, teži nas, ostaja in ostaja. Vitinči se med vrsticami knjige, ki jo beremo, z nami gleda televizijo ali strmi skozi okno, seda z nami za mizo. Kako preprosto je kje zunaj na polju s kmetom načeti pogovor o vremenu, o toči, ki je potolkla sadje; še se je sicer daleč od mest ohranila lepa kranjska navada, da se ob srečanju vošči dober dan tudi tujcem, slučajnim popotnikom, pa še vas morda kdo vpraša, kam vas nese pot. Pa si zamislite, da vas na mestnih ulicah kdo, ki ga ne poznate, pozdravi in spregovori o vremenu! Osuplost vam bo vzela dar govora in od .šli boste naprej z občutkom, da ta pozdrav ni bil čisto brez slabega namena. Prisesti k nekomu v lokalu in načeti neprisiljen pogovor, ne da bi se to ljudem zdelo čudno, je za vse nad 15 let kaj težavna naloga. Za Gorenjce morda še malce bolj. Smo res bolj zaprti vase, težko komuniciramo, se težko sprostimo? PRIJAZEN SPREJEM - Tople in prijetne, barve »prejemnice v ženitni 'svetovalnici odienejo pomisleke in nelagoden občutek tudi takim, ki so morda s tresočo roko potrkali na vrata »Žive«: socialna delavka, ki posluša želje obiskovalca, pa razprši še zadnje dvome o tem, ali je bila pot v svetovalnico koristna ali ne. — Foto: F. Perdan Odgovora pa za spremembo nismo iskali z anketo, pač pa smo o tem poprašali direktorico »Žive« — že-nitne svetovalnice, Nušo Ogrin-Ka-tarino. Če kje, potem bi tu morali poznati vsaj del odgovora, če smo res vse bolj samotni: iz ženitnih oglasov nekaterih časopisov bi sicer lahko sklepali, da smo, toda oglase navadno pišejo »nežno čuteči, čedne zunanjosti in preskrbljeni« — pisan, lesketajoč ovoj čez resne in manj resne želje. »Da, res morda Gorenjcem malo zastaja korak pri navezavi stikov se posebno z drugim spolom*« se nasmeje Ogrinova, toda resno doda, da sodobni čas prav za vse skopo odmerja priložnosti, kjer bi lahko našli prijatelja, tovariša, življenjeskega sopotnika. Ko odrastemo šoli, diskoklubom, se naenkrat zožijo možnosti sproščenega navezovanja stikov: večere preživljamo pred televizorjem, konec tedna pa v svojem vikendu. Sodoben hiter utrip življenja je udušil družabnost ljudi, ki se obda- jajo s predmeti sodobnega standarda, nalagajo jih v visok zid pred drugimi ljudmi. Kako potem najti nekoga, ki je pripravljen deliti dobro in manj dobro, vse kar prinaša življenje? »Naša svetovalnica je sicer edina te vrste pri nas, ima pa de podružnice v Beogradu in Zagrebu. To je sicer malo v primerjavi z drugimi deželami, saj je na primer samo v Parizu 120 podobnih ustanov, pa še poganjajo kot gobe po dežju. Samota je huda reč, verjemite in zakaj si ne bi pomagali, če lahko. Samo malo spodbude je treba in to mi tudi dajemo: nasvet, spodbuda, izbira pa seveda ni na ta. Prav spodbud se manjka ljudem: na nada vrata je v 10 letih potrkalo okoli 17.000 ljudi, trenutno pa je v naših kartotekah okoli 5000 oseb.« Na kartonih s slikami so tudi podatki: od zdravja, do dejavnosti v prostem času, navadah in premoženju. Če »Živa« ponudi sopotnika, ne ponudi »mačka v žaklju«. Seveda ne pokažejo kartona vsakemu obiskovalcu, ki bi si to zaželel, to sploh ne bi bilo po pravilih o tajnosti, jamčijo pa za vse podatke o osebah in z nemajhnim ponosom radi povedo, da v vseh letih glede tega ni bilo težav. »Živa« ima pravico stranko tožiti, če le-ta da o sebi lažne podatke: če na primer poročeni hočejo preko svetovalnice le družbo za zabavo. »Svetujemo jim, naj si to poiščejo drugje, ne z našo pomočjo. Pri tem ne poznamo izjem in to nase stranke dobro vedo in nam zaupajo. Tudi ni edini namen stikov, ki jih posredujemo, poroka, to pač prepustimo paru: delamo pa seveda tako, da bi bilo za morebitno poroko kar najmanj ovir. Vsak, ki nas obišče ali nam piše, še ni nujno v kartoteki. Veste, nešteto pisem dobivamo, vsakogar povabimo še na pogovor, saj se držimo tega, da ljudje za nas niso le kartoni s podatki. Če pa jih poznamo, potem veliko lažje izbiramo med njimi in predlagamo. Osnova našega dela so osebni stiki z ljudmi. Poslušamo njihove želje in jim skušamo ustreči. Vsakomur lahko pomagamo pri osmih stikih, če niso uspešni, pa nadaljujemo. Nikjer ni rečeno, da mora biti že prvi ali prva, kjer pomagamo pri poznanstvu, ,ta prava' ali ,ta pravi'. Zelo radi pa bi opogumili vse, posebno dekleta, ki nam pišejo, da bi se tudi osebno oglasili. Za pogovor pri nas pa dekletom največkrat upade pogum. Vendar pa na pogovoru vztrajamo, saj le slika in tudi podatki na papirju ne povedo vsega. Fantje so res bolj odločni, toda kje so neveste zanje?« Splošno znan je slovenski problem, da zmanjkuje, ali je že sploh zmanjkalo nevest za kmečke fante, predvsem tiste na višjih kmetijah, sicer bolj odmaknjenih, a običajno nič manj mehaniziranih in sodobno opremljenih kot so dolinske. Samo na Bloški planoti je okoli 100 fantov, ki bi se radi poročili, deklet pa od nikoder. Tudi na gorenjskih kmetijah, tistih boli odmaknjenih, se fant- KARTOTEKA ZELJA - Od štiri do pet tisoč kartotečnih listov s podatki ter edino željo — najti prijatelja, sopotnika, je vedno v tejle kartoteki. Predlog pa ni prepuščen neosebni strojni izbiri, pač pa ga skrbno pretehtajo sodelavke svetovalnice. — Foto: F. Perdan je zrelih let, naveličani čakanja na nevesto za kmetijo, selijo v tovarne, hišo pa oddajajo kot vikend. No, tega problema ne bomo mogli zmanjšati niti odpraviti, če takoj dobimo še pet ženitnih svetovalnic. »Saj so morda tudi dekleta, ki bi želele dom na kmetiji, ko pa sede doma in ne vemo zanje,« se smeje Ogrinova; »vemo na primer, da je tudi veliko vdov, starih okoli 50 let, ki nočejo biti same, do nas pa le ne napravijo koraka. Verjeli ali ne, toda večina oseb, za katere iščemo partnerja, je stara od 28 do 40 let. To so ljudje, ki nimajo priložnosti, časa ali volje, da bi si ob delu, ki nas zahteva cele, poiskali in si zagotovili še osebno srečo: če pa človek ni osebno zadovoljen, potem kljub visokemu standardu, ki ga mogoče ima, na delovnem mestu ne more delati tako in toliko kot družba zahteva.« Ne teži pa le samota sodobnega človeka, pač pa cela vrsta stisk in težav, iz katerih se le redko zna sam izkopati. »Živa« ima zato že nekaj časa tudi vrsto zunanjih sodelavcev psihologa, pravnika, najbolj iskan pa je verjetno dr. Košiček. Sicer pa imajo sodelavke v ženitni svetovalnici, posebno še socialna delavka, vedno čas prisluhniti vsakomur, ki želi vsaj malo svojih rev in težav zaupati drugim ušesom. »To pa danes potrebujemo pravzaprav vsi,« pravi Ogrinova; »ko se človek malo .izkašlja', mu je takoj laže pri srcu, kajne.« L. M. I Vse uporabnike cest obveščamo, da ho zaradi obnove mostu čez Kokro pri »Evropi« v Kranju, stari del mesta vključno z Maistrovim trgom in mostom čez Kokro zaprt za vsa motorna vozila od 12. 9. do 15. 12. 1978. Vstop v mesto bo dovoljen le za dostavo in za lastnike motornih vozil s stalnim bivališčem v centru mesta, ki lahko dvignejo posebne dovolilnice za vstop v mesto na Oddelku za notranje zadeve SO Kranj. Samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj VIZ TOZD Vzgojno varstvena organizacija Jesenice, Jesenice, Tavčarjeva 3 a objavlja naslednja prosta dela in naloge: 2 vzgojiteljic za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: srednja vzgojiteljska šola varuhinjo za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoj: dokončana osemletka, starost 17 let, veselje do dela z otroci. Rok za prijave je 15 dni po objavi prostih del in nalog. Splošni sektor Tovarne obutve razglaša za obrat dela in naloge Tržič družbene prehrane prosta kuharja Pogoji za sprejem: KV kuhar, opravljen izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, poskusno delo 1 mesec Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanja pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve Peko Tržič v i; dneh po objavi. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. KV mlekarja Pogoji: mlekarska šola, zaželjena je praksa 2. fakturist Pogoji: srednja izobrazba komercialne, ekonomske ali admrr strativne smeri in 1 leto prakse ali nepopolna srednji šola in 3 leta prakse na podobnih opravilih. Prošnje z dokazili o strokovnosti naj kandidati za zaporih tev osebno ali po pošti dostavijo v 15 dneh v sekretari«: zadruge. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. RAZPIS oktobrskega medšolskega tekmovanja za nate še likovno in literarno delo UDELEŽBA Tekmovanja se lahko udeležijo razredne sk. sti, krožki, sekcije in pionirske hranilnice, ki de-jejo v okviru osnovnih šol TEMA Temo si udeleženci izberejo sami Svobodna tudi izbira tehnike pri likovnih delih (slika grafrfc plastika) in izrazitost pri literarnih prispevkih «sv basen, pesem) FORMAT Pri likovnih delih naj format ne presega vehkc> 100 X 70, literarna dela pa naj učenci napiSK lastnoročno na črtastih listih formata A4. PODPIS Vsaka šola lahko pošlje največ 10 likovnih del * največ 2 literarna prispevka. Vsako delo mora imeti naslednje podatke. 1 ime in priimek avtorja, leto rojstva, razred 2 ime, kraj in naslov šole 3. ime in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentol 4 razredna skupnost, krožek, sekcija. piomrs*-: hranilnica, v okviru katerega je bila naktf opravljena ROK IN NASLOV Strokovna žirija bo ocenila vsa dela. ki bode ff spela do 10 oktobra 1978 na naslov: Ljubljani banka - Temeljna banka Gorenjske 64i>> Kranj, Prešernova 6. z oznako »medšolsko tek-vanje« NAGRADE Podeljene bodo po 3 w-k?^"e ^\ de po 1000 din za likovna in literarna dela Nagrado prejme razredna skupnost, krožek «j * cija ali pionirska hranilnica, za katero je avtor*! moval Avtorj. nagrajenih del bodo prejel, le simboM* darila Vse prispele prispevke bomo hranil, v benfrne" arhivu in jih ne bomo vračali Očak dočakal kmečke žene V nedeljo je bilo na Blegošu srečanje žena zadružnic pri škofjeloški kmetijski zadrugi Poljanci pravijo, če ima Blegoš, očak poljansko-selških hribov, kapo, je treba vzeti dežnik s »boj. V nedeljo dopoldne pa so se megle, ki »o zjutraj krasile mogočno Blego-ievo plešo in se vlačile po globelih in bregovih, dvignile in toplo poletno sonce je pozdravilo udeleženke srečanja žena zadružnic, članic aktiva žena pri škofjeloški zadrugi, ki so si za letošnji shod izbrale prav Blegoš. Več sto se jih je zbralo na vrhu; kmečke žene iz okolice Škofje Loke, iz Selške in Poljanske doline, z Godešiča in Virmaš pa iz Martin j vrha, Davče, Žetine in Javorij — vasi, ki ležijo na pobočju gore. Mnoge med njimi so se prvič povzpele nanj. čeprav so doma tako blizu, da bi lahko vrh skoraj »z roko dosegle.« Najprej je zbrane žene in njihove svojce pozdravila predsednica aktiva Žena zadružnic Poljane Malka Stanonik-Brdarjeva iz Vinharij. Poljanski aktiv je bil' namreč pobudnik in gostitelj srečanja Blegošu. Kot je povedala, so se za Blegoš odločili zato, ker se ga vidi iz Poljanske in Selške strani pa vendar ga veliko kmečkih žena še zelo malo pozna. Za njo je povzel besedo direktor kmetijske zadruge Skofja Loka Vinko Kržišnik, ki je spregovoril o delu in vlogi kmečke žene in položaju proizvajalke — kmetice. Čeprav se je v zadnjem času tudi v naši zakonodaji marsikaj spremenilo v prid kmetom — imajo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, koope-' racijske pogodbe jih zbližujejo s položajem vseh delavcev v združenem delu pa ostaja na slabšem kmečka žena. Predvsem zato, ker nima porodniškega in bolniškega do-dopusta. pomoč pa težko dobi. Se posebej je naglasil pomen aktivov Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Na pot se bomo odpravili v soboto. 2.3. septembra, ob 7. uri izpred hotela CREINA v Kranju. Z GORENJSKEGA V HRVAŠKO ISTRO Za spremembo bomo to pot prestopili republiško mejo med Slovenijo in sosednjo HrvaŠko. Potnih listov seveda ne bo treba. Le zvrhan koš dobre volje. To pa res ne bo težko, saj nas bo vso pot in ves dan gostila MURKA iz Lesc (z nami bosta tudi Murkini predstavnici. Pepca in Tončka, veseli in prijazni dekleti). Končni cilj naše poti bo Murk in počitniški dom v Umagu. Tam na.s bo čakalo kosilo, kozarček pogovora in (zaslužen!) odih pred potjo domov na Gorenjsko. Od Kranja do Črnega kala nad Koprom se ne bomo ustavljali. Tako dobljen čas bomo porabili za ogled starinskega Socerba. gradu nad Trstom in slovite poslikane gotske cerkvice v Hrasto vi jah. Tu bo krajši počitek in malica. Iz Hrastovelj bomo krenili na Buzet, trdnjavsko mestece že v hrvaški Istri. Sledili bodo kraji: Istrske toplice. Motovun. Grožnjan. Buje in Umag. Vračali se bomo prek Portoroža'. Pilotna. Izole in K opra. Pohitri avtomobilski cesti bomo po tovali v popoldanskih urah. Se pred mrakom bomo spet v Kranju. C. Z. NAROČNIKI ŽKEBAJO NAROČNIKE Kapele Jože, C. 1. maja HI, Kranj Petek Edo, Podbrezje 9, Duplje Sesek Dragica, Gorice 18, Golnik Murn Mirko, Gorenja vas 120 Vurnik Frančiška, Pšata 5, Cerklje Sorman Janko, Lahovče 39, Cerklje Mencinger Franci, Vodnikova 30, Boh. Bistrica Hrovat Silva, Begunje 15/a nOkoren Janez. Sp. Besnita IflO Aetan Anton, Grajska 12. Bled Uharic Martin. Kajuhova 17, Ana Kri ž nar z Godešiča Je predsednica aktiva žena zadružnic pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka — Foto: F. Perdan žena zadružnic, ki so med najbolj aktivnimi oblikami povezovanja in dela občanov. Zatem je na vrhu gore zadonela slovenska pesem, sprva malo neodločno, potem pa vse glasneje in iz vse več grl. Popoldne pa se je slavje nadaljevalo pri planinski koči na Blegošu, ki leži nekoliko pod vrhom. Ob tem, ko se je razlegalo petje, smeh in veselje, smo s skupino žena posedle pod stoletne smreke. Moje sogovornice so bile sekretarka kmetijske zadruge Skofja Loka Mira Primožič, predsednica aktiva žena zadružnic pri zadrugi Ana Križnar z Godešiča. Tilka Vodnik - Andrejon-ka z Žetine, Malka Stanonik-Br-darca iz Vinharij, Pavla Galičič-Pre-šečnikova iz Hotovelj, Frančiška Peternelj-Remcova mama iz Delnic in inž. Milena Kulovec iz Zivi-norejsko-veterinarskega zavoda v Kranju — pospeševalka za delo s kmečkimi ženami. »Na območju zadruge deluje 14 aktivov kmečkih žena,« je povedala predsednica centralnega odbora Ana Križnar. »Združujejo več kot 1700 zadružnic. Aktivi so sedaj zaživeli po vseh proizvodnih okoliših, še na Tre- biji, kjer je bilo vse do sedaj mrtvilo.« Potem so pripovedovale, da aktivi vsako leto pripravijo več predavanj in tečajev iz zdravstva, gospodarstva in gospodinjstva. Naj omenimo le nekatere: prva pomoč pri živini, vzreja mlade živine, ureditev kmečkega doma, prva pomoč, vzgoja otrok, otroške bolezni itd. Povsod so predavanja izredno dobro obiskana, saj so povedale, da celo tista kmečka žena, ki se še drži »bolj zase« na predavanje zagotovo pride. Ob koncu izobraževalnega programa pripravijo ekskurzijo, kjer si ponavadi ogledajo industrijski obrat, da se kmečka žena seznani tudi z delom v tovarni, potem razstavo, usmerjeno kmetijo, kmetijsko šolo in podobno. Ce se le da, obiščejo toplice, večina aktivov pa je že pripravila tudi izlet na morje. Ni namreč malo kmečkih žena, ki so se šele na izletu, ki ga je organiziral aktiv, prvič okopale v slani vodi. »Predvsem je cilj aktivov žena zadružnic,« je dejala sekretarka Kmetijske zadruge Mira Primožič, »da pomaga kmečki ženi pri izobraževanju in jo včasih potegne iz njenega vsakdanjega dela, da se na srečanjih ali izletih tudi razvedri.« L. Bogataj Pohod po Karavankah Jesenice — V soboto. 9. septembra, bo komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Jesenice pripravila drugi množični pohod po Karavankah. Udeležili se ga bodo člani sindikalnih organizacij in mladinci jeseniških delovnih kolektivov. Pohod bo potekal v vseh smereh, odhod vseh udeležencev pa bo v soboto zjutraj ob 7. uri iz Planine pod Golico. Vsi udeleženci pohoda bodo prejeli spominsko značko in bon za prehrano. Za nemoten pohod bodo skrbeli gorski vodniki, organizirali pa bodo tudi gorsko reševalno službo in prvo pomoč. Pri nekdanji graničarski karavli nad vasjo Dovje bo UivariŠko srečanje s športnimi tekmovanji. Za dobro razpoloženje bo poskrbela godba na pihala DPI) Svoboda Hrušica. J. Rabič Mladinska knjiga TOZD Trgovina o.sub.o. Ljubljana, Titova 3 objavlja prosta dela in naloge prodajalca (2 delavca) v poslovalnici Mladinska knjiga Kranj. Maistrov trg 1 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja šola — poklicna šola papirne stroke — nekaj let prakse — pozitiven odnos do dela in družbene lastnine — poskusno delo traja tri mesece Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili na naslov Mladinska knjiga, TOZD Trgovina Kranj. Maistrov trg 1. Rok prijave je v 15 dneh po objavi v časopisu. K ranj Zvezni tekstilni center Kranj Cesta Staneta Žagarja 31 oglaša naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. računovodje 2. tajnice za nedoločen čas Pogoji: Pod 1.: višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri; 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu* pasivno znanje srbohrvaškega jezika; zaželeno je znanje tipkanja pod 2.: srednješolska izobrazba ustrezne smeri; najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali jx>dohnem delokrogu; znanje daktilografije in srbohrvaškega jezika: zaželeno je znanje stenografije. Poskusna doba za oba delokroga je 3 mesece. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh na gornji naslov: Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za ponudbe. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (85. zapis) V prejšnjem zapisu sem pričel Dajati o bohinjskem modrijanu, pisatelju dr. Janezu Mencingerju. To snov — pripoved o pisatelju, ki si je nadel tudi ime Sivor (pač zaradi sive brade in že zgodaj posrebrenih las), pred nekatera svoja dela pa zapisal kar Nejaz Nemcigren (igre s premestitvijo črk) — bom skušal dodobra razplesti. Dosti raje, kot bosti se z oporečniki, ki ne znajo ali nočejo znati brati mojih jasnih stavkov. Pa najsi bodo to anonimne »občanke iz Bohinjske Bistrice« ali pa prijatelji, ki se podpišejo. ODGOVOR NA »ODMEV« Vztrajam pri svoji izjavi (83. zapis), da Bohinj ni poznal belogardistične kuge in da je to kraj, ki ni poznal narodnega izdajstva, vsaj ne tako hudega, kot drugje. V Bohinju ni bilo nikoli belogardistične postojanke. Torej nobene oborožene izdajalske formacije. Bila pa so individualna izdajstva, tega nisem zanikal. Vem pa. da pri marsikaterem takem izdajstvu ni vedno šlo za politični motiv, bila so pač tudi izdajstva »na svojo roko«, s tem mislim na razreševanje sosedskih, družinskih, posestnih in celo ljubezenskih sporov. Vsa ta izdajstva so bila prej odraz podlosti značajev, zločinske mentalitete posameznikov, ki so pač po svoje izkoriščali vojni čas. Pravo narodno izdajstvo pa je slejkoprej temeljilo na svetovnonazorskem nasprotovanju, sovraštvu, napačni Vzgoji in ne nazadnje tudi na razrednem strahu, da bi do tedaj vladajoči izgubili svojo oblast. Glede stavka, da Bohinj vsaj tako hudega izdajstva ni doživljal, kakršnega so žal morali doživeti nekateri drugi slovenski kraji, pa tole: v mislih sem imel več vasi vzhodno od Kranja, dolenjsko Suho Krajino, kraje v hribih nad Vrhniko in drugje. Da je bilo Bohinju s strahotami bratomornega boja razmeroma (torej: ne povsem!) prizanešeno. priča med drugim tudi varen poldrugolet-ni obstoj partizanske bolnišnice »Ambulanta E preko 4 G« na Pod-jelju nad Staro Fužino v Bohinju. Ambulanta od svoje ustanovitve 15. decembra 1943 (po okupatorjevem masakru partizanskih borcev na Pokljuki) do osvoboditve v začetku maja 1945 ni bila izdana nikoli, četudi je mnogo Bohinjcev prav dobro vedelo zanjo. Tudi zato sem rekel, da Bohinj ni poznal kakega množičnega izdajal-stva — posameznih lopovov pa je bilo povsod dosti, celo v vrstah do-včerajšnjih somišljenikov in sobor-cev. Tudi v zaporih so se našli slabiči, ki so se želeli rešiti z izdajstvom tovarišev. Seveda vem še za nekatere stvari, ki jih najbrž (ali pa jih?) tudi tov. Jan ne pozna: skrajno ponižujoč in hlapčevski sprejem šesterih klavrnih laških vojačkov kot prvih zastopnikov »zmagujoče« Italije v Bohinju. Zajčevsko hraber sprejem je vodil kaplan Burja. — Potem je tu še inž. Jože Sodja (sicer moj sošolec na ljubljanski realki) s svojo ničkaj lepo vlogo pri belogardističnem tisku v Ljubljani. — Toda o teh in še o nekaterih mračnih stvareh nisem pisal; upira se mi pisanje, ki bi blatilo lepoto Bohinja. Kajti res je, da v tej deželici sodelovanje z okupatorjem ni bilo tako razširjeno, kot žal drugje po naši domovini. Le to sem hotel reči, ničesar pa zmanjševati ali celo zagovarjati. Pisec Kratkega odmeva tudi meni, da je »slišanje« premalo za pisanje o dogodkih v NOB. — Moji zapisi so popotnikove impresije (bežni vtisi), zato pišem le o tem, kar sam dišim, sam vidim in — če hočete tudi — sam otipi jem. To so torej popotni pomenki — ne pa kaki dokumentarni zapisi. Dosti pišem — najbrž že kar preveč — od 1. 1964 si objave mojih zapisov v Glasu nedno slede. Trenutno obiskujem dve diametralno nasprotni gorenjski deželici — ob petkih Bohinj, ob torkih Moravsko dolino in kraje tam okrog. No. pri tolikem pisanju (kot le vnanji Glasov sodelavec) se smem pač kdaj pa kdaj tudi spotakniti. MENCINGER - ČLOVEK Komaj, komaj sem pretolkel skozi vsa ta pojasnjevanja (ne kaka opravičevanja!), da bi se vrnil k meni tako ljubi temi. k pisanju o pisatelju — pesniku Bohinja, k doktorju Janezu Mencingerju, rojaku z Broda pod Rudnico. Kot človek je bil Mencinger lep, visok in impozanten možak. Vse svoje zrelo življenje je nosil mogočno, široko in gosto brado. Ze zgodaj je osivel; zato tudi psevdonim Sivor ni bil izbran kar tako. Mencinger je bil svetovljansko razgledan in izobražen. Njegova posebna lastnost je bila blaga šegavost in iskriva duhovitost. Prijeten družabnik, hkrati pa dostojanstven in spoštovanja vreden mož. Kot odvetnik je slovel po pravičnosti in preudarnosti. Svojim klien-tom je bil svetovalec, ne oderuh. Veljal je za dobrega, zvestega prijatelja. Na Dunaju, še za časa študija, je prijateljeval s Simonom Jenkom, z Erjavcem, Tuškom, Mandel-com in Stritarjem. Kjerkoli je Mencinger pozneje bival (Kranj, Krško), povsod je postal središče družabnega življenja. Znal je družbo prijetno in nevsiljivo zabavati, zabeliti govor z zdravimi dovti-pi in vplesti primerno satirično pripombo. Mencingerjeva rojstna hiša — Brod št. 23 Zvezdi kulturnih organizacij Jesenice in Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice objavljata na podlagi sklepa Skupščine Kulturne skupnosti Jesenice prosta dela in naloge režiserja s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: AGRFT - smer režija, moralnopolitična neoporečnost Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov. Amatersko gledališče Tone Oufar Jesenice, Trg Toneta Cufarja 4. Jesenice najkasneje do 25. septembra 1978. Vse dodatne informacije dobite v AG Tone Čufar Jesenice, Trg Toneta Cufarja 4, ali po telefonu 81-260. Obisk v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela Prizadevno po poti razvoja Krajevna skupnost Javornik — Koroška Bela je danes urejena skupnost delavnih krajanov, z uspehi na vseh področjih — Dolgo pričakovani vrtec, asfalt, rekreacijsko središče, a še vedno problemi z onesnaževanjem in kanalizacijo Javornik — Koroška Bela — Krajevna skupnost Javornik — Koroška Bela sodi med največje krajevne skupnosti jeseniške občine in združuje naselja Javornik, Koroško Belo, Potoke in Javorniški Rovt. Javornik si je pisal skozi desetletja bogato delavsko tradicijo naprednih in zavednih plavžarjev, martinarjev in drugih železarskih delavcev, medtem ko so na Koroški Beli prebivali večinoma kmetje in obdelovali zemljo. Izrazito kmetijsko naselje so bili tudi Potoki ter ne nazadnje tudi Javorniški Rovt, kjer se>"prebivalci še danes, poleg rednega dela v dolini, ukvarjajo s kmetijami. Krajani skupnosti so si izbrali 4. september za svoj krajevni praznin, ki ga praznujejo že vse od leta 1955. 4. septembra leta 1941 so bili na Koroški Beli ustreljeni prvi talci, domačini in od tega dne dalje so se ljudje okupatorju še bolj zagrizeno upirali. Prvim talcem so postavili lep spomenik, mlade pa so vedno vzgajali v revolucionarnem duhu. Na žrtve fašizma spominja spomenik na Javorniku, ki simbolično kliče k uporu in za katerega so leta 1952, ko so ga postavili, opravili krajani več kot 3000 delovnih ur. Mladim so starejši borci in revolucionarji vedno lahko vzor, zanje so borci še pred leti organizirali dve prireditvi, ki sta postali znani, množični in tradicionalni: Kurirski smuk in Pohod po partizanskih poteh. KOROŠKA BELA - Petim ustreženim talcem so na Koroški Beli postavili v parku talcev lep spomenik, ki ga je izdelal akademski slikar Jaka Torkar. — Foto: F. Perdan Od ideje do kulturnega doma Na Javorniku imajo enega izmed najbolj prostornih in najlepših kulturnih domov v jeseniški občini. V njem imajo prostor vse družbenopolitične organizacije in društva. Ima lepo dvorano, kjer prirejajo proslave in kulturne prireditve. Dom pa so gradili leta in leta, ob nemalo težavah in ob prizadevnosti družbenopolitičnih delavcev in občanov. Ze leta 1925 se je porodila želja, da bi imeli svoj dom, kjer bi se zbirali, saj so na Javorniku že pred vojno delovala tri množična in aktivna društva. Tudi po vojni kulturno življenje nikoli ni zamrlo, delovala je priznana godba na pihala ter drugi odseki kulturnega društva Franceta Mencingerja. Leta 1962 so z milijonom dinarjev začeli delati sedanji dom. Izdatno je pomagala jeseniška železarna, opravljenih je bilo tudi 1500 udarniških ur, občani pa so prispevali tudi material. Zgornji del doma je treba še dokončno prenoviti, vendar pa je že dovolj prostoren in primeren za družbenopolitično življenje in kulturno dejavnost. Pred leti so imeli v dvorani še kinopredstave. vendar je bilo malo obiska zaradi neusklajenega programa Kino podjetja Jesenice, ki je predvajalo v dvorani takšne filme, ki so jih ljudje videli že na Jesenicah. Le malo makadamskih cest V krajevni skupnosti je v zadnjem času živahna predvsem komunalna dejavnost, saj je bilo nemalo komunalnih problemov. Nič več ne bo makadama v Gradnikovi ulici, v Udarni ulici, na Potoški cesti, na Poljski poti na Koroški Beli, za asfalt pa so voljni prispevati tudi sami občani. Denar bosta namenili krajevna skupnost in samoupravna komunalna skupnost, v prihodnje pa nameravajo asfaltirati tudi Koroško cesto, Partizansko, del Svetinove in cesto Slavka Likoviča. Ze naslednji mesec se bodo začela gradbena dela na Strelski ulici in cesti Alojza Travna, medtem ko so letos že ure- Ob letošnjem krajevnem prazniku so na Koroški Beli odprli montažni vrtec s sedmimi igralnicami. — Foto: F. Perdan Mimo so brezskrbni pcHtniški dnevi polni iger in veselja - Foto: F. Perdan Krajani o problemih dili Smidovo cesto na Koroški Beli in Dobravsko cesto. Nadaljujejo z gradnjo kolektorja. v krajevni skupnosti pa se že dogovarjajo za asfaltiranje novih cest in ob tem sta denarno pripravljeni sodelovati tudi temeljni organizaciji Vatrostalna in Gradbinec. Občani z vodovodno oskrbo nimajo večjih težav, a so zato problemi s kanalizacijo na Koroški Beli. s telefoni, ki jih pogrešajo predvsem na Potokih, z razsvetljavo in elektriko, saj je napetost v večernih urah posebno na Koroški Beli izredno nizka, Elektro Žirovnica pa gluha ob vseh neštetih opozorilih krajevne skupnosti. Krajevna skupnost tudi nikakor ne more uspeti v prizadevanjih, da bi popravili življenjsko nevarno Pot ilegalcev, kjer je nujna gradnja opornega zidu. saj se zemlja pogreza. Na območju krajevne skupnosti je sedem temeljnih organizacij združenega dela železarne Jesenice, temeljna organizacija Gorenjska oblačila. Vatrostalna. Via tor ter nekaj manjših organizacij. Krajani si želijo z njimi še tesnejšega sodelovanja, še posebno z železarno, ki namerava na Beli graditi novo jeklarno. Z novogradnjo pa bodo štirje kmetje izgubili še zadnje obdelovalne površine in ne morejo jim ponuditi nadomestnih zemljišč, ker jih ni. Ljudje se tudi hudo pritožujejo nad onesnaženjem na Beli. saj v valjarni čistijo kislino in ob tem postopku zajame vso okolico ideč zadušljiv dim. Sodoben montažni vrtec V krajevni skupnosti so imeli vedno tudi stalne težave s preskrbo občanov, s šolo. z varstvom otrok. Čeprav šteje krajevna skupnost okoli 7000 krajanov, so jim na voljo le 4 prodajalne, za ves drug nakup pa se morajo odpeljati na Jesenice. Pereč problem predstavlja pretesna trgovina na Koroški Beli in le upati je. da bo trgovsko podjetje Golica kmalu uredilo prostore v stolpiču železarne. Založenost je nasploh slaba, ugotavljajo občani in tudi svet potrošnikov, ki je eden izmed najbolj delavnih. Primanjkuje obrtnikov, cvete šušmarstvo. zato se tudi pripravljajo na pogovor z obrtniki in na tribuno potrošnikov. Letos pa so dobili nov montažni vrtec s sedmimi igralnicami za 140 otrok. V vrtcu bodo v varstvu tudi dojenčki, en oddelek pa bo namenjen za prizadete otroke. Varstvena ustanova, ki je veljala okoli 9 milijonov dinarjev, se imenuje po partizanki Cilki Zupančič-Son ji. Ob letošnjem krajevnem prazniku se je tudi šola preimenovala v šolo Karavanških kurirjev. V šolo se vozijo otroci še iz Javorniških Rovt. kjer pa bodo podružnično šolo, ki že dolgo ne služi več svojemu namenu, podrli. Poskrbeli pa bodo za to. da bodo prebivalci Rovt dobili prostore za svojo dejavnost in trgovino. V krajevni skupnosti so številna društva, ki združujejo več tisoč občanov in prizadevno delujejo. Ker je skupnost zelo velika, so že potekali pogovori o preoblikovanju krajevne skupnosti. Zdaj je prevladovalo mnenje, da bi v krajevni skupnosti poživili delo in skupnosti ne hi delili. Ob tem pa naj bi sodelovali vsi krajani, se aktivno vključevali v delo in poskrbeli za še hitrejši razvoj krajevne skupnosti. D. Sede j V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela živijo ljudje, ki so že leta in leta aktivni in delavni, ki so znatno prispevali k razvoju kraja. V prostorih delavskega doma Julke in Albina Pibernik se zbirajo na sejah občani, ki razrešujejo težave in skrbijo za razvoj in napredek vseh naselij Javornika in Koroške Bele. Med njimi je že dolga leta eden najbolj aktivnih Edo Žagar, tajnik krajevne skupnosti, ki pozna vse probleme, ki zna vedno prav in pošteno ukrepati. Edo Žagar, tajnik krajevne skupnosti: »Zadovoljivo ie delo delegatov krajevne skupnosti, saj vsi aktivno sodelujejo pri delu skupnosti. Težave pa so še vedno s povratnimi informacijami in upamo, da bo v jesenskem obdobju bolje, saj je nedvomno delo treba poživiti. Najpomembnejša naloga pa nas čaka pri pripravi statuta krajevne skupnosti, ki mora biti v skladu z zakonom o združenem delu.« France Treven, predsednik ZB: »Organizacija Zveze borcev šteje 310 članov in vedno smo delali tako, da smo pritegnili k sodelovanju kar največ mladih. Tudi več kot tisoč jih sodeluje na tradicionalnih vsakoletnih pohodih, udeležuje se jih mladina iz Žirovnice in drugod. Mislim, da je na mladih ramah prihodnost in da je mlade treba vzgajati v naprednem duhu in pošteni zavesti, zato je bila vedno naša prva naloga: skrb za mladino.« Marjan Tomaš, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Vsekakor želimo nadaljevati z asfaltiranjem krajevnih cest ter razrešiti druge komunalne probleme. Čeprav je komunalna de-javnost precej intenzivna, nanl ostajajo še številne težave, ki jih bomo odpravili tudi s pomočjo in ob sodelovanju vseh krajanov. V srednjeročnem načrtu pa bo za številne prebivalce prav gotovo hudo boleča izgradnja elektro-jeklarne na Beli, posebno za štiri kmete, ki jim je kmetijska dejavnost poklic. Moti pa tudi stalen prah, hrup. zato bodo potrebni pogovori in sodelovanje z. železarno.« Milan Lempl, predsednik sveta potrošnikov: »Za boljšo preskrbo nasploh i treba tesnejše povezave proizvodnje, trgovine in potrošnika. V občini preskrba še daleč ni najboljša, zato je treba poskrbeti 9 zdravo konkurenco, odpreti pastor tudi drugim. V naši krajev* skupnosti je tudi malo obrtniko* zato šušmarstvo cvete. Naš sd dela še razmeroma malo Časa. • smo že večkrat posredovali. nwc drugim tudi zaradi higiene prevoza kruha, a žal, brez odmeva« Ivan Tušar, dolgoletni kulturni delavec: »Kulturna dejavnost je bila m Javorniku vedno očitna. 2 domom, ki smo ga gradili več fc>t. pi so tudi danes zanjo dane vse niol-nosti. Prizadeven je dramski odsek v okviru Svobode, mladi nastopajo na vseh večjih priređivah pod vodstvom treh režiserje« Kaj mislim o delavskem domu m Jesenicah? Menim, da ga Jesenic« nujno potrebujejo, zato treba postaviti, vendar se okviru občine treba pomeniti programu prednostne izgradil in predložiti sprejemljive načrte Jože Podobnik, predsednik TVD Partizan: »V društvu deluje 217 Člano* največ je cicibanov ii pioniri*«-deluje pa tudi številna karat* sekcija. Organizirali smo kros < okviru Dneva Partizana ter v počastitev praznika mladosti i Titovih jubilejev tudi več drutf prireditev. Odbojkarska in kockarska ekipa pa sta sod^ tudi v občinskem merilu, medrf" ko smo pripravili večsmučarsk*j prireditev na Kresu. Rekreac in* dejavnost je različna in rtu na, v zadnjem letu pa smo poafcr-beli tudi za obnovo Partizan«-Napeljali smo centralno ku ter dom adaptirali. Največji problem pa je kadrovski, saj na* ' manjka vodnikov m ljudi, ki h' ! bili "pripravljeni sodelovati kot organizatorji v raznih skupinah in na tekmovanjih.« D" S Vrtine Delavci Geološkega zavoda Ljubljana so že na 1220 metrov nadmorske višine, na Ravnah in v Kladju nad Dovjem, kjer raziskujejo geološko sestavo tal za načrtovani predor Karavanke — Tri vrtine in izredno težki delovni pogoji — 750 metrov globoko pod zemljo Dovje — Prijaznemu vozniku Stanku Guzelju z Dovjega so usta venomer uhajala v smeh, ko smo se najprej čudili desetletja staremu ameriškemu terenskemu vozilu z verigami na vseh kolesih, nato pa še vožnji visoko in strmo in prestrmo v hrib. Bi rekli, tam v dolini, vozilu lahko prav nespoštljivo »koreta je in za odpad«, a smo bili vljudno tiho. Se dobro, da smo bili, kajti ta častitljiva avtomobilska starost je bila boljša in bolj vzdržljiva* od traktorja, ko nas je zvesto vozila naprej po blatu do kolen in. po strminah osupljivih naklonov, po posekanem drevju in skratka p? terenu, kjer si cesto šele pripravljajo. Vožnja je bila prav posebno doživetje, divja, »pihajoča, a vztrajna in brez zastojev. Drago Paulus, obrtnik z Dovjega, upravljavec težke gradbene mehanizacije je bil vozilo kupil pred leti v Zagrebu, z letnikom 1944, ga generalno popravil in danes le njegov avtomobil^ zmore pot do r a v an ke Stanko Guzelj Drago Paulus delavcev v strminah Karavank, tudi najbolj strm del poti, Zagošen vrh. Tja jim s Stankom Guzeljem vozita vsak dan hrano, opremo in vse drugo, kar potrebujejo uro in več hoda odmaknjeni od doline. Zdaj, Poleti je še šlo, čeprav je deževje nanosilo meter blata, pozimi pa .. Pozimi bo tja gor prispela le konjska vprega. S svedri na 1220 metrov Pred dvema mesecema so začeli delavci Geološkega zavoda Ljubljana z intenzivnimi vrtinami v Karavanke za predvideni cestni karavanški predor, ki bo povezoval Jugoslavijo z Avstrijo in Evropo. Cestni predor bo dolg sedem kilometrov, ploščad predora pa bo na Belem polju pri Hrušici. Jožko Buharica Najprej je bilo seveda treba zvoziti vso op/emo. vse stroje, ki jih potrebujejo, dve stanovanjski prikolici in gradbeni material za montažne hišice. Helikopter je vozil štiri dni. dvaindvajsetkrat na dan se je vračal z opremo v K ladje, na 1220 metrov nadmorske višine nad Dovjem, kjer so najprej postavili stroje za dve vrtini. Tretja je v strmini na Belem polju, kjer je za zdaj pri vrtini deset delavcev. Vlado Kamenščak »Predvidene so štiri vrtine,« pravita inženir Joško Bukarica in delovodja Vlado Kamenščak, de lavca Geološkega zavoda, »kna je *a Belem polju, oddaljena od ce-%te in na 250 metrov nadmorske višine, kjer bo vhod v predor. Druge vrtine bodo raziskovale Uren od «00 do 750 metrov globoko, tudi poševno, tako, ar. homo postopoma dobili vso raz-n#ljo po osi tunela enakomerno ^iakujemo seveda m;' material, dolomite, skrilavce, gline, v teh materialih pa je pogosto tudi zemeljski plin, metan. Zaradi samega materiala bomo morali uporabljati tudi različno tehnologijo. Zdaj smo na prvi vrtini 52 metrov globoko in upamo, da bomo do zime naredili kar največ, kajti pozimi so delovni pogoji izredno slabi. Največji problem bo s cesto, z dostopom. Treba bo poskrbeti, da bo čimprej prevozna. Dobro sodelujemo z jeseniško občinsko skupščino in inšpekcijskimi službami, zato upamo, da z izgradnjo ceste ne bo večjih težav.« Noč in dan pri svedrih Pri vrtini, ki naj bi prodrla 600 metrov globoko, pri vrtini, kjer bo predorski prezračevalni jašek, delajo delavci noč in dan. Izkušeni so. vajeni dela, mnogi so prišli iz Irana, iz Črne gore in drugod. Tako Ivan Ibša iz Varaždina kot drugi so stalno pri strojih in če material v vrtini ni prezahteven, prodrejo tudi do 20 metrov na dan. Zdaj delata pri strojih dva ko bodo globlje, bodo zaposleni trije ki bodo nameščali in spuščali svedre v drobovje Karavank. Delo je še znosno, čeprav včasih s 1600 metrov visokega vrha nad Klad jem mrzlo zapiha, pozimi pa bo domala nevzdržno. Tedaj se bodo delavne rokavice prijemale cevi. tedaj bo zmrzovalo in pokalo pod rokami in nogami • • • . Peter Bohinc iz Kranja je zaposlen pri Geološkem zavodu kot ključavničar, skrbi za stroje, za mehanizacijo. Preden je prišel v Karavanke je bil devet mesecev v Iranu pri podobnem delu: »Dela je dosti in je zanimivo, tudi pod Karavan- Peter Bohinc kami. Tu delamo s stroji, starimi tri do štiri leta, še dovolj dobrimi, uporabljano pa sodoben način vrtanja, ki je hitrejši. Tudi tu bodo po klasičnem načinu prešli na modernejšega, ko cevi vsakokrat ne potegnejo ven, temveč so vrtalni svedri v zemlji, na površje prihaja le material, le jedro.« Tako. Nujna predhodna raziskovalna dela so se v Karavankah začela, še vso zimo bodo trajala, tja do spomladi, ko bodo Na 1220 metrov nadmorske višine stojijo vrtine za predvideni cestni predor Karavanke... strokovnjaki pregledali material. Predor naj bi začeli graditi prihodnje leto pozno jeseni ali spomladi leta 1980 in zgradili leta 1983. Do tedaj, do začetka gradnje pa je še zima, ki jo bodo za karavanški predor morali preživeti delavci visoko nad Dovjem, ob svedrih in v nočeh, ko bo zeblo do kosti, ko bodo zmrzovale delovne rokavice in delovne obleke ... D. Sedej Foto: F. Perdan * Vožnja v strmine je bila s starim terenskim ameriškim vozilom sopi-hajoča, drzna, a zanesljiva . .. Življenje zahteva čustveno zrelost Človek se nikoli ne more znebiti določenih čustev. Oglašajo se na tekmovanjih, nastopih, v besednih dvobojih, v težnji za osebnim ugledom in športnim prestižem. Zmeraj bi bilo dobro zbuditi najbolj ugodno razpoloženje pred nastopom in pred vsakim poizkusom v odločilnih trenutkih oživeti tako počutje, ki bi zagotavljalo kar najboljši uspeh. V napetih in odgovornih tekmovalnih in življenjskih okoliščinah se menja moč čustvovanja, pojavljajo se prenekateri čustveni odtenki. Čustvena stanja športnikov in vseh nastopajočih so posledica notranjega doživljanja, so odsvit temperamenta, vnanjih zaznav. Čustveni ton določajo uspešni in manj uspešni trenutki tekmovanja. V življenju in športnem tekmovanju bolj uspevajo čustveno zrele osebnosti. Čustvena zrelost je odjek vzgoje, treniranja in osebnega razvoja. Otrok še ni čustveno zrel, njegovo razpoloženje niha, od jeze, žalosti do veselja. Večkrat tudi mladino in odrasle odlikuje otroško čustvovanje. V športu se vse bolj uveljavljajo mladostniki. Uspešno se kosajo v članski konkurenci, vendar športne uspehe mora spremljati še čustvena vzgoja v smeri zrelosti. Mladi naj bi obvladali lastna čustva, se izogibali izbruhom jeze, ostati bi morali dovolj hladnokrvni in prisebni, ne bi smeli biti preveč trmasti in razburljivi. Zrela osebnost ne krivi za neuspeh ostalih, ne mojstrov, učiteljev in trenerjev. Odkrito priznava lastne napake, je bolj strpna in potrpežljiva. Otroci in mladi športniki iščejo tolažbe, z jokom reagirajo v težjih okoliščinah, kdaj pa kdaj nagibajo k strahu in paniki, včasih jih obremenjuje še občutek manjvrednosti. Tekmovalne, šolske in življenjske izkušnje mladino čustveno uravnovešajo. Zrel mladostnik in mladostnica se ne g rize ta preveč, če nista deležna posebne pozornosti, postajata bolj družabna, se manj umikata vase, nista več obremenjena s tesnobo in črnogledostjo, postajata gospodarja lastnega ravnanja. Športni nastopi so prava šola čustvene zrelosti. To so borilni športi, atletika, tekmovanje na krajše ali daljše proge. Čustveno zrelost oblikujemo v pohodih, planinarje-nju in alpinizmu. Vzgoja čustev in čustvovanja mora biti postopna in načrtna. Ne hi bilo prav, če bi že otroke izpostavljali pretiranim čustvenim in živčnim obremenitvam, posebno če niso dovolj izurjeni in trenirani in če na začetku tekmovalne poti dosežejo neuspehe, razočaranje in neutemeljeno kritiko. Nepričakovani začetni neuspehi jih kaj hitro odvrnejo od tekmovalnega športa. Duh športne arene ni zmeraj čustveno zrel in razsoden. Hitro niha od hvale, oboževanja do graje. Naloga vseh vzgojiteljev, učiteljev in športnih trenerjev je v oblikovanju čustvene zrelosti, tako da gojenci in učenci uspehov ne bi preveč poveličevali, prav tako pa jih tudi neuspehi ne bi smeli preveč razočarati. Jože Ažman Prisili nogo Po operaciji, ki je trajala okoli sedem ur, so zdravniki v francoskem mestu Ceanu ll-letnemu dečku prisili odtrgano nogo. Nesreča se mu je zgodila, ko sta trčila kamion in motorno kolo, na katerem se je deček peljal skupaj z očetom. Direktor bolnišnice, v kateri so izvedli operacijo, je dejal, da bo o uspehu mogoče govoriti šele čez nekaj mesecev. Odkritja v votlini Vindiji Strokovnjaki zavoda za paleontologijo in geologijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti so končali raziskave v votlini Vindiji nedaleč od Varaždina. Posebno so zanimive najdbe, ki izvirajo od praprebivalcev te votline. Zbrali so tudi dokaj bogato zbirko okostij neandertalcev, starih 40.000 let. Najstarejši ostanki, po katerih je to nahajališče postalo slavno v svetu, pa so verjetno stari celo od 250 do 280 tisoč let. Orjaški klobčič Eden najbolj nenavadnih primerkov je prav gotovo orjaški klobčič vrvi, ki meri v premeru tri metre, težak pa je pet do šest ton. Nenavadno skulpturo si je mogoče ogledati na vrtu Francisa Johnsona, farmarja iz okolice Minneapolisa, ki pravi, da je za navijanje vrvi porabil polnih dvajset let. Priporočamo poldnevne planinske izlete S Krvavca na Štefanjo goro Iz Kranja se odpeljemo z avtobusom ob 6.55 do spodnje postaje žičnice na Krvavec, nato pa se z gondolsko žičnico povzpnemo do Gospinca. Sestopamo po markirani poti čez Sleme, prek sedla Davovec na Stefanjo goro. Nadaljujemo po poljski oziroma gozdni poti skozi Možjanco do Tupalič. Avtobusi za Kranj vozijo vsak dan ob 11.02, 13.07. 15.02 itd. Z Gospinca do Tupalič je 3.15 ure hoje. Z Gospinca vodi pot po stezi, sprva v blagih vijugah ob stari trasi žičnice, nato pa nekaj časa ob električnem daljnovodu, kjer steza preide v kolovoz. Na sedlu Davovec je križišče planinskih poti s smernimi napisi na deblih. Odtod vodi steza na Stefanjo goro naravnost in po kolovozu vse do prihoda iz gozda tik nad vasjo, kjer se začenja tudi krajša bližnjica. Karel Bajd Zda: delajo pri vrtinah noč in dan delavci Geološkega zavoda Ljubljana. Delo je naporno, najbolj pa jih skrbi zima z obilo snega in mrazom ... Težko čakajo delavci kosila, ki ga vsak dan pripeljejo na Ravne Gostinske enote jeseniške železarne. .. I. zvezna vaterpolska liga Okrepitev vratar Novaković KRANJ — V soboto in nedeljo se bodo po dvomesečnem premoru s štirinajstim in petnajstim kolom nadaljevali boji v prvi zvezni vaterpolski ligi. Borbe za prvo mesto in na dnu bodo težke. Za prvaka se namreč enakovredno kosajo beograjski Partizan, korčulanski KPK in resko Primorje. Enako bo tudi na dnu prvenstvene lestvice. Za slovo od lige so trije kandidati: splitski Jadran. šibeniški Solaris in kranjski prvoligaš. Prvi odgovor, kako bo na dnu lestvice, bomo dobili ze drevi in v nedeljo zvečer. Triglavani gredo na dve težki in odločilni gostovanji. Drevi se bodo v bazenu hotelskega naselja Solaris pomerili z domačim Solarisem, v nedeljo pa v Splitu gostujejo pri POŠK. Ce s tega gostovanja prinesejo vsaj dve, če ne že tri točke, potem bo njihova usoda o obstanku v skoraj mirnih vodah. Oba najnevarnejša tekmeca, ki jima tako kot Triglavu gori pod nogami, imata neugoden razpored. Solaris Kosti Triglav in v nedeljo še Primorje. Jadran pa v goste sprejme beograjski Partizan in zagrebško Mladost — Industrogradnjo. Solaris bo gotovo s Triglavom hotel iztržiti obe točki, medtem ko proti Primorju lahko računa na poraz, saj Rečani se vedno upajo, da se lahko vmešajo v borbo za prvaka. Za vodilnima zaostajajo le za točko. Enako težko bo tudi Jadranu iz Splita, čeprav igra doma, pa ima močna tekmeca. Jutri bo meril moči s Partizanom, v nedeljo pa se z Mladostjo. Kranjski prvoligaš Triglav v prvih dveh nadaljevanjih gostuje. Na pot so odšli dobro pripravljeni, saj so dvomesečno prekinitev dobro izkoristili. Dvakrat dnevno so vadili pod vodstvom trenerja Boruta Farčnika. Da so res v dobri formi, so pokazale tudi trening tekme, ki so jih te dni odigrali na Rijeki s Primorjem, KPK ter Mladostjo. V vseh srečanjih so bili enakovreden tekmec. Kranjčani so se v tem času tudi okrepili z novim vratarjem. Iz Beograda je prišel izvrsten golman Božidar Novaković. Novaković je bil vratar Partizana. Čeprav je sedaj poklicni delavec VK Partizana, je redno treniral z. ostalimi igralci prvoligaša iz Beograda. Tako so triglavani končno enkrat na golu dobili zanesljivega moža. Prav zato se lahko nadejamo, da bodo v borbi za obstanek v ligi tudi uspeli. 2e v sredo bo v Kranju gostovalo Primorje, ledva dni pozneje pa Jadran iz Splita. Nato bodo doma igrali se^ z Mornarjem, Partizanom in za konec še z Mladostjo — Industrogradnjo. Spored tekem Triglava v kranjskem bazenu: 13. september — Triglav : Primorje ob 19. uri. 15. september — Triglav : Jadran (Split) ob 17. uri TV prenos, 17. september - Triglav : Mornar ob 19. uri, 23. september — Triglav : Partizan ob 19. uri, 24. september — Triglav : Mladost — Indu-strogradnja ob 19. uri. I) Htimer Prvenstvo SFRJ v plavalnem maratonu Borut že drugič, Barbara odlična četrta STARI GRAD - Za konec letošnje bogate plavalne sezone je bil domači plavalni klub Pharos iz Hvara organizator tretjega odprtega prvenstva Jugoslavije v plavalnem maratonu. Letos se je na startu pojavilo osemnajst tekmovalcev, med njimi tudi edina ženska Barbara Stembergar iz kranjskega Triglava, iz ĆSSR in Jugoslavije. Lanski zmagovalec tega državnega prvenstva v maratonu Borut Petrič se je za start odločil tri dni pred startom. Med udeleženci sta bila še Kranjčana Darjan Petrič, ki je bil najmlajši na startu, ter Brane Milovanovič. Maraton je za prebivalce Starega grada pravi praznik. Čeprav je start šele ob osmi uri, je že uro pred njim na »rivi« vse živahno. Na nogah je vse mesto z vsemi turisti, ki letujejo na tem otoku. Godba na pihala igra živahne koračnice, samo mesto pa je za to svečano okrašeno. Enaka slika pa se ponuja tudi na čolnih, jadrnicah in na ostalih vodnih plavajočih objektih. Ob osmih je v starograjski luki start. Osemanjst maratoncev krene silovito na 9,5 morskih milj dolgo pot. To je okoli šestnajst kilometrov do rta Kabal in nato nazaj v luko. Vsi hočejo dobiti najugodnejšo pozicijo za nadaljevanje plavanja. Pa tudi spremljevalci v čolnih lahko lažje poiščejo svojega tekmovalca. Prvi zaveslaji so hitri in nato se kolona tekmovalcev porazdeli. Vsi se zavedajo, da morajo plavati z enakomernimi zaveslaji, da se preveč ne utrudijo in da že na začetku te naporne poti ne iztrošijo preveč energije. Na čelu vseh sta tokrat Borut Petrič, prvi favorit tega maratona, in Čeh Dušan Valovič, za njim pa z enakomernimi zamahi plava Beograjčan Radjenovič. Vsi imajo kakih tisoč metrov prednosti pred ostalimi. Za temi pa so nato Barbara Štem-bergar, Darjan Petrič, Brane Milovanovič in drugi. Za plavalci so prvi kilometri in trojica že več ne more naprej. Morje je namreč z 21 stopinjami le premrzlo, pa je nepripravljenost terjala prve »žrtve«. Toda ostali plavajo. Prva trojica je že krepko naprej, za njimi pa na četrtem mestu plavata Barbara in Darjan, k? nekaj metrov za njim je tudi Milovanovič, domačin Soljan in Rajšič iz Sabca. Na obratu prve polovice maratona prvi obrne Borut, za njim pa še uporni Valovi č ki Radjenovič. Dva kilometra za njim so Štembergar-jeva in nekoliko pozneje Darjan Petrič in Milovanovič. i Novice iz Avtomoto športa KRALJEVO - V soboto in v nedeljo je bila v Kraljevu na avtodromu Beranovac III. dirka za državno prvenstvo v vseh kategorijah moto športa. Skoraj 4000 ljudi se je zbralo ob progi, čeprav je trajalo tekmovanje ves dan. V kategoriji 50 kubičnih centimetrov serijske izdelave Slovenci nismo imeli zastopniku, v kategoriji 50 kubičnih centimetrov šport pa je nastopil Peter Verbič k Domžal. Vendar je moral Peter odstopiti in tako je zmagal Zoran Krstić iz Novega Sada, ki se je le bolj učvrstil na prvem mestu tekmovanja za državna prvenstvo. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov so nas zastopali Boris Baje in Janez P in ta r iz Kranja ter Alojz Pavlic iz Novega mesta. To je bila tudi mednarodna dirka. Veliko je bilo ugibanj, ali bo Baje, ki je bil še vedno poškodovan, zmogel zmagati. Boris je vozil izredno. Spredaj je borba za prvo mesto, saj se Borutu upirata Čeh in Radjenovič, za njim pa edina ženska Stembergarjeva. Ta z enakomernimi zaveslaji plava četrtemu mestu nasproti. Za Barbaro je to prvi maraton. Na desetem kilometru .zlezeta'v spremljajočo ladjico Milovanovič in Darjan. Prvemu je odpovedala leva rama, Darjan pa se je v vodi preveč shladil. Na cilj jih pride le devet. Borut kilometer pred ciljem le da vse od sebe in Čeh mu ne more več slediti. Tako po bučnem navijanju na cilj priplava prvi. Drugi je Valovi č in tretji Radjenovič. Za temi pa kot četrta ob burnem pozdravljanju množice uporna Stembergarjeva. Rezultati: 1. B. Petrič (Triglav) 3:56:15, 2. Valović (ČSSR) 4;01.12, 3. Radjenovič (Partizan-Beograd) 4:05:22. 4. Stembergar (Triglav) 4:18:25. 5. Rajdč (Šabac) 4:32,45, 6. Soljan (Stari grad) 4;36:22. 7. Kosmač (ČSSR) 4;51:15, 8. Mijič (Sabac) 5;03.15. 9. Strel (Mokronog) 5:04.30. I). H umer Akcija jeseniškega in radovljiškega sindikata Avtomobilski rally do Crikvenice Kranjčani kopičijo uspeli JESENICE, hADOVLJICA - Osnovna organizacija sindikata jeseniške in radovljiške občine ter komisiji za šport obeh občinskih svetov Zveze sindikatov prirejata v soboto. 18. septembra, I. medobčinsko sindikalno prvenstvo v avtomobilskem ral Iv ju za leto 1978. Pri organizaciji bosta pomagali tudi avtomoto društvi J esenice in Radovljica. Start rallvja bo ob osmih zjutraj za Titovim domom (pred gimnazijo) na Jesenicah, cilj pa bo pred počitniškim domom Železarne Jesenice v Crikvenici. Veliko tekmovanje je posvečeno 35. obletnici kočevskega zbora odposlancev, obenem pa bo prispevalo k večjemu zanimanju članov sindikata za avtomoto šport. Rallv bo za vse udeležence tudi prijeten izlet na morje. Na tekmovanju lahko nastopajo vsi člani sindikata, ki imajo B vozniško kategorijo (ali višjo) in imajo tehnično brezhibno vozilo. Vsak tekmovalec mora obvezno imeti sopotnika. Oba tekmovalca morata biti iz iste osnovne sindikalne organizacije, tekmovale pa bodo moške, ženske in mešane dvojice. Tekmovalna proga bo dolga 240 kilometrov. Potekala bo skozi znane turistične Plavalno prvenstvo železarjev JESENICE - Komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikalne organizacije jeseniške Železarne je pripravila na kopališču Ukova železarsko prvenstvo v plavanju. Sodelovalo je nad 50 plavalcev. Tekmovali so v prsnem in prostem plavanju, razdeljeni pa so bili v štiri starostne skupine. Najuspešnejši plavalci so bili Boris Renko. Ivan Herman. Tone Konobelj, BenoRamuž in Anton Muhar. A R ;J>i<" in partizanske kraje, razdeljana pa bo v sedem etap. Povprečna hitrost vožnje bo med 50 in 60 kilometri, kar zmore vsak voznik ne glede na moč vozila. Ocenjevali se bodo točni prihodi na cilj. razen tega pa čakajo tekmovalce preskusi v spretnostni vožnji (Radovljica. Kočevje), v poznavanju cestnoprometnih predpisov in v metanju puščice v tarčo (pikado). M ed nalogami bo treba prepisati tudi nekatera posvetila s spomenikov NOB oh progi. Tekmovalci nastopajo na svojo odgovornost. Startnina maša 60 dinarjev za vozila in jo je treba vplačati ob prijavi. Tekmovanje bo tudi dvodnevni izlet v Crikvenico. združen 7 družabnim srečanjem. Vse osnovne organizacije sindikata jeseniške in radovljiške občine in konference sindikata so pravočasno prejele natančna navodila. .1 .Košlljek Veslači za državne naslove BLED —.Gladina blejskega jezera bo jutri in v nedeljo prizorišče veslaškega tekmovanja za državne naslove v konkurenci članov in članic. Na startu bo zbrana vsa elita veslaškega športa. Na programu bodo vse discipline, tako da bodo gledalci lahko prišli na svoj račun, saj bodo videli vse jugoslovanske najboljše čolne. To prvenstvo je hkrati tudi kriterijsko, saj bodo na državnem prvenstvu veslali tudi kandidati za državno reprezentanco, ki nas bodo zastopali na svetovnem prvenstvu. Zanje je to odločilni nastop. Po prvenstvu bodo izbrali reprezentančne čolne za svetovno prvenstvo. Vse do odhoda na to največjo veslaško prireditev na svetu se bodo naše posadke pripravljale na Bledu. Med prvenstvom bo na Bledu tudi seja predsedstva VS Jugoslavije. Začetek prvenstva je v obeh dneh ob 9. uri. -'Ih piehitel Italijana Rinauda, vendar je bil na koncu drugi, pa je kljub temu osvojil novih 15 točk v tekmovanju za državno prvenstvo, kjer ima zmago praktično že zagotovljeno. Alojz Pavlic je bil šesti, Janez P kitar pa sedmi, vendar imata še oba možnosti za uvrstitev med prvih pet. V kategoriji 175 kubičnih centimetrov je Kranjčane zastopal Alfonz Breznik in bil deveti, v kategoriji 260 kubičnih centimetrov pa Boris Baje, Igor A krapov! č kt Tomislav Stoječ. Poškodba je ovirala Bajca pri vožnji, zato je bil sedmi. Zmagal je Madžar Drapal, Akrapovič pa je bil peti. Za končnega zmagovalca bo treba čakati do dirke v Kavadarcih, saj so na vrhu Baje, Akrapovič in Vuk Tomanovič iz Beograda. Ekipno so bili Kranjčani četrti, kar je uspeh, saj so v Sloveniji hitrostne dirke zamrle. Kljub poškodbi na nogi grajčan Tomanovič VuJk prvo mesto. SMOLA V DRUGI VOŽNJI ŠENTVID PRI STIČNI - Na motokrosu I. in II. lige se je od najbolje plasiral Tržičan Bran k. o ki je v I. ligi mad najboljšimi J zasedel 4. mesto. Kranjčan Rena imel pred koncem dirke smolo veriga) in po vodi je sla dobra Vseeno je bil 12. V I. ligi je bil K Štefan Nahtigal 14, v II. ligi Nahtigal tretji in JožeRendulič Podelitev odličij v razredu 125 cem — od leve proti desni Pavlic. Baje. Pintar. Rokomet Jutri Alples : Zamet KRANJ - V prvem kolu novega prvenstva v II. zvezni rokometni ligi so nikome ta Si Jelovice premagali zelo neugodnega nasprotnika ekipo Rovinja in dokazali, da odhod Pušpana in Peternelja ekipe ni oslabil. Prijetno sta presenetila J. Lai-bacher in Vidic, ki je dosegel tudi osem zadetkov. Rokometašice Alplesa pa so gostovale v Koprivnici pri Podravki in s pomlajeno ekipo niso mogle doseči več kot časten poraz, zadetke za ekipo Alplesa pa sta dosegli L Lušina 6 in J. Lušina 4. Uvodni dvoboji v drugi zvezni rokometni ligi so pokazali, da bo boj za najvišja mesta izredno hud. V drugem kolu bodo rokometašice Alplesa igrale v Železnikih jutri ob 16.30 izredno zanimivo srečanje z najboljšo ekipo lanskega prvenstva — ekipo Zameta, rokome-taši Jelovice pa bodo v drugem kolu gostovali v Senju, kjer so v lanski sezoni nesrečno izgubili srečanje z ekipo Senja. V slovenski rokometni ligi so gorenjske ekipe osvojile le tri točke. Preddvorčanke so v derbi srečanju premagale selekcijo Obale, čeprav oslabljene, točko pa so osvojili tudi Kamničani z ekipo Lipe iz Ajdovščine. Rokometašice in rokometaši Tržiča pa so v prvem kolu izgubili srečanje, vendar se bodo tudi v drugem kolu spet pomerili na domačem igrišču v Kri- Prve točke Nogometaši Kranja bodo v drugem kolu SNL-zahod gostili moštvo Ilirije iz Ljub* Ijane. Tudi ta ekipa je bila v prvem kolu poražena z minimalnim izidom in zato se obeta zanimiv spopad. Domačini obljubljajo borbeno igro in zmago. Zmaga nad renomiranim in kvalitetno močnejšim nasprotnikom bi mladim Kranjčanom nedvomno pomenila spodbudo po nesrečnem porazu v Novi Gorici. Gledalcem se tako v nedeljo obeta zanimiv spopad dveh poraženih ekip. Podpora gledalcev bo še kako dragocena, nogometaši pa se bodo potrudili, da bodo rezultate trdega treniranja pokazali tudi na igrišču. V p red tekmi pa se bo mladinska ekipa pomerila z enajsterico Tabora. Tudi mladinci si obetajo prvi par točk. Vsekakor se v nedeljo popoldne na stadionu Stanka Mlakarja obeta dober nogometni spored. Kakšen pa bo izid je težko napovedovati, kajti žoga je okrogla. Že v soboto pa se bodo pomerili tudi kadeti, ki bodo po zaslugi muhastega žreba odigrali mestni derbi med Savo in Brito-fom v Britofu ob 16.15. Tudi druge selekcije bodo pričele s tekmovanjem. Razen članov, ki bodo odigrali drugo kolo ONL, startajo tudi mladinci v k'gi devetih ekip. Novinci v ligi so nogometaši Visokega, ki prvič tekmujejo. V prihodnosti ho na Visokem nastal dober nogometni kolektiv, kar je nedvomno pohvalno. Širjenje množičnosti v rekreativnem nogometu pa je nedvomno ena temeljnih nalog ONZ Kranj, ki je nov športni kolektiv z veseljem sprejela v članstvo. Visočani so se stvari lotili s pravega konca in niso sledili zastareli miselnosti in zaverovanosti v zgolj člansko ekipo. Ob njihovem začetku jim bodo klubi in ONZ nudili vso podporo. Pari pri članih so: Korotan : Primskovo A, Trboje : Sava, Šenčur : Kokrica in Naklo : Britof v A ligi ter Primskovo B: Grintavec in Podbrezje : Eilmarji v B ligi. Vse tekme bodo ob 16.15. V nedeljo ob 10. uri pa bodo igrali mladinci Naklo : Primskovo, Preddvor : Podbrezje, Fflmarji : Kokrica in Visoko : TrboJ€>. M. & uhic žab, lahko pričakujemo ugodnejših rezultatov. Rokometaši Tržiča se bodo pomerili »selekcijo Dolenjske, Tržičanke pa z ekipo Mlinotesta, ki je katastrofalno premagala selekcijo Dolenjske (25:13), s katerimi se bodo v drugem kolu pomerile rokometašice Preddvora. Drugo kolo pa bodo jutri in v nedeljo odigrali v republiški mladinski rokometni ligi center tudi mladinke in mladinci. J. Kuhar Drevi Preddvor: Žabnica Kranj — Na sestanku liga odbora občinske nogometne lige Kranj so se dogovorili, da bo tekmovanje potekalo v dveh občinskih rokometnih ligah. V skupini A bodo sodelovale ekipe Save, Dupelj, Preddvora. Zabnice, Krvavca, Storžića, Besnice, Gu-marja in Save — veterani, v skupini B pa Huje, Tržič — veterani, Jelovica — veterani. Stadion, Duplje — veterani, Baze-narji, Žabnica — veterani in Veterani Kranj. Tekmovanje začenjajo le rokometaši v skupini A, mladinci in ekipe iz skupine B pa začenjajo prihodnjo soboto, 16. septembra. Za tekmovanje so prijavljene štiri mladinske ekipe in sicer Preddvor, Jelovica, Sava in Žabnica, ženske ekipe pa bodo igrale na turnirjih. V prvem kolu bo najzanimivejše srečanje skupine A drevi ob 18. uri v Preddvoru med najboljšima ekipama lanskega prvenstva Preddvorom in Žabnico. Drevi bodo še srečanje v Stražišču Sava veterani : Sava ob 19.45 in na Golniku Storžič : Krvavec ob 19.30. Tekma Duplje : Križe pa bo v Dupljah v nedeljo ob 8.30. .). Kuhar ZMAGA JANEZA PINTARjA VLASENICA - V bosanske*. Vlasenica je bila cestnohitrostnat se jo je od Kranjčanov udeleftjl j Pintar, drugi pa so bili zaradi nejftih obveznosti zadržani. Nastot Pinta rja je bil uspešen, aj je a kategoriji 125 kubičnih centimetrov Petrič najboljši na Rijeki RIJEKA - Domači plavalni Primorje je ob sedemdesetleten _ valnega in vaterpo'skega sporta ari pravil močan mednarodni miffc njem so nastopili najboljši plaw«£i a plavalke iz Avstrije. ČSSR. ItMii*]2LT žar s k e. Nemčije in tekmovalci f vseh jugoslovanskih plavalnih vov. Med njimi so bili tudi kranjskega Triglava Borut i rt | Petrič ter Barbara Stembergar. Največje zanimanje na tej ajvaBnisa mednarodni plavalni prireditvi i* hW ponovno za dvoboj med T~ti ii^im tom ČSSR Danielom Macheko šim Borutom P etri čem. Oba namreč finalista na 1500 m krat tretjem svetovnem prvenstvu v asai nju v Zahodnem Berlinu. Tokr-at sta* Petrič in Machek pomerila 1,0 jat t kravi. Tako kot v Berlinu, je tm jLJ>t dobil Petrič. saj je tudi v tej kraj**-sciplini obračunal s Čehom. R«aJikai cilju je bila res minimalna, tod« B tov čas 4:00.89 je bil hkr-art najboljši dosežek tega mitinga. Si Petrič na 100 m delfin s četrt it boljšim časom — 59,46 — po»ta> nov državni rekord za starejše ta™ 5» Darjan Petrič je bil s 4:38.31 ni 41 kravi šesti, na 200 m mešano 2:34.05 deseti. Stembergarjeva ie pila na 400 metrov kravi kjer' te 1:48.06 tretja. ZTKO Kranj mora čimprej zaživeti Izvršni odbor TKS Kranj razpravljal o po mer nih odločitvah za nadaljnji razvoj telesne kulti' v kranjski občini IGRE SLOVENSKIH ŽELEZARJEV JESENICE - V soboto. 9. septembra, bodo na Jesenicah jesenske športne igre slovenskih železarjev, ki jih organizira komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice. Tekmovalci iz vseh kolektivov SOZD Slovenske železarne se bodo pomerili v odbojki, malem nogometu, šahu, balinanju, streljanju in športnem ribolovu. Po zaključenih tekmovanjih bo na umetnem jezeru v Završnici brezplačen ril.olov /a vse udeležence jesenskih športnih iger in za vse delavce Železarne. KRANJ - Ustavna preobrazba telesne kulture ne pomeni le organizacijske in vsebinske preobrazbe telesnokulturne dejavnosti,, temveč upošteva tudi vključitev telesne kulture v nove samoupravne družbenoekonomske odnose in družbenopolitični sistem. Telesno-kulturna skupnost SRS je dala v javno razpravo »Samoupravno preobrazbo telesne kulture v SRS in nekatera načela organiziranosti«. Izvršni odbor TKS Kranj je na 4. seji v torek popoldne odločil, da bo razprava o tem Jokumentu v kranjski občini septcmhra\ Cez 14 dni se bosta sestala IO TKS Kranj in predsedstvo ZTKO Kranj, ki bosta skupaj obravnavala omenjeni dokument za nadaljnji razvoj telesne kulture. Na omenjeni dokaj delovni in pestri seji izvršnega odbora so dali tudi načelni pristanek za lokacijo drsališča v Savskem logu. ki bi ga zgradil Gorenjski sejem. Konkretnejši razgovor o gradnji pa bo 12. septembra. Že prve informacije o gradnji tega športnega objekta govorijo v prid izgradnji v okviru Gorenjskega sejma. Drsališče bi bilo v uporabi za občane 8 mesecev v letu. v ostalem času p« bi bil objekt namenjen za ostale dejavnosti. Razpravljali so tudi 0 kreditu, ki ga je K K Savi odobril TKS SRS v vrednosti 500.000 din za izgradnjo kolesarske steze na stadionu v Stražišču. Ker kolesarski klub ne more najemati posojila neposredno, pač pa ga lahko dobi le občinska TKS, se je IO odločil, da sprejme omenjeni kredit s pogojem, da anuitete odplačuje KK Sava s tem, da se mu vsako leto za znesek anuitete zmanjša dotacija za osnovno dejavnost. Hkrati je dal priznanje športnim delavcem KK Save, ki so šli v izgradnjo omenjenega objekta in zbrali iz najrazličnejših virov sredstva tako. da ho Se letoš- njo jesen otvoritev kolesarske steze »t* žišču. Junija letos ie bila ustanovna skup* /veze telesnokulturnih organizacij ni»* v kateri so združeni vsi nosilci telesa-M turne dejavnosti v kranjski občini. IT* je splošna družbena zveza na področit : lesne kulture v občini. V organu Ujšr««** nja (predsedstvu) so enakopravno zastT ni nosilci športne rekreacije in vrkeaf* ga (selektivnega) športa ter vsi urva*-telesnokulturne dejavnosti. v cU> ZTKO delujejo razne komisije za poaa** ne panoge. Letošnje leto pomeni ta kr*» ako občino prehodno obdobje, ko »e f* po ni a pravice in dolžnosti prenaša*' " ZTKO. Dokončna razmejitev bo oprt' * na do konca letošnjega leta. V oi-ZTKO bodo delovale vse strokovne ki so bile doslej pri TKS poj vodje strokovne službe, ki bo hkrati »<** -tar TKS. Izvršni odbor je razpravljaj a* aktivnosti dosedanje strokovne d»H* oceni, da nekateri posamezniki niso «fT Ijali dela in nalog tako, kot bi mora> radi tega bomo orali bistveno s^n*' niti odnos do dela. predvsem pa po*»M aktivnost in odgovorno* do del« kakor pa bo potrebno, da bi val noaU" lesnokulturne dejavnosti in drugi ^ ki pomagali, da bi ZTKO K ran j čimprr »ivela v praksi, v takšni obliki, kot ie cena s statutom. Izvršni odbor TKS * pravljal tudi o aneksu za I. 1879 in dal*' cene predloge, ki so )ih posredovali s* SIS Hkrati so menili, daje treba čin*** rešiti določene probleme v rokometu ,» mejitev sredstev za vrhunski športi Savo in Preddvorom) m v nogometu. * ie še vedno določena »dvotirnost« Ob koncu so imenovali Eb Kurmk podpredsednika izvršnega odbora -r^ NESREČE Dva mrtva v čelnem trčenju Za večjo varnost v nočni vožnji Kranj — V Bistrici pri Naklem se je v ponedeljek, 4. septembra, nekaj minut po 22. uri pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla Silvester Gnjezda (roj. 1945) iz Močenj in Jovan Prvulović" (roj. 1950) iz Ljubljane. Voznik Gnjezda je vozil proti Radovljici. V Bistrici je začel prehitevati nek tovorni avtomobil, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal voznik Prvulo-vič pravilno po desni strani. V rahlem ovinku je prepozno opazil prehi- tevanje in trčenja ni mogel preprečiti. Avtomobila sta se silovito zaletela, tako da je oba voznika vrglo na cesto. Voznik Gnjezda je bil takoj mrtev, voznik Prvulović pa je takrat, ko je prispela pomoč, še kazal znake življenja, vendar pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Nobeden od voznikov ni bil pripet z varnostnim pasom. Razbitine obeh uničenih avtomobilov in razlitega olja na vozišču so odstranili kranjski poklicni gasilci ter delavci Cestnega podjetja, zato je bil promet na magistrali do 1.30 enosmeren. KRANJ - Prehitevanje v neprimernem trenutku je kaj lahko prehitevanje v smrt. Ne voznik amija niti voznik R 4 msta bila privezana z varnostnim pasom. KRANJ - Čeprav je R 4 ljubljanske registracije v silovitem trčenju do pohvice zrnTto, fe bil vendZr voznik še živ, ko so ga odpeljali z re-Milnim avtomobilom. — Foto: A.Zalar Neprimerna hitrost Prehitevanje v ovinku Davča - Na lokalni cesti v Davči se je v nedeljo. 3. septembra, ob 15.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Janez Biček iz Davče je peljal proti Zalemu logu. V nepreglednem ovinku pri hiši 50 ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v rjobočje, tako da se je prevrnil na Streho. V nesreči si je voznik zlomil roko in dobil druge poškodbe. Škode *ia avtomobilu je za 15.000 din. Nesreča v križišču Kranj - V nedeljo, 3. septembra, ob 18.10 se je v križišču regionalne ceste Kranj-Golnik in lokalne ceste zb Gorice pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Karolina Mušič (roj. 1931) iz Ljubljane je pred križiščem s prednostno cesto ustavila, pri tem pa obstala Nekoliko preveč v križišču, saj se je hotela prepričati, če lahko zavije V levo. Iz kranjske smeri je tedaj pribijal voznik osebnega avtomobila Kfiroslav Pavlovič (roj. 1945) iz Kranja; ker mu odstotka od višine kredita. Medtem ko sta si brata Salihovič vedno »pošteno« odtrgala za posredništvo, prav tako tudi trgovci v Cazinu, pa so jeseniški posredniki, ki so iskali interesente, različno zaračunavali »provizijo« — od 2.5 do 15 ali celo 20 odstotkov. Kdor je torej zamenjal ček za gotovino, je moral to kar krepko plačati. V skoraj dveh letih so si nekateri na ta način pridobili kar čedne vsote, saj so trgovci, na primer Zuhdija Mahmutovič od »provizije« zbrali kar po 56.000 din. drugi nekaj manj. odvisno od vsote posojila, brata Sali-hovič sta si zadržala za stroške 48.000 din. prav tako pa niso ustali praznih rok tudi njuni »jeseniški posredniki«. Vse trgovce in posrednike pri menjavi čekov v gotovino je Uprava javne varnosti v Kranju ovadila okrožnemu javnemu tožilstvu TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 14,40 din. cvetača 20,40 din. korenček 10.50 din. česen 36 din. čebula 8 din. fižol 20 din. pesa 8 din. kumare 10 din, paradižnik 15 din. paprika 12 din. slive 13.20 din jabolka 15.45 din. hruške 18 din, grozdje 19,20 din. limone 19.90 din. ajdova moka 18,80 din. koruzna moka 8.06 dinarja, kaša 15.53 din. surovo maslo 79 din. smetana 79 din. skuta 26.56 dinarja, sladko zelje 5,40 din. kislo zelje 10.40 din. orehi 152 din, jajčka 1.40 do 2,30 din. krompir 4.50 din. Poskus posilstva Kranj — V sredo, 6. septembra, okrog pol devete ure zvečer se je pripetil na poti med avtobusnim postajališčem pri Iskri in K al vari j o poskus posilstva. Oško-dovanka se je tega večera z avtobusom pripeljala do postajališča pri Iskri in s kovčkom v roki krenila peš po poti proti Kalvariji. Med potjo jo je dohitel neznanec in se ponujal, da bi ji nesel kovček. Oškodovanka je neznančevo ponudbo odklonila, vendar neznani »spremljevalec« kljub temu ni odnehal. Začel jo je nadlegovati in ji trgati kovček iz roke. Pahnil jo je tako silovito v grmovje, da je ženska padla. Nasilnež ji je z roko mašil usta, vendar je ženski vseeno uspelo poklicati na pomoč in se ga z ugrizom v njegove roke otresti. Oškodovanka je nasilje prijavila, nasilnež pa je medtem zbežal in odnesel kovček, ki ga je kasneje odvrgel in so ga našli. Po besedah oškodovanke je bil moški visok okrog 165 centimetrov, kratko ostrižen, temnih las in oblečen v suknjič in hlače še neugotovljene barve. Govoril je srbohrvatsko. Kdor bi kaj vedel o dejanju, naj podatke sporoči najbližji postaji milice ali na Upravi javne varnosti v K ranju! -jk Dežurne trgovine V soboto. 9. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30. v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SP Pri mostu, Vodopivčeva 16. prodajalna SP Oskrba. Cesta Kokrškega odreda 9. prodajalna Kmona — market. Stražišče. Delavska 20 TRŽIČ: Mercator - poslovalnica Bistrica (nad šolo) poslovalnica Trg svobode 16 SKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje. Mesnica Groharjevo JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožea na Plavžu Gasilsko tekmovanje v Olševku Olševek - Občinska gasilska zveza Kranj prireja v nedeljo. 10. septembra, ob 8. uri v Olševku zanimivo gasilsko tekmovanje. Gasilsko znanje bo preverilo kar 33 desetin, od tega 6 ženskih. 7 mladinskih in 20 pionirskih. Kna-ko tekmovanje čaka še moške gasilske desetine iz kranjske občine. -jk Odbor za medsebojna delovna razmerja v delovni organizaciji Usluga podjetje obrtnih storitev, Kranj — Seljakova 7 oglas a prosta dela in naloge materialno knjigovodska in blagajniška dela Poleg splošnih pogojev, kijih določa zakon mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj z znanjem strojepisja. — končana administrativna šola in tri leta delovnih izkušenj z zna njem st rojepis ja, — trimesečno poskusno delo. Pismene prijave s podatki in dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi. Podjetje nima stanovanja. ZAHVALA Boleče in prerano nas je v 34. letu starosti zapustil dragi sin. hrat. stric in oče MARJAN STROJ iz Podbrezij 123 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremi K na njegovi zadnji poti. mu podarili v slovo toliko lepega cvetja in vencev ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj za poslovilne besede ob odprtem grobu in zastopnikom poklicnih gasilskih enot Slovenije ter prostovoljnemu gasilskemu društvu Podbrezje. Lepo se zahvaljujemo Živila — TOZD Globus Kranj, g. župniku za opravljen cerkveni obred in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi fantom iz vasi, še posebno Jožetu Gubancu in Janetu Pirihu. Žalujoča mama. sestra Joži s sinom Markom in ostalo sorodstvo. Podbrezje. Naklo, Kranj. Primskovo. Poljšica, Bad Honningen. 31. 8. 1978 DRUŽINSKI POMENKI Bučne zarebrnice na ogrski način PORABA: vrtna buča, jajce, sladka paprika, zelena paprika, limonin sok, moka, krušne drobtine, sol, mast in maslo, pražena čebula. IZDELAVA: Otupljeno vrtno bučo zrežite na rezine v obliki kotletov ali zarebrnic. Osoljene nekoliko posujte s papriko in pokapajte z limoninim sokom. Povaljajte jih v moki, jajcu in krušnih drobtinah. Ocvrite jih na masti, kateri ste dodali malo masla. Bučne zarebrnice cvrite tako, da so popolnoma v masti. Obložite vroče zarebrnice s praženo čebulo in na rezance zrezano papriko. Zraven ponudite krompirjev pire, polit z vročim maslom. Prikupne otroške dokolenke iz sintetike v rdeče-beli barvni sestavi okrašene z malim rdečim cvetom za otroke od 2 do 12 let starosti. V strokovni literaturi o prebrani šolskih otrok smo dobili primer dopolnilnega obroka, s katerim dopolnimo dostikrat nepravilno sestavljen jedilnik, ki je lahko posledica socialnih, ekonomskih ali kulturnih razmer v posameznih družinah. Obrok je sestavljen tako. da se otrokom zagotovi zadostna količina beljakovin živalskega izvora, kalcija in vitaminov A, D in C. Navajamo primer obroka za 1 osebo: 400.500 ml mleka 20 g sira 40 g biskvita 100 g surovega korenja ali 70 g pomaranče ali oO g jabolka MODROST IZHAJA IZ IZKUŠENJ, IZKUŠNJE IZ NEUMNOSTI Mladi obrazi prenesejo tudi močneje poudarjene pričeske. Naša posnetka prikazujeta isto praktično frizuro, ki jo je še posebno lahko negovati in katero občasno lahko uredite tudi brez glavnika. Dosedanji in bodoči slikovni in besedni del v zvezi z negovanjem in oblikovanjem moških in ženskih pričesk je našim bralcem ljubeznivo odstopil Frizerski salon Mrkša Štefka iz Rogaške Slatine, ki nudi svoje strokovne usluge v sodobno urejenem lokalu v pritličju hotela Donat. Hkrati se zahvaljujemo tudi osebju sosednjega kozmetičnega salona Afrodita, ki bo občasno seznanjal bralce in bralke našega lista z najnovejšimi strokovnimi dognanji s področja kozmetike. Ste tudi vi ze kdaj sanjarili o čudoviti jahti, zasidrani nekje ob sinjem morju? Če je tako, si za začetek kupite vsaj »yachting« dres v belo* modri kombinaciji zanjo in modro-beli zanj. Nabavo jahte preložite na pozneje. Koledar moljev V avgustu in septembru je na vidiku nova generacija moljev. Samice, ki so v tem obdobju znesle jajčeca, poginejo v dveh do osmih mesecih. Molji se raje zadržujejo v večjih naseljih, najraje v mestih in zato naj bodo mestne gospodinje še posebno previdne. Tudi v obeh jesenskih mesecih pridejo v poštev isti ukrepi za uničevanje moljev kot spomladi. Učinkovit japonski recept za hujša nje: Od danes naprej jejte samo kokošjo juho s paličicami. Kura mora trajati tri tedne. Lahko je jemljete resno ali tudi ne, vendar je uspeh zagotovljen samo v prvem primeru. Po dnevih počitka se ogibajte razburljivim pripetljajem, zato se podajte na vožnjo z osebnim vozilom nekoliko prej kot navadno posebno še, če imate s seboj šolarčka. Priporočamo, da prve dni po prihodu z dopusta pešačite. Združite prijetno s koristnim tako. da vašim šoloobveznim otrokom po poti daste nekaj koristnih napotkov v zvezi z varno hojo do šolo in iz šole domov. Ljudje in gobe Pravijo, da smo ljudje podobni gobam: strupenih ni veliko, toda tudi z neužitnimi ni kaj početi. Verjeli ali ne, ljudje niso niti pol tako dobri, kot jih opisujejo prijatelji, in niti pol tako slabi, kot o njih trobentajo sovražniki. Neki poznavalec človekove narave je imel navado reči: »Samo eden od tisočih je podoben žagi za cefranje živcev, vendar je tudi ta zanimiv, ker je pač samo eden od tisočih.« Seveda je zadeva odvisna od naše naravnanosti. Kdor je sposoben, da hitro prepozna značajske poteze soljudi, se bo naglo prilagodil tudi težavnim značajem. Vedno znova ugotavljamo, da tudi nevzgojeni ljudje izpolnjujejo neko poslanstvo, saj od njih sem in tja slišimo celo resnico. Gledano s tega vidika, neužitni torej ne obstajajo. r Kozmetični nasvet Vsa kozmetična sredstva ramo v vrat v smeri levo — desne in ne od spodaj navzgor, kot uf večina kozmetičnih strok o vnukov stare šole. MARTA ODGOVARJA Dragica — Kranj Za šolo bi rada imela Športno jakno. Prosim svetujte m material in narišite model Stara sem 10 let in sem visoke postave. Odgovor Kupite si flanelasto blago, vsekakor pa ne sme biti pretanko. Jakna ki jo vidite na sk ici, sega do bokov in je opn-jetega kroja. Zapenja se t zadrgo, ovratnik je manjši rokava so poglobljena vstav- ljena, žepa pa sta našita, i »I Jakna je kombinirana z volno na rokavih in zaključku. Spredaj in zadaj ima manjše sedlo vsi živi pa so okrasno presiti Pozdravil sem tovariša Tita V sredo, 30. avgusta, sem izvedel, da me bo doletela velika čast. ker bom na Brdu pri Kranju lahko pozdravil tovariša Tita. Kosem ob dogovorjenem času prišel pred šolo, je tam že čakal avtomobil, ki naju je z učenko Natašo Nikovič odpeljal do Brda. Tam je lepo urejen park poln rož in asfaltirane poti. Skoda, ker je deževalo. Upali smo, da bo dež prenehal in komaj čakali, da pride tovariš Tito. Kmalu smo izvedeli, da je kolona avtomobilov že v Kranju. Lotevala se me je trema. Naenkrat je posijalo sonce. Postavili smo se pred vhod in že zaslišali ropot avtomobilov. Zagledal sem tovariša Tita. Z Natašo sva stopila k njemu. Pozdravila sva ga in mu krepko stisnila roko. V tistem hipu sem se zavedel, da stojim pred največjim borcem za svobodo, graditeljem lepšega življenja vseh naših delovnih ljudi, človekom, ki se zavzema za prijateljstvo in mir vsega sveta. Zaželel bi mu rad še mnogo več kot je bilo mogoče v kratkem pozdravu. Tomaž Kurat. 8. č r. osn. šole Franceta Prešerna v Kranju Tovariš Tito na Brdu Nesreča Na cesti so se igrali dečki. Brcali so žogo in tekali po ulici. Mimo so hodili mladi in stari ljudje. Dečki se za to še zmenili niso. Kar naprej so brcali žogo in delali tak hrušč, da je odmevalo daleč naokrog. Naenkrat jim je žoga padla na cesto. Nek deček |e stekel /a njo. Izza ovinka pa je prav tedaj pripeljal osebni avto. Ljudje so stekli na cesto. Ugotovili so. da je deček mrtev. Poklicali so miličnike in njegove starše. Marinka Kosirnik. 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja v Šenčurju SEM IN TJA PO AFRIKI Obvladate zemljepis? Dobro, potem tole vprašanje ne bo pretežko za vas. S številkami so označene afriške države, s črkami pa mesta. Katere države in mesta sodijo skupaj? 1. Kamerun, 2. Slonokoščena obala, 3. Gabon, 4. Gana, 5. Gvineja, 6. Liberija, 7. Mali, 8. Nigerija. 9. Ruanda, 10. Togo. 11. Uganda, 12. Zambija A Abidan, B Akra, C Bamako, D Conakrv, E Kampala, F Kigali. G. Lagos, H Libreville, I Lome, L Lusaka, M Monrovia, N Yaoun-de ZNATE RAČUNATI? Poglejte na uro in ugotovite, koliko časa ste potrebovali za rešitev tega zapletenega računa: 1x2x3x4x5x6x7x8x9x0 Kakšno vsoto ste dobili? Če ste računali več kot pet sekund, se ne morete pohvaliti, da ste dober •natematik! ŠALJIVA VPRAŠANJA Poskušajte duhovito odgovoriti na naslednjih pet vprašanj: 1. Provijo Kitajci »Dobro jutro«? 2. Kaj je ustvarjal Poe? 3. Kakšna je množina besede vojak? 4. Kakšna je zelena ruta, ko pade v modri Jadran? 5. Kateri je najbolj znani bal iz starega veka? rešitve >|HdHu 9 ed ius.jp 'i [tABjdeu af Jasni8 V&l :VPHVXnS •p»q tofizaod -z :o}|su.),\o|s ofauz I5f 'JJSp OUIBS JBpu,)A 'oflABJjJ I :VPNVSVHdA VAIfiVs •oni afep 59iu i izouui nouoif bu as jbi( '3B\ -(oni) o af 1»! -|"zaH IJ,VNfL}VH 3J.VNZ rizi 'ai nol \*6 08 *0L W9 as 4Rr HE VZ 'NI iMiaav od vri mi was Zdravo! Ta šola, grdoba grda, nima prav nič usmiljenja. A a\jo. počitnice, dnevi brezskrbni, ste dejali prejšnji teden in m razkropili po učilnicah. Strogi učitelji, učenja čez glavo... No,ja, tako hudo spet ni, saj v šoli je navsezadnje tudi iepo: razposajeni sošolci so isti kot lani, učna snov je pa tudi zanimiva za tiste, ki nočejo biti nevedne buče. Kot vsako leto, se ob začetku pouka dobimo tudi mi na polovički Glasove strani. Lani ste bili izredno pridni dopisovalci. Tudi letos boste, kajne? Pošljite čim več dobrih spisov, vseeno je kaj opisujete, veseli pa bomo tudi pesmi, ugank, risb, fotografij, skratka vsega, s čimer se ukvarjate. Vsebina in oblika strani ne bo bistveno drugačna kot lani. Še vedno bo na njej našlo prvo mesto vaše ustvarjanje, sem m tja pa bomo kaj primaknili tudi mi. Zato bomo izseli tyašik nasvetov, česa želite več. česa manj, na kaj pozabljamo in podobno. Verjetno boste opazili, da je vsebina današnje rubrik* nekoliko drugačna kot običajno. Po počitnicah še diši. Pa saj ste komaj prijeli peresa v roke in utegnili kaj zapisati o dneh. M ste jih preživeli zunaj šole, o prvih urah pouka m podobnem Prihodnji teden bomo o tem lahko že brali v Glasu, kajne? Vm vas prisrčno rabimo k sodelovanju. Jugoslovanske pionirske igre Ta teden so pod naslovom »Nara-va-zdravje-a v revni normandski vasi, '»srednji junak pa je sta **ec, ki živi borno in dolgočasno življenje s svojim «-*iom Cesairjem na n?vni kmetiji. Starec se ostro **pre sinovi želji, da bi vzel *a ženo Celesto, vaško ^potico, češ ker ima leta Nezakonskega otroka z ^ekim Victorjem. Do ptro-^e vendarle pride, a Cesai kije bolj šibke narave. **pega dne podleže trdemu ^elu. Celesta ostane sama * otrokom in s sovražnim 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Domači ansambli 9.00 625 9.20 V. Kovačevič: Kapelski kresovi — TV nadaljevanka 10.35 Viking Viki - serijski film 11.00 Hunterjevo zlato — serijski film 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Šahovski komentar — oddaja TV Zagreb 13.00 Poročila 14.15 Monza: Avtomobilske dirke formule I za Veliko nagrado Italije prenos 16.05 Dosje našega časa: Leto 1949. dok. oddaja 17.00 Poročila 17.05 Čudovita leta filma 17.30 Športna poročila 17.35 Moda za vas 17.45 Mimino — celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 P. M. Andreevski: Dolga pot -TV nadaljevanka 20.55 Stoletja že stoji čas na Massapulli. II. del dok. oddaje 21.25 TV dnevnik 21.40 Okrogli svet 21.55 Reportaža z nogometne tekme Dinamo : CZ 22.25 Športni pregled 22.55 Poročila 18.25 Jazz koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 »Streljko«. dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Oči brez obraza, celovečerni film TV Zagreb, I. program: 9.50 Poročila 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Flandrijski pes 11.00 Oblaki so rudeči 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 17.00 Proslava dneva mornarice 17.45 TV dnevnik 18.00 Čebelica, mlad. film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dolga pot 21.05 Potovanja - Bolivija 21.35 TV dnevnik 21.55 Nogomet Dinamo : CZ 22.25 Športni pregled sreda 13. SEP. ponedeljek 11. SEP. Oddajniki n. TV mreže: 18.10 TV novice 9.00 11.10 15.00 16.00 17.15 17.20 17.35 18.00 18.10 starcem. Ker pa kmetija ne more brez moške roke. povabi Victorja. očeta svojega otroka, na/ pride živet k njej. Vic tor res pride, drugi) jutro pa najdejo Amabla obešenega na drevesu . . . Četrtek Scenarij za film RA-CHEL, RACHEL je nastal po mmanu Margaret Laurence. Filmska zgodba se dogaja v majhnem ameriškem mestu Manawaki. V ospredju je ne več meno mlada učiteljica. Precej osamljeno živi; druži se s kolegicami iz šole, tu je ' tudi njena mati in krog prijateljic. Rachelino življenje se zapleta, dokler na koncu ne pobegne od matere, prijatelja, rojstne hiše, šolskega poslopja. Film je prava sociološka študija življenja v provincialnem mestecu prostrane Amerike, kjer prebivalci nikakor ne morejo uskladiti svojih želja z možnostmi, ki jih imajo. Predvsem Paulu Newmanu gre zasluga, da film ni solzava melodrama z nesrečno učiteljico v naslovni vlogi. Po režijski plati je dogajanje trdno držal r rokah in igralcem ni dopustil, da bi mu uhajali iz fotografsko zastavljenega režijskega koncepta. Petek • V izobraževalni redak ciji TV so pripravili izbor filmov z mednarodnega festivala znanstvenega, in tehničnega filma, ki je bil januarja letos v Beogradu. Danes bosta na vrsti dva zanimiva filma. Prvi je italijanski in prikazuje prizadevanja stroko vnja -kov avtomobilske indu strije. da bi izdelali čim bolj trpežen in varen avtomobil. Film je tudi izredno privlačen, saj so najrazličnejše teste vozil na pre izkusnih stezah posneli tudi v počasni tehniki. Drugi film je angleške proizvodnje in je posvečen dosežkom kmetijstva. Lotili so se vprašanj oplojevanja sadovnjakov, izkori ščanja odpadne slame, ureditve hlevov in Učinkovitejše setve. T V v Soli: Člani skupnosti, Šolska zadruga. Funkcija celice 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka. Zemljepis TV v šoli: Za najmlajše TV v šoli — ponovitev TV v šoli — ponovitev Poročila Čarobna žoga Čudovita leta filma, serijska oddaja Obzornik Kaj je to samoupravno združevanje dela in sredstev, oddaja iz cikla Pota samoupravljanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 20.00 Guv de Maupassant: Oče Amable. TV drama 21.45 Kulturne diagonale 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Vrabec Let k o 48.00 Pravljica 18.15 Živeti v družini — izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaia 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Severnica. celovečerni film TV Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Gledališča predstava 21.45 Glasbeni trenutek 21.55 Kulturna oddaja 22.35 T V dnevnik 22.50 Dokumentarni film 9.00 TV v šoli: Čedo Priča. Istrski gradiči, Pogovorni bonton 10.00 TV v šoli: Kocka. . kocka. Risanka, Izobraževalni film 16.45 Šahovski komentar 17.15 Poročila 17.20 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.35 Poskočna domišljija - otroška serija 18.00 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi — športna oddaja 18.45 Od vsakega jutra raste dan: KUD Jože Hermanko 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Rachel, Rachel 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.50 Miniature: Gojmir Anton Kos 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled — otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 T V dnevnik 19.55 Športna sreda — nogomet Liverpool : Nottingham 22.15 TV dnevnik 22.30 Mehika pod svojim nebom. dok. serija TV Zagreb — I. program: isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 14. SEP. torek 12. SEPT. 8.45 10.00 14.45 17.20 17.25 17.55 18.05 18.45 19.15 19.30 20.00 20.35 TV v šoli: Člani skupnosti. Ali ste vedeli. Električna napetost. TV vrtec. Dnevnik 10 TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka. Glasbeni pouk TV v šoli — ponovitev Poročila Glasbeni pejsaži Srbije: Gornja Resava Obzornik Pisani svet Po sledeh napredka R isanka TV dnevnik Diagonale: i I ndust rializacija gradn je stanovan j A. N Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka TV dnevnik Glasba takšna 8.55 10.00 10.30 14.55 17.10 17.15 17.45 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 20.45 21.45 22.25 TV v šoli: Člani skupnosti. Kaj je film. Med Istom in Mola tom TV v šoli: Francoščina TV v šoli: Umetnost. Risanka, Kemija TV v šoli — ponovitev Poročila Trinajstletniki Obzornik Profesor Baltazar — risanka Planine sveta — dokumentarna serija Risanka TV dnevnik Oči kritike Retrospektiva TV drame - I. Torkar: Balada o taščici Na zvezi TV dnevnik 21.55 22. Ml in drugačna 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Vaterpolo Partizan . I ndust rotnontaža 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Dnevnik 10 19.05 K uit urni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 20.50 Akcije: Za čistejše mesto 21.05 Znanost: Krivulja ustvarjalnega procesa 21.50 Muppet shovv TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pisani svet — oddaja TV Ljubljana 18.15 K njige in misli od 18.45 do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 21.00 Posebna vzgoja - celovečerni film 22.45 T V dnevnik 23.00 Šahovski komentar Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Hok,ej na travi — Jugoslavija : Pakistan 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Pes. človekov prijatelj 18.45 Vabilo na potovanje, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Kitajski cirkus - I.del 21.30 24 ur 21.50 Ženska danes. dokumentarna oddaja TV Zagreb - L program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 R ubežniki 21.30 TV dnevnik 21.45 Glasbeni dnevi v Budvi 22,15 Šahovski komentar Oddajniki D. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura: Glasba in revolucija 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Brigada »Jan Žiška«, dokumentarna oddaja 21.50 Zabava vas Vickv Leandros 22.30 Razuzdančeva usoda, baletna oddaja TV Zagreb - I. program: 8.55 Slavnostna otvoritev Zagrebškega velesejma 10.00 TVvšoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina od 17.15 do 20.00 isto kot na odd.II.TV mreže 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Baretta — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.10 Nočna premiera: Labirint IZBRALI SMO ZA VAS Aa moškem oddelku Murkine MODE v Radovljici smo poslikali lep športni pulover zanj. Od Rašice je, dobi se pa v velikostih od 46 do 52. Barve: zelena, rjava, siva in beige. Material: mešanica volne in sinte-tike. ^ CENA: 307 DIN Bogato izbiro ženskih puloverjev za jesen imajo na Kokri nem ženskem oddelku v GLOBUSU. Tale model z ohlapnim puli ovratnikom je od Rašice, dobi se pa v velikostih od 36 do 46 v beli, modri, zeleni, violet in opečni barvi. I CENA: 271 DIN Pri ALMIRI mislijo tudi na naše najmlajše. Tale pulover je v kombinaciji modre, rdeče in rumene barve, dobi se pa v velikostih od 2 do 16 let v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Vprašajte za model TRIMČEK. CENA: 79 DO 104 DIN ► petek 15. SEP. 10.00 15.35 16.05 16.10 16.25 16.55 17.55 18.00 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.50 22.10 23.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina Šahovski komentar Poročila Velika predstava na dnu morja Norosti Maje Skovvron Vaterpolo Triglav : Jadran (Split) — prenos Risanka Obzornik Slovenski ljudski plesi: Prekmurje — I. del Preverjanje varnosti avtomobilov, sodobno kmetijstvo Risanka TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja Iz kamene dobe v XXI. stoletje. III. del dokumentarnega cikla Antipodi TV dnevnik Baretta - serijski film Poročila Mehčalec za perilo, ORNEL od Saponije in Z lat o rogo v DAMIL, dobite zdaj že v kilogramski embalaži. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU smo jih videli. CENA: 30,83 IN 31,62 DIN *.....^TimmT.nint ,, jI 1 ■ ■MU 1 u ■ i nEuMB^B Tile radioaparati pa prihajajo z daljnega Vzhoda: kasetofon tranzistor BUSH je Iz Indije, mali tranzistor MORGAN pa iz Koreje. Pri FUŽIN AR-JU na Jesenicah se dobe. CENA: 3150,35IN 620,10 DIN OLrASlG. stran Petek, 8. septembra RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 9. SEP. Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 905 Pionirski tednik 935 Mladina poje K). 15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za na se gost e i z tujine 11.03 Dvesonatini slovenskih avtorjev (Kozina. Sivk') • 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Ivan Kranjc: Ali smo čebelne družine dobro pripravili za prežim ljenje 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00-ih — posebna obvestila 13.30 Priporočajo vam .. M .05 Od ari ie do arije 14.55 Pet minut za EP 15.30 Vedre melodije 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) 18.05 Poletni dive timento 19.35 Lahko no \ otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za na še izseljence 23.05 Popularnih dvajset (D.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja repubjik 15.30 Z vami in za vas 16 00 Nas podlistek V.Sikula: Mojstri 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni tasino 17.30 Znalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper) 18.40 Z ansamblom Jazz Set 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Za vas muzicira jo . . . 20.00 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.30 Poročila 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času Paul Hindemith in Hugo Distler 21.00 Kultura danes 21.15 Stereofonski operni koncert 23.00 Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 10. SEP. Prvi program 430 Dobro jutro! 807 Radijska igra za otroke Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga 844 Skladbe za mladino 905 Se pomnite. tovariši ... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna V. Jerofejev: In vino veritas 10 50 Glasbena medigra 11.00 Poročila - Turistični napotki za na Se goste iz tujine 11.15 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Mariachi — Los Mensajeros 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra Franček Rudolf: Polž Jože 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT — Studio Skopje Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno S. Burina: pesmi 211.5 Plesna glasba za vas (O.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.05 M ozaik glasov in ritmov 15.00 M ladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 M elodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.30 Poročila 20.35 Ob dnevu mornarjev 21.00 Nafti znanstveniki pred mikrofonom prof. dr. Lev Milčinski 21.15 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere »Jevgenij Onjegin« 2100 Iz ansambelske literature slovenskih avtorjev 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 11. SEP. Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 905 Ringaraja .920 Izberite pesmico 940 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko G liha: 80 let kmetijskega infttituta Slovenije 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naft radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni K ranjci 20.00 Kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno M. Kočevar-Colarič: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jamini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 Mladi mladim 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek JUH) Koncert iz našega st ud i a 22.20 S festivalov jaz/a 2105 Literarni nokturno L. Kostić: Prometei 2115 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe (0.05 Nočni program — glasba Drugi program H00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 I.ahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Znalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasb« (Radio Ko(>er) 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Glasbena soareja 21.00 Rahmaninov in Prokofjev — skladatelja in pianista 20.30 Poročila J).35 Iz manj znane o[>erne literature 21.40 Sodobni literarni portret Branimir Sčepanovič 22.(10 Razgledi |H) sodobni glasbi. Komorna glasba v NDR 2115 Beethoven (Variacije op. 66 in kvartet op. 135) 2155 Iz slovenske poezije ČETRTEK 14. SEP. Prvi program 430 Dobro jutro! 808 G lasbena matineja 905 Radijska ftola za viftjo stopnjo (ponovitev i 935 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo . .. 12.10 Zvoki znanih melmlij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Štefan Ofttir: Napake mleka in njihov vpliv na predelavo 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 1.3.00-ih 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pesmi Josipa Sla venskega 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta ftola 15.30 Paleta ritmov z ansambli 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Bizet in Čajkovski za prijetno popoldne 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan'fer le ž 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 .(K) Literarni večer E. Rotterdamskh M.Suklje: Hvalnica norosti 21.40 Lepe melodije 22.20 Majhen koncert Debussvjevih skladb 2105 Literarni nokturno M. Kranjec: proza 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov (D.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Četrtek, na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naftih sporedov 14.(3 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Znalo rineva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Rajko Maksimovič 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 2030 Poročila 21.35 Ljubljanski festival: Vera Soukupova — mezzosopran in Vladimir Mencl — klavir >1.46 Glasbena medigra: Havdnov klavirski trio 22.00 Glasbeni klub 2155 Iz slovenske poezije 15. SEP. Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 905 Radijska ftola za nižjo stopnjo 93(1 Iz glasbene t radii i je jugoslovanskih narodov fn narod nosti 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.0.3 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in stilisti 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Milan Rovan: Predpisi o pridelovanju sadilnega materiala 12.40 Pihalne godbe 1.3.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica • 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 1.5.45 Nas gost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio oh 17.00 18.0.5 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta K režeta 20.00 S top popa 20 21.15 Oddaja n morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki i/. Idgov domačih 2105 I it era mi nokturno 2115 Jazz pred polnočjo Charlie Parker v letih 1950 - 51 (0.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Petek na valu 202 1.3.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba i. socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) 14.25 Z vami in za vas lii.OO Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Znalo dneva 17.40 Odmevi z gora - Marijan Krišclj Dežela v preddverja naftih gora — Pomurje 17.5') Prijetni zvoki 18.00 Stereo - jazz The Band 18.40 Glasba za vsakogar Rešitve pošljite do 13. septembra na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Vodoravno: 1. latinski izraz za prav tako, enako, 5. dvomljiva napoved, 9. omaža, 13. umetna pesem ali skladba za zborno ali solo petje s spremljanjem orkestra, 15. jugoslovanski slikar,'izraziti kolorist, Stojan, 17. slovenski pesnik (»Dunajski soneti«) in pisatelj (»Zorin«), izdajatelj in urednik Zvona, Josip, 18. župan v Londonu in drugih večjih angleških mestih, 19. rimsko število sest, 20. stanje, značilnost mrtvega, 22. gorski vrh v Švicarskem kantonu Graubiinden, 23. domača oblika ženskega imena Marija, 25. muza komedije, Talija, 26. po bibliji sin Izaka in Rebeke, Jakobov starejši brat-dvojček, 28. pozitivna elektroda za dovajanje električnega toka, 30. etiopski knez, 31. razmočena zemlja, umazanija, 32. ljudska pritrdilnica, 33. pivski vzklik, v dušku do dna!, 35. severnoameriški general, znan iz secesijske vojne kot vojskovodja južnih držav, Robert Edv/ard, 36. oznaka sovjetskih avionov tipa Iljušin, 37. tros, enocellčno klicno telesce, s katerim se razmnožujejo brezcvetnice, 39. suha stebla poljščin brez plodov in semen, 41. »električna« morska riba ploščnatica, 43. žensko ime, tudi vresje, 45. ime slovenske pisateljice Vaštetove, 48. medmet tapanja, tihega stopanja, 49. narodno žensko ime, izvira iz snega, 51. klica, 52. malokrvnost, slabokrvnost, 54. vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi cveti, 56. bar-bital, bel prašek proti nespečnosti, 57. palestinska boginja plodnosti in vojne, Ištar. Navpično: 1. ime črke v grški abecedi, neznanka v matematiki. 2. kraja, 3. ime znamenitega italijanskega opernega tenorista Ca- rusa, 4. kratica za madžarsko tiskovno cijo: Magvar Tavirati Irota, 5. začetek tekmovanja; odhod, odlet, 6. grško podi mračen prepad pod Hadom, 7. stara grofija severno od Pariza; dinastija V. vlada* 1328— 1559, 8. zimsko-športno središče v i* carskem kantonu Graubiinden, 9. angleJk izraz za star, zlasti pri zemljepisnih pojmfc 10. okrasno sredozemsko_ ali tropsko drevo 1 pernatimi listi in rumenimi cveti v glavic** 11. soli ali estri ocetne kisline, 12. kratka » Združeno arabsko republiko, 14. kratica * fizikalno atmosfero, 16. ime ameriškega 1» morista-satirika Buchwalda, 21. železni* kompozicija z lokomotivo ki vagoni, 23. jp* mesec v letu, 24. posvečenec ali učea*, vpeljan v skrivnosti kakega nauka, 26. srno*' rumen izcedek nekaterih tropskih dreves. * se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov, f skopljen bik, 29. če, 31. kratica za »Brit** European Airways«, Britansko-evrop* aerotransport, 34. občina, soseska, 35. * sokotravnata stepa v tropskem in subropsfe* pasu Amerike, 37. podkopnik, vojak tehnik oddelkov, določen za kopanje podkof* gradnjo utrdb ..., 38. površina, območje. * kamnita gmota, v glasbi tonovska lestve* 40. udeleženec sinjske viteške igre alke I stoja, lega, položaj, 42. staro mesto v Apui v južni Italiji, kjer je Hanibal premagal R* ljane, Cannae, 44. manjši otok v srednji D» maciji, med Ugljanom in Dugim otokom.* nemški filozof, začetnik kriticizma, Imjp nuel, 47. ime naše igralke Tkačeve, 49, potomec, 50. uradni spis, 53. avtomobik* oznaka za Mostar, 55. kratica za vol tam?* Rešitev nagradne križanke z dne 1. 9. 1978: 1. Visla.6. obroč. 11. kartel. 12. Balkan. 14 < 15. norec. 17. okan. 19. Ela, 20. siderit. 22. Ava. 2.1 LE. 24. ornitolog. 26. ep. 27. omika. >^ 30. proza. 32. Erika. 34. čigra. 35. kg. 36. tarantela. 40. NO. 42. Ade. 44. radirka. 45. por. 4tf;. pt* 48. rašpa. 49. laso. 50. Norman. 52. incest. 54. Sirta. 55. Nilot. Prejeli smo 88 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Uroš Poklukar Gorje 7. 64247 Zg. Gorje. 2. nagrado (60 din) prejme Tončka Jakelj. Smerinje 4, 64280 K ran* gora. 3. nagrado (.50 din) prejme Jože Ožek. Delavska 19. 64000 Kranj. Nagrade borno pt*- po pošti. KINO Kranj CENTER 8. septembra amer. barv. voj. sfjekt. BITKA ZA MII)WAY ob 15.30. 17.45 in 20. uri 9. septembra amer. barv. vojni •pekt. BITKA ZA MIDWAY ob 15 30. 17.45 in 20. uri. prem. hon-kon. barv. karate SRDITA PRST ob 22.15 10. septembra amer. I»rv. ris ROBIN HOOI) ob 10. uri. amer barv. vojni apekt. BITKA ZA MIDWAY ob 14.30. 16.45 in 19. uri. prem. amer. barv. JULIJA ob 21.15 11. septembra amer. harv. JULIJA oh 16.. 18. in 20. uri 12. septembra amer. l*»rv. JULIJA ob 16.. 18. in 20. uri 13. septembra amer. liarv. JULIJA ob 16.. 18. in 20. uri 14. septembra amer. harv. srhlj. GRIZLY ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 8. septembra amer barv. krt m MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 16.. 18. in 20. uri 9. septembra amer. harv. dokument. TA ČUDOVITA BITJA ob 16 uri. amer. barv. kri nt. MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 18 uri. amer barv. *pekt PEKLENSKI STOLP oh 20. uri 10. septembra honkon. barv. pust KARATE V SLUŽBI IN TERPOLA <*> 14. in 18. uri. amer. barv. pust. UMAZANA MARY -NORI LARY oh 16. uri. prem. špan. barv: ZA NOC LJUBEZNI ob 20. uri 11. septembra Rpan. NOČ LJUBEZNI ob 16. 18. 2). uri 12. septembra špan. NOČ LJUBEZNI ob 20. uri 13. septembra honkon. barv. pust. KARATE V SLUŽBI IN TERPOLA cb 16.. 18. in 20 uri 14. septembra amer harv, pust. UMAZANA MARY - NORI l,ARY ob 16.. 18 in 20. uri Triic 9. septembra amer. I«rv. srhlj. GRIZLV ob 16. in 18 uri. amer barv thrilerSERPICO (h 20. uri 10. septembra amer harv. ris. ROBIN HOOI) ob 15. uri. amer barv. grozlj. GRIZLY oh 17. in 19. uri. franc. barv. SODNIK. IMENOVAN SER IK A 21. uri 11. septembra amer. barv. ZBOGOM. LEPOTIČKA ob 18. in 2). uri 12. septembra honkon barv. ka -rate KARATE V SLUŽBI IN-TERPOLA ob 18 in 20. uri 13. septembra šved barv. krim MOŽ NA STREHI cb 18 in 20 uri liarv. ZA barv. ZA 16.'. 18 in 14. septembra jap. barv. vojni BITKA ZA OKINAVO ob 18. in 2). uri Kamnik DOM 9. septembra amer. barv. ns. ROBIN HOOD ob 16. uri. amer. barv. krim. MESTO NEVARNOSTI ob 18. in 20. uri. prem. amer barv. JULIJA oh 22 uri 10. septembra jap. harv. vojni BITKA ZA OKINAVVO ob 15 uri. amer. barv. krim. MESTO NEVARNOSTI ob 17. in 19. uri. prem. honkon. barv. karate SRDITA PEST ob 21. uri 11. septembra ftved. barv. krim. MOZ NA STREHI ob 18 in 20. uri 12. septembra jap. barv. vojni BITKA ZA OKINAVVO ob 18. uri. amer. harv. krim. POVABILO NA VEČERJO Z UBOJEM ob 20. uri 13. septembra amer. barv. krim. POVABILO NA VEČERJO Z UBOJEM ob 18 in 20. uri 14. septembra honkon. harv. karate KARATE V SLUŽBI IN TREPOLA ob 18. in 20. uri Duplica 9. septembra prem. amer. harv. SODNIK. IMENOVAN ŠERIF oh 20. uri 10. septembra amer. barv. ris. SKRIVNOSTNA PAJČEVINA ob 15. uri. amer. barv. krim. MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 17. in 19. uri 1.3. septembra amer. barv. grozlj. GRIZLV ob 20. uri 14. septembra amer. harv. krim POVABILO NA VEČERJO Z UBOJEM cb 20 uri Radovljica 8. septembra zaprto 9. septembra japon. SPODAR SMRTI ob 18 uri. amer barv LOGA NOV BEG ob 20. uri 10. septembra amer. harv. LO-GANOV BEG ob 18. uri. ital. barv krim NASILJE V NEAPLJU ob 2). uri 11. septembra japon. barv. GOSPODAR SMRTI ob 20. uri 12. septembra amer. harv. LOGA NOV BEG ob 20. uri 13. septembra japon. barv. GOSPODAR SMRTI arv. krim NASILJE V NEAPLJU oh 20.uri 10. septembra amer. barv knm DVE MINUTI '>ANIKR^,MM;-iri angl. barv; pust. KKICAN-lr. NA HUDIČA ob20. uri 11. septembra amer. I«rv. ;a<-GANOV BEG in 20. uri 10. septembra zah. nem bar1 PRIJATELJ IZ AMERIKE d> i> in 20. uri 11 septembra amer. barv. SK> BRNA STRELA ob 18. in 20. ur 12 septembra amer. barv SKF BRNA STRELA ob 18. in 20. ur, 14 septembra domači barv K ZORIJO JAGODE ob 18 in M ir Kranjska tfora 9 septembra amer. barv vaj. BOLJ NORI HALLV NA SVET' ob 20. uri 13. septembra zah. nem. ban PRIJATELJ IZ AMERIKE ^ barv. LO j) „rj MERKUR n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 prodajalna DOM Naklo NUDIMO VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST Prodajni program • gradbeni material • črna metalurgija — barvne kovine • vodovodno instalacijski material • sanitarna oprema — centralna kurjava • elektroinstalacijski material • bela tehnika • orodje in stroji za gradbeno in obrtno dejavnost PARKIRNI IN NAKLADALNI PROSTOR ZAGOTOVLJEN MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE Skupnost za zaposlovanje Kranj objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti. Skupnosti za zaposlovanje K ran j proste delovne naloge in opravila 1. analitika na sedežu skupnosti v Kranju 2. poklicnega svetovalca na enoti tukajšnje skupnosti Skofja Loka Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom morajo kandidati ■spolnjevati še naslednje posehne pogoje: P°d I.: se zahteva visoka šolska 'zobrazba s področja družbenih ved ali ekonomije in dvoletnimi delovnimi izkušnjami pri izvajanju študijsko analitičnih nalog, poznavanje kadrovske funkcije in metodologije družbenega planiranja P°d 2.: se zahteva višja šolska izobrazba pedagoške, psihološke ali kadrovsko-socialna smer z dvema letoma prakse na področju poklicnega usmerjanja ali izobraževanja Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Skupnost za zaposlovanje Kranj. Cesta JLA št. 12. Kranj. J7 Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj n.sol.o. Kranj, Maistrov trg 11 TOZD Planinka n.sub.o. Kamnik, Titov trg 4 Razpisna komisija na podlagi sklepa zbora delavcev in Jočbami samoupravnega splošnega akta v skladu z do- razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Poleg pogojev predpisanih v 511 čl. ZZD morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: J- VS izobrazba gostinske, komercialne ali organizacijske smeri 2. 3 leta delvonih izkušenj na odgovornih delovnih opravilih oziroma nalogah ali 1 a: SS izobrazba gostinske smeri 2. a: 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih opravilih oziroma nalogah 3. da imajo moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje TOZD Pismenim ponudbam priložite dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev in jih pošljite v 14 dneh po objavi na naslov TOZD Planinka. Titov trg 4, Kamnik z oznako »za razpisno komisijo«. Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o. TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp Gorje 1 Temeljna organizacija obljav-Ija prosta dela in naloge čistilke pisarniških prostorov s skrajšanim delovnim časom (4 ure dnevno). Za opravljanje del in nalog so potrebne enomesečne delovne izkušnje pri čiščenju prostorov. Poskusno delo traja 5 dni. Začetek dela je možen takoj. Kandidati naj pošljejo prijave najkasneje v 8 dneh od objave tega oglasa na naslov: GG Bled, n.sol.o. - TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje 1, 64247 Zg. Gorje. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja prodajo štirih trajnožarečih peči EMO — 5 — plamen. Ogled peči hov četrtek. 14. septembra 1978. v Kulturnem domu v Piedosljah od 10. do 12. ure. Avto moto društvo Šenčur, Stranska pot 1 razpisuje licitacijo za prodajo osnovnega sredstva vozilo ZASTAVA 750 leto izdelave 1970, s 106.000 prevoženimi km, vgrajen IR motor. Začetna cena 6000 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije. 9. septembra, od 8. do 10. ure na dvorišču pred domom AMI) Šenčur. Stranska pot 1. Licitacija bo ob 10. uri. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki imajo pred pri četkom licitacije plačano 500 din pologa. Šolski center Radovljica objavlja naslednja fronta dela in naloge: 1. hišnika Pogoj: K V ključavničar, KV mizar ali KV električar in šoferski izpit vsaj B kategorije 2. snažilke za polovični delovni čas v Domu učencev na Bledu Prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prešernovo gledališče Kranj ABONMA ZA SEZONO 1978/79 Prešernovo gledališče Kranj vpisuje abonente za gledališko sezono 1978 / 79 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 4. do 15 septembra 197« in sicer od 9. do 12. ureinod 14. do ,6. ure v pisarnTRl^a'vn^ iz Tavčarjeve ulice. Telefon (064) 21-355; Trgovsko podjetje Merkur Veleželezninaz n. sol. o. DS Skupne službe vabi k sodelovanju administrat orko -sten odaktilo grafi n j o za opravljanje del in nalog v administraciji skupnih služb Pogoji: končana upravno administrativna šola, 1 leto prakse v administraciji Delo se združuje za nedoločen čas. Prošnje pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Merkur Kranj, Kadrovsko-socialna služba. Kranj, Koroška e. 1. Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič razpisuje proste delovne naloge in opravila naslednjih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodenje proizvodnje 2. vodenje računovodstva Pogoji: pod L: višja ali srednja šola tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji organizacijska sposobnost sposobnost sodelovanja družbenopolitične in moralnoetične vrline pod 2.: višja ali srednja šola ekonomske smeri 3 leta delovnih izkušeni v finančni stroki organizacijska sposobnost družbenopolitične in moralnoetične vrline Ponudbe sprejemamo 15 dni od razpisa na naslov: Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič. Bistrica 132. v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh od zasedanja našega delavskega sveta. CGP Delo TOZD Prodaja Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. prodajalko-(ca) za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v prodajalni na avtobusni postaji v Tržiču in za kiosk v Kranju. Zaželjeno je, da ima kandidat končano šolo za prodajalce 2. raz naš al ce za dostavo časopisa DELO na dom naročnikom na področjih v Tržiču. Škof ji Loki in v Kranju. Razpis velja do 16. septembra. Pismene ponudbe pošljite na naslov: CGP DELO; podružnica Kranj, Koroška 16. Kompas Jugoslavija TOZD TGO Ljubelj Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge za: 1. šefa kuhinje Pogoji: VKV kuhar, delovne izkušnje 3 leta 2. KV kuharja Pogoji: končana gostinska šola — izpit za K V kuharja, delovne izkušnje 2 leti 3. recepcionerja Pogoji: gostinska ali končana srednja šola, aktivno znanje nemščine, pasivno znanje enega svetovnega jezika, delovne izkušnje 2 leti v recepciji Vsi kandidati si morajo zagotoviti dovoljenja za delo v obmejnem pasu. Samska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe pošljite komisiji za delovna razmerja pri Kompas TOZD TGO Ljubelj. Podrobne informacije lahko dobite telefonično na številko 064 50-104. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. O LAS 18. stran MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam skoraj nova GARAŽNA VRATA. Mandeljc Miha, Jelovška c. 23. Bled. tel. 77-938 6811 Prodam KRAVO po teletu. Meglic Jože, Lom 30, Tržič 6713 Prodam LANTENE za fasadni oder, dolge od 6 do 9 m. Dobijo se vsak dan od 15. do 16. ure na Cesti talcev 23, Kranj 6721 Prodam ZIBELKO in OTROŠKO POSTELJICO, oboje z vložkom. Omejc, Planina 18, tel. 24-078 6749 Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO, tudi po delih ter diatonično HARMONIKO. Zupane Jožefa. Mencingerjeva 5, Kranj 6750 Prodam več Wiehler GOBELINOV, neokvirjenih, dimenzij do 75 cm. Naslov: Prime Ankica, Zlato polje 14 a, Kranj 6751 Prodam OMARO z vitrino. Kern M., Planina 14, Kranj 6752 Zaradi centralnega ogrevanja prodajamo naslednje PECI; termoaku-mulacijsko AEG 2 kW/trajno žare-čo K uppersbusch — novo, EMO 5 na olje in ŠTEDILNIK na trdo gorivo K uppersbusch. Tel. 21-852 6753 Poceni prodam 8 dvojno zastekle-nih betonskih OKEN 1 m'x 1 m. Ogled popoldne. Kranj, Krožna 1 a 6754 Prodam žagan okrogel LES za ostrešje. Jane, Vrhnje 3, Radovljica 6755 Prodam hrastove in jesenove DESKE 5 cm. Sp. Brnik 36 6756 Prodamo dvojno pomivalno KORITO. Šimunac. Partizanska 33, Kranj 6757 Prodam mlado KRAVO frizijko. tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 6758 Prodam PLETILNI STROJ 8/80 in SESALEC za prah Iskra po ugodni ceni. Prelesnik, Reteče 49. Skofja Loka, tel. 60-309 6759 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE svetlo zelene barve (orhideja) in ŠTEDILNIK - 2 plin, 2 elektrika. Cerar Jani, Radovljica. Kopališka 4. telefon 75-010 6760 Prodam 300 kom. STREŠNIKOV Novoteks rjave barve in cementne ZIDAKE. Kranj. Pševska 11 6761 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Žagar, Moša Pijade 44. Kranj 6762 Prodam kombinirano PEČ. Pre-doslje 151 6763 Prodam ročni SKOBELJNI STROJČEK in staro pohištvo. Telefon 70-095 6764 Prodam PUNTE in BANKINE. Gasilska 19. Šenčur 6765 Prodam oljno PEC znamke GABO. Jan. Zupančičeva 33. Kranj 6766 Prodam nov JEDILNI KOT z dvema stoloma in KREDENCO Amsterdam iz borovega lesa. Ogled vsak dan. Hrženjak. Veljka Vlaho-viča 4. Planina. Kranj 6767 Dva cvetoča OLEANDRA in dve ALOJI prodam. Avguštin. Britof 141 6768 Prodam 250 kg težkega BIKCA. Zg. Bitnje 50, Kranj 6769 Prodam trajno žarečo PEC Emo8. Cuderman, Bašeli 40 6770 Prodam siporeks OPEKO 7.5 cm. vodno ČRPALKO na elektromotor, smrekove DESKE, električni KAMIN in suhe BUTARE. Ceč. Zg. Bitnje 47, za Mamovcem 6771 Prodam termoakumulac-ij.sko PEC EIind-2, moč 2,2 kW, skoraj novo. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Koporec, Kidričeva 8. Kranj 6772 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, BOJLER in električni ŠTEDILNIK. Naslov v oglas, oddelku 6773 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Žabnica 15 6774 Po ugodni ceni prodam termoaku-mulacijsko PEČ 2.5 kW in 80-litrski kombinirani BOJLER. Jezerska cesta 138, Kranj 6775 Klavirsko HARMONIKO Hohner 96-basno (Verdi II) prodam. Informacije po telefonu 22-813. Kri šel i Miha, Visoko 76 6776 Prodam dvoletne SADIK E legu-stra, avtokasetofon. otroški VOZIČEK in hladilnik. Šuceva 9. Primskovo 6777 Poceni prodam 5 dvodelnih in 3 trodelna rabljena OKNA, 3 VRATA in kovinsko POMIVALNO MIZO ter zakonsko POSTELJO. Ugodna cena. Sajevic, Valjavčeva 5. Kranj 6778 Moderen italijanski športni VOZIČEK, odlično ohranjen, prodamo. Nagy, Šorlijeva 6, Kranj 6779 Prodam cementne CEVI. OMARICO s števcem za gradnjo hiše. MEŠALEC, SAMOKOLNICO, grušt za fasado in MOTORKO. Mihelič Darko, Partizanska 5. Bled ali Rikli-jeva 5, Bled 6780 Prodam PLETILNE STROJE. ŠIVALNE, »entlerico« Empisal. KnitmoSter Regina. Ronka Volčič. Župančičeva 12, Kranj 6886 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo. Olševek 49 6887 Prodam termoakumulacijsko PEČ Aeg 6 kvv. Kramar Draga, Zupančičeva 7. Kranj 6798 Prodam rabljeno strešno OPEKO (bobrovec). Radovljica. Kopališka 1 679? Prodam starejšo kombinirano OMARO. Križnarjeva 3 b, Stra^šče 6800 Ugodno prodani PLOHE hi DESKE ter rabljeno strešno OPEKO. Naslov v oglasnem oddelku 6801 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. nosilnosti 800 kg. Janša Franc. Zg. Lipnica 3, Kamna gori-, a 6802 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV. 70 do 100 kg težkih. Stanonik Jurij. Log 9, Skofja Loka 6803 Poceni prodam RADIO z gramofonom in ploščami. Šorli Antonija. Stara Loka 51. Skofja Loka 6804 Prodam lahek GUMI VOZ. I)obje 6. Poljane nad Skofjo Loko 6805 Prodam trajno Žarečo PEČ K u-persbuseh. Mohorič. Selca 145 nad Skofjo Loko 6806 Pf4>d,am dobro ohranjen KOMBAJN za pobiranje krompirja Z napravo za prebiranie. Sp. Brnik 5 6807 Prodam dolgo žensko belo POROČNO OBLEKO št. 38. K odeš Zdenka. Gasilska 5. K ran j 6808 Prodam 2 novi KADI. Kašo*. Visoko 4 nad Skofjo Loko 6809 Prodam 400 kom strešne OPEKE folc in ca. 70 kom. salonitnih PLOŠČ 120X 100. Bradeško Alojz. Tavčarjeva 8. Skofja Loka 6810 PRODAMO hišo v središču mesta Kranja, primerno za poslovne prostore. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Glasa pod »Center«. Prodam OMARO. VITRINO. KAVČ. MIZICO in 2 FOTELJA. Novinec. Oprešnikova 25. Primskovo 6812 Prodam 1 leto starega BIKA si-mentalca. Zg. Besnita 48 6813 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK - najnovejši model. MIZO za previjanje v kombinaciji z banjico in Chicco STOLČEK. Telefon 24-065 od 19. dalje 6814 Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK na trdo gorivo in elektriko. POMIVALNO KORITO. Jezerska c. 43. Kranj 6815 Prodam TRAKTOR , Deutz Mm. Vi Mnica 4. Z g. Gorje 6816 Prodam KRAVO za zakol. Razin-ger. Leše 53 6817 Prodam GRADBENO BARAKO Zorenč Jože. Staneta Žagarja 46. Kranj 6818 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Slavica portable Informacije na telefon 26-486 6819 Jutri, v soboto. 9. septembra, bom prodajala 1 leto stare KOKOŠI Pavlin. Pivka 45. Naklo 6820 Prodam mlade PSE ovčjake. Na-sovče 20. K omenda Prodam 60 komado\ PINT ženk 20, Cerklje Prodam STRUŽNICO EMCO -UNIMAT za 6000 in ŠOTOR Rab za 6000. Olged vsak dan. Sever Janez. Pušta] 31. Skofja Loka 6823 KROMPIR sorte Igor prodam -BREZPLAČNA DOSTAVA Za plotnik. Letence 1. Golnik 6821 6821 . Po-6822 VOZILA Prodam ŠKODO KK) Š L. 70. Pivk. Cegelnica 30. Naklo 6728 Prodam FIAT 750. letnik 1965. v voznem stanju. Kranj. Pševska 11 6781 Prodam dobro ohranjen VW 1600 L. Ogled vsak dan od 14.30 dalje. Gril Marko, Planina 21, Kranj, telefon 26-825 6782 Prodam FIAT 750. dobro ohranjen, 45.000 km. Velesovo 6. Cerklje 6783 Prodam AMI 8. 1973. ugodno. Informacije po tel. 24-618 od 17. do 19. ure 6784 NSU PRINC 1000. 25.0tX) km. po generalni, ugodno prodam. Ogled vsak delavnik od 16. ure dalje na Koroški Beli V. Svetine 8 d 6785 Ugodno prodam osebni avto RENAULT 4 sp. star 5 mesecev. Oglasite se na naslov Stevanovič Zoran. Nazorieva 12. Kranj. tel. 24-378 - 6786 Prodam NSU 1200. letnik 1969. registriran do marca 1979. vozen, za 13.000 din. Sr. Bitnje 106 67H7 Ugodno prodam dele za Zastavo 750 — motor, menjalnik itd. H rastje 73 ^ 6788 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 L, letnik 1974. Frelih. Gradni-kova7. Kranj 6789 Ugodno prodam NSU 1000, L. 1969. Cena 8000 din. ŠUimberger Janez, Mladinska 1. Kranj, telefon 24-478 dopoldne. 24-999 popoldne 6790 Prodam AMI 8, letnik 1975. Kač. Bokalova 3. Jesenice, telefon 82-196 6791 Prodam OPEL KADET CUPE. letnik 1971. Zgornji Brnik 74, Cerklje 6792 Prodam avto ŠKODA, letnik 1970. Ul. Heroja Bračiča 7, Tržič 6793 Prodam SUNBEAM, letnik 1973 december, dobro ohranjen, garaži-ran. Ogled vsak dan popoldne. Jalen Franc, Tenetiše 56, Golnik 6794 Prodam VW 1200 starejši letnik. Informacije na telefonu 26-285 6795 Prodam VW 1200, letnik 1965, motor po generalni, registriran do 5. junija 1979. Prešeren Peter. Vrhnje 36, Radovljica 6796 Prodam KOMBI ZASTAVA 1500T, še v garanciji, prevoženih 3500 km. Krek Slavko, Trebija 19. Gorenja vas nad Skofjo Loko, telefon 68-246 6797 Prodam ŠKODO 1000 MB, motor po generalni, električni ŠTEDILNIK in elektro motor. Suha 22. Kranj 6829 Prodam ZASTAVO 101 in WART-BURGA. Huje 9, Kranj 6830 Prodam KARAVAN PRIKOLICO s pred šotorom za 5 oseb. Ogled možen vsak dan popoldne razen nedelje. Gorjanc, Zg. Bitnje 100 — mesnica Bitnje 6831 ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. v voznem stanju, prodam kompletno ali po delih. Gašperlin, Zupanova 11, Šenčur ali tel. 23-275 dopoldne 6832 Prodam FIAT 750 registriran do iunija 79. Telefon 47-370 6833 Prodam KOMBI kasonar 1500 kg nosilnosti, letnik 1970, registriran do 17.6. 1979! Zevnik Viktor. Kranj, Ljubljanska c. 36 a 6834 Prodam dohro ohranjen RENAULT 4, letnik 1974, prevoženih 55.000 km. Informacije na tel. 77-280 Prodam VOLKSVVAGEN registriran do septembra 79, ŠKODO po delih in TOMOS CROSS. Prešeren. Gorica 17. Radovljica 6836 Prodam VVARTBURG. letnik 1969. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Markovič, Groharjevo naselje 4. Skofja Loka 6837 Prodam BAGER Fergoson 6r>. Ogled v nedeljo dopoldne pri »Fojski žagi« v Hrastnici. Naslov v oglasnem oddelku 6838 Petek, 8. septembra 1 Prodam VOLK S W AG EN starejši, registriran za 1 leto. Z čič, Mlaka 41, Kranj Prodam R 10 za rezervne dde formacije telefon 064 61-250 Prodam KADETT 1000. 1975. Ogled v popoldanskem Šifrer Gregor, Praprotno 8. Seka >NJ Prodam avto OPEL ASCON4 B 1600 luksus, letnik 1976. K Gregorčičeva 10, Kranj — Čirče Prodam PEUGEOT 304 1970. Naklo 54 a Prodam FIAT 850 po delih. ~ Ivanka, Koroška 2, Lesce Prodam FIAT 750. letnik O ton i čar. Ivan. Moste 76, 2i Prodam avto RENAULT 8, 1967. Gorjanc. Sušnikova 9, Dobro ohranjeno ZASTAVO LUX, letnik november 1974, prca Ogled v soboto do 16. ure. L* Cesta Gorenjskega odreda % (Planina). Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice in tašče MARIJE DOLENC Pavletove mame iz Lenarta 18 nad Lušo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja in za izraze sožalja. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, dr. Zrimšku, ki ji je lajšal trpljenje, pevcem za ganljive žalostinke. govorniku in duhovniku. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: sin Janko, hčerke Marica. Stanka, Silva in Anka z družinami Selca, Skofja Loka, Beograd. Žabnica in Velenje Ob smrti našega moža. očeta, brata in starega očeta JANEZA KLINCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu poslednjič izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala sosedu Ivanu Jenku in ostalim sosedom, častiti duhovščini za obred. Zvezi borcev NOV in govornikom ob odprtem grobu. posebno Tinetu Hočevarju še enkrat hvala. Žalujoči: žena Mri. hčerke in sinovi Nada. A neka. Slavka. Olga. Majda. Sonja. Janez. Lado z družinama in Ana ter brata Lojze in Pep Zapoge. 2. 9. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža brata, strica FRANCA ZAROTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem. ki so sočustvovali z nami. Prisrčna hvala dr. Koširju in dr. Debeljaku za dolgoletno zdravljenje, prim. dr. Jerebu in vsemu strežnemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani. Lepa hvala g. župniku Hribšku za pogrebni obred in pevcem iz Stare Loke. Žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo Vešter. 1. septembra 1978 .1 V SPOMIN _ LJUBOTU URBlCU 4. septembra je minilo leto dni. odkar sem ti morala v 45. letu starosti zaj^.™j*^ <*» Ker me ne lx>š več videl, ne slišal, naj papir prenese to mojo srčno bol. katero rama« nikomur jiovedati. Srčna hvala vsem. ki se ga kakorkoli spominjajo, s prižiganjem svečah s cvetjem. Neutolažljiva žena Zofka, sinova Ljubo in Zoran in vsi njegovi Šenčur. 6. 9. 1978 Petek, 8. septembra 1978 Prodam 101. letnik 1977. Kranj. Mladinska ulica 1. pri kinu Center 6848 Prodam NSU 1200 C. letnik 1971. lahko tudi na kredit. Davidovi č Sto-jan. Maistrov trg 6, K ran j 6849 Prodam osebni avto RENAULT 12 TL. letnik 1974. cena 106.000. Ogled od 16. do 19. ure. Seiko Konrad. Ulica mladinskih brigad 9. Kranj (pri Vodovodnem stolpu) 6850 Kupim registrirano ŠKODO 110 MB 74. letnik 75 ali 1300. na potrošnji kredit. Tel. 25-933 6851 Prodam 750 LUX, letnik 1975, registriran do 28.6. 1979 za 37.000 din. Silar. Tominčeva 1. Stražišče 6852 Po ugodni ceni prodam R 4 TL apecial. letnik 77, ter karamboliran FIAT 750 letnik 71. Zalog 80. Cerklje, tel. 42-132 6853 Prodam karambolirano ŠKODO. Jetnik 73. registrirano do 2 8. 79 ali kupim blatnik, masko, havbo. Re^ *nic. Pšenična polica 10. Cerklje Prodam AMI 8. Telefonirajte na *t. 23-845 od 18. ure dalje 6855 Prodam TOYOTO CORONO. ne kaj na kredit. Šenčur. Velesovska c. 20 6856 AMI 8 prodam, letnik 71 - 70.000 km. registriran do avgusta 79. Tel. 24-961 interna 306 do 14. ure 6857 JAW0 350 dodatno opremljeno t»rodam. Weithauser Tomo. Jelov-15. Radovljica 6858 .Ugodno prodam mini MOPED Tt)M0S avtomatik in ofset tiskarski *troj ROMINOR. Močnik. Cerklje *3 6859 Ugodno prodam FIAT 750. letnik v odličnem stanju. Avsenik ^ranc. Letališka 12. Lesce 6860 Prodam AMI 8. letnik 71. brezhi-~^n. Cena po dogovoru. Završnik. Moste 31 A. Žirovnica 6861 Prodam R 10, obnovljen, motor J2000km. za 15.000 din. Tel. dop. ^0-060 in t. 9 6862 Prodam karambolirano SIMCO iOOO. letnik 1968. Velikanje Janez, »obovce 5. Podnart 686.3 Prodam ZASTAVO 750. letnik *970, motor po generalni, registrirno do 15.8. 1979. Cena 18.000. Ali-***bič, Struževo 2/b, K ranj 6864 STANOVANJA ■ Moški, 45-letni nealkoholik. nekadilec išče v območju Tržiča. Radovljice, Golnika. Škofje Loke. Kranja STANOVANJE pri osamljeni ženski, ji vsestransko pomaga. Ponudbe pod Tržič 6745 Iščem SOBO kjerkoli v Kranju ali Škofji Loki. Grem tudi za sostanovalca. Naslov v oglas, oddelku 6865 Študentu ali študentki oddam opremljeno in ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 6866 Mirna upokojenka, stara 53 let. išče skromno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Pomagala bi v gospodinjstvu ali varovala otroke.-Naslov v oglasnem oddelku 6867 Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO v okolici Radovljice ali Bleda. Šifra Eno leto 6868 2 deklei* iščeta opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Šifra Pošteni Od Radovljice do Rateč vzamem v najem dvosobno STANOVANJE za 2 leti. Ponudbe pošljite na Glas pod Plačam naprej 6870 Prodam lastniško STANOVANJE v Kranju v drugem nadstropju s telefonom in centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 6871 Zamenjam trosobno stanovanje za dvosobno s centralno kurjavo, v pritličju ali prvem nadstropju. Ogled od 11. do 13. ure. Volčič Albin. Kranj, Zupančičeva 12 6872 SOBO v centru Ljubljane oddam študentu v zamenjavo za vikend sobo v Kranjski gori ali okolici. Informacije od 16.9. dalje po telefonu 061 21-169 od 16. do 18. ure 6873 Zamenjam novo dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo in telefonom v Ljubljani za podobno v Kranju. Ponudbe pod Bližina Vodovodnega stolpa 6874 nnocOTI ■■■ HIŠO. Sprejmem DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA m VAJENCA hrana in stanovanje preskrbljeno. Arh Stanislav, dimnikarski mojster. Kamnik 19. stran O LAS • IZGUBLJENO Pogrešam PSA nemškega ovčarja. Sliši na ime RUNO. Kdor ga najde, dobi NAGRADO. Jerala Ludvik. Praše 50. K ranj. tel. 064 40-041 6881 —NAJDENO UKm Zatekla se je ŠKOTSKA OVC ARKA. Dobite jo pri Dubravica Olgi, Kranj, Draga Brezarja 36 6889 skupina SELEKCIJA z novim centralnim ozvočenjem iz Anglije. Brezplačen avtobus vozi tja in nazaj. VABLJENI! 6877 GD Lahovče priredi v soboto, 9. 9. 1978, ob 19.30 v gasilskem domu KRESNO NOC. Igra ansambel TRGOVCI. VABIJO lahovški gasilci Restavracija ŠMARJETNA GORA vas vabi vsako soboto in nedeljo na družabne večere. Zabava vas skupina AMARO! 6888 iOSTALOI i PRIREDITVE V nedeljo se prične MLADINSKI PLES v dvorani na Primskovem pri Kranju. Ples bo VSAKO NEDELJO ob 16.30. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI! 6879 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto od 18.30 do-22.30 v kulturnem domu MLADINSKI PLES. Igra ansambel ŽAREK 6880 Hokejski klub Kokrica prireja vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra Hitro in poceni TIPKAM na domu. Informacije na tel. 26-486 instruiram angleški jezik za osnovne in srednje šole. Po dogovoru pridem tudi na dom. Cenjene ponudbe pošljite na Glas pod šifro Bled 6883 Bife ali manjšo gostilno vzamem v najem na Gorenjskem. Ponudbe z opisom v oglasni oddelek Glasa pod Nujno 6884 Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, ji pomagam. Resna ponudba. Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana CVETLIČARNA »Barbka« obvešča cenjene stranke, da od 4. 9. 78 obratuje na Skali 5 (telefon 22-862) 6692 GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse. za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sin ter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. ZŠAM Tržič objavlja vpis v večerno šolo za pridobitev poklica voznika C E kategorije. Sprejeti bodo samo resni kandidati, ki imajo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik J. Goričan. Ročevnica 35, Tržič 6748 ROLETE: lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica. Pišite ali kličite telefon 75-610, pridem na dom. 5505 * l^jjpini ali vzamem v najem man i -> STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici, Lescah, na Bledu *i v okolici teh krajev. Naslov: Bri-ta, Gradnikova 9, Radovljica, tele-064 75-610 6741 55TAi2^ni vzamem vsaj dvosobno »?.... RVANJE v Kranju. Ponudbe **o«//te pod Predplačilo 6743 Prodam HIŠO. Trojarjeva 48. Kranj 6825 Kupim zazidljivo PARCELO v Šenčurju ali okolici. Ponudbe pod Gotovina 6826 Dajem v najem primeren PROSTOR za vsakršno ohrt - 150 kv. m. lahko tudi za stanovanje. Informacije Pristava 2 a. Tržič 6827 Kupim starejšo HIŠO do 15 km iz Kranja. K lavora Fedja. Na skali 3. Kranj 6828 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta. moža. starega očeta, brata, strica FRANCA VALJA VCA se iskreno zahvaljujemo za pomoč v dneh težke izgube. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred ter vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Marta in Steflc in Fi ^Sr. Bela. 6. U, 1978 a z družinama, sin Franci ter vnuka Klemen in r ranci ZAPOSLITVE 'adaja CP Glas, Kranj. Ulica M ose "ladeja l. Stavek: GP Gorenjski ti*k Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in oprava lista: Kranj, Moie Pijadeja \ - Tekoči račun pri SDK v Kra-■m številka 51S0©-003-31998 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-otlasai in naročniški oddelek U-341. - Naročnin«: letna 300 din, Hletna 1S0 din, eena za 1 številko ■ kol portali 4 dinarje. - Oprošče-0° Prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Službo dohi mlad fant iz okolice Lesc, vojaščine prost, z veseljem do dela pri predelavi mesa v mesne izdelke. Zaposlitev je redna, dohodek po dogovoru. Mlinaric Jože. Lesce Železniška 1 6595 Sprejmem takoj MIZARSKEGA POMOČNIKA in nekvalificiranega delavca za priučitev. Debeljak Zvonimir — Izdelovanje smuči. Kranj. C. Staneta Žagarja 45 6746 Iščemo inštruktorja nove matematike za višje razrede osnovne šole. Ponudbe pod oznako Uspeh 6747 Zaposlim KV SLIKOPLESKAR-JA za vodenje skupine 6 delavcev. Pogoji: 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu in vozniško dovoljenje B kategorije. Stanovanja ni. ŠLIKOPLESKARSTVO Kočnik Stane. Pot na Jošta 8. Kranj Sporočamo žalostno vest. da nas je mnogo prezgodaj zapustil dolgoletni družbeni del avec LOJZE SNEDIC-VRABEC Od vestnega sodelavca in tovariša se bomo poslovili v petek. 8. septembra 1978. ob 16. uri pred gasilskim domom na Kokrici. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva Kokrica ZAHVALA Ob smrti moje drage tete ANGELE KAŠTRUN p. d. Žanitove Angele iz Preddvora 21 se iskreno zahvaljujem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste se prišli ponio, vit od nje. .ji darovali cvetje in vence, izrekli sožalje in jo pospremili na njeno zadnjo pol. Posebno zahvalo sem dolžna nosačem, sosedom Mahovini. Cvekovim iti Min Rus za izkazano pomoč. Zahvala tudi dr. Žgajnarju. dr. Beleharju. sestri Majdi, zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnice Golnik - oddelek 6(K) za dolgoletno zdravljenje. Društvu upokojencev in gospodu župniku za pogrebni obred Žalujoča Milena z družino! Vsem še enkrat iskrena hvala! Preddvor. 28. 8. 1978 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE ERŽEN se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ji zadnjikrat izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem, duhovščini za obred in tolažbo, sodelavcem Alpetoura. Alplesa in Iskre Elektromehanika TOZD — MN. Posebna zahvala dr. Rešku in dr. Možganu ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za trud in požrtvovalnost. Vsem lepa hvala! Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil dobri mož. oče. stari oče in stric SNEDIC LOJZE-VRABEC s Kokrice Pogreb pokojnika bo v petek, 8. 9. 1978. ob 16. uri izpred gasilskega doma Kokrici. Žalujoči: neutolažljiva žena. »n in hčerka z družinama ter drugo sorodst vo ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega dobrega očeta JAKOBA GAŠPERIČA so iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, mu darovali vence in cvetje oziroma darovali v druge namene, izrazili pismena ali ustmena sožalja in sočustvovali z nami. Iskrena zahvala duhovnikoma za pogrebni obred — župniku Božidarju Slapšaku za lepe poslovilne besede, vsem pevcem za ganljivo petje. Posebej iskrena hvala delovni skupnosti Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjska — poslovne enote Kranj za vso izkazano pozornost. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI! Kranj, 8. septembra 1978 Center Kranja bo drugi teden oaza za pešce Obnova mostu čez Kokro Kranj — V torek, 12. septembra, ob 5. uri zjutraj se bo za tri mesece zaprla povezava mesta Kranja s Planino; delavci GIP Gradiš, tozd Jesenice, se bodo namreč lotili obnove mostu čez Kokro pri hotelu Evropa. Investitor samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj je za to namenila 5,3 milijona novih din. Obnovljena bo voziščna plošča, hodniki z zunanjimi robnimi venci, zamenjan prepereli beton na konstrukciji ter na novo nanesena hidroizolacija preko celotne zgornje površine. Zaradi tega bo ves promet, ki je doslej potekal skozi center po Prešernovi cesti, preusmerjen in sicer po Cesti 1. maja, Smledniški. Savski na Ljubljansko in Koroško cesto, na se verni strani pa bo obvoz po Cesti 1. maja. Zupančičevi, Cesti talcev. Ru-čigajevi in Cesti Staneta Žagarja. Center mesta bo zaprt za" metoma vozila že pred Maistrovim trgom. Izjeme bodo seveda stanovalci centra, ki bodo za svoje avtomobile od začetka drugega tedna dobili na oddelku za notranje zadeve skupščine občine posebne nalepke; v center bodo vozili tudi dostavni avtomobili in sicer od 8. do 11. ure ter v nočnem Zahvala Planinske zveze Ljubljana — Predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič sta priredila v sredo, 6. septembra, v Ljubljani sprejem za novinarje, ki so spremljali praznovanje 200. obletnice prvega pristopa na Triglav in veliko prispevali, da je postal jubilej Triglava vseslovenski praznik. Planinska zveza ki republiška konferenca SZDL se ob tej priložnosti naj-iskreneje zahvaljujeta uredništvom televizije, radia in časnikov, -jk OBNOVLJENA CESTA NA PLANICO — V dobrem tednu je cesta od Čepulj do Planice popolnoma spremenila svojo podobo. Dva delovna stroja SGP Gradbinca sta v kratkem času razširila več kot 2 km stare ovinkaste in strme ceste v širino petih metrov, se na novo zajedla v ovinke in izbrala polotnejšo smer. Kajpak tako hitro ne bi šlo, če ne bi krajani KS Jošt s prostovoljnim delom že poprej pripravili teren: posekali so drevesa, s krampi zravnali nekatere useke in sploh opravili že več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur, odstopili zemljo. Vendar pa to še ni vse: ko bodo groba zemeljska dela končana in cesta posuta s peskom, bodo krajani morali urediti še kanalizacijo, nekatere brežine ter odvodnjavanje. Ce ne bo vreme nagajalo, bo cesta nared že v naslednjih desetih dnevih. Čeprav so s svojim delom in drugimi prispevki krajani močno pripomogli h gradnji te ceste, ugotavljajo, da 60 milijonov starih din, dodeljenih iz sredstev, ki se v kranjski občini zbirajo za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih, ne bo dovo{j. V celoti obnovljena cesta od Stražišča do Planice, posebno pa ta zadnji del, bo velikega pomena za šest odmaknjenih krajev: pozimi kljub čiščenju ceste kmetje niso mogli oddajati mleka, Šolski kombi ni zmogel ozkih strmin nevarne ceste, ki bo zdaj pridobila tudi na turističnem pomenu. — L. M. — Foto: F. Perdan času od 21. do 5. ure, potem so izjeme še taksiji, vozila na nujni vožnji ter komunalna vozila. Prometni režim v centru bo za ta vozila ostal enak kot je doslej, vendar pa na dosedanjih parkirnih prostorih, kot so Maistrov trg. Titov in Trubarjev trg ter v Prešernovi in Poštni ulici ne bo več mogoče parkirati. Center Kranja bo poslej, to je do 15. decembra letos, oaza za pešce in kolesarje, vsa ostala vozila (razen naštetih izjem) pa si bodo morala poiskati parkirišča na že doslej znanih in nekaj tudi na novo označenih parkirnih prostorih: na Planini na Cesti talcev, na Sejmišču, v Savskem logu. na Planini tik pred mostom, na desni strani Gregorčičeve ceste, ki bo doslej enosmerna v obratni smeri (iz mesta na Cesto Staneta Žagarja) ter na desni strani Ceste Staneta Žagarja vse do stavbe Delavske univerze. Ostane seveda parkirni prostor za kupce v tretjem nadstropju Globusa, vendar pa je po novem treba pri izvozu s tega parkirišča zavijati le v desno. Z Ljubljanske ceste (z vrha Jelenovega klanca) tudi ne bo mogoče zavijati v levo na Gregorčičevo. Ker bo prehod čez most med obnavljanjem mogoč le za pešce, bo spremenjen tudi avtobusni mestni promet. Vozni red ostane sicer takšen kot doslej, na progi Britof—H rastje pa bo seveda treba prestopati. Postajališče in obračališče bo na Hujah pred mostom in pa pred Globusom. Zaradi prestopanja, hoje skozi mesto ter enakega voznega reda potnikom ne bo ravno prijetno, vendar druge možnosti za sedaj ni. Od 1. septembra pa vozi mestni avtobus tudi na novi progi od K o-munalne cone na Primskovem v Stražišče in sicer po Cesti 1. maja. Smledniški. Savski in Ljubljanski cesti. Zaradi zapore mostu in sprememb v prometu voznikom vsaj prve dni ne bo lahko, vendar pa bodo vsem udeležencem v prometu v začetku pomagali miličniki postaje milice Kranj in pa komunalni redar. Zapora centra mesta pa bo obenem priložnost za preskus, kakšno bi bilo stanje, če bi se kasneje resnično odločili za dokončno zaporo starega dela mesta. V javni razpravi je bil že občinski odlok, na katerega so občani dali vrsto pripomb, sedanja nujna zapora pa bo verjetno tudi pripomogla h kasneiši najboljši odločitvi. L. M. ---- Obvoz AP POSTAJALIŠČE MESTNEGA PROMETA Hipodrom v Lescah že nared Pokroviteljstvo nad otvoritvijo novega hipodroma v Lescah je prevzela radovljiška občinska skupščina, pokroviteljstvo nad dirkami pa Hotelsko in turistično podjetje Bled in Turistično društvo Bled — Velik uspeh članov Konjeniškega kluba Triglav Bled Bled - V nedeljo. 10. septembra, bo na novem hipodromu Konjeniškega kluba Bled pri Hraški gmajni pod Lescami, kjer neumorni člani kluba opravljajo še zadnja dela. praznično. Ob 14. uri 1m> slovesna otvoritev hipodroma, katere pokrovitelj je radovljiška občinska skupščina, sledila pa bo velika konjeniška dirka kasačev in zanimive točke v preskakovanju ovir. Pokro- Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj vabi obrtnike, njihove svojce ter pri njih zaposlene delavce na II. obrtniški piknik, ki bo v nedeljo, 10. septembra 1978, pri Trnov-cu v Dupljah. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Jurček. Vabljeni! viteljstvo nad kasaškimi prireditvami sta prevzela Hotelsko in turistično podjetje Bled in Turistično društvo Bled. Za zdaj je že prijav 1jenih nad HO tekmovalcev. Ker bo to prva velika dirka v Lescah, bodo pri organizaciji pomagali tudi člani drugih slovenskih konjeniških klubov, predvsem pa kluba iz Komende, s katerim Blejci izredno dobro sodelujejo. Ob tej priložnosti se bo Konjeniški klub Bled. ki združuje že okrog 170 članov, oddolžil in zahvalil vsem. ki so pomagali pri urejevanju hipodroma in organizaciji nedeljske prireditve. Urejevanje hipodroma je terjalo ogromno dela. Treba se je bilo spopasti s HO.(KK) kubičnimi metri zemlje in na 720 metrov dolge in 15 metrov široko stezo vgraditi skoraj 1000 ku-bikov žlindre in drugega materiala. Vendar so člani kluba kljub obilici dela pri urejevanju hipodroma našli čas za urejevanje okolice in za postavitev za zdaj še skromnih hlevov in drugih naprav. Načrtujejo gradnji večjih hlevov za 40 konj in druge prostore. Predvsem pa velja povedati, da je hipodrom v Lescah izredna popestritev blejske turistične ponudbe, zato kaže sodelovanje kluba z organizacijami s tega področja še okrepiti. J. Košnjek ZAČETEK NA CESTI MED GORICAMI IN GOLNIKOM - Cemttso jm jetje iz Kranja se je lotilo pripravljalnih del za rekonstrukcijo a* med Goricami in Golnikom. Na nekaterih odsekih nove trume m ■ podlago že položili posebno maso, ki se je izkazala že pri gradnji ms* ceste proti Goricam kot dober preprečevalec vdora vlage v podhs pod cestiščem. Nanjo so že navozili gramoz, ki se bo čez zima usesr Glavna dela na tej cesti pa se bodo začela prihodnje leto. (jk) — F. Perdan RADOVLJIŠKA MUL ARIJ A Radovljica — 15. avgusta zvečer se ga je skupina mladih iz Radovljice nalokala do mere in čez. A kaj, ko bi se ga le nalokala. Nesramni kot so bili, so ukradli z okna fuksijo, last ženice P. I. in napisali na zid: karam bol. Teh pet ali šest razgrajačev se po svoje postavlja v Radovljici že lep čas, tudi na lastne oči sem jih že videl. Občanom gredo na živce, enako tudi lastnikom lokalov, zato bi bilo enkrat že res prav, da jih potipa tudi milica .. . PREDRAGE BRESKVE K ranj — Čudno, prečudno je z letošnjo kranjsko ozimnico. Kranjske gospodinje naj bi dvakrat premislile, če se jo sploh splača kupovati v mestu, kajti, na primer, samo breskve za vlaganje so v kranjskih trgovinah po 33,60 dinarja in na trgu po 33 dinarjev, medtem ko jih ima koprska ponudba po 19 dinarjev in Tržič po 28 dinarjev. Prodajalci seveda po svoje ponujajo, češ, da so »zadnje«, gospodinje pa nejeverno zmigujejo z glavami. Odiranje, da mu ni para. Zato so umestne pritožbe občanov, bilo pa bi še bolj umestno in priporočljivo, ko bi vzela stvar v presojo in v ukrepanje kranjska inšpekcija. (3. zapis) Naravno kopališče v kanjo* Kokre (v Dolu. fonetično »' Dou«) je »poslovalo« vse do ra okupatorja v Kranj — p ni nihče več skrhel za »kabii tudi voda je postajala vse onesnažena — dve mali t ovan pri kokrški elektrarni (Prah Božič), deloma pa tudi Zabret oljarna v Britofu so prispe' svoj delež odpadnih voda K okro. Po osvoboditvi seveda ni ks lo obnavljati malega — a prisr preprostega — kopališča. Sčt-rna so postale stopnice v »D* in lesen mostiček Čez Kot* odveč, kajti zgrajen je bil nov fe most čez globoki kanjon K< Pogled na rečico spodaj bi bi vedno lep. če ne bi brumni munalci izbrali prav strm onstran mosta za zložno lišče snega in brozge z , ulic. - Na sledili so še stana*! hiš na desnem bregu mkfeA kopičili smeti in vsakovrstno if vlako v nekoč tako zelene ne. To stanje traja še dan« kdo bi ta vandalizem — nalni in zasebni — preprečil?] poglej, neverni Tomaž. z navzdol. DEŽURNI NOVINAR 21-860 Sprejem pri Titu - Predsednik tvpiih-bke in Zveze komunistov Jugoslavije Jaup Broz-Tito ie sprejel danes (četrtek) na Brdu Plane predsedstva CK ZKS in sekretarje medobčinskih svetov ZKS Predsednik ('K ZKS Franc PopSl iti predsednik republiškega izvršnega sveta dr Anton Vhituša sta predsednika Tita seznanila z druzhenopoh-tičnim in ekonomskim |»>lozajeni v Sloveniji. Tito se je z gosti pogovarjal skoraj dve uri Willv Brandt v Ljubljani - Predsednik žahodnonemške sckialdemokratske stranke in predsednik socialistične interna (ionale VVillv Brandt je obiskal Ljubltano in se sešel s sekretarjem predsedstva ( K ZKJ S ta netom Dolancem in _ Aleksandrom Grličkovom. Stane Krandtu v rast priredil kosilo. kasr»ejer je gost iz Zahodne Nemčije sešiel tudi* nom predsedstva ZKJ Vladimirjem čem. Poplave v Indiji - Iz Indije sponu** da je v poplavah, ki so prizadele 12 zvrsti držav, umrlo 989 ljudi. Skoda pa znaša U> * milijonov ameriških dolarjev. Pcplav* « t (grozile skoraj X\ milijonov ljudi ali peti* E indiiskega prebivalstva. Poškodovani ' «10.(100 najrazličnejših objektov Obisk v Škofji Loki - Skofjo Lc*o « obiskala predstavnika generalnega bta- I lata republike Poljske v Zagrebu. S pni-stavniki škofjeloške občine sta se pogoar-jala d organiziranju proslave, ki ho oJsn>c~ % Bukovici, m o vzidava spominske ploV*' »•m kraju. V Bukovici ie namreč 3xm»e*i l«>ljskemu rodoljubu in borcu NOV Tr S zadowskemu. J-Ko*Mek Srečanje z ameriškimi lokostrelci Bled — Jugoslovanska lokostrelska reprezentanca se pripravlja na svetovno prvenstvo v FIELDU. ki bo 16. in 17. septembra-v Ženevi v Švici. Naši lokostrelci so na priprave v Jugoslavijo povabili ameriško državno lokostrelsko reprezentanco, ki se je vabilu odzvala. Američani bodo prišli v Jugoslavijo v nedeljo. 10. septembra. Sprejem bo ob pol enih na brniškem letališču. Američani bodo ostali pri nas do 13. septembra. Nastanjeni bodo v hotelu Park na Bledu. Veliko breme obiska Američanov pri nas je prevzela Ju-gobanka iz Ljubljane, ki je prevzela pokroviteljstvo nad gosti. V ponedeljek in torek. 11. in 12. septembra, bo v Vintgarju dvoboj med ameriškimi in našimi lokostrelci. Pmga. ki so jo uredili člani lokostrelskega kluba Exoterm ■ Kranja, je izredno za- htevna in privlačna. Jugoslovan* lokostrelska zveza želi zato leta I* v Vintgarju organizirati evw£ oziroma svetovno prvenstvo v F* du. V ameriški ekipi so znana i*^ svetovnega lokostrelstva: DtH Pace. svetovni rekorder in zlate medalje z zadnje dunp*' Richard mc Kinnev, svetovni p v dvojni FITI, Richard Bednar ekipe, ki ima svetovni rekord v in Irene Daubenspeck, ki jp drugim svetovna rekorderka v ni FITI. Pomemben Član jr Franklin Ditzler. Američanom pripravljajo na 9* du topel sprejem V torek. U i tembra. bo na Bledu banket * 20 uri), ob 19. uri pa bo novina!* konferenca, na katen bodo doh* no potrdili naše potnike na sveto* prvenstvo.