Spedizione In abbonamento postale — Poštnina ftlaSan* ? gotovini
Leto X., Št. 19 („JUTRO" št. Ili a)
LJubljana, ponedeljek 18. maja 1942-XX
Cena cent* 70
Upravmàtvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23,
31-24
In.se rat ni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št_ i2
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn Inozemstva ima
Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKÀ IZDAJA
Uredniätvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon SL 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 2.50 Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S. A-, Milano
est napad angleških iilcov v Cirenaiki
Siloviti letalski spopadi nad Malto — Deset angleških
letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. maja naslednje 715. vojno poročilo:
Na cirenaiški fronti je naše topništvo pognalo v beg sovražne oklopne avtomobile, ki so prodrli do naših prednjih čet.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili dva »Curtissa«. Skupine italijanskih in nemških letal so bombardirale letališča na Malti. Silne borbe med spremljevalnimi lovci in sovražnimi lovci so se zaključile s popolnim uspehom naših lovcev, ki so sestrelili 9 »Spitfirov«, ne da bi sami imeli Izgube. Nemški lovci so uničili eno nadaljnje letalo.
Letalski spopadi nad Malto
Operacijsko področje,	„a. s. (Po-
ročilo t;„öebnega dopisnika agencije Stefani). Nekaj preo poldne "om je naša skupina spremljevalnih lovcev pričela borbo s številno skupino sovražnih lovcev, ki so skušali napasti naše bombnike nad Malto.
Naši hrabri lovci so sestrelili 4 sovražne lovce. Predvčerajšnjim in včeraj zjutraj so letalske sile osi, ki operirajo v osrednjem Sredozemlju,, sestrelile skupino 12 lovcev. Drugi so bili poškodovani na tleh.
64 podmornic potopljenih v Sredozemlju
Rim, 17. maja s. Včerajšnje vojno poročilo objavlja vest o potopitvi neke nadaljnje sovražne podmornice, ki jo je potopil italijanski rušilec. S tem novim udarcem že hudo preizkušeni sovražnikovi podmor-niški mornarici se je povečalo število uničenih podmornic v Sredozemlju na 64.
Angleške letalske izgube v Sredozemlju
Berlin, 17. maja. s. Doznava se, da je letalstvo osi uničilo v Sredozemlju od novembra 1941 do konca .—rila 1942 1421 angleških letal.
Nezadržno japonsko prodiranje v Junan
Japonske čete zasedle strateško važno mesto Tangkung
Tokio, 17. maja. s. Japonski glavni stan poroča, da so japonske čete, ki napredujejo vzdolž birmske ceste, zasedle strateško važno mesto Tangkung v pokrajini Junan. Japonci so pri napredovanju v pokrajine zajeli veliko količino vojnih potrebščin.
Tokio, 17. maja. s. Zasedba Tangkunga v Junanu v nekaj dneh po zavzetju Lung-linga kaže, da je Paošan od dneva do dneva bolj ogrožen. V Paošanu se stekata edini cesti iz Birme. Cesta Mandalay—Lašio— Lingling—Paošan tvori pričetek birmanske ceste, dočim ie cesta v Bhamo—Tangkung —Paošan pomožna cesta prve.
Vzrohl angleških porazov
Stockholm, 17. maja. s. švedski dopisnik iz New Delhija je objavil nekatere zanimive podrobnosti o vzrokih poraza zaveznikov v Birmi. Japonci so se poslužili v tej bitki svoje znane taktike pronicanja, pri čemer so jim pomagali tudi domačini, ki so pobegnili iz angleških vrst. Drugi čini-telj. M je prispeval k hitrejšemu porazu, jc bilo pomanjkanje sodelovanja angleških in kitajskih čet. Kitajske čete so bile ob meji med Kitajsko in Birmo popolnoma nedelavne 2 meseca, preden so dobile povelje za napad. Velika napaka angleške strategije v Birmi je bil tudi nered radijske obveščevalne službe med raznimi oddelki. Nekateri izmed njih so bili po cele dneve odrezani sredi džungle od glavnega stana, Japonci pa so, čeprav operirajo v majhnih skupinah, vedno vzdrževali stik in dobivali povelja s pomočjo majhnih poljskih radijskih postaj. Ameriško letalstvo, ki je ob pričetku skušalo zajeziti japonsko napredovanje, je bilo kmalu premagano od japonskega, ki si je takoj osvojilo premoč v zraku in jo tudi do konca obdržalo.
Tokio, 17. maja. d. Poveljnik japonske
letalske eskadre, ki se je po uspešnem udejstvovanju na bojišču v Birmi vrnil v Tokio, je predstavnikom tiska dal na razpolago važne podatke, ki izpričujejo popolno nemoč zavezniškega letalstva na Daljnem vzhodu. Poveljnik japonske letalske eskadre je izjavil, da je bilo 544 so-■srražnih letal, ki so jih Japonci uničili v dosedanjih operacijah v Birmi, izključno samo lovskih letal. Sovražnik je imel na tem vojnem področju na razpolago-le prav majhno število bombnikov. To je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov, zakaj se je moral nasprotnik v vseh svojih akcijah omejevati zgolj na obrambo. Vse sovražnikove letalske sile so bile sestavljene iz posamenzih britanskih in čungkingških letalskih edinic. čungkinški letalski oddelki so uporabljali samo ameriška letala. Sodelovanje med britanskimi in čungkin-škimi letalskimi silami se ni moglo raz-vijsti brez občutnega trenja. V teku vojaških operacij v Birmi sovražnikove letalske sile niti v enem primeru niso izvedle kakega večjega letalskega napada, marveč le vrsto samostojnih manjših akcij. Iz tega se tudi lahko sklepa, zakaj japonske letalske sile niso mogle uničiti sovražnikovega letalstva v velikih letalskih spopadih, marveč so* se morale zateči k sistematskemu uničevanju sovražnikovih letalskih oporišč. Kako velikanska škoda je bila povzročena na sovražnikovih letalskih oporiščih s strani japonskih letalskih napadov, se je pokazalo šele kasneje. ko so japonske sile sovražnikova oporišča zasedle in našle na njih popolno razdejanje.
Japonska ofenziva v šansiju
Tokio, 17. maja. d. S pristojne, japonske vojaške strani se je včeraj zvedelo, da so japonske sile v kitajski pokrajini šansi pričele novo ofenzivo proti preostalim čung-kinškim oddelkom na tem vojnem področju. Agencija Domej javlja, da so od četrtka dalje, ko so prešle v napad japonske Cete, osvojile že velik ko3 terena v Jugovzhodnem delu šansija. Čungkinške sile, ki se nekoliko upirajo, sestoje iz čungkinške 129. divizije pod poveljstvom generala Liu-počenga, iz pr^d kratkim osnovane 6. bri-
gade pod poveljstvom Cenkenga in iz 212. brigade pod poveljstvom Suntingia.
Uspehi japonskih podmornic
Tokio, 17. maja. d. Japonski glavni stan je v soboto zvečer objavil komunike, ki navaja naslednje podatke o sovražnikovih vojnih in trgovskih ladjah, ki so jih od pričet-ka vojne na Daljnem vzhodu pa do 10. maja uničile japonske podmornice. Iz podatkov je razvidno, da so japonske podmornice v celoti uničile 65 sovražnikovih ladij s skupaj 444.000 tonami. Izmed potopljenega sovražnikovega brodovja je bilo 15 ladij s 101.700 tonami potopljenih v vodovju okrog Havajskega otočja, 11 ladij s skupaj 96.000 tonami na jugozapadnem delu Pacifika in 35 ladij s skupaj 246.300 tonami na Indijskem oceanu.
Ljudsko štetje v Hongkongu
Tokio, 17. maja. d. Iz Hongkonga javljajo, da je bilo v bivši britanski kronski koloniji 10. maja izvedeno ljudsko štetje. Ugotovljeno je bilo, da je v Hongkongu 601.770 prebivalcev, kar znači. da se je prebivalstvo otoka zmanjšalo od izbruha vojne skoraj za 400.000 oseb. Prištevši prebivalstvo predmestja Kowluna, ki šteje približno 420.000 duš, se lahko trdi, da šteje danes bivša britanska kronska kolonija, ki je imela pred vojno okroglo poldrug milijon prebivalcev, le še 900.000 do 1 milijona duš. Zmanjšanje števila prebivalstva je treba pripisovati vojnim dogodkom, v glavnem pa po japódski okupaciji sledeči ocenitvi velikega števila kitajskega prebivalstva, ki je bilo poslano v svoje prvotne domovinske kraje.
Medtem je bilo končano tudi štetje japonskega prebivalstva na Kitajskem, ki je izkazalo, da živi na kitajskem ozemlju 568.888 Japoncev. V tem številu so všteti tudi Korejci in prebivalci Formoze. Rezultati štetja Japoncev na Kitajskem kažejo, da se je od izbruha kitajsko-japonskega konflikta število Japoncev na kitajskem ozemlju skoraj početvorilo. Japonci so na posamezne predele Kitajske razdeljeni tako, da jih živi v severni Kitajski 381.000, v centralni Kitajski 145.000 in v južni Kitajski 40.000.
Obnova železniškega
prometa na Javi
Tokio, 17. maja. d. Včeraj je bil v polnem obsegu obnovljen promet na železniški progi, ki vodi iz Surabaje v južne predele otoka Jave. Obnova prometa je bila mogoča, ko so japonske čete obnovile velikanski železniški most preko reke Porong v oddaljenosti 40 km južno od Surabaje. Prav tako je bilo v to svrho treba obnoviti veliki železniški most v bližini kraja Tjepoe v oddaljenosti 120 km zapadno od Surabeje. Po japonski okupaciji je bilo na Javi obnovljenih že 90% vseh železniških prog.
Povečanje japonske
trgovske mornarice
Tokio, 17. maja (Domei) V prometnem ministrstvu so bili objavljeni razni ukrepi, s katerimi namerava japonska vlada zadostiti potrebam po zelo razširjeni plovbi, ki so jo ustvarile nove razmere zaradi japonskih osvojitev na Pacifiku. Predvsem bo vlada poskrbela za povečano število mornariškega osebja in za razširjenje programa o gradnji trgovskega brodovja. Prometno ministrstvo je sklenilo razširiti dosedanje zavode za izobrazbo mornarjev in častnikov ter osnovati več novih mornariških šol. Prometno ministrstvo je že izdelalo proračun, ki določa razširjenje vseh sedanjih srednjih in visokih šol za trgovsko mornarico in ustanovitev dveh novih zavodov. Nadalje bosta osnovani dve novi šoli za izobrazbo visokih mornariških častnikov. Obstoječe državne šole za izobrazbo navadnih mornarjev bodo znatno razširjene in poleg njih osnovana še dva nova zavoda te yrste.
Zaključni boji na polotoku Kerču
Nemške čete so zasedle skoro že ves polotok Kerč — Sovjetske čete beže z ladjami preko morske ožine na kavkaško stran
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Severnovzhodno od mesta Kerča so bili ostanki poraženega sovražnika na vzhodni konici polotoka stisnjeni na najožji prostor. Preko morske ožine pri Kerču bežeče sovjetske sile so utrpele pri letalskih napadih hude izgube. Na Tamanskaji so izbruhnili veliki požari in močne eksplozije. Nemški lovci so pri tem sestrelili v bojih v zraku brez lastnih izgub 28 sovražnikovih letal.
Na področju pri Harkovu so se izjalovili ponovni napadi sovjetskih čet s hudimi krvavimi izgubami sovražnika. Število v teh bojih doslej uničenih oklopnih voz se je povečalo na 240.
V	ostalih odsekih vzhodne fronte topniško in izvidniško delovanje.
Na področju pri Moskvi, kakor tudi vzhodno od Ilmenskega jezera so letala vztrajno uničevala važne železniške zveze nasprotnika.
V	bojih na vzhodn je odstranil en sam vod 2. stotnije 132. pionirskega bataljona v enem samem napadu 1800 min.
Na Laponskem in na fronti pri Murmansku so bili naši napadi uspešni.
Letališča na otoku Malti so bila bombardirana podnevi in ponoči.
Nemška bojna letala so potopila z bombami pri poletu proti južni obali Anglije v pristanišču Plymoutha večjo vojno ladjo in poškodovala razen tega eno topničarko, kakor tudi eno tovorno ladjo.
Berlin, 17. maja. d. S pristojnega mesta se je dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu zvedelo, da je praktično že celotna površina polotoka Kerča v nemški posesti. Le majhne preostale edinice poraženih sovjetskih oboroženih sil si še prizadevajo pobegniti z ladjami s polotoka. Vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil na polotoku, ki je vodil zmagovite nemške operacije, je general v. Mannst ~in.
Berlin, 17. maja d. V zvezi z včerajšnjim nemškim vojnim poročilom o zasedbi mesta in luke Kerča po nemških četah objavljajo z merodajne nemške strani nekatere podatke o važnosti te najnovejše nemške osvojitve na vzhodnem bojišču. Mesto Kerč je s svojimi 70.000 prebivalci drugo največje mesto na polotoku Krimu takoj za Scvastopoljem. Mesto in luka Kerč ležita na skrajni konici polotoka Kerča ob morski ožini, ki spaja Črno morje z Azovskim morjem. Mesto se amfiteatralno dviga z morske obale po pobočju okoliškega gričevja. Glede na svojo izredno ugodno lego se je Kerč v zadnjih desetletjih razvil v važno tranzitno središče, ki posreduje izmenjavo blaga med Črnim in Azovskim morjem. Mesto ima tudi več livarniških podjetij in je v njegovi okolici tudi nekaj petrolejskih vrelcev.
Morska ožina Kerč meri 40 km v dolžino in je na najožjem mestu samo 3 km široka. Morsko ožino obvladujeta stara trdnjava Jenikale in novo zgrajena utrdba Paul. Na mestu, kjer leži danes mesto Kerč, je bila že v 5. stol. pred Kr. grška kolonija Penticapaeum. Razvaline staTega grškega templja so se ohranile do današnjega dne in jih prebivalstvo pozna pod imenom grič »Methridate«. V okolici mesta je tudi mnogo ostankov iz rimske dobe. Prva sovjetska zgradba na tem mestu je bila cerkev sv. Janeza Krstnika, zgrajena 1. 800.
Nemški tisk o bojih na vzhodu
Berlin, 17. maja. s. Komentirajoč popolni uspeh, ki je kronal bitko za Kerč, podčrtava berlinski tisk, da je bil uspeh nemško-rumunskih čet dosežen v borbi s š'.evilčno precej močnejšim sovražnikom. Plen, ki je bil omenjen pred dnevi v poročilu glavnega stana, se je med tem znatno povečal. Boljševiki so zbrali na razmeroma majhnem prostoru polotoka ogromne sile in so utrdili svoje postojanke ter pretvorili ves polotok v trdnjavo, ki so jo smatrali za nezavzetno. Tem bolj je bila težka naloga nemško-rumunskih divizij v fron talnih napadih na sovražne črte, ki so se opirale na obeh straneh na morje in jih je ščitilo topništvo sovjetske mornarice. Zavezniškim četam so pomagale drzne akcije majhnih nemških skupin, ki so operirale po morju in so prišle rdečim za hrbet ter so kljub hudi reakciji onesposobile za borbo sovjetske utrdbe. Boljševiki so se srdito upirali do zainjega, braneč sleherno ped zemlje. Niti ta reakcija, niti delno nasprotovanje slabega vremna nista mogla ustaviti zaleta nemško-rumunskih kolon. Uspeh te prve pomladanske velike operacije je napravil izreden vtis po vsem svetu. Sovražnik se še ni upal o tem obvestiti svoje prebivalstvo, ugotavlja »Börsenzeitung«, za nadomestilo se z veliko vnemo bavi s Ti-mošenkovo ofenzivo na področju Harkova. Sovražniki bodo tudi tu doživeli trpko raz-čaranje. Po hudih borbah so bili sovjetski napadi odbiti in v nekaj dneh so rdeči izgubili skoraj 200 tankov. Nemški protinapadi kažejo, da niti v tem olseku boljševiki niso mogli odvzeti nemškemu vrhovnemu poveljništvu pobude. Reakeija, ki jo je položaj na vzhodu povzročil v zadnjih dneh v Moskvi, Londonu in Washingtonu, zaključuje list, Je znak naraščajočega strahu, s katerim se pričakujejo bližnji dogodki.
Turška sodba o nemški zmagi pri Kerču
Carigrad, 17. maja. s. Vojaški kritik lista »Tasviri Efkar« general Ihsam Sabis komentira uspehe osi na polotoku Kerču. Pisec ugotavlja, da Rusi z nobeno ofenzivo v teku zime niso dosegli uspehov, ki bi jih bilo mogoče primerjati z uspehi sil osi na polotoku Kerču. Rusi nikoli niso zajeli 40 tisoč ujetnikov in uničili ali zajeli toliko oklopnih avtomobilov, topov in drugega orožja. Pissc ugotavlja, da je os o prvi priliki zopet prevzela pobudo in trdi, da je nemški uspeh na I"~rču imel svoje posledice.
Uspehi nemškega letalstva
Berlin, 17. maja d. Na vsem vzhodnem bojišču je bilo v petek uničenih 42 sovjetskih letal, izmed katerih jih je bilo 41 sestreljenih v spopadih v zraku.
Na skrajnem severu vzhodnega bojišča so nemška lovska letala navzlic sovražnikovi številčni premoči sestrelila 13 sovražnikovih letal, med katerimi je bilo 11 angleških lovcev tipa »Hurricane« V teku nemških letalskih napadov na sovražnikovo brodovje v zalivu Kola so nemški letalci z uspešnimi bombnimi zadetki potopili za 8000 ton sovražnega trgovskega brodovja m nadaljnjih 6000 ton ladij hudo poškodovali. Razen tega so na skrajnem severu nemška letala učinkovito bombardirala pristaniške ( naprave v sovjetski luki Murmansku. ki je važsa za oskrbo sovjetske vojske z vojnimi potrebščinami. V petek so nemška str-moglavna letala brez prestanka napadala sovjetske topniške postojanke in utrjene bojne črte v skrajnem severnem odseku whodne fronte. Pri tem je bila med drugim uničena kolona 20 sovražnikovih transportnih vozil. Na nekaterih izmed uničenih vozil so se prevažale sovražnikove čete. Skupina nemških bombnikov tipa »JU 88« je na neki stranski progi murmanske železnice napadla in uničila sovjetski tovorni vlak, sestoječ iz 30 tovornih vagonov.
Z madžarskega vojnega področja
Budimpešta, 17. maja. s. Glavni stan je objavil včeraj naslednje poročilo:
Na fronti ob Doncu se je nadaljevala akcija naših oddelkov na zasedenem ozemlju. Naši oddelki so zajeli in razpršili tolpe partizanov. Ob Doncu je protiletalska baterija z uspešnim streljanjem sestrelila 7 sovražnih bombnikov, ki so pripadali številni letalski skupini.
Budimpešta, 17. maja. s. Po zagotovilih madžarskega glavnega stana se doznava, da je sovražnik od 9. do 16. maja pričel s številnimi napali v odseku južne fronte, kjer operirajo madžarske čete. Vsi napadi so bili odbiti. Sovjetsko poveljništvo je vrglo v boj ogromne sile s tanki na čelu. Dobro namerjeni protitankovski topovi so zaustavili nekaj sovjetskih tankov, dočim je topništvo in letalstvo, ki je takoj interveniralo, učinkovito zadevalo sovražnikovo zaledje. Z zmagovitimi protinapadi madžarske pehote so bile sovjetske čete prisiljene k umiku in so pustile na terenu mnogoštevilne mrtve. Madžarske čete so zajele več sto ujetnikov in mnogo orožja. Letalsko delovanje je bilo na obeh straneh obnovljeno. Skupina sovjetskih bombnikov je bila decimirana s preciznim streljanjem madžarske protiletalske baterije ob Doncu, ki ji je uspelo v nekaj minutah sestreliti 7 sovjetskih bombnikov. Oddelki honveda so nadaljevali svoje policijske operacije v prelelu Ukrajine, ki jim je poverjena. Posamezni sovjetski elementi, kft so skušali motiti kretanje čet, so bili obkoljeni in ujeti.
S finskega bojišča
Helsinki, 17. maja. s. Glavni stan je včeraj objavil naslednje poročilo o dogodkih zadnjih 24 ur:
Na Karelijski ožini učinkovito nadlego-valno obstreljevanje sovražnih postojank. V zapadnem odseku te fronte je sovjetsko topništvo hudo obstreljevalo naše postojanke, a ga je naše topništvo vseh kalibrov pobijalo. Na fronti Aunusa običajno delovanje pehote in izvidništva. Pri elektrarni ob Slvaeri je naše topništvo razpršilo dva sovjetska oddelka in zažgalo 5 sovražnih poslopij. V južnem odseku fronte v vzhodni Kareliji je bilo mirno. Pri Maaselkaeju je naša pehota prepodila sovjetski oddelek, ki je vdrl v naše obrambne črte. Pri Louhiju so finsko-nemške patrole prodrle na več točkah sovražne postojanke, uničile mnogo ofenzivnih gnezd in zaklonišč ter aadale sovjetskim četam hude izgube. Nemški str-moglavci so učinkovito bombardirali utrjene postojanke topništva in ruska taborišča ter so zadeli tudi neki vlak. Sovjetsko letalo, ki je skušalo pristati na zapadnem obrežju Ladoškega jezera, je bilo uničeno. Ponoči je sovjetskemu letalu uspelo prele-teti Helsinki in odvreči zažigalne in rušilne bombe, ki so povzročile smrt štirih ljuci, ranile šest ljudi in porušile 3 zasebne zgradbe. Sledeči poizkus napada je onemogočila protiletalska obramba.
Sabotaža v Bakuju
Ankara. 17. maja d. Iz povsem zanesljivega turškega vira sq je zvedelo, da so na petre! ejsk cm področju pri Bakuju vstaški elementi izvršili vrsto zelo težkih sabotažnih dejanj, ki so v sovjetsko pctrolejsko proiz-
vodnjo prinesla veliko zmešnjavo. Tako se je zvedelo, da so vstaši poškodovali petro-lejski vod med Bakujem in Batumom, tako da se je že pred dvema tednoma prenehalo črpanje petroleja iz produkcijskega centra Bakuja v luko Batum na Črnem morju. Prav tako javljajo iz turškega vira o težkih sa-botažnih dejanjih v *amih petrolejskih rafinerijah v Bakuju. Del delavstva v teh rafinerijah je odložil delo. Delo v teh podjetjih, ki so za vojno odločilnega pomena, se trenutno nadaljuje samo v omejenem obsegu.
Nezanesljiva angleška
in ameriška pomoč
Ankara, 17. maja. d. Komentator ankar-skega radia naglaša, da je v presojanju izdatnosti anglo-ameriških pošiljk vojmh potrebščin v Sovjetsko zvezo umestna največja skepsa. Naglasil je, da je doslej le razmeroma malo transportov angleških in ameriških dobav res dospelo na ozemlje Sovjetske zveze. Na osnovi tega dejstva je pač upravičena sodba, da nameravata obe veliki anglosaški sili še nadalje čakati, dokler se v pravi obliki ne pokaže učinek sedanje nemške spomladanske ofenzive na vzhodnem bojišču, šele na osnovi rezultatov te ofenzive se bosta anglosaški sili odločili za eno ali drugo stvar, namreč, ali ima s splošnega strateškega vidika še smisel pošiljati nadaljnje vojne potrebščine v Sovjetsko zvezo.
Odpor proti Angležem in boljševikom v Iranu
Ankara, 17. maja d. Britanske in sovjetske oblasti v Iranu so opustile načrt sklenitve vojaške konvencije z Iranom. Po tej konvenciji naj bi se namreč iranske oborožene sile uporabile v sestavu britansko-sovjetskih vojaških načrtov. Britanski in sovjetski vojaški atašeji v Iranu so po informacijah s poučene strani mnenja, da jo iranska vojska danes v takem stanju notranjega razkroja, da bi njena inkorporaci-ja v sestav britanskih in sovjetskih sil prinesla prej škedo kakor pa koristi. K opustitvi načrta vojaške zveze z Iranom je mnogo doprineslo tudi dejstvo, da je več polkov, ki so bili svoječasno stacionirani v Teheranu, pretrgalo svoje zveze z iransko prestolnico in je naklonjenih vojaškim operacijam na lastno pest in proti britansko-sovjetskim okupacijskim četam. Še nedavno je iranska vlada v nekem poročilu navedla, da je prišlo med iranskimi in sovjetskimi četami do krvavih spopadov.
Rooseveltova krivda
za vojno
Lizbona, 17. maja d. Iz Amerike vrniv-šim se nemškim diplomatskim predstavnikom in novinarjem, ki se trenutno mude v Lizboni, je bila snoči v nemškem poslaništvu v Lizboni prirejena recepcija, ki so se je udeležili tudi predstavniki mnogih drugih držav. Bivši odpravnik poslov nemškega veleposlaništva v Washingtonu poslanik dr. Thomsen ;e na vprašanje novinarjev, kaj utegne biti gonilna sila, ki odloča o politiki predsednika Roosevelta, odgovoril: »Na more biti nobenega dvoma, da je Roosevel-tov cilj svetovna hegemonija. Roosevelt so ni zadovoljil z Monroejevo doktrino, marveč je že vsa leta posegal tako v vzhodnoazijsko kakor tudi v notranje evropske za> deve. Vsak, ki je imel priliko točno proučiti dokumente o izbruhu sedanje vojne, ve, kako so Rooseveltovi odposlanci v Angliji, Franciji, Poljski m Sovjetski zvezi pod v zeli vse. da bi preprečili vladam teh dTŽav spravo z Nemčijo. Rooseveltova politika jo zato v glavnem kriva za izbruh sedanje vojne. «
Omenjajoč dosedanje »uspehe« Zedinjenih držav, je poslanik Thomsen naglasil, da je vse, kar morejo Zedinjene države pokazati v svojih dejanjih, kakor tudi v svoji vojni proizvodnji, navaden bluff, posebno pa so astronomske številke o ameriški vojni proizvodnji prav tipfčne za Roosevelta. Trdno sem prepričan, je naglas?] nemški poslanik, da sedanja vojna ne more koristiti prebivalstvu Zedinjenih držav, ki bi po večini rado ohranilo mir. marveč služii edino Io restavraciji svetovnega gospostva židovskega elementa. Kar se tiče gospodarskega položaja Zedinjenih držav, je Amerika, v kateri je ves svet gledal deželo blagostanja, čez noč zašla v pomanjkanje. Ob koncu ja Thomsen izjavil, da Zedinjene države prav gotovo niso pripravljene doprinesti kakih posebnih žrtev za Veliko Britanije», marveč je njihov cilj nasledstvo britansktga imperija. Glede na razmere v Zedinjenih državah se lahko postavi trditev, da bodo sedanjo vojno dobile osovinske sile
Izgon Židov iz Slovaške
Bratislava, 17. maja. s. Slovaški parlament je odobril ustavni zakon, ki daje vladi pooblastila za izgon Židov iz Slovaške. Izgnani bodo avtomatsko izgubili državljanstvo, njihovo premoženje pa bo zaplenjeno v prid državi. Izjeme so možne, ako je bil Žid krščen pred 14. marcem 1939, in za Žide, oženjene z ženami arij-ske rase, ki so se poročili pred 10. septembrom 1941. Zakon ne zadeva oseb, ki so neobhodno potrebne v javnem in gospodarskem življenju, čeprav so židje. Vsa ti bodo lahko obdržali svoje premično premoženje. Doslej je bilo iz Slovaške izgnanih nag 32.000 Židov.
Pokrajinski vestnik
Ljubljanska nedelja
Po prizadevanju Zveznega Tajnika se bodo oddajala potom radijske postaje Ljubljana z urnikom, ki bo vsako pot posebej naznanjen, obvestila zveznega Tajnika. Za sedaj podajamo besedilo uvodnega govora, ki ga je radio oddajal v soboto ob 15-ih.
Ob otvoritvi tega »Tedenskega vestni-ka« pozdravljam vse vredne pripadnike pokrajine, posebno pa tiste pametne Slovence, ld so se otresli krivih predsodkov sedaj že mrtve in pokopane preteklosti in spoznali našo dobro voljo, da z njimi sodelujemo za duhovni in gmotni dobrobit vsega prebivalstva. Prav ta »Vestnik« je nov jasen dokaz te naše želje po voljnem sodelovanju, ki se jasno izraža v vsakem dejanju in vsaki naši misli.
Z njim se namreč obračamo na vse prebivalce, vseh socialnih razredov, od delavca do industrij ca, od kmeta do obrtnika, od dijaka do uradnika in pripadnika svobodnih poklicev, Vsakomur izmed njih bomo na lahko razumljiv način razlagali krajevne ukrepe in jim pojasnili, kakšen duh jih navdaja, podajali bomo kmetijske, domače in uradniške novice ter koristne nasvete za razne delovne stroke.
Na ta način bo ta »Vestnik« za vas stalna pomoč pri vašem vsakdanjem delu, obenem pa bo do vas prihajal glas zdrave pameti in razuma, katerega se zdi, da je zadnji čas zadušila propaganda blaznih domišljij.
Prav z zdravo pametjo in razumom Vas želimo pripraviti do tega, da boste razumeli, s kolikšno dobronamernostjo so prežeta naša dejanja nasproti vsemu prebivalstvu in kako želimo doseči popolno soglasje z vašimi željami. Prepričani smo, da bo to soglasje in samo to soglasje, vir
blagostanja za vaš narod.
* * *
Kdor presoja politične dogodke, mora to delati s sintetičnega in ne z analitičnega vidika ter razširiti svoj pogled od posameznosti na splošnost in objeti široko obzorje.
Posameznosti so stvar kronike in le v omejénem obsegu vplivajo na splošno sliko, ki jo je treba vedno opazovati iz primerne razdalje.
Svobodna volja ljudi, da delajo dobro ali slabo, je temeljni pogoj vseh dogodkov. Odgovornost posameznikov ostane vedno popolna in nedotaknjena, vendar pa se zdi, da iz vsote delovanj posameznikov izvirajo položaji in neizpodbitni zgodovinski zakoni, kar pojasnjuje, da je zgodovina človekovo delo.
Ce se ozremo na sedanji konflikt, se ne moremo otresti vtisa, da predstavlja neko etapo na organski poti človeštva, ki vodi k enotnosti.
Vsa zgodovina je posejana z vojnimi požari, ki s svojimi spori in spopadi povzročijo toliko solza; a ta mukepolna pot, ki vodi med vsemi človeškimi strastmi, je v resnici postopno dviganje k vzporeditvi naporov posameznikov in družbe.
Zdi se, da se je danes borba med narodi umaknila bolj zamotanemu dogajanju in že se kaže na obzorju ureditev celin. Rekli bi, da je Evropa na poti proti celotni vzporeditvi, vrenje v Aziji pa daje slutiti možnost bodoče vzajemnosti med vzhodnimi narodi, še nikoli niso bili narodi tako razprti kakor danes in še nikoli niso tako nujno kakor v tem trenutku težili k sodelovanju.
Vojna, ki bi se mogla zdeti nasprotje med narodi, je namestu tega neizpodbiten dokaz enotnosti človeškega rodu.
Spopad,/ki je nastal na mnogih točkah, se je zaradi medsebojne zveze dogodkov usodno razširil na vse ostalo človeštvo. In sedaj se že meri s svetovnim merilom. Zato torej posamezni dogodki, ki se dogajajo okoli nas, nimajo nikoli značaja sploš-nosti. Vsak narod ima kakor vsak posameznik svoje potrebe in svojo odgovornost. Ob vsaki zgodovinski krizi se moramo tolažiti z gotovostjo, da se nasprotje vseh zmot in grozot vedno izteče v bodoče postopno uresničenje višje pravice in novega družabnega reda.
In ta značaj hočemo videti tudi v tej novi provinci.
• • *
Sedanji majhni dogodki nimajo velikega pomena za tiste, ki znajo preceniti njihovo pravo vrednost in jih gledati v logičnem okviru in za tiste, ki znajo razumeti, da Fašistična Vlada in Italija ne nameravata uvesti in izvajati v tej provinci protislovenske politike.
To dokazuje avtonomija, ki je bila po- | deljena z odlokom z dne 3. 5. 1941, z ohra- 1 nitvijo jezika, univerze in vseh tradici, slovenskega naroda poleg vse naklonjenosti, dokazane ob tisočerih prilikah in prijateljstva s tistimi, ki so se nam z razumevanjem približali in jih kakor nas navdaja le želja po poglobljeni vzajemnosti in plodna volja do dela.
Naše delovanje je samo protikomunistič-no in protiboljševiško. ker z gotovostjo trdimo, da delavno in pošteno ljudstvo ne more najti blagostanja in ugodnih pogojev za družabni napredek v komunističnem režimu, ki je v resnici nasproten vsakemu idealu, vsaki človeški težnji in vsaki duševni dejavnosti.
Uveljaviti hočemo in zbuditi razumevanje za bolj vzvišeno in trdnejše politično mišljenje, ki ob pogledu na državo vzpo-reja in skuša zadovoljiti zahteve in potrebe posameznikov.
To je skratka novo zgodovinsko pojmovanje pri katerem človek ni le Individualno bitje, ampak je celica v duhovnem procesu, ki sodeluje v družinski in družabni skupnosti, v narodu in v zgodovini, pri kateri so udeleženi vsi narodi.
Izven tega življenja človek nič ne pomeni.
Zato mi razumemo in trdimo, da bo v novi Evropi, ki bo izšla iz tega konflikta sicer še obstojala razdelitev narodov, ki so različni po tradiciji, značaju in življenju, a vsak izmed njih bo sodeloval s svojo harmonično življenjsko skupnostjo za dosego tistega družabnega blagostanja, za katerim teži vse človeštvo in za katerega se sedaj bojuje.
Pokrajinski vestnik, ld se bo oddajal vsak teden in je danes začel svoje življenje, Vam bo vsako soboto ob 15. dajal naslednje vesti:
1)	Razlaga in pojasnilo ukrepov in odredb Vlade, Vojaške oblasti.
2)	Razlaga in pojasnilo odredb ki vesti gospodarsko-slndikalnega značaja.
3)	Koristna navodila za kmetovalce.
4)	Gospodarski nasveti.
5)	Pripombe k tedenskim umetniškim in kulturnim dogodkom.
Imenovanje ravnatelja OND
Predsednlštvo Dopolavora je dodelilo pokrajinskemu Dopolavoro v LJubljani kot ravnatelja fašista Reboa Remo.
Zvezni Tajnik GILL-u
Zvezni Tajnik se je v spremstvu Podtaj-nika mudil na sedežu GILL-a in predsedoval izpitom za skupinske voditelje Balille, Avantgvardistov ter Malih in Mladih Italijank. Z njim bo bili Podtajnik, nadzornica GILL-a in šef glavnega stana.
Zvezni Tajnik se je pomudil dolgo pri vsaki posamezni komisiji in je sledil z živim zanimanjem poteku teoretičnega in praktičnega izpraševanja. Večkrat je postavil kandidatom vprašanja ter jim spregovoril besede odobravanja in vzpodbude.
Ob zaključku izpitov Je prvak izrazil res zasluženo pohvalo vsem voditeljem spričo njih stalnega zanimanja ter doprinosa za Italijansko mladino Littorija v Ljubljani.
Poletne kolonije GILL-a
Zvezni podpoveljnik je ob spremstvu inšpektorja pasu in šefa podpornega in zdravstvenega urada GILL-a inspiciral ljubljansko okrožje in sicer podporna središča v Logu in Vrhniki.
Namen Inšpekcije je bilo nadzorovanje poteka šolskih obedov in zlasti določitev krajev in poslopij, kjer bodo pripravljene letne kolonije.
Naše gledališče
DRAMA
Torek. 19. maja ob 17.30: Vdova Rošlinka.
Red Torek. Sreda, 20. maja ob 17.30: Sola za žtne. Red Sreda.
Četrtek, 21. maja ob 17.30: Poročno darilo.
Premiera. Red premierski. Petek. 22. maja ob 15.: Ifigenija. Izven. Dijaška predatava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
*
Abortenti reda Torek bodo imeli v torek predstavo Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka«. Domača igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni ženitve. Njeno prizadevanje, da bi si osvojila fanta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Rošlinko-P. Juvanova. Manico-V. Juvanova, Tonoko-Sancinova, Janeza-Presetnik, Bailantača-Košič, Jernejca Bratina, Gašperja-Raztresen, Tinča-Starič. Režiser: Fran Lipah.
Abonenti reda Srede bodo imeli v sredo predstavo Molierove petdejanske komedije »Šola za žene«. V njej je prikazan značaj meščana iz baroka, ki si vzgaja pod vplivom okolja in dogodkov, v strahu, da postane nekoč rogonosec, mlado dekle za ženo. Kljub strogim moralnim normam m previdnosti, je ogoljufan, preden jo more poročiti. Delo je zrežiral in inscenerai ing. B. Stupica.
Opozarjamo na prenderò italijanske veseloigre »Poročno dariloAvtor je G. Forzano. Premiera bo v četrtek za red premierski. Glavna vlogi sta Lucija in Carlo, ki ju bosta igrala Simčičeva in Jan. Nadalje so zaposleni v igri: Nablocka, Plut, Graie. Brezi gar, Bratina, Presetnik. Rakarjeva, Peček, J. Boltarjeva, Vertin in Raztresen. Igro je zrežiral prof. O. Šest
OPERA
Torek, 19. maja: zaprto. Sreda, 20. maja ob 16.30: Evgenij Onjegin. Red A.
Četrtek, 21. maja ob 17.: Boccaccio. Red Četrtek.
Petek, 22. maja ob 16.30: Carmen. Prvič ▼
letošnji sezoni. Red premierski.
•
!Abonenti reda A bodo imeli v sredo predstavo Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. Opern katere libreto tvori istoimenska Puškinova pesnitev, bo izvajana v sledeči zasedbi partij: Latina-Polič e va, Tatjana-Hey« batova, Olga-Španova, Onjegin-Primožič, Lenski-SladOljev. Gremin-Lupša, Filipjevna-B. Stritarjeva, Triquet-B. Sancin. stotnik-Škabair, Zarecki-Dolničar, GiUot-Mencin. Dirigent: Anton Neffat, režiser: C Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Opozarjamo, da bo ponovitev te opere v isti zasedbi v nedeljo ob 15. izven abonmaja.
V	petek 22. t. m. bo prva letoSnJa uprizoritev Bizetove opere »Carmen« z gostom EJzo Karlovčevo v naslovni Vlogi. Opozarjamo na nastop te pevke, ki je že ponovno žela v Ljubljani velike uspehe s svojim bogatim, sočnim in tehnično izdelanim glasom ter močno individualno igro. Opero
bo dirigiral letos dirigent Anton Neffat. *
V	Ljubljani delujejo tri stalne komorne skupine, ki se udejsrtvujejo v našem kon-oertnem življenju. Najstarejša je ljubljanski komorni kvartet, potem Duo Anton Trost, Jan šla is in letos se jim ;e pridružili Trio, ki ga tvorijo gg. Dermelj, Šedlbauer in Lipovšek. Trio bo nastopi z javnim koncertom v petek 22. t. m. ob četrt na 7. v veliki filharmonrčni dvorani pod naslovom »Ljubljanski komorni trio«. Izvajal bo naslednji spored: Cordili: Sonata a tre, Beethoven: Trio opus 1, št. 2 v g-duru, Šker-janc: Trio, Novak: Trio quasi una ballata. Spored je izredno zanimiv in izvrstno na-študiran, zato obisk koncerta najtopleje priporočamo. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasben Matice.
h Hrvatske
Osiješko gledališče je zaključno letošnjo sezono. Vprizorjenih Je bilo 20 dramskih ln 7 opernih deL
Sarajevsko gledališče gostuje v Ragu-sL že nekaj dni uprizarjajo člani sarajevskega gledališča predstave v Ragu-sL Občinstvo v velikem številu poseča gledališče. — Tudi osiješko gledališče je na gostovanju v Varaždinu. 16. t. m. uprizori prvo predstavo, in sicer Budakovo »Ognjišče«.
Pogajanja o pravni pomoči med Slovaško in NDH. V Zagreb je prispelo slovaško državno zastopstvo na pogajanja o pravni pomoči med Nezavlsno državo Hrvatsko in Slovaško. Delegacijo vodi poslanik šimko.
Kino na prostem. Na Jelačičevem trga v Zagrebu so nedavno odprli kino na prostem. V njem je prostora za 20.000 gledalcev. Poldrugo uro trajajoče predstave predvajajo brezplačno.
Ljubljana, 17. maja i
Ledeni patroni so svojeglavi. Sicer nam letos niso naškodili s poplavo in pozebo, j toda lepega vremena nam zaenkrat ne pri- . voščijo. V soboto zjutraj je še deževalo, I nato pa Je posijalo sonce in je bilo vreme kar znosno. Nedeljsko jutro je spet bilo sončno, toda brž dopoldne se je nebo za-mrežilo in spet pričakujemo, ali se bo obnesla napoved barometra glede ponovne moče. Ozračje pa se stalno ogreva in bomo v kratkem začeli obiskovati Ilirijo.
Predavanje o starem
In novem Berlinu
V	9oboto zvečer je priredil lektorat Nemške akademije v Ljubljani predavanje zagrebškega lektorja dr. Schaudinna o starem in novem Berlinu. Prisotne, med katerimi so bili za-tcpnik Generala, zastopnik Federala. ravnatelj italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Budrovich in kancler nemškega konzulata v Ljubljani, je pozdravil lektor dr. Driinner, ki ie zopet prevzel vod->tvo lek i orata.
Dr. Schaudinn je na podlagi številnih skioptičnih stik pokazal postanek, razvoj in ogromno rast prestolnice nemškega raj ha, tega neprestano »nastajajočega mesta«, ki šc m dobilo svoje končne urbanične li/zog-nomi:e in ne zaključilo močne rasti. Bei lin ;e bil še navadna ribiška vas, ko so ;užniw nemsks mesta cvetela v lepoti sv.»"^ srednjeveške gotike. Najprej so slovanski (»vendski«) kmetje, ki so ribarili v jezerih ili močvirjih te pokrajine, ustanovili svoje selišče Köln. Potlej so se na drugi obiii Spreve naselili nemški meščani in ustanovili svoje mesto Berlin. Skupno nasprotje proti vladajoči fevdalni gospodi je oba živ-lja združevalo in sta se začela medsebojno podpirati, dokler se nista v 13. stoletju popolnoma zlila. Tako so bili položeni temelji nadaljnjemu razvoju Berlina'.
V	15. stoletju so se v Berlinu naselili Ho-henzollerji in mu dali značaj prestolniškega mesta svoje kneževine. Pod njihovim vplivom se je Berlin razvijal v vedno večje me-sto^ vendar je bil ta razvoj bolj kvantitativen kakor kvalitativen v estetskem smislu. Predavatelj je pokazal na celi vrsti slik značilne arhitektonske in plastične spomenike iz dobe kneževine in iz dobe prvih rruskih kraljev hohenzoUerskega rodu ter predočil pomembne razvojne stopnje Berlina, zlasti od Friderika Velikega dalje. Poseben berlinsko pojmovanj barok, ki je imel pred sta vitelja v Schuterju, je počasi prešel v klasicizem in njegove epigonske
SPORT
I sitruje (Schadow, Schinckel itd.). Berlm je po umetniškem značaju svoje arhitekture j zaostajal tudi poslej za južnonemškimi me-. sti. vendar je po napoleonskih vojnah silno I naraščal njegov kulturni pomen. Povsem novo razdobje je nastopilo zanj pred 70 leti z ustanovitvijo nemškega cesarstva- V nekaj desetletjih je prejšnja pruska prestolnica. 1. 1920 združena z okoliškimi seli-šči v Veliki Berlin, narasla v sedanji premer 40 km in se po številu prebivalstva dvignila na 4 milijone. Ta nagli in mogočni razvoj je nudil celo vrsto zanimivih pojavov in problemov, ki se iih je predavatelj dotaknil z besedo in tu in tam osvetlil s sliko ali z mestnim načrtom. — Predavatelj je tudi prikazal berlinsko okolico, kjer velemesto prehaja naglo in preseneti i ivo v skoraj še nedotaknjeno prirodo z gozdovi in vodami.
Predavanje je s svojo poučno in prijetno podano vsebino in z obilnimi skioptičnimi ilustracijami v polni meri doseglo svoj namen.
$e o farmi pod Rožnikom
O kozji in zajčji farmi v Kollmanovem gradiču so te dni naši dnevniki objavili prav lepa poročila, ki naj bi prebivalstvo spodbujala k reji malih živali sploh. Skoraj preveč pohvalno so listi pisali o tej farmi, saj je vendar šele začetek prizadevanja Delavskega doma na tem polju ter samo želimo, da bi Delavski dom pri svojih prizadevanjih za izpopo!nitev svoje • kozjereje in zajčjereje imel čim večje uspehe. Pri tem pa moramo tudi omeniti, da vse stroške za zajčjo in kozjo farmo nosi uprava Delavskega doma, seveda pa mestna občina rada pregleda najemnino za prostore in pašo, saj je Delavski dom vendar mestni zavod, namenjen delavstvu in sploh socialno šibkim slojem prebivalstva. Tako je sam Delavski dom sprožil koristno zamisel farme malih živali in lani plačal iz svojih sredstev 10.000 L za nabavo koz. Tudi kunce najrazličnejših pasem je sam kupil, prav tako pa tudi vso oskrbo plačuje iz svojih sredstev, živali so vedno pod vestnim nadzorstvom, da ni bolezni, ki prav zelo ogrožajo zlasti kunce in povzročajo pri mnogih rejcih veliko razočaranje in izgubo. Najbolj vesela je pa uprava zdrave in lepe prireje kožic in kozličev, saj bodo koze imele dosti dobrega mleka za goste Delavskega doma. Na vso farmo moramo torej gledati še samo kot na začetek dobrega namena v korist delavstvu in sploh uslužbenstvu, da bo čim najlaže prestalo težke čase.
Povračilo potnih in selitvenih stroškov
bivših jugoslovanskih civilnih državnih uslužbencev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za primerno glede na sedanje cene življenjskih potrebščin spremeniti Uredbo o povračilu potnih in selitvenih stroškov bivših jugoslovanskih državnih uslužbencev odreja:
čl. 1. Uredba bivše jugoslovanske vlade o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev z dne 12. decembra 1931. (Službeni list št. 4 z dne 16. januarja 1932.) s poznejšimi spremembami se spreminja kakor sledi:
1.	Člen 6. se glasi:
a)	Za čas službenega potovanja pripada tale dnevnica:
uradnikom v položajni skupini: I., II/l in H/2 92 L, v pol. skupini: III/l in HI/2 83 L, v pol. skupini: IV/1 in IV/2 74 L, v pol. skupini: V. in VI. 66 L v pol. skupini VII. in Vm. 60 L, v pol. skupini IX. in uradnikom pripravnikom s fakultetno izobrazbo 53 L, v pol. skupini X, in uradniškim pripravnikom s popolno srednjo šolo 47 L, uradniški pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom 40 L, služiteljem 34 L.
b)	Dnevnica se znižuje po 15 dneh, prebitih v enem kraju, za M, po 30 dneh za
c)	Kljub določbi iz prednje črke b) se znižuje uslužbencem, ki opravljajo terensko delo zunaj službenega kraja, po 10 dneh dela na terenu dnevnica za eno tretjino, ne glede na to, koliko časa traja terensko delo in potovanje iz enega kraja v drugega. Katero delo je šteti za terensko delo, določi Visoki komisar.
d)	Ob izrednih življenjskih in službenih razmerah sme odobriti Visoki komisar dnevnico iz črke a) v popolnem znesku, ne glede na to, koliko časa se mudi uslužbenec v istem kraju. Na enak način in iz istih razlogov se sme ta dnevnica zvišati za eno četrtino.
e)	Uslužbencu, ki odide brez službene potrebe med urami predpisanega delovnega časa iz kraja poslovanja, ne pripada dnevnica za ta dan.
f)	Uslužbencu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, pripada ustrezna dnevnica, dokler bolezen traja, razen časa, ki ga prebije na zdravljenju v javni bolnici. Da ne more opravljati službe zaradi bolezni, dokaže s potrdilom državnega zdravnika, kjer pa tega ni, s potrdilom samoupravnega zdravnika.
g)	Službeno potovanje, ki ga nastopi uslužbenec lz kraja, kamor je bil službeno odposlan, ne prekinja po povratku v ta kraj rokov lz črke b).
2.	člen 11. se glasi:
a) Na razdaljah, na katerih ni železniškega ali ladijskega prometa, pripada povračilo za prevoz po kilometru, in sicer:
uradnikom ln uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo in popolno srednjo šolo po L 2, uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo, zvaničnikom in služiteljem pa po L 1.50 za vsak kilometer.
b)	Ce moreta dva aH če more več uslužbencev uporabljati skupno prevozno sredstvo, jim pripada kilometrina za L 0.50 manjša od prepisane kilometrine.
c)	Za razdaljo so odločilna potrdila tehničnih oddelkov, tehničnih razdelkov in ministrstva za gradbe, kilometrske karte in urokazi državne izdaje.
d)	Ulomek pod enim kilometrom se plačuje kot cel kilometer.
e)	če je po enem predloženem računu več razdalj, se seštejejo vse razdalje in se računa ulomek v skupni vsoti kot cel kilometer.
f)	Ce more uslužbenec uporabiti državna ali samoupravna prevozna sredstva, mu pripada znesek, ki se plačuje za prevoz s temi vozili, če je ta znesek z vsemi postranskimi povračili manjši od kilometrine. Drugače mu pripada kilometrina.
g)	Pri terenskih delih ne pripada kilometrina za kretanje po terenu, ampak samo za odhod do srediSča prostora, kjer se opravljajo terenska dela, in obratno, če se to središče spremeni zaradi nadaljevanja dela na drugem prostoru, ima to za posledico pravico do kilometrine do novega središča, če znaša razdalja več ko 3 kilometre.
3. člen 12. se glasi:
a)	Ob potovanju na železnici in z ladjo ali z državnimi in samoupravnimi prevoznimi sredstvi, ki imajo stalno postajo, pripada za prenos prtljage do postaje In obratno po L. 7 podnevi ln po L. 10 ponoči, in to, če traja potovanje več kot 48 ur ln če ni postaja v neposredni bližini.
Tek 48 ur se računa po odstavku 4. člena 9.
b)	če je postaja zunaj službenega kraja (člen 2.), pripada namesto povračila iz Črke a) povračilo za prevoz z vozom po določeni tarifi. Kjer tarife ni, a je vozovni promet, pripada po L. 9 podnevi ln L. 13 ponoči, oziroma kilometrina, če je višja ko ti zneski. Dan se računa od 6. do 19. ure, noč pa od 19. do 6. ure.
c)	Uslužbencu, ki uporablja ob službenem potovanju državne ladje, pripada povračilo iz črke a) za prvo vkrcanje in poslednje izkrcanje kakor tudi za Izkrcanje zaradi prenočitve na suhem tn za vkrcanje ob povratku na ladjo.
d)	Zvaničnikom in služiteljem ne pripada povračilo za prenos prtljage.
čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 8. maja 1942-XX.
Visoki komiaar Emilo Grazioli
Niso težke te tsapovedi
Včerajšnje XXVI. kolo v tekmah za točke v Kalifi najbrže nI prineslo bistvenih sprememb
Spored včerajšnje XXVI. zaporedne nedelje v italijanskem nogometnem prvenstvu je bil razporejen tako, da bi se bilo moralo vse končati gladko in bi bila morala vsa moštva, ki so sploh še v borbi za važna mesta, pridobiti po svoji dve točki in stopiti spet za korak bliže zadnji odločitvi. Tako moramo o Romi računati z gotovostjo, da je zmagala nad Ldgurio in enako lahko sklepamo tudi o Genovi v srečanju z Laziom in o Venezli, ki je imela na svojih tleh za nasprotnika Fiorentino. Iz te odlične družbe smo izpustili samo drugo-plasirano enajstorico Torina, ki je dozdaj zbrala enako število točk kakor Roma, vendar je morala včeraj oditi na gostovanje na nevarni teren že dolgo nepremagljivega MIlana. Tukaj se pač ne da reči z gotovostjo, ali je Torino pospravil svoj izkupiček, temveč je bilo bolj verjetno obratno, kar je potem Romo rešilo neposredne bližine tega žilavega nasprotnika. Seveda pa tudi ni izključeno kakor v nogometu sploh, da se je zgodilo še kaj bolj nepričakovanega.
Tudi v srednjem delu tabele so bila srečanja prav zanimiva, kakor na primer med Juventusom in Ambrosiano ali med Livor-nom in Bologno, toda vse to so bile pač samo tekme prestižnega pomena in niso mogle več vplivati na položaj v vrhu odnosno na koncu tabele. Zelo problematičen je bil med ostalimi izid dvoboja med Ata-lanto in Triestino v Bergamu, že samo zaradi tega, ker so se pred tednom dni oboji pokazali v prav dobri luči, oni iz Bergama v Venezii, Triestini pa na svojem igrišču v tekmi proti Milanu. Obe moštvi, ki sta že obsojeni na odhol v divizijo B, in sicer Napoli in Modena, sta se to nedeljo merili med seboj in je bilo od tega izida odvisno pač samo to, katero izmed njih bo odšlo tjakaj kot prvo in katero za njim.
Podrobni spored včerajšnje nedelje je bil v ostalem naslednji:
v Milanu: Milano-Torino (prva tekma se je končala z 1:0 za T.), v Genovi: Genova-Lazio (1:1), v Venezii: Venezia-Fiorentina (3:1 za V.), v Romi: Roma-Liguria (3:0 za R.), v Bergamu: Atalanta-Triestina (0:0), v Bologni: Bologna-Livorno (1:1), v NapolJu: Napoli-Modena (1:0 za M.) in v Torinu: Juventus-Ambrosiana (4:1 za A.).
V diviziji B Je bilo včeraj izjemoma enkrat ena tekma manj kakor običajno, in sicer zaradi tega, ker je vodilna enajstorica Baria že odigrala svojo partijo z nasprotnikom tega kola Udinesam, tako da je ta dan samo čakala in gledala, kaj bodo glede njene usode storili drugi. V teh okoliščinah sta dobili največji pomen dve drugi tekmi, Jn sicer ona v Brescii med Brescio in Padovo ter še druga v Sieni, kjer je gostovala tretjeplasirana Pescara. Nalogi, ki sta ju Imeli obe gostujoči moštvi, nista bili niti najmanj lahki in če se je v teh tekmah posrečilo zmagati domačinom, je Bari najbrže že za zmerom rešen nevarnosti, da bi ga kdo odrinil s prvega mesta. Lažjega značaja sta bili preskušnji, ki sta jih morali včeraj prestati Vicenza, ki je doma sprejela nasprotnike iz Prata in Novara, ki je prav tako na svojem terenu obračunala za točke s Pro Patrio. Važno je tela včeraj odločitev za usodo Fiumane, ki je na svojih tleh imela goste iz Savona in se je z morebitno zmago rešila izpada is te divizije.
Pa« včerajšnjega kola v tej diviziji so bili razporejeni takole;
Pisa-Spezia, Lucchese-Alessandria, Siena-Pescaia, Fiumaua-Savona, Fanfulia-Reg-
giana, Brescia-Padova, Novara-Pro Patria in Vincenza-Prato.
Drobil s Gorenjskega
V okviru otvoritvenih spomladanskih športnih prireditev je bil pred tednom dni po vseh večjih krajih na Gorenjskem prirejen gozdni tek, o katerem zdaj polagoma prihajajo tudi do nas podrobna poročila.
Tako čitamo o taki prireditvi v Radovljici, na kateri se je zbralo 231 tekmovalcev obojega spola, največ mladine. Pred pričetkom teka je bila na bodočem športnem prostoru poleg mestnega kopališča majhna svečanost, pri kateri priliki je kratko spregovoril krajevni skupinski vodja Petutschnig. Proga je vodila večinoma po travnikih okrog mesta, dva kilometra daleč. Najboljši med vsemi tekmovalci je bil neki Alojz Raunik v času 7:18. Po zaključenem teku je nagovoril množico tekmovalcev skupinski vodja Guido Tsche-bull.
Podobno prireditev so imeli isti dan tudi v Tržiču, kjer je bila udeležba še veliko večja. Na startu se je zbralo vsega 421 športnikov, večinoma učencev in učenk. Tudi tukaj je pred pričetkom tekmovanja spregovoril o pomenu gozdnega teka ravnatelj glavne šole Rainisch. Najboljši čas na 3 km dolgi progi je znašal 12:30. Poročila pravijo, da je ta prva prireditev te vrste v Tržiču uspela zelo dobro.
Isto nedeljo so imeli na Gorenjskem tudi kolesarsko prireditev, in sicer v organizaciji športne in telovadne združbe z Jesenic. Na sporedu sta bili dve ločeni dirki, in sicer za starejše dirkače na 120 km daleč od Jesenic do št. Vida in nazaj, za mladino in turne vozače pa na 50 km, od Jesenic do Otoč in nazaj. Med 9 dirkači na prvi progi je zmagal Franc Enthofer iz Celovca v času 3:33.07, drugi pa je bil Milče Mrak z Jesenic, 3 minute za njim. Na krajši progi je bilo 6 udeležencev, med katerimi je prvi rezal cili Emst Binder iz Celovca v času 1:13.56, naslednji za njim pa Marij Bren iz Kranja z 1:16:22. Casi so dobri — tako pravi celovški dnevnik, iz katerega posnemamo te po la tke — ker je na teh cestah mnogo dolgih klancev in nevarnih ovinkov.
Koroški listi objavljajo seznam 10 najboljših plavalcev Nemčije iz pretekle sezone in omenjajo med njimi predvsem 6 koroških najboljših mest, med njimi na najvidnejšem mestu ime Antona Cererja, ki je zabeležen na progi na 100 m prsno na prvem mestu z 1:12.6, na progi 200 m prsno na tretjem mestu z 2:45.2 in na 100 m prosto na 8.-mestu z 1:03. Cerer je razen tega sodeloval tudi v mešani štafeti na 4 X 100 m, ki je dosegla čas 5:20.4.
Turški novinarji povabljeni v Berlin
Carigrad, 17. maja. s. List »Jeni Sabah« poroča, da je generalna direkcija nemškega tiska povabila zastopstvo turških novinarjev v Berlin. Zastopstvo bo v kratkem odpotovalo v Berlin.
Aretacija židovskega
bankirja v Budimpešti
Budimpešta, 17. maja. s. Doznava se, da je bil aretiran žid Adler, znan zlasti v budimpeštanskih finančnih krogih kot generalni direktor Narodne banke, ker je kljub odredbam zakona o obrambi rase imel razmerje z neko arijsko ženo. Za te vrste zločine določa zakon kazen 5 let ječe.
še besedo o ljubljanskem meščanstvu
Nekdanje čase se je prebivalstvo Ljubljane delilo v tri razrede: plemiče, meščane in navadno prebivalstvo. Med meščane so šteli one prebivalce, ki so bili posestniki meščanskih hiš in so se ukvarjali z meščanskimi obrtmi. Ti so imeli posebne pravice in posebne dolžnosti. Med pravice meščanov se je štela možnost, pridobivati meščanska posestva, vršiti meščanske obrti, pristopiti kot član k meščanskemu zboru, uživati neke davčne prostosti, oprostitev vojaške službe, imeti volilno pravico notranjega in zunanjega sveta, uživati meščanske naprave in meščanska posestva, kakor drva iz mestnega gozda ter pašo na mestnih travnikih. 'Najdragocenejša pravica, katero si je pridobil meščan, je pa bala ta, da so ga v vseh zadevah, ki so se tikale njegove osebe ali njegovega imetja, sodili le meščani, torej njegovi vrstniki, ne pa gospoda, ki je morala vlagati tožbe proti meščanom pri mestni gosposki na magistratu.
Dolžnost meščanov pa je bila: plačevati meščanske takse, prispevati za strelišča, za gasilstvo, mestno gardo, vzdrževati mestno obzidje, jarke, mostove in za mestno stražo. Od leta 1599. so morali polagati posebno meščansko prisego potem, ko so zaprosili za meščanstvo. Večkrat so bili Ljubljančani boli mlačni in niso kaj radi pristopali, kar se je v meščanskem fondu občutno poznalo, zato je morala oblast večkrat priganjati meščane k pristopu in izdajati naredbe, ki naj bi pristop poživile. Dne 19. februarja 1786. je izšel razglas, da bodo vsem onim, ki se pečajo z meščanskimi obrtmi, pa ne zaprosijo za meščanstvo, obrti odvzete. Oblastvo je izdalo posebne odredbe in ponujalo osebam, ki so se na novo priglašale za meščane, razne ugodnosti. Tako je vabil leta 1776. mestni magistrat zmožne mesarje, naj se naselijo v Ljubljani ter jim je obljubljal ob iz-vestnih pogojih celo meščanstvo.
Dostikrat pa je bilo tudi drugače. Razglas z dne 19. februarja 1786. je namreč zapretil obrtnikom, da jim bo obrtno dovoljenje odvzeto, če se ne bodo pobrigali za meščanstvo, lastnikom hiš, ki so bili oproščeni hišnega davka, pa je bilo zagroženo z enako pogojno utemeljitvijo, da bodo morali plačevati vse mestne pristojbine.
Meščane so vpisovali v posebno meščansko matriko, ki so jo vodili do 1809., do francoske zasedbe, dokler ni L 1823. mestni magistrat zaprosil pri c. kr. okrožnem uradu, naj se meščanstvo spet oživi, in sicer z nekaterimi spremembami, ki jih zahteva čas. Tako si je moral vsak, ki je imel meščansko posestvo, pridobiti meščansko pravico, če je njegovo posestvo srednje donosno in plačuje najmanj dvajset goldinarjev davka. Dalje naj bi bile navedene one obrti, katerih lastniki so primorani pridobiti si meščanstvo. Magistrat je nove statute predložil dvorni pisarni v potrditev dne 23. junija 1830, ki pa je 13. marca 1831 odgovorila, da statuti niso potrebni in naj ostane še dalje samo pri praksi, kakor je to tudi v drugih mestih. Leta 1862. pa je bil župan Ambrož mnenja, da zahtevajo gospodarske in politične koristi zaradi sprememb v zadnjih dvanajstih letih in pa dejstvo, da so se vgnezdile v to ustanovo razne neprilike, spremembo pravil, na vsak. način pa, da je treba meščanstvo vzdržati. Zupan Ambrož je določil poseben meščanski odbor za upravljanje imovine, sestoječ iz meščanov, pod vodstvom mestnega občinskega sveta. Uvedba novega občinskega reda je predvidevala občinski svet, kateremu je bila poverjena avtonomija v občinskih zadevah in preskrba ubogih. V političnem pogledu so z novimi zakoni dobili meščani aktivno in pasivno volilno pravico. Zaradi zakonito zajamčene obrtne prostosti pa so meščanske obrti odpadle. Statuti, sestavljeni po prej omenjenem županu so bili odobreni, vendar niso bili več v soglasju z občinskim redom z dne 5. julija 1887, zato so bili leta 1887 spremenjeni. V smislu teh predpisov ni meščanska imovina kot navadna občinska imovina, marveč kot ustanovno premoženje. Pogoji za meščanstvo po prej označenem zakonu so bili:
1.)	domovinska pravica v mestu Ljubljani;
2.)	izrečna podelitev (bodisi na prošnjo ali oficielno) s strani mestne občine, plačilo sprejemnine in doneska za meščanski sklad. To plačilo je bilo obvezno, če ni bila izrečena oprostitev; 3.) dokaz o tolikem premoženju ali takem zaslužku, da je bilo z njim zagotovljeno vzdrževanje rodbine bodočega meščana. Navedeni zakon iz 1. 1887. je delil prebivalce mesta Ljubljane v občane in vnanje (tujce). Prvi so bili: a) občinski domačini, b) občinski meščani, c) občinski družniki. Za občinske domačine in občinske meščane se je zahtevalo domovinstvo v mestni občini ljubljan-
ski, medtem ko se za občinske družnike in za vnanje ni zahtevalo.
Zakon pa je poznal tudi častne meščane, t. j. take državljane, ki so si za državo, deželo ali mesto pridobili zaslug in jih je mestna občina odlikovala na ta način, da jim je brez ozira na njih stanovališče podelila častno meščanstvo. Zakon o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 je v tem pogledu napravil nekoliko sprememb, ker razlikuje: 1.) člane, 2.) prebivalce občine, ki niso člani, in 3.) častne člane.
Član občine mora imeti predvsem domovinstvo občine. V tem pogledu je član mestne občine, po zakonu o mestih, popolnoma enak občinskemu domačinu po zakonu iz leta 1887. Medtem pa, ko je zakon ex 1887 stavljal kot pogoj za pridobitev domovinstva primerno dobo bivanja v občini in neuživanja ubožne preskrbe, zahteva zakon o mestnih občinah za pridobitev članstva še gotovo dobo bivanja v občini, poleg tega pa uživanje častnih pravic, dalje da oseba ni v sodni preiskavi, obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, in da more vzdrževati sebe in svojo družino. Razloček med občinskim domačinom in članom obstoji v tem, da je bilo treba za meščanstvo prositi in plačati gotove pristojbine in da je bilo meščanstvo odvisno od izrecnega dovoljenja. Pri članstvu pa tega treba ni, ker postane član avtomatično. Pač pa se
zahtevajo za članstvo nekateri strožji po-i goji, zato pa članstvo ni istovetno s prejšnjim meščanstvom, marveč samo z občinskim domačinstvom. Meščanstva v prejšnjem smislu ni več.
Tudi častni meščani so imeli pravico do preskrbovanja iz ustanov in zakladov, namenjenih meščanom. Prejšnji predpisi so stavili kot pogoj za častno meščanstvo, odlikovančevo državljanstvo, novi zakon o mestnih občinah pa več ne dela zavisno podelitev od tukajšnjega državljanstva, marveč na splošno samo od zaslug za državo in mesto.
Do leta 1934. podeljeno meščanstvo in častno meščanstvo, s pravnimi posledicami prejšnjih predpisov, ostane v veljavi še nadalje. Zato imajo še živeči meščani pravico na meščanskem premoženju, dokler kdo izmed meščanov še živi. Po smrti zadnjega meščana bo obstoj meščanske imovine nepotreben.
V seji dne 16. maja 1934 je podelil občinski svet zadnje ljubljansko meščanstvo pionirju slovenskega planinstva inšpektorju državnih železnic v pokoju Alojziju Knafelcu; upokojenemu pisarniškemu ravnatelju Ivanu Dražllu, ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku pevskega društva »Slavec«, ter mestnemu učitelju in dolgoletnemu okrajnemu načelniku za dvorski okraj Alojziju Potočniku.
posvetovalnica
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«.
Prijateljica solz. Ali mi lahko poveste, če je mogoče hoté pretakati solze? — S tem vprašanjem so se bavili in se bavijo mnogi učenjaki in gledališki igralci ter igralke. Pravijo, da je možno. Nekaterim se vlijejo solze, če na kaj žalostnega pomislijo, drugim, če samo v jok skremžijo obraz, tretjim, čim začno stokati.
Afektirana Dolenjka. Seznanila sem se z gospodom, ki mi je zelo všeč in se dobro razumeva, oni dan pa mi je dejal, da sem afektirana. Ker sem v »Zaupni posvetovalnici« brala, da razložite tudi take čudne besede, prosim, da mi poveste, kaj pomeni, ker jaz ne vem. — Le hitro se pobolj-šajtel Afektiran pomeni slovensko: nenaraven, prisiljen, izumetničen.
Pekel. Za odgovor pod isto značko najlepša hvala! Prosim, da mii še poveste, kako se glasi, če sploh obstoja napis nad peklenskimi vrati v Dantejevi »Božanski komediji«. — Nad vrati pekla je Dante bral napis, ki se v Debevčevem prevodu glasi: Ta vrata vodijo na ž&lo cesto, ki ljudstva hodijo po nji nesrečna, v brezkončno bol, v trpljenja večno mesto. Zahtevala Pravica n ©izrecna, ukaz moči jih stvori! prvobite, Modrost najvišja in Ljubezen večna. Pred njimi le stvari so vekovite in ona stala bodo brez nehanja. O vi, ki vstopite, vsak up pustite! V slovenščini se prvi verz ne glasi pravilno. Bližji originalu je v srbothr-vatskem prevodu: Ja sam ulaz rodu kuka-vone. Ja sam ulaz puku. ki svedž plače, ja sam uilaz gradu propalome.
Inka 3. Vi ste čustveni in nagnjeni k sebičnosti — v tem morate iskati vzrok sivoje-rnu nezadovoljstvu. Imate pa mnogo smisla za skupnost, zato mislim, da boste mogli svojega dobrega in obzirnega izvoljenca trajno osrečevati Značaja se ▼ mnogočem izpopolnjujeta.
999. Priloženi rokopis izdaja neinteligentno osebo in dvomim, da ima vseučiliško izobrazbo. Morda rokopis ni njegov? Ali pa je bolezen vmes. Če želite zvedeti več, razložite zadevo obširneje.
Svet. Odlikujejo vas trdna volja, vztrajnost, odločnost, pridnost. Negativne -astno-sti pa so: merica sebičnosti, površnost, samovoljnost. Vaš značaj se šele izoblikuje, zato ste nasvetov in vodstva v življenju še zmerom potrebni. Ne zaupajte ljudem, ki jih še dobro ne poznate.
Sreča te čaka. Ali ni prestara za vas? Edino v izjemnem primeru bi bila taka zveza priporočljiva. Za golo analizo priloženo zadostuje, za dober nasvet v tako resni zadevi pa ne. Zato mi pošljite po možnosti eno prvih in eno zadnjih njegovih pisem, nakar vam bom odgovoril in pismi vrnil. T-ijnost je zajamčena.
Alfa in Omega. Značaja sta si sorodna v nenavadnosti in pikolovstvu. V ostalem pa se razlikujeta toliko, kolikor je potrebno za skupno življenje. V vajinem primeru lazli-ka let ni nikaka ovira. Ona spada med ženske, ki znajo biti dobre žene.
Mladostne sanje. Ste negotovi in neodločni, kar je razumljivo, saj ste še zelo m-a-di. Vaše nepokvarjene oči gledajo .dealno na svet, v bistvu p>a ste pošteni, vendar pazile, da vas kdo ne zavede na kri va pota. Na poklic mislite po dovršitvi srednje Šole.
Tiski. Z najboljšim drobnogledom sem po obeh rokopisih stikal za napakami a sem se s tega lovišča vrnil lahkih rok. Toliko dobrih lastnosti imata, da redke slabe, sramežljivo ždijo v senci. Le tako naprej s humorjem, lepo življenje se vama obeta. Oba diči naravna inteligenca. Tista sirota, ki ji je bilo vse jasno, je izvršila samomor, ker ji je očividno bilo v jasnosti nejasino! Ima pa za mlade ljudi čudovito privlačnost.
Neodločnež 19. Doživljate podzavestne spremembe, zato bo treba z analizo še počakati. lato velja za poklic. Kadar boste dokončali srednjo šolo. boste imeli nekaj mesecev časa za primerno odločitev. Svetoval bi vam agronomijo.
Moj značaj 1924. Doživljate boi med dobrim in zlim. Zelja po uspehu je v vaši podzavesti tako. močna, da v trenutku, ko se zbudi, zasenči vse ostalo. Zato bodite previdni. Spoznavajte samega sebe in vadite se v samozatajevanju. Ali vas zanima pravo?
Maj brez «reče. Je precej nenavadna in podzavestno doživlja svet, ki je daleč od stvarnosti. Bujno razvito domišljijo ima. Od vas nedvomno pričakuje resnejšega nastopa in ji je vaše obnašanje, ki ga, priznam, -tudi jaz povsem ne razumem, smešno in nerazumljivo.
Pšinc. Tudi vi ste na tistem usodnem križpotju, ko se začne značaj mladega človeka izoblikovati in včasih malenkosti zadostujejo, da se nagne na silabo. Bodite odkritosrčni. poslušni, skromni in pridni, da vam bom lahko čimprej odgovoril na vprašanje.
Pomladni cvet. Domišljavost vam greni lepe spomladanske dni, tako da jih ne morete v vsej njihovi lepoti uživati. O točni analizi zaenkrat ni govora. Svetovati vam moram le kakor pod značko »Pšinc«.
Sneguljčica. Čeravno ste že polnoletni, ste še naivni, lahkoverni in zaupljivi. Po-trebni site še vodstva in nege. kakor ladja v nevihti krmarja in kakor bolnik dobrega zdravnika.
Nepričakovan odgovor. Sami trdite, da veste, kaj je prav in kaj ni. Voljo imate tudi. zato vam bom res nepričakovano odgovoril. Kadar nameravate storiti kaj. kar ni pošteno, ne storite tega; kadar imate povedati neresnico, molčite — zakaj vi ste i prvemu i drugemu gospodar!
Mladost. X je neodločna, neuravnovešena, domišljava io rada zapade drugim vplivom Y pa je precej nenavadne vrste; sebična, šibkega značaja in mnogo zahteva. Obe bosta doživeli še znatne spremembe v značaju.
Ostalim: Potrpite, na vrsto pridete vsi
Nadaljevanje v četrtek.
INSERIRÀ JTE V „JUTRU" !
Zasluženo plačilo lahkoživcem
Rumunska prestolnica je imela nedavno veliko senzacijo in ni mnogo manjkalo, pa bi se bila vsa Bukarešta razdelila v dva sovražna tabora. Enega so tvorili ma-lagambisti, drugega pa njih nasprotniki. Kaj so malagambisti, bi človek zaman iskal po leksikonih, kajti malangambizem je posebni izrodek bukareškega nočnega življenja. Gibanju, ako se sme ta beda-stoča tako Imenovati, je dal ime kapelnik Jaca Malagamba, ki je zaradi privlačnosti vsak večer nastopal v čudoviščni starinski obleki. Nosil je silno visoke ovratnike, ki so mu segali preko ušes, globoko na vrat mu je padala gosta črna griva, suknjič je bil kratek, ozko zapet z ogromnimi gumbi ter je imel kratke rokave. Vrhutega je nosil mojster Malagamba ogromne kariraste hlače ter je z vso to maskerado nadomeščal pomanjkljivo virtuoznost svojih gosli.
Zlata mladina rumunske prestolnice — to se pravi: bogati postopači — je začela posnemati kapelnika Malagambo. Hodili to v podobnih oblekah tudi podnevi. Dnevniki so bičali to bedasto razvado, s čimer pa so le nehote delali reklamo za bar mojstra Malagambe. Vendar se je čez nekoliko časa le pokazala zdrava reakcija v vrstah mladine, ki je začel demonstri-rti proti malagambistom ter je marsikoga pretepla. Mojster in njegovi pristaši pa se niso unesli in prišlo je do burnih nastopov tudi pred barom in v baru samem. Naposled je vlada prav salomonsko razsodila spor in vsa Bukarešta je z odobravanjem vzela na znanje vladin odlok,
»V teh časih, ko naši vojaki na bojnem polju vsak dan zro smrti v oči ln ko vsa dežela s ponosom prenaša težkoče vojne, so smatrali nekateri izrojenl mladeniči za potrebno, da se kažejo po cestah v oblekah pajacev ter očitujejo smešen namen, da bi njihova nošnja dobila posnemalcev. Da se napravi konec tej neumnosti in da se da učinkovit pouk mojstru ter njegovim pristašem, je maršal Antonescu odločil, da se pošljejo tako mojster Malagamba kakor vsi njegovi sledbeniki v koncentracijsko taborišče«.
razdobjih rastejo in upadajo. Zato so planinski vodniki prepričani, da bodo v bodočih desetletjih segali jeziki snežnikov spet gioblje v dolino.
Nevarni čokoladni ženin
O hrošču gre zdaj večkrat beseda. Ne dà se tajiti, da nam je nekoliko nerodni ženin v čokoladnoTjavem fraku v splošnem simpatičen. To ga pa seveda ne moti. da bi zlasti v tistih letih, ki so mu posebno naklonjeni. ne napravil ogromne škode po kmetijah, vrtovih in javnih nasadih. Silna je njegova požrešnost. Ze leta 1911. so na Saškem poldvili na prostoru 1750 ha nič manj kakor 23 milijonov hroščev. Naslednje leto so na Nižjem Avstrijskem nabrali 3 milijone litrov hroščev m jih pokončali; neštete vagone bi lahko vsako leto napolnili s pokenčanimi hrošči.
Snežnik! rasto
in upaäafs
Nedavno smo zabeležili ugotovitve znanstvenikov raziskovalcev posebne skupine nemškega planinskega društva. Možje so z merjenjem dognali splošno nazadovanje alpskih sneženikov. Razume se, da so raziskovalci posvetili posebno pozornost Velikemu Kleku in Dachsteinu. Slednji je med najlepšimi planinskimi skupinami Vzhodnih Alp. Tri velike snežne planjave objemajo pogorje, ki obsega več kakor 200 štirijaških kilometrov in med katerim se dviga 3004 metre visoki vršac. Mer" jenja so pokazala, da so snežniki, ki jln prečkajo številni ledeni mostiči, v teku zadnjih let nenavadno močno upadli. Hal-stattaki snežnik se je ponižal za 5, Snežnik Gösau pa kar za 10 in pol metra. Celo pretekla zima, ki jo štejemo med najtršo v zadnjem desetletju, Je poveča'a upadek.
Dolgoletni izkušeni planinski vodniki, ki že leta opazujejo nenavadni prirodni pojav, sodijo, da upadajo snežniki zato, ker je zadnja leta zapadel prvi sneg dosti pozneje kakor prejšnje čase. Na tem ne spremeni dejstvo, da je potem čez zimo zapadlo dovolj snega. Ravno v tistih letih, v katerih so bila visoka območja Dach-steina že jeseni zasnežena, se snežniki po pomladni odjugi skoraj niso sprementi. Pozneje zapadli sneg se lahko sicer nakopiči na debelo, vendar zaradi svoje kratkotrajnosti ne more primrznìtl in zatorej pri pomladnem kopnenju sneg nima tiste zimske podlage, ki v letih zgodnje snežitve varuje najspodnejšo. ledeno pla3t pred pomladnim soncem. Izkušnje so pokazale. da povzroča najmočnejše kopnenje snežniškega ledu tisti sneg, ki zapade po pomladni odjugi. Kajti v taki dobi kopni novi sneg z ledeno podlago vred, čim upre vanj sonce obilje svojih toplih pomladnih žarkov.
Alpski prebivalci motrijo upadanje snež* nikov z zanimanjem, vendar sodijo, da to ni trajen pojav. Planinski vodniki so opazovali, da so v teku zadnjih desetletij snežniki marsikatero zimo spet narasli, zato sklepajo, da imajo snežniki pač svoje posebne postave, po katerih v raznih
Arnaldo Fraccaroli:
Plavobradec I942
Kazimir Battuga je bil lep mož, gotovo najlepši v vsej četrti, kjer je stanoval. Kadar so ga ženske videle, so si šepetale:
— O, nebesa, kako lep mož!
In so vzdihovale. Zakaj so vzdihovale, ne vem povedati, toda vzdihovale so. Moški so priznavali Kazimirjevo lepoto, a so takoj dodali: lep je, toda neumen. To je pa že znano maščevanje grdih mož. Kazimir Battuga pa je bil lep, zelo lep in ni bil neumen. Zakaj? Pač nerazumljiva igra narave.
Zelo lep, pameten, toda reven in brez službe je Kazimir hotel postati bogat. S 23 letom še ni našel svoje poti, ker je pač ni iskal. Toda zakaj naj bi jo iskal? Ni imel poklica, ni se mu ljubilo delati, zakaj bi torej moral misliti na poklicno delo? Lepi Kazimir ni hotel delati, pač pa je hotel obogateti. Pri vsem tem nI poznal poti, ki bi ga dovedla do bogastva, pač zaradi tega ne, ker je imel drugačne pojme o bogastvu in je po njegovem mnenju pošteno bogastvo odgovarjalo vsoti petih milijonov navzgor; kar je bilo manj, že ni bilo več bogastvo, temveč vzdržna skromnost.
Nekega dne, ko ni imel no je nega dela, je stopil v kino. Na sporedu je bil film »Strašni plavobradec«. Odkrito povedano ni bilo govora o zabavnem filmu. Kazimir je na platnu dve uri gledal, kako je strašen mož po vrsti pobil vseh svojih sedem žena. Vsako posebej, toda redno.
Kazimir je odhajal lz kina pri vsakem koraku zehajoč in je godrnjal: »Čudno, čudno.«
Tisti film ga je nečesa opomnil. Kako neumen Je strašni Plavobradec: ubiti sedem žena in brez vzroka in brez cilja! če
bi... niti samemu sebi si ni drznil priznati lastne misli. Toda zazdelo se mu je, da je misel, ki mu je nenadoma šinila v glavo, izvedljiva. In jo je pričel božati. In je s takim veseljem božal tisto idejo, da je slednjič začutil potrebo, božati tudi kako žensko. In se je zaročil s prijazno, ljubeznivo gospodično, ln jo je tudi poročil.
Ni bila bogata. Toda Kazimir je lahko razpolagal z ostanki stričeve zapuščine in je sklenil ženi preskrbeti doto tako, da jo je zavaroval za življenje za pol milijona.
»Veš, če se pripeti kaka nesreča, nikdar ne vemo... «
»Zlata si vreden, dragi!«
Cvetočega zdravja je bila ženica, toda čez mesec dni je zbolela na skrivnosten način, da je bil dobri Kazimir ves obupan, še hujše je prišlo in uboga ženica je umrla.
Obupan, da nikoli tega, je Kazimir pretakal grenke solze, potem je šel v zavarovalno družbo in dvignil zavarovalno polico svoje drage pokojnice. Pol milijona.
Dvignil je znesek tako obupno jokajoč, da ga je bilo hudo gledati.
Tako neutolažljiv je bil, da je po šestmesečnem vdovstvu, da bi dobil tolažbo za svojo silno bolečino, poiskal novo ženo.
Iz spoštovanja do prve, ki je bila rjava, je poročil plavolasko. Lepa deklica je bila, revna, revna, toda silno lepa. Kazimir se je odločil, da tudi njej preskrbi doto z zavarovanjem za pol milijona.
»Veš, če se pripeti kaka nesreča, nikoli ne vemo... «
In nesreča je prišla. Ljubka plavolasa ženica je nekega dne, ko ji je mož ponudil sladak liker, začutila slabosti, ki so se stalno hujšale, in je po nekaj dneh skrivnostnega trpljenja umrla. Sumljiva tista smrt ni mogla biti, ker Je zdravnik izjavil, da je nastopilo zastrupljenje, sicer nepriča-
kovano, toda naravno! Usoda!
Kazimir je obupno jokal in šel v zavarovalno družbo (bila je druga zavarovalnica, zamenjal jo je zaradi spoštovanja do prve umrle žene) in je dvignil življenjsko nagrado.
Koliko solz! In pol milijona. Ljudje so videli Kazimlrja obupanega, kako prenaša svojo bolečino tedne in mesece. Toda kako je mogoče samsko živeti, če imaš mehko in socialno dušo kakor on? Tako se je Kazimir, točno po šestih mesecih v tretje poročil.
Rjavka prva, plavka druga in da ne bi žalil spomina ne prve ne druge žene, si je za tretjo izbral rdečelasko.
Tretja soproga je bila ljubka žena, ki je morala, če je hotela gledati, zmerom za-mlžatl s svojimi skoraj belimi obrvmi: imela je občutljivo rdečkasto kožo, ki Je bila po obrazu redko potresena s pegami in govorila je tiho kakor otrok.
Zvest svojim lepim zakonskim navadam jo je Kazimir zavaroval za pol milijona pri novi zavarovalni družbi (»da ne bi kdo neupravičeno sumil« in potem je pričel rdeče-laso soprogo učiti avtomobilskega sporta.
Ni bila lahka reč za rdečelaso soprogo z belimi očmi, ki jih je morala skoraj zapreti, če je hotela kaj videti: rokovati avtomobil! Z dobro voljo je vendarle zmagala šoferski izpit. Toda, evo! Nekega dne sta Sla na izlet in Kazimir je za trenutek izstopil iz avtomobila ln prav v tistem trenutku se je vozilo zvrnilo v prepad. V njem je bila rdečelasa žena. Obležala je razmesarjena. Kakšna nesreča, ubogi Kazimir! Direktor zavarovalne dmžbe ga je videl skrušenega: skrušenega, ko je z zavarovalno polico v roki stopil v blagajno. Preiskava je ugotovila, da se je nesreča nri-petlla res samo po volji usode ln zavarovalnina je bila izplačana.
Toda koliko solz, ubogi Kazimir! In pol milijona.
Sam v svoji sobi je Kazimir računal. Do-s'"J milijon in pol. »Ni bila slaba misel!« si je rekel polglasno, kakor če bi zaupno govoril drugemu Kazimirju. Treba je torej nadaljevati odločnejše. Toda previdno, da se ne zbudi sum. Ko pa je svet tako hudoben!
»še nekaj soprog, Se nekaj vdovstev in J<.z bom gospod, ,imel bom pet milijonov, ki predstavljajo moj ideal, in tedaj si bom mogel Izbrati ženo, ki jo bom sam hotel, namesto teh žena na kratek čas, ki mi služijo samo zato, da si zagotovim socialni položaj.«
Izpuhnil je polna usta dima, gledal, kako se modri oblaček dviga, se izgublja, in nadaljeval:
»Da ne bi bil prisiljen imeti preveč žena, mislim, da bi bilo dobro, če zvišam zavarovalno nagrado. V teh časih, ko draginja rase, se ji Je treba nujno prilagoditi... «
In res: četrto ženo, ki jo je vzel po rednem in ganljivem žalovanju šestih mesecev (bila je spet rjavka kakor prva), je zavaroval za cel milijon. Ljubka ženica je bila pravo nasprotje sentimentalne rdečelaske: visoka ln močna, kakor da bi izzivala nevarnosti. Toda nekega dne, ne ve se kako, je pri vstopanju v dvigalo padla v globino. Umirajočo je dvignil zapuščeni mož ln čez nekaj ur je izdihnila. Katero pero pesnika elegij bi moglo vredne opisati obup ubogega Kazimira! Priredil je slovesen pogreb in ihteč dvignil milijon. Koliko vzdihov je pretreslo njegovo občutljivo in razžaljeno srce! Zadnji vzdih je spremljala misel: »še ena soproga, še eno vdovstvo in pet milijonov je doseženih.« življenje torej nI tako žalostno in tako težavno, kakor si ga nekateri predstavljajo!
Da ne bi zbudil pozornosti med ljudmi ln
Da napravijo hrošči pred svojim neprostovoljnim koncem sdlno škodo, mora vedeti pac vsak otrok. V kebrovem letu SO drevesa pogostokrat kakor od toče nasekana, polja so prav tako poškodovana io vrtovi si komaj opomorejo. Letos, ko je vse drevje v tako lepem cvetju, da enakega že leta ne pomnimo, in ko se sleherna di«užinica trudi, da obdela vsaj prgišče zemlje, je pač treba noskrbeti, da bo hroščevo leto pomenilo tudi hroiščev pogin. To tembolj. ker nam čokoladnorjavi ženin nudi vsaj eno korist, na kar smo čitatelje tudi že opozorili: pokončani hrošči so imenitna in izdatna piča za kokoši; če pa hrošče zdrobimo in pomešamo z apnom, imamo izvrstno gnojivo. Zdaj je čas, da se vsaka družina in vsaka vas vzajemno loti pokoo-čavanja hroščev.
Radio LpMfana .
PONEDELJEK, 18. MAJA 1942-XX ' 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — v odmoru (8.:) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Violinski koncert Francke Rojčeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 12.40: Sekstet Jandoli. 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.30: »Iz zvočnih filmov« — orkester Cetra vodi dirigent Barzäzza. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert čelista Cende šedlbauerja in pianista Marijana Lipov-ška. 19.: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Na^ poved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.40: Koncert ba-ritonista Vekoslava Janka (pri klavirju Marijan Lipovšek). 21.05: Koncert Tria Emone. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: »Cvet pesmi«. 22.10: Koncert violinista Enrika Pierangelija. 22.45: Poročila v italijanščini.
Naznanjamo tužno vest, da nas je naš dobri oče in stari oče, gospod
SEVER IVAN
meščan ljubljanski in bivši oskrbnik hmeljarne
dne 16. maja za vedno zapustil.
Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek ob 16. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 17. maja 1942.
Globoko žalujoči: žena IVANA, hči FRANCKA in sin JANEZ z družino.
(»V.l.
pri zavarovalnih družbah, se je Kazimir to pot preselil v drugo mesto in je po običajnih šestih mesecih neutolažljive bolečine poročil revno, grdo žensko. Nesrečno bitje! Imela je vse, kar je za nepriljubljenost potrebno: bila je šepasta, pegasta, vegasta, škilasta, malo udarjena, jecljajoča in je imela zlat značaj: trmo, robatost, neumnost, neolikanost. V resnici izbran primerek. Toda Kazimir jo je poročil, da ne bi kdo mislil na kako špekulacijo. Mnogi so celo hvalili bogatega moža, ki je hotel ne-srečnico dvigniti iz blata. Kakor po navadi: dva dni po poroki je Kazimir dragi ženi nameraval zagotoviti doto enega milijona.
—	Saj razumeš, če se pripeti kaka nesreča, ko nikoli ne vemo ...
—	Bojiš se, da bi umrla, podlež ? — ga je vprašala draga soproga,
—	Ne, nasprotno! Toda vedi, po določenem času bo mogoče dvigniti nagrado brez smrti.
—	Ah, beži! — je odvrnila. — Ce misliS, da bom umrla, se motiš. Zdrava sem ko riba v vodi.
—	Nu, dobro, saj to je, kar upam! — odvrne Kazimir, zmerom prijazen s soprogami. Odšla sta torej v urad zavarovalne družbe. Zdrava kakor riba v vodi? Po pregledu so zdravniki izjavili:
—	Nemogoče je zavarovati jo.
—	Zakaj?
—	Ker je na srcu bolna.
—	O, nebesa! — je kriknil Kazimir ln prebledel ko stena.
—	Ne bojte se! — so ga potolažili zdravniki, — gospa bo živela še petdeset let, brez dvoma, ker je srčna napaka zelo lahka. Tor'o rjavila vseh zavarovalnih družb prepovedujejo zavarovati ljudi v podobnem stanju. Krivogloda in jecljajoča, nekoliko šepasta žena zlatega značaja je pogledala Kazimirja s strahotno mehkobo:
ali jagnje. Znanstvenik, ki mu je bilo naročeno, r.aj nadzoruje perjad v velikem živalskem vrtu v New Yorku, je objavil zanimivo poročilo, kako močan je planinski orel. Čuvaji živalskega vila so že vajeni, da se obnašajo kar najbolj previdno, kadarkoli morajo vstopiti v velike ori je kletke, da jih očistijo. Oni najbolje pozr.aio .moč krempljev in kljuna teh plic. Nekega dne je bil čuvaj spet pri čiščenju pri kletki, medtem ko je orel mimo kakor po navadi ždel na suhi veji. Naenkrat je začutil mož, ki je bil ves predan svojemu delu, močan sunek v prsi in se je zgrudil. Trenutek pozneje se je mož znašel pod stropom kletke. Orel ga je bil z enim krempljem zgrabil za nogo in z drago za život, k sreči pa je imel čuvaj v rokah gumijasto cev, ker je izpiral tla. In tako je orel zasadil kremplje tudi v gumijasto cev, s čimer je bila bolečina čuvaja omiljena, čuvaj se je zadržal negibno, ker se je bal, da bodo posledice sicer še večje, šele po nekaj minutah je crei izpustil žrtev in se vrnil na staro mesto, nakar je čuvaj lahko zavpil na pomoč. Ameriški priroloslovec sklepa iz tega, da je res mogoče, da kak orel ugrabi otroka.« To poročilo je docela v skladu z raznimi drugimi ameriškimi senzacijami. Vprašanje o tem, ali lahko orel odnese otroka, pa naj bo v Evropi pojasnjeno s poročili in pričevanji mož, ki smo jih prej navedli.
novila žensko šolo za medicino, iz katere je doslej izšlo nad 5800 zdravnic. Nadalje najdemo danes Japonke kot uč.teljice v mestu in na deželi, kot sotrudnice po trgovinah, v obrtih in uradih. Vsepovsod nastopajo uspešno, pridno, potrpežljivo in vztrajno, da bi podprle domovino in fronto.
Cinerarifa
S tem, da skrbimo za obuelavo vrtov v pril prehrani, se ljubitelji cvetlic seveda nismo Kar docela odrekli svojim ljubljenkam. Danes se pogovorimo o cir.erariji, ki jo lahko goji vsakdo izmed nas.
Ime cinerarija je izvedeno od latinske besede cinereus (pepelnat), zato bi lahko po naše rekli tej rastlini pepelka, ker imajo njeni listi na spodnji strani sivkasto, pepelnato prevleko. Rastlina je prav za prav dvoletna, doma je iz Južne Afrike. To je zelo hvaležna cvetlica, ki jo odlikujejo krasne, žive barve in blag diskreten vonj. Zato jo trgovski vrtnarji v velikih množinah gnojé za spomladni cvet.
Vrtnarji vzgajajo cinerarije le iz semena. Od setve do polnega cvetja potrebuje rast-secev, če sejemo aprila, imamo cvetoče rastline že o Novem letu. Navadno pa sejemo šele v juniju, juliju, avgustu, tako da cveto cinerarije spomladi približno ob tistem času ko šebenik.
lahko zgodi, da najdemo v orljem gnezdu kdaj kakšno kravjo ali kakšno drugo večjo živalsko kost. Toda tudi največji fantast ne bo zaradi tega dolžil orla, da je odnesel kar celo kravo v svoje gnezdo. Vsekakor se orel živo udejstvuje na smrtno ponesrečenih živalih in se lahko seveda pregreši tudi na človeških truplih. Niti ni izključeno, da tu in tam skuša živali na nevarnih mestih namerno spraviti v prepad. Zadnja leta se je pa večkrat prigodiJo, da so nenadzorovani otroci izginili brez sledu v švicarskih planinah. Pozneje so našli trupla ubožčkov, ki so zašli in končali bed-dne smrti. Toda niti najmanjše znamenje ni kazalo, da bi jih bil v smrt zavlekel planinski orel. Namesto da kralju planinskih višav, ki mu grozi popolna smrt in zasluži največje varstvo, pripisujemo takšna sramotna dejanja, je bolje, če otroke v planinskih krajih bolj nadzorujemo. .Grozljive zgodbe o orljih ropih otrok se bodo potem brž končale.«
Pontresinski fotograf Jernej Schocher, ki je izdal knjigo »Krasne planinske živali,« se je tudi dotaknil tega poglavja in je zapisal: »Mar planinski orel res kdaj napade človeka? Ali je v stanju odnesti otroke po zračnih višavah? Po moji sodbi spadajo take trditve v kraljestvo domišljije. To mi potrjujejo raziskave znanih raziskovalcev. Prejšnje čase so ljudje pogostokrat plenili orlja gnezila in vendar ni orel nikdar nikogar napadel, čeprav bi se bilo to sicer najbolj gotovo zgodilo. V ostalem bi orel le težko zmagoval breme, težko pet kilogramov, če premislimo, da dojenčki v nekaj tednih ali mesecih že znatno presežejo to težo in jih pač le redkokdaj puščajo matere kar tako na travniku, da bi jih orel lahko vzel kakor kakšno kost — tedaj je pač treba potrditi, da so vse grozljive zgodbe le plod razgrete ljudske domišljije. O tem, da bi planinski orel lahko odnesel 3 ali 41etnega otroka, pa sploh ne more biti govora.«
Andrej Rauch, lovski čuvaj v Piz Albri-su pri Pontresini, je s planinsko divjadjo že desetletja v najboljšem prijateljstvu. Pred leti je izdal knjigo »Kozorog spet v Alpah«, kjer je vključil tudi poglavje o planinskem orlu. Tu pripominja, da ljudje pripisujejo planinskemu orlu marsikaj, česar ni nikoli zagrešil. Da bi mogel planinski orel odnesti otroka, o tem Rauch sploh ne govori. Najbrž se mu ta bajka zdi preveč bujna. V njegovem opisu življenja planinskih orlov pa so našle in ji zanimivi stavki:
»Odrasla orlica doseže širino kril 220 do 225 cm. Na poletu se razploščijo peresa tako, da stoje prva na svojih koncih do 10 cm narazen, rep pa dobi obliko velike pahljače. če tak orjaški ptič kroži nad nami v vedno enaki višini, tedaj opazimo, da se konice peres, ki so dolga do 60 cm in so
začudenja, ko je tisto minuto stopila skozi glavni vhod.
Na kozarec žametaste črnine sem jo povabil.
»V teh hudih časih so katerikrat živa potreba — take injekcije,« sem ji rekel.
»Srčno rada,« je sprejela povabilo. »Samo pet minut potrpljenja, prosim, da se preoblečeni.«
Lahko bi -sä bila prihranila ta trud, zakaj tudi v svoji preprosti obleki je bila očarljiva.
V kotičku pred zamreženim oknom sva sedela. Gladko, neprisiljeno je tekla beseda. Njen melodični glas mi je opajal dušo.
»Čudovito je to,« je pripovedovala. »Kar neka tajna sila me je dvignila od dela in me gnala na prosto. Saj sem brez določenega cilja stopila na ulico.«
»Jelite, da vam ni žal?«
»Nasprotno, gospod Cefirin: Srečna sem! Tako rada pokramijam z vami! Ve"-te, življenje je težko in grdo. že od moje rane madosti mi Usoda deli udarce, kamor koli s? obrnem. Ob prevratu po svetovni vojni so mi ubili očeta. Mati je obolela. Kot slaboten otrok sem morala gospodinjiti in opravljati vsa dela. In zdaj? Kdor se mi približa, me hoče sebično izkoriščati in poniževati. Ne veste, kako dobro mi de, da vem v vas našla edinega prijatelja, ki mu lahko zaupno potožim svoje križe m težave.«
Potopil sem pogled v njene tepe. odkrite oči. Pri srcu mi je bilo tODlo.
»Poglejte, kako naju opazujejo,« ml je špnila. »Zapita sodrga sodi po sebi. Ne more verjeti, da je med moškim in ženske možno čisto, nesebično prijatel istvo.«
Prehitro je potekal čas.
že drugo steklenico je natakar postavil na mizo.
• čim redkejša je kakšna žival, tembolj se njegovih sledov oklepa legenda. Marsi-kod je medved že popolnoma izginil in vendar: če se zgodi, da kje v planini izgine krava ali ovca, že sumijo, da je na delu grozanski samotarski medved. Planinski orel tudi v naših planinah še ni izumrl, še širi ponosno svoja krila nad snežniki in prepadi. Toda j ako redek je že; le maloštevilnim planincem je dano opazovati njegov krasni polet. Tem živahneje se z njim bavi človeška domišljija. Skoraj ne mine leto, da ne bi v listih brali kakšnega kratkega poročila, kako je v tej ali oni planinski deželi orel odnesel otroka. Dasiprav se zli verjetno, da kakšna velika roparica lahko dvigne šibkega novorojenčka, je vendar zanimivo, kako odločno so se postavili v obrambo planinskega orla nekateri Švicarji, ko je spet izšlo poročilce, da ie planinski orel najbrž odnesel 3 in pol leta starega dečka. Neki lovski paznik je napisal v curiškem dnevniku:
»Niti najmočnejši planinski orel, ki sam tehta komaj nekaj kilogramov, ne more odnesti triletnega otroka. V tem se strinjajo vsi prirodoslovci, še posebno pa tisti, ki so orla že opazovali na gnezdu, kadar je mladičem prinašal plen. Še nikdar, v prav nobenem primeru ni mogel biti orlu pripisan zločin otroškega ropa. če gremo takim grozljivim zgodbam do korenin, jih razkrinkamo brez izjeme kot nezanesljive ali kratkomalo kot nevzdržne. Seveda se
Eno izmed redkih orlovskih gnezd: nad slapom Peričnikom
— Za- zaklad moj, — je rekla, — ka-ka-ka-kakšna sre-sre-sreča! Ti ne boš os... ti ne boš os... ti ne boš ni-ni-ni-nikdar
vdovec! Ve-veve-vedno s teboj, ljubljeni!
Štrbunk! Kazimir se je onesvestil. Morali so ga odpeljati z reševalnim avtom v splošno bolnišnico.
Pouk iz Kazimirjevih tragičnih doživljajev bi bil torej lahko tale: »Bodite silno previdni, če se mislite štirikrat poročiti, z usodo se ne smete igrati!« Toda to bi bila zlobna razlaga. Pravi pouk je naslednji: »Zadovoljite se z eno samo ženo in zavarujte jo takoj za pet milijonov!«
P. Cefirin:
Friiatdlica Slina
«P	<S7
V prelepi palači, polni zraka iti sončne svetlobe, stanuje prijateljica Stina. Težko bi verjel krščanski človek, da v teh, na oko tako gosposkih prostorih vladata pomanjkanje in beda.
štiri in osemdeset novčičev zasluži na uro uboga para Prsti ji drevene pri drobnem ročnem delu. Omotica ji sili v glavo. Ko pa zvečer vsa utrujena leže v postelj, ima zavest, da je komaj za3lužila za prehrano, prenočišče pa ji je milostno od-kazar.o.
Gospodična Stina bi 'zaslužila boljšo usodo!
šel sem mimo ponosnega poslopja in fem uprl pogled v visoka okna.
»Stina,.-:: so mi zašepetsle ustnice, »če sta najini duši resnično sorodni in ?e ljubita — tedaj te bodo zagledale moje žalostne oči!«
Uverjen sem bil. da moj šepet in moje duše klic ne bo »glas vpijočega v puščavi«, ali vendar sem s« zmedel in zadrhtel od
Pisan kimono in bel pteüpzsmk
Vprašanje, ki se ponavlja leto za letum:
Ali lattico planinski
orel
odnese otroka?
sicer polk rožno vzbočena, .lahno usi oči jo navzgor. To je razumljivo, če pomislimo, da visi na teh krilih trup, težak 4 do 6 kg, da niti ne računamo plena, ki ga morda orel nese s seboj. Po tem tuli lahko izračunamo, kakšno težo lahko nese orel po zraku. In tako pridemo do prepričanja, da mu nikakor ni mogoče dvigniti ali odnesti količkaj odraslo žival, če pa planinski orel ugleda planinsko žival nad kakim prepadom, tedaj jo skuša s silovitimi udarci kril pognati v globino, kjer se žival ubije, če ujame orel kak majhen plen, zajčka ali hrčka ali kakšno perjad, jo nese v krem-pljih na zaveten kraj, kjer ga ne morejo opazovati nešteti sovražniki. Kolikokrat so hrčki prisiljeni zapustiti svoj naraščaj, da poiščejo hrane ali kolikokrat se zgodi, da se prevzetni mladiči igrajo izven gnezda! Tedaj pač orlu ni nikaka umetnija, da odnese takšno drobno bitje.«
Tako nam torej pripoveduje Andrej Rauch. Oglasil pa se je še neki drugi švicarski lovec, ki je napisal naslednjo dogodivščino iz Amerike:
»Res se pogostokrat poroča, da lahko orel odnese s kremplji ali kljunom otroka
zvesta sobojevnica, ko gre za velikansko razračunavanje, za obstanek ali propast japonskega cesarstva.
Japonka sodeluje pri raznih ženskih organizacijah, naj že bo gopodinja, uradnica ali delavka. Po silovitem potresu 1923 se je večina ženskih društev na Japonskem združilo v veliko japonsko žensko zvezo, Dai Nipon Rengo Fudžinkaj, da bi lahko po osreinjem vodstvu pomagala, kjerkoli se je pokazala potreba. Dandanes je kakih 20 milijonov Japonk združenih v več kakor 40 ženskih organizacijah, njihovo delovanje pa je zlasti v pogledu socialnega skrbstva enotno usmerjeno. Japonke se brigajo za zdravstveno službo, sodelujejo pri splošni vzgoji ter se bavi jo s političnimi in verskimi vprašanji. Po svojih društvih prav živahno posegajo v javno življenje. Zlasti so Japonke našle mnogo novega koristnega dela v sedanji vojni. Najdete jih po vojaških bolnišnicah, po ljudskih kuhinjah, pri protiletalski zaščiti, pri preskrbi z živili, v socialnih zavodih, v borbi zoper je-tiko, spolne bolezni, pijančevanje in opij.
Eno izmed naidelavnejših japonskih ženskih društev se imenuje Kokubo-fudžinkaj, kar se pravi »Zveza za varstvo države«. Društvo se je v tem pogledu res požrtvovalno izkazano. Osem milijonov članic nosi kot zunanji znak pripadnosti k temu združenju bel predpasnik in trak s pisemsko značko organizacije. Te ženske posvečajo vse svoje sposobnosti praktičnemu delu za fronto in domovnio. Vojakom na fronti pošiljajo darila, skrbijo za ranjence, zbirajo staro gradivo in odpadke ter napravljajo iz ostankov volne, svile in drugega blaga nove koristne stvari. Druga pomembna organizacije se imenuje Aikoku-Fudžinkaj, šteje nad 5 milijonov članov in je bila prav tako ustanovljena iz domovinske ljubezni. To združenje zlasti skrbi v duhovnem pogledu za vojaštvo in narod. Briga se za družine padlih borcev in jim skrbi za stanovanja ter navaja vojne sirote h koristnim poklicem.
Kratko, dandanes najdeš Japonsko povsod. že leta 1900. je ga. dr. Jošiota usta-
ter Cefirin ? škoda, da ga ne poznam: roko bi mu poljubil!«
»Hup-hup-hup-hup!« je zatulilo za mano.
Ves zmeden sem odskočil v nepravo smer. Tik mene je zdrvel tovorni avto.
»Preklet!« je zarohnel razburjeni voznik.
S svečano gesto sem snel klobuk.
»Zdravstvuj, vrli mož bencina! Vse zabavlja čez vas; jaz se vam klanjam! Kako naporu a in nevarna je vaša služba, ko se, tihi junaki, umikate zasanjanim poetom, nerodnim pijanduram, omotičnim zaljubljencem! Pes ti je dolžan hvalo. Ne bo te ugriznil, kadar se srečata na promemadi. In kadar dobi steklino, bo preskočil široki tvoj lik! Pozdravljen, blagi dobrotnik!«
»Kje si bil?« me je s pogledi prebodla ženica.
»Na pragu smrti,« sem odgovoril. »Neke... vražje kolavte *.. Za las sem —«
»škodi!« je presekala vozel moje zgovornosti.
Toda izdajalska vlaga njenih milih oči je postavila na laž okrutno besedo.
Vzgoja je sicer dokaj preprosta, vendar sobnemu vrtnarju ni priporočljiva, ker je v sobi čez zimo prav težko ohraniti zdrave rastline. Seme, ki ga lahko nabereš na lanskih rastlinah, posej v rahlo, peščeno prst, dobro pritisni in večkrat poprši! Ko se nekako v dveh tednih prikažejo mlade rastlinice, jim je treba dati prostor, kjer jih obseva le jutrnje sonce. Vsaj enkrat jih je treba pikirati, nato jih posamič presadiš v lončke s humozno prstjo. Ko se korenine razrastejo do stene lonca, spet presadi! Pri zadnjem jesenskem presajanju vzemi močno gnojno prst. Dobro je, če spomladi pred cvetjem še enkrat presadiš. Posebno pazljivo jih moraš gojiti pozimi, ko se rast nekoliko ustavi; treba jim je dati prav svetel, bolj hladen, ne pretopel 1 do 6° C) prostor, zmerno zaniakait, pridno zračiti ter jih večkrat popršiti z rosüko, sicer jih utegnejo listne ušice in drug mrčes popolnoma uničiti, še preden se prikažejo popki. Prav tako so zelo občutljive glede mraza, ki jih popari, čim pade na O«. Ko jim pomladno sonce vzbudi spet živahno rast, jih parkrat zalij z gnojnico. Vode porabijo zelo mnogo.
Navadno se goje cinerarije samo eno leto, da enkrat zacvetó, potem jih pa za« vržemo. Dalje jih skoraj ne kaže gojiti, ker drugo leto manj in slabše cveto, če vendarle hočeš posamezne krepke, zdrave ne lepo cvetoče rastline ohraniti še za drugo leto, jih po cvetju na kratko obreži in presadi čez poletje na vrt v senco; septembra rastline spet vlončiš v dobro, redilno prst ter jih gojiš do cvetja, kakor smo zgoraj opisali. Cinerarije si lahko razmnožiš tudi s potalaijenci, ki pa dajo slaboti nejše rastline in ne razvijajo tako lepega cvetja kakor iz semena vzgojene.
Navadne velikocvetne cinerarije (cineraria hybrida maxima) se dobe v visokih, poluvisokih in nizkih sortah, ki nudijo bogato izbero izrazitih čistih barv (rdečo, modro, vijoličasto, rožnato, belo) in v živahnih barvnih zlivih. Posamezni cvet z medsebojno strnjenimi venčnimi listi meri preko 7 cm. Pisanocvetne cinerarije niso tako lepe. Po svetovni vojni so se razširile zvezdaste cinerarije (stella, stellata, pol-vantha in radiata) z večinoma manjšimi cvetovi, ki imajo ožje, elegantno uvite venčne liste ; evetó izr edno bogato in so tako srčkane, da je škoda, ko jih naši ljudje še premalo poznajo.
Ko greš k vrtnarju kupovat, izberi le krepke, zdrave rastline, ki imajo velike, napete, temnozelene liste s kratkimi peclji ter cvetje in cvetno popje svobodno nad listjem, če hočeš, da ti bo cinerarija cel mesec in še dalje s cvetjem krasija sobo, postavi cvetočo rastlino na bolj senčnat prostor ter jo večkrat preglej, da ji mrčes prezgodaj ne uniči listov.
— Tako, zdaj razbijem šipo, ti pa vzemi dragulje!. . .
O pogostih nesrečah na dežel! čitamo pogostokrat in poročila se stopnjujejo, čim bolj se širi območje kmetskega dela. Statistika kaže, da se primeri okroglo 20 odstotkov nezgod zavoljo padcev z lestve, čez stopnice, s poda in podobno. Taki padci pogostokrat povzročijo smrt. Šele na tretjem mestu so nezgode, ki jih povzročajo živali. Nadalje se zgodijo številne nesreče z raznim orodjem in s stroji. Treba je naraščanje takih nezgod čim bolj preprečevati. Dandanes, ko pri kmetijstvu poma-« gajo ljudje, ki ne poznajo vseh nevarnosti, jim je treba z razjasnitvijo preprečiti škodo. Zlasti mladina, ki mora danes delati bolj ko kdaj prej, mora biti vedno svarje-na k previdnosti. Lahkomiselnost in površnost se vselej maščujeta. Kdor ju pri mladini zatira, koristi ne samo posamezniku, temveč celoti. Potrebujemo zdrav rod, ne pa pohabljene žrtve raznih nezgod, ki se dajo preprečiti, če smo pn delu zbranih misli.
»Vsa sem prerojena,« je nedolžno vzkliknila. »Ali drugi ljudje tudi občutite tako blaženo t, kadar pijete?«
»Bojim se, da vas bo jutri glava bolela,« sem odvrni. »To vino je siccr dobrega okusa, pozna se mu pa, da je zraslo v kleti.«
»Jse ga blagoslavljam! Vesela eem, da bi objela ves svet!«...
Ko sem se ob večerni zarji vračal proti domu, sem začutil nekake motnje v ravnotežju. Zdelo se mi je, da stopam po tekočem traku. Korak se mi je čudno zapletal in v glavi mi je šumeo kakor v pokritem loncu z raki.
»To je ženska!« so pele mi'Mi, polir.e občudovanja,
»Kakšna krasna duša ! ... No, tudi moja je lepa! Obe sta dragulja. Zaprta vsajt v svojo skrinjico. Kaj zato, če je moja skrinja že stara in močno • oguljena, njena pa še v polni lepoti. Dragulj ostane dragulj! Leta nimajo pri tem nobenega pomena!« Ko sem srečno ugotovil, . da za ljubezen d\'eh sorodnih duš ni staro" tnega za dr žica, sem dalje predel možgansko nit.
»Vesel sem svoje nezmaličene duše! Brez strahu bom lahko svoji ženici pogledal v oči, ko bo doma terjala pojasnila, kod sem kolevratil tako dolgo. Nič flabega nisem zagrešil, bom dejal. In si položil roko na ©ree. Podrobnosti ji pa seveda ne smem povedati. Ne razumela bi, da sem napravil Bogu dopadljivo dejanje, ko sem ubogemu zapuščenemu dekletu razvedril srce. Ljubosumja družica bi mi izpraskala oči in na ajdi bi moral klečati, ko bi vedela, da sem popival v družbi lepega dekleta... Ha-ha!« sem se zakrohotal ob misli, ko ji bom pomolil časopis s temle pisanjem.
»Kako sodiš o tem podlrtku« bom vprašal. »Sijajen človek, jeli, ta častitljivi pa-
Vojna je tudi na Japonskem poklicala milijone delavcev iz tovarn v vojaško Službo. Japonska industrija ima zla j v veliki večini ženske moči. V ostalem so bile Japonke že pred vojno v zelo velikem številu zaposlene po tovarnah. To so kmečka dekleta, ki do svoje poroke, torej do starosti 21 do 25 let služijo v tovarnah, da si oskrbijo balo. življenje japonskega delavstva je še docela patriarhalično : tudi spijo in stanujejo še znotraj tovarniških vrat.
Poročeni tovarniški delavci žive v skromnih hišicah, samski delavci in samske delavke pa v velikih skupnih spalnicah. Po posameznih industrijah ima vsa posada skupno prehrano in je cena skrajno nizka, saj pa je tuli zaslužek v primeru z evropskim ali še zlasti z ameriškim precej nizek. Po tovarnah skrbijo zadnje čase za telesno in duševno razvedrilo delavstva. Medtem ko se pred leti še nihče ni dosti brigal za »sužnje stroja,« so v novi dobi začele tovarne uvajati velika kopališča in športna igrišča. Prirejajo gledališke in filmske predstave, koncerte in predavanja. Samo ob nedeljah lahko pridejo obiskovalci v industrijsko kolonijo, ponoči ne sme biti nihče izven tovarn.
Japonska ženska voditeljica gospa dr. Jošiota je pred tremi leti obiskala Evropo in je v Nemčiji predavala. Rekla je, da je tudi japonska žena odlična gospodinja, ki predvsem skrbi za moža in za otroke, oba pa ne mislita nase in na sedanjost, kakor ameriška žena, marveč sta močno povezana z dedi in vnuki in s tem z narodom in domovino. Te besede so zlasti danes veljavne, ko je tudi Japonska stopila v vojno. Japonska danes ni več tisto skoraj pravljično bitje, kakršnega gledamo v operetah in pestrih romanih. Japonka je že davno vstopila v dejavno življenje, postala je možu sodelavka in tovarišica in mu je
Urejuje Davorin Pvavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi x Ljubljani,