JLisi 77.
Vtwek Kimovca

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold in '/ za Iljanje na dom v Ljubljam se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
Deržavna železnica iz Celja do Ljubljane.
(Iz Austrie.)
Sopet smo visoko stopnjo orjaškega za-početja dosegli; Austrie serce, krasni Beč se je valovom jadranskega morja po naj važnejši znajdbi 19. veka približal.
Železnica je poglavitno mesto Krajne — Ljubljano — dosegla. V 32 urah zdaj iz Be-ča do Tersta prideš. Ako že s tim popotnikom potovanje ni malo zlajšano, je to še veliko višje pomembe za tergovino. Koliko ur si se pred zamudil z vožnjami čez liribe in doline, kar zdaj neha, in Ljubljana, že popred za prekladanje blaga važno mesto, bo zdaj ostališe za vse tergovinsko blago, ki se bo iz Tersta v notranje dežele austrijanske monarhije vozilo.
Zavoljo silnih cestnih zaderžkov, ki se ti med Celjem in Ljubljano nasproti stavijo, zavi se na ktero koli stran, je mogla volitev taistih dobro premišljena in prevdarjena biti. Že pri poveršnjem pregledu kraja so se najpred dve poti odperle. Ena pelje po dolinah poleg Savine in Save; druga se odpre po zgornej Savinskej dolini. Vender tudi v zadnej dolini se na dvoje razdeli; na eno stran pelje od Vranskega poleg poštne ceste skoz Št. Ožbalt in Podpeč, na drugo pa po Tuhinjski dolini; vsa-kod pa gre čez sterme verliove gora, kjer Savina in druge vode zvirajo, ki se v Savo stekajo.
Po natanjčnem pretehtanju vsega in vsaciga je deržavno opravništvo — vkljub tolikim težavam — sklenilo, cesto peljati po dolinah poleg doljne Savine in Save. Scer so težave tolike, de je v njihno odpravljenje pomoči vsih sredstev umetnosti, vse energie in naj-terdnejše volje deržavnega opravništva tre-balo; vender je bil resultat, ki se je doseči imel, tega truda vreden, kjer so pri vsaki drugi poti natorne zaspelke toliko velike ob prehodu pogorja, de bi bilo delanje ceste mnogo dražje, ali celo nemogoče postalo, in, čeravno doveršeno, bi zavoljo stermote vender vožnja silno težavna bila; tukaj je pa delo tako izpeljano, de se bolšega ne more želeti
Važno je tudi to, de gre železnica čez zidan most, kjer je začetje Zagrebške ceste, in ostaja ladij, ki prihajajo iz Austrijanske žitnice — Hrovaškega in Banata.
Pričelo se je tedaj o začetku leta 1845 po dobljenem pripušenju Nj. Vel. cesarja Ferdinanda I. delo, ki se je letos z neizrekljivim trudom nebrojne množice delavcov v slavnim vladanju Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. pod vodstvam ministra tergovine in javnih stavb gosp. viteza Brucka doveršilo, in 16. Septembra 1849 v pričejočnosti Nj. ces. vis. nadvojvoda Albrechta, cesarjevega namestnika, občinstvu slovesno odperlo.
Kraji, po kterih ta železnica pelje, so posebno znameniti, kjer se nam zdaj mile in vesele poljane nasprot smehljajo, zdaj sterme skalovite gore razgled popotniku overajo; z eno besedo, ti kraji so vredni nasledniki mič-nih bratev poleg železnico do Celja.
Od Celja, prijaznega raja spodnje štajerske, nas spremlja po d oljni Savinski dolini vesela Krajina.
Čeravno včasi eno stran reke stermejše višine meje, vender oko na drugi strani rav-nejše poljane vgleda. Livade in njive s sem-tertje raztresenimi seli te obraduje z naj raz ličnejšimi barvami. Tako pridemo do Laškega že o času Bimljanov znanega kopelišča kterega mnoga poslopja se na višini o desnem bregu Savine dvigujo. Odtod se kraj premeni. Visoke in sterme gore oklepajo stisnjeni dol, in silna pečovja na nekterih mestih prosti tek Savini branijo. In pridemo do zidanega mosta, ki so ga pred nekoliko leti čez Savino razpeli, ktera se ne daleč od tod v Savo steka.
Savska dolina , od zidanega mosta naprej je ozka in malo rodovitna; le malokje najdeš obdelano zemljo, ki ob gorah posavcem piči živež delt; malo človeških naselišč vgledaš, in od zidanega mosta do Zagorja, v 2y4 milj dolgi dolini, je le edina vas Sava (Saudor-fel), na desnem bregu Save. Doline o poto cih, ki se lukaj v Savo stekajo, namreč: Ver niči, Trifail in Medji so rodovitnejše, in na rava tukej, ko v odškodovanje poljskih pridelkov drug zaklad podeluje, bogate premožke žile (Kohlenminen), ki bodo, za gotovo se nadjamo, deželi še veliko blagoslova donesle.— Temnejša še, kakor do les je dolina od Zagorja do Save. Tukaj je cesta prav za prav v skale vdelana, med kterimi se Sava peneč vali, in pred malo mesci še je tukaj neutrudljivi delavec komaj varno stopati za-mogel, kjer zdaj hlapon po široki stezi gnja-čo preverši.
Od les pa se odpre dolina v neskončni lepoti. Mesto komaj 30 — 40 sežnjev široke, temne gnjače se nam skoraj y4 milje široka ravnina nasprot smehlja, in na majhnem hrib-čiku zagledamo prijazni Ponovički grad.
Tako dospemo do mesta, kjer se na majh nem homcu lepa grajšina Poganjk nam prikaže , in kjer se je notri v reko moleče pred gorje s tunelom moralo prekopati.
Preleteli smo Savo na derzno postavljenem mostu; in zdaj se dolina sopet stisne. Sopet/je divja in nerodovitna, malokje vgledaš selo ali majhno vas poleg roke, kakor Hotiž, Kresnice, Vernek in Kresniške poljane.
Bo Laz se dolina razprostre; gore levega brega zadej ostanejo, bogate vasi, travniki in polja oko razveselujo in ga odškod-ajo za divji značaj stermejšega levega bregu. Tri četerti od tod, pri Zalogu, se Ljub-Ijanca v Savo steka. In zdaj se 2 uri široka, rodovitna, z mnogo vasmi preprežena, dobro obdelana planjava do Ljubljane odpre, čez katero iz daljnega zapada veličansko lepe gore, in med njimi mogočni Triglav v ledeni svitlobi oko dospevšega popotnika vabijo. —
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljanski časopis razglasi sledeče: Visoko c. k. ministerstvo kulta in uka je po pismu 27. vel. serpana t. 1. štev. 5686 naklonilo, de se ima v šolskim letu 1848/49 v Ljubljani na poskušnjo vpeljan podukvauslr. kaznovavni in deržavljanski pravici za leto 1849/50 vstaviti, in na veliko šolo v Gradec preložiti; kteri visoki sklep se s opomnjenjem
občno na znanje da, de bode poduk v pore-čenih rečeh po slovensko v šolskim letu 1849/50 na veliki šoli v Gradcu dan.
Od c. k. deželniga predsedništva v Ljubljani 15. kim. 1849.
Upali so nekteri, de poduk v kaznov. in deržavlj. pravici bo začetik pravne in velike šole v Ljubljani, toliko zaželjene, ktera bi bila po vsakoletnimu pridjanju noviga učenika s časam narasla. Zvemo zdaj, de tako upanje se koj izpolnilo ne bo, desiravno želje domorodeov vunder še niso prazne imenovati. Ministerstvo zastran kraja za prihodno, goto vo veliko šolo jugoslavjansko še sklepa storilo ni, slovenske pravdne šole pak je zdaj že silno treba. V Ljubljani to leto bo zgol pripravna šola, gimnazi, h kteri bi se poduk v pravdnih vednostih, ki se za odrašene v pervih znanostih že izurjene ljudi primeri, slabo družil; tudi bi pravdnih učencov tukaj ne bilo, kir taki le pri dveh plemenih pravdne učenosti zastati ne morejo, timuč vesolni poduk iskati morajo — na veliki šoli. V Gradcu je velika šola Jugoslavjanam nar bližniši, in mnogo se jih tam shaja Slovencov, Hervatov, Serbov ukaželjnih. Zato, mislimo, je slov. pravdni poduk tje preseljen. Ni le potrebno za Slovence iz Štajarskiga, Krajnskiga, Koroškiga in Primorskiga, v obziru na vpeljane očitne sodbe, ktere drugači kot po slovensko ravnati ne morejo, in na gotovo napravo tudi civilnih vsaj v nekterih rečeh prihodnič očitnih sodniš, de se postave v damačim jeziku uče; ampak potrebno tudi za jugoslavjanske sosede iz dežela dozdajne ogerske krone, de poznati jamejo modre postave , kterim primerno se bo novi zakon za njih rojake po ukazu ustave v domorodnih zborih posvetoval in pisal.
Iz Tominskiga 20 Kimovca 1849. Draga Slovenija! ker ti tako rada sprejemaš ino z veseljem oznanuješ vesele novice od šolskiga napredovanja slovenske mladosti v slovenšini, zato hoče tudi od tega kraja rodoljub nekej v ti reči veseliga oznaziti tebi, in skoz tebe vsim rodoljubnim Slovencam:
Tudi tukej v naših šolah alj učilnicah se je lepo pokazalo ob koncu letošnjiga šolskiga leta pri velikim sprašovanju, de slovenšina tudi pri nas ni zanemarjena ino ne spi, ampak ima tudi tukej svoje goreče podpornike in pomočnike, kakor so posebno tukejšni višji šolski ogleda gospod A ndre as Peternel, šrej-nik aij fajmošter v Vučah , kateri dobro raz-uniivši o ti reči dane ustavne postave, in še boljši spoznavši duh ino potrebe časa, so gnani od splošne koristosti ino prida svojiga naroda vkljub nemškutarjev, katerih tudi tukej ne manjka, vsim njim podverženim učenikam s krepko ino gorečo besedo naložili ino zapovedali slovenšine se še bolj kakor jopred poprijeti, ino v šolah razlagati in učiti: n glejte tako je njih in še drugih verlih podpornikov iskrenih Slovencov, kakor je gospod duhovni Pene in in gospod Kacafura v Tominu, gospod duhovni Butar na mostu pri sv. Luciji, ino duhovni gospod Vogrič na Grahovim in še drugih nevtrudljivo in nev-strašljivo prizadevanje zavoljo Slovenšine lepi in nadepolni sad neslo, ker per tem velkim šolskim sprašovanju se je po vsih tukejšnih šolah tako lepo po Slovensko bralo, pisalo in rajtalo. de je mogel zares vsaki rodoljub veseljam poslušati, in z velikim upanjam se
navdati. Posebno pa v Tominu, kjer je velka kantonska pravica in viži deželna šola, so otroci v pričo kantonskiga komisarja, slovenskiga rojaka, in več drugib gospodov še zraven gladkiga branja in rajtanja tudi lepe pisma vsake verste po slovensko zlagali in pisali tako lično in ročno, de je vsim priči jo-čim serce od veselja in radosti igralo, in celo solze so se mnogimu odtergovale, ko je na zadnje dekelca k učcnikovi mizi stopila, ino v milim maternim jeziku z lepim govoram vse lepo pozdravila , se naprejpostavljenim in uče-nikam serčno zahvalila, in svoje součence in soucenke k zmiram večini pridu, k marljivim napredovanju ino k pravim vpotrebovanju in dobrim obernenju vsega učeniga nagovarjala ino opominjevala.
Hvala, hvala torej rečeni tudi jez s to nedolžno deklico, vam o nevstrašljivi gospod oglednik! Hvala vam vsim gorečim gospodam podpornikam ino učenikam naše mile slovenske mladosti! Bodite tudi zanaprej tako goreči, nevtrudljivi in nevstrašljivi, in naša pravična reč bo z božjo pomočjo gotovo zmagala. Z Bogam!	Rodoljub.
Hervaška in serliska dežela.
Iz Veršeca 14. Sept. Ceneralmajor Ma-jerhoffer sem pridši Vpeljati postave je izdal sledeči razglas zavolj hudobij, kise po okol-nih krajih prikazujejo.
„Ker je občno znano , in ker sim se prepričal , de se v torontalskej županii različne hudobije, kakor razbojstvo, tatvina, požiganje in clo pobojstva godijo , zavolj česar se občna varnost oseb in premoženja v veliki nevarnosti znajde.
Ker je mir in red pervo opravilo mojega poklica, tedaj sim primoran ukazati: de sc proti takim hudobijam stoj na sodba v s ta novi, in nad javnim hudodelnikam obsojenje s vervjo dopolnuje.
Gospod Arižim, sedajni opravni komisar torontalske županije bo potrebno preskerbel; in če se kak prigodek pripeti, vselej pripravljeno vojaško oblast, opiraje se na ta moj razglas, na pomoč poklical.
MajerhoCcr s./r. generahnajor."
Opravništvo vojvodslva Serbie je po pri jetim pismu od banskega opravitelja zvedivši, de se c. k. komisarji v Bački in Banatu pro-tiposlavno obnašajo , prevzvišenemu banskemu opravniku sledeče pismo poslalo:
Vaša prevzvišenost! Prebrano pismo Vaše prevzvišenosti cd 12. Aug. t. 1. število 343 je opravništvu v nar veči radost bilo, ker za-popade v sebi dokaz zaupanja, ki ga ima Vaša prevzvišenost do opravništva, in izjas-lienje serčnega sočutja za narodno stvar, ki je zmiraj v nar bolj zapletenih občnoderžav-nih okoljšinah v osebe Vaše prevzvišenosti svojega nar boljšega prijatla in podpornika imela.
Opravništvo bi svojega poklica, svojih dolž nosti ne razumelo, in se bi mnogocenenga zaupanja Vaše prevzvišenosti dostojno ne pokazalo, ko bi neke okolnosti, ki so visokim cesarskim obljubam, in od visokega ministeria in glavnega vojsknega zapovedništva izdanim vredbam, nasproti, Vaše prevzvišenosti oznaniti opustilo.
Potem, ko je sovražna vojska na več mestih pobita iz Bačke in Banata potegnuti se prisilena bila, so rečeni deli vojvodstva Serbie brez vsih postavnih oblast vstali, prepu-šeni nevarnosti krajne anarhije, ktera se je že na več krajih pokazovati začela. Na pismeni poziv Vaše prevzvišenosti od 10./22. Junia t. 1. broj 1680 d. k. svet. patriarh ko c. k. osebni pooblasteiii komisar ni dopustil koj postaviti za osnovo do zdaj izdanih carskih vis. uredb potrebne politiško-administra-tivne oblasti za Bačko, in k temu cilu in kon cu je imenoval za komisarju Bačke g. Tranca Krištofa, uda tega praviteljstva, s tem polno-
toblastenjem, de imenovane uradnike v dolžnosti njeni podclenega poklica uvede. Delavnost tega komisarja, po tem ko Bačka spet v sovražne roke pade, preneha.
Med tem pa, ko je to opravnižtvo po zo-letnem osvojenju tega dela s svojim dopisom od 4. t. ni. broj 2462 v zvezi s pismom patriarha od 19. Julia t. i. pod brejem 417 Vašo prevzvišenost v ponižnosti prosilo, dc bi od patriarha izvoljene uradnike presodili in jim delavnost v njim izročenih predelih, poleg oblasti, ki jim bo šla po kmalo sledeči novi vravnavi, milostno dopustiti blagovolili: so prišli, kakor nam je verjetno oznanjeno, v Bačko in Banat drugi politiški komisarji, kateri proti vis. ces. naredbam, ki so dozdaj razglašene bile, in proti oznanjenej ustavi 4. Marca t. 1., kterej je ravnopravnost vsih narodnost svečano izrečena, rabijo svojo oblast popolnoma v duhu starega sistema, in v interesu od naroda toliko sovražene madžaršine, toraj v o-čitno škodo naše narodne autonomie in ra-zvitka narodnosti.
Taki komisari so, kakor slišimo, v Bački: lvačkovič, in v njega nepričnosti Gjurgje Po-povič, postavljen od g. Fzm. Haynau-a, in lvarel Latinovič, poslan od g. Fzm. Nugenta. Poslednjega komisarja je postavil v Somboru tisti magistrat, ki je še za Košutovega časa izvoljen, in pozneje od njegovega komisarja, glavnega puntarja Beti-a popolnoma uredjen bil, in kateri bi po uredbah verhovnega vojnega zapovedništva preiskovan in vojsknim kaznim imel podveržen biti. Torej obstoji on iz tacih oseb, ki so pri vhodu ces. vojske v Sombor in Marca t. 1. cesarju vernost obljubile, in po odhodu tiste vojske od puntarjev službo prejele, in odstavljenje našega cesarja radostno priznale, Košutovej republiki zvestobo prisegle, in jej naj bolj goreče služile
Taisti komisar Popovič je tudi v Subotici novi magistrat izvolil, llazun tega, de je toli ko nepremišljeno nove uradnike postavljal , se je tudi proti deržavni ustavi pregrešil, kjer je pri svoji delavnosti narodnost zanemaril.
Tako je v Subotici, kjer je 40,000 Slavjanov, in samo 2 do 3 tisuče Madžarov madžarski jezik za uradni vpeljal.
(Konec sledi.)
Tergovstva minister je naprosil denarnični oddelik banskiga sveta, mu načert podati, kako de bi se železna cesta iz Siska in Zagreba do Zidaniga mosta napravila. —
19. t. m. je bana glavni stan v Zagreb prišel s nekimi dragoni, serežani, m bande-rial-husarji.
Austrijanska dežela.
Ant. Kutzelmann je zavolj vdeleženja pri dunajskimi! puntu kozoperska p. 1. v hudo ječo na 5 let obsojen. — Šest drugih so manji kazni doletele.
V Beču so se 19. t. m. slovaški poročniki nj. Veličanstvu priklonili, in prošnjo na roda izročili, 1. za razglas ustave 4. sušca t. 1. v slovaškim jeziku, 2. končanje tisučlet-niga madjarskiga gospodarstva in vstanovitev kronovine slovaške. Odgovor Cesarja je bil zlo prijazin in je počverstil upanje narodu
Marš. Radeckitu na čast dunajska srenja veliko pojedno pripravlja.
Grofu Renriku Bombelles, nekdajnimu svojimu odgojitelju so Nj. Veličanstvo veliki križ reda sv. Štefana podelili.
Ukaz zastran odveze zemljiš in odškodovanja na Koroškim je po Wien. Zeitg. na svitlo prišel.
„Prese" piše, kako de je neprimerno pun-tarskiga grofa Ladislaja Zelinskiga c. k. ka-mornika in stotnika pri ulanarjih, ki je polk svoj ulanski s lastnini trudam in po poročnikih na vso moč k nezvestobi in vliajanju zapeljevati skušal, pri vojaški sodbi na 10 let k delu terdnjav v lohkili železih obsoditi, in enako kazin knezu Voronieckimu nakloniti, ki je tudi pred pri c. k. konjikih služil, in že 2.
dan kimovca p. I. celi polk puntarskih lovcov od njega nabranih proti cesarskim vodil — ob enim pak kaplana Ivoenig na lo let v ječo terdnjave vkleneniga vreči, kir je puntarski sklep madjarskiga zbora v Debrečinu 14. inal. travna t. 1. svoji fari iz prižnice bral, razlagal in ljudi k černi vojski spodbadal. „Pres-se" omeni, de naj bi se toliko pri unih uzroki lajšiga kaznovanja, kot pri temu uzroki hu-jiga naznanili, kir razun tega pravičnost sodnikov se ne dokaže.
Spodilo - austrijanski deželni poglovar je 11. t. m. razglasil:
* Kir je vžitek deržavljanskih in politiških pravic po gotovini nakazu 1. patenta 4. sušca 1849 zastran podstavnih pravic austrijanskih deržavljanov izdaniga, neodvisen od spoznanja vere, se lahko ve, de tudi Izra-eliti zastran politiškiga privoljenja zakona drugim postavam podverženi niso, kot za vse druge deržavljane v temu veljavnim, ter k veljavnimu zakonu prešniga dovoljenja kre-sije, ali deželne vlade, ktero vtiče, več ne potrebujejo."
Na Dunaju so po dohodu sviti, bana Jelačiča nekteri Slavjani pod vodstvam slavniga Šafarika se k banu podali, in potrebe in želje slavjanskih rodov mu v pomoč živo priporo-čevali. Banje prijazno odgovarjal, in vse za našo srečo dobro govoril.
Bana in Hainava je Dunajsko mesto v versto častnih svojih mestnjanov vzelo, in obema prejemljoča pisma po poročnikih slovesno podalo.
leska in Moravska dežela.
Praga se pripravlja junaka Kničanina slovesno sprejeti.
V	Pragi je bilo od 9 do 16. t. m. 23 bolnih na koleri, 6 jih je umerlo , 8 ozdravilo, drugi so bili 16. t. m. še bolni.
Načert ustave za Pražko mestno srenjo je doveršen, in obseže 75 odstavkov, kterih je veči odbor šelej G presodil.
Se sliši vesela novica, de gosp. minister javniga uka misli že to leto spodnjo realno šolo s češkim jez i kani pri poduku v Pragi napraviti, v ktero šolo bi se učenci vzeli pridši iz češke poglavitne šole, lansko leto vstanovljene.
V	Berni mnogi želijo neki prestor v mestu po marš. Radeckitu imenovati.
Ogerska dežela.
Iz slovaškega časopisa vzamemo sledeče verstice;
Mnogo smo že, začne pisavec, od Slovakov govorili; ali važneje naše besede nikdar niso bile od tihle verstic, s kterimi dnes svoje rojake pozdravimo. Važnost tih besedi pa ne pride iz naše modrosti. Ta pot opustimo vse modrovanje, in oznanimo svojim rojakam samo, kar se je z našo rečjo, pogojeni našega življenja, diplomatiški zgodilo, in kar seje v povzdigo te reči na polji narodnega uradništva, zlasti v Zolskej županii, pokazalo.
Vsi časopisi, z njimi tudi Slovenske no-viny so pripovedovale, de se imajo mesca Septembra velike posvetovanja pod predsed-ništvom Njih veličanstva goditi, v kterih se bodo razločilo na kakošni podlagi naj se nova uravnava ogerske dežele osnuje. De se bode v tih posvetovanjih tudi osoda našega narodnega življenja odločila, mislim da nikdo o tem ne dvomi.
Povereniki slovaškega naroda, gospodje Hanrih, Hlavač, lvolar, ki so bili od c. k. vlade na Dunaj poklicani, so toraj za svojo sveto dolžnost, tako do vladarstva, kakor do svojega naroda spoznali, o tem važnem hipu stopinje storiti, k kterim jih je sicer lastno terdo prepričanje gnalo, bolje pa še pismene in ustne poročila silile, ki so prihajale iz vsih strani Slovaškega, želje in nade zvestih, cesarju terdo vdanih Slovakov razodevši. Povereniki so tedaj sklenili, te visocemu pre-
stolu predložiti. Mi smo bili priče tega početja, zatoraj hočemo to dogodbo kratko popisati.
Poverniki so sostavili posebni spis (nie-moriale), o čegar obsegu le to opomnimo, de vse zapopade, kar Slovak , svojemu vladarju, edinosti cesarstva in rojakom zvesto udan na podlagi ustave 4. Sušca želeti more in česar se zaupljivo nadjati sme. Povereni-kom se je dala čast, de so s tim spisom pred zbrano ministerstvo priti, ter želje in prošnje slovaškega naroda pred najvišji prestol položiti smeli.
Mi in z nami vsaki zvesti sin našega naroda pričakujemo razrešenje naše živetne reči s tistim zaupanjem, s kterim nas pravdnost našega vladarja navdaja, ki je pervi pri nastopu vladarstva vekoma imenitne besede izrekel: „Edino Austrijo, in v njej enakopravnost vsili narodov" — nadalje nas s tim zaupanjem navdaja tudi modrost svetovavcov Nj. veličanstva, ki lilinjeno poslužnost od proste in čiste zvestobe razločiti znajo; poslednič nas navdaja tudi zavest, de smo se za pravično stvar prestola in deržave darovali, in mnoge žertve blaga in kervi prinesli.
(Zahvalivši se tim poverenikom pisavec tako posleduje;)
Drugo, kar zastran naše životne reči z veselim sercem oznanimo, je obnašanje naših narodnih uradništev v Zolskej županii.
Bravcem naših listov je znano, de se je v kratkem v Zolskej županii urad s dovoljenjem c. k. komisarja osnoval, čegar udje so možje, kakoršnih smo si za posamezne oddelke tako rekoč sami želeli. To so možje, zvesti svojemu cesarju, zvesti svojemu narodu sicer se ni dosti prašalo, je li kdo plemenit, ali ne; zna li madjarsko (?) ali ne. Gledalo se je le na to, česar se o tako težkih okol-šinab potrebuje, na zvestobo, nevtrudljivo delavnost, in možko terdno obnašanje, kte-rega vsaka sapica ne zmaja.
Naša radost je neizrekljiva, de poleg soglasnih vsestranih oznanil Zolska županija pod vodstvom tih mož v redovnosti in postav-nej misli od dneva do dneva bolje napreduje. Še roparske čete, ki»so se po Zol-skih gorah vlačile, so se ob osnovi novih uradov, od kterih niso ne očitne ne skrivne podpore pričakovati mogle, hitro v Novograd-sko županijo vmiknule. Ljudstvo grede mirno po svojih opravilih, in spoznava, kakor iz težkih sanj zdraniivši se, že sadaj blagodarno delavnost c. k. vlade, namestnjene po ljudo-milih, narodnih vradih, ki vse svoje dela v slovanskem, slednemu umljivem jeziku opravljajo. V kratkem reči: v Zolskej županii se je pokazalo, de zamorejo Slovaki pod vodstvom višjih c. k. uradov tako rekoč samostojno živeti, in se sami, brez madjarske pomoči vladovati.
Busi so se iz zgornje Ogerske nižeje proti Komarnu potegnili. Gornje kraje so zdaj slovaški dobrovolci (čez 3000 mož) pod vodstvam barona Levartovskyga obsedli. Vodja hrabrost in pridnost teh vajšakov ne more prelivaliti, ki nevtrudljivo obhodijo vse gore, preišejo vse berloge, kjer bi sovražnikov kaj skritih zamoglo bili. Hvali se tudi dobri postavni duh tistih krajev, kjer so na mesto madjarskih uradnikov zvesti slovaški nastopili. —
Madjarska vojašinja v Komarnu je obse-ječim Austrijanskim ponudila vse vjete Austrijanske izdati. Mende je to stopnja k popolni vdatvi. Govori se tudi po verjetnih naznanilih, de se ho Komarnska terdnjava na dan Cesarjeviga godu vdala.
Mesto Presburg hoče prositi Radeckita, Hajnava in baDa Jelačiča, de bi postali njega častni mestnjani.
Vojaške sodbe neprenehama veliko ob-dolženih obsodujejo, med temi se najde nekaj duhovnov. — Se sliši de za grofa Štefana Karolyi ne bode navadna ječa odločena, ti-
muč se bo na svoj domači grad poslal, kjer bo prebivati in od tam deržavi za storjeno škodo po 100,000 gold. na leto plačevati mogel.
Košutova mat je vjeta. Njega bo težko dobiti, kir neki razposlano popisovanje njegove osebe clo sesnicno ni. Popisani so p. r. njegovi lasje, on pak peruko nosi, ki jo vselej lahko spremeni.
Ptuje dežele.
Iz Bosne nam pridejo sledeče vesti: Puntarji, ki so Bihač obsedli, in večkratnemu opominjevanju poglavarja vezir Tahir paša vkljub, od obsede niso jenjati hotli, so poglavarja tako razserdili, de se je z vojsko in mnozimi topovi iz Travnika vzdignil, in proti Bihaču napotil.
Ban 3. t. m. se je Vezir približil Bihaču, in puntarjem poročil, de bi se razšli, ter mirno in poterpežljivo čakali, kaj bode visoko vladarstvo zastran naloženih davkov odločilo. Puntarji pa, namesto de bi te poročila poslušali, ostanejo pri svojim sklepu, namreč, ne raziti se, dokler novi davki niso zmanjšani, in sedajni zapovedniki svojih mest odstavljeni. Vezir Tahir paša, s tim odgovoram ne zadovoljen, je toraj sklenul na-nje udariti.
Pred bojem se je pa 200 imenitnih Turkov, ki so iz Travnika in okolice Biliača ž njim prišli, iz njegovega tabora oddalilo, rekoč , de nikakor ne bodo proti puntarjem orožja nosili, kjer sprevidijo, de je reč puntarjev pravična, ki so se proti zatiranju vzdignuli, ktero zasluži, de se z mečem odbija. Vezir Tahir Paša na to ni nič odgovoril, ter jih pusti oditi, in razredi 5. t. m. svoje trume 1500 mož tako, dc so puntarji 12,000 mož vso moč razviti mogli, de ne bi spolnoma poginuli, kjer je Vezir tudi več topov seboj vozil, kterih je puntarjem celo manjkalo.
Začetkoma boja je jela tudi Bihaška posadka jako na puntarje strelati. Bitva je bila ljuta, 300 mož je padlo na strani puntarjev, mnogo je bilo ranjenih, ki so na svoje do-movje odšli; med mertvimi je bil tudi Omer Bisvič in njegov sin iz Kladuša, ki je bil iz med puntarskih glavarjev.
Tudi Vezir Tahir paša je imel 200 ubi tih, in mnogo ranjenih. V Bihaču je bil Mohamed Beg Besirevič vsmerten, razun tega so puntarji tudi 4 topove Vezirju odvzeli.
Koj po ti bitvi so puntarski vojvodi sle v vse terdnjave razposlali, de imajo vsi, ki so za orožje, k njim pritisnuti; kdor nebi slu-šal, naj se mu hiša zapali. Brez zamude so jih doma bivajoči Turci poslušali, in puntar-ske trume so se s tim prirastkom ne malo po množile. Tudi iz Novega in Ostročaca je 800 mož puntarjem na pomoč prišlo.
Dan 6. t. m. Po včeranjem hudem boju na Ivlokotu je dnes primerje. Število mertvih in ranjenih, ki smo ga zgorej oznanili, se po-terdi. Vezir Tahir paša je nekaj bolehen. Puntarji se vidoma množijo. Vezirjevc trume so kolero seboj prinesle, neprijetnega gosta. V nekem peškem bataljonu, ki je pred v Sarajevu posadjen bil, so padle na poti, okoli Ključa, perve žertve, tudi Mir-Alaj Babic, sin Mustaja paša je vmerl za to boleznijo v Petrovacu.
Včeraj in dnes je bilo več pešcev od nje prijetih, ki so v nekaj urah umerli, med njimi en major.
Dan 7. t. m. Puntarji ponujajo pomiritev. Oni tirjajo, de naj se Bihaški paša odstrani, in novi davek popolnama prekliče. Vezir nasproti hoče, de bi se brezpogojno podvergli, in vodje izročili,
Kolera v Vezirjevem taboru pojema tako de jih je dnes že 40 zbolelo, in skoraj vsih v nekaj urah vmerlo. Puntarji napravljajo poleg Klokota in Zlopolja nove obkope.
Ban 8. t. m. Kolera v Vczirovih trumah bolj narašča — dnes jih je že 60 zbolelo,
mnogo jih umerje. Tudi Vezirja je nemalo prijela.
Dan 9. in 10. t. m. Puntarji se vsakdan množijo, njihovo število je že 15,000 doseglo.
V Vezirjevim taboru se kolera bolj razširja , dnes jih je 80 zbolelo, ki tudi večidel nagloma merjo.
Dan 11. t. m. Kolera še hujša — doslej do 300 mertvih, med njimi več oficirjev in dvornikov Vezirjevih. Bolnike iz tabora v Bihač spravljajo, kjer se je več hiš za bolnišnice vravnalo. Tudi Bihačanov se je prijela bolezen, ki zlo merjo. Vezirju je dnes bolje.
Dan 12. t. m. Kolera strašno v taboru iu terdnjavi razsaja; cel dan nosijo merliče iz mesta, ter jih na vzhodni strani tabora za-grebajo. Čeravno se Turci, ki so fatalisti, bolezni ne boje, je vender vse neznan strah preletel, in med trumami, ki jih je kolera zredjila, se utekanje začenja.
Dan 13. t. m. Po noči je ploha bila, in dnes jih le malo od Kolere zboli, vender je 200 bolnikov. Zavoljo močnega oslabljenja io Koleri, zavoljo neprihoda pričakovane pomoči in silne narasti puntarjev se Vezir s pašami vred v nevarnem stanu znajde, in je pri volji, s puntarji pogajati. Zarad tega sta bila dnes Novski kapetan in Divan Efendi k močnim punta rs kim prednjim stražam poslana, de bi njihove tirjatve zaslišala, in če bi mogoče bilo, to reč mirno poravnala. —
Nemške dežele. Bavarija. Minister v. d. Pfordten je naznanil pruskimu poslancu v Monakovim, de je od (bavarske) vlade poob-lasten izreči, de ona se zvezi 26. vel. travna 1849 pridružiti nemore, in tudi načert nemške ustave tisti zvezi pridjan, brez poprav ne spoznati.
Prusija. Zavolj vedno večiga puntanja uradnikov v Šleswigu zoper deželno vlado, se ho polk pruske vojašnje več tje poslal.
Frankobrod. Palacki je odšel iz mesta. Gre pregledovati deržavni arhiv nasavski, in po temu v Prago nazaj.
Nadvojvoda Janez bo od slej vsaki tedin po dvakrat goste k jedi vabil.
Laške dežele. Firence. Nadvojvoda se je 15. t. m. v Terst podal k pogovoru s cesarjem.
Parma. Vojvoda je ukazal red Bene-diktinarjev iz svoje deržave odpraviti. Opa-tam od slej da po 700 lir, zgol bratam po 500 lir na leto plačila.
Sardinija. Garibaldi je bil od vlade sprejet v C h ia vari, od kodar bode prepeljan v Turin. V seji deželniga zbora 12. t. m. so eni poslanci toliko v hvalo Garibalda vpili, de so hripavi postali.
Jonski otoki. Punt na otokih je vkroten. Kakih 40 puntarjev je pobegnilo v hribe. Nekaj jih je kervavo obsojenih; drugi bodo sledili.
Beguni iz Benedik: Manin, Pepe, Toma-seo itd. so v Korfu. Iz 6 bark, polnih begunov, je vlada le po rodu domače na zemljo pripustila.
Francozka dežela. Dr. Rieger piše zastran obdolženja, de bi bil s sovražniki Austrije v Parizu vkluboval, v časopih:
Berem v listu 13. kini. prestavo protokola čez pogovor, ki pravijo de je bil pričo mene pri knezu Adamu Czartoryiskimu, in ki so ga dunajski časopisi razglasili. Videz in obsežik tega spisa tako malo podobo resnice imata, de ga moram znajdeniga (apo-krifniga) imeti. Kar je primerno sini že storil, vpričo občniga mnenja moje dežele se braniti, in hrepeneče pričakujem bližno vpeljanje prisežnih sodb v Austrii, de zadobim opravi-čenje na sodbini poti.
Se nadjam pravičnosti časopisov, ki so omenjeni spisnik razklicali, de bodo tudi to naznanilo sprejeli.
Fr. Ladislav Rieger, nekd. poslanec ustavn. zbora v Austrii.
JV e 1» o I i t i £ ki do S.
Nekdajna Gonitanija je !»!:» slovenska.
(Dalje.)
Posamesne vesi in okraji.
15	„ZeItschach" pri Brezah, od selo, seliščali; od tod tudi „Zlan" nad st. Pater-
nionam.	, „ ,
16	„Zienitzen", v kantonu „Gradez" od
..senca" Schatten, „senice" Schattseiten.
17. „Dalling" blizo WuImoss od „dolina"
"'a 18. ..Planitz" ravno tam; in „Planhof" v kantonu „Osterwitz" od „plan" tlacb, »planjava« Flache.	^ ' .
19.	„Plintendorf" na Nemškim od staro-slavjanske besede „plint" der Backstein, Zie-gel, potem ,,Ziegeldorf".
20.	„Doblach" v kantonu Glanegg od „doblje" v „doblab" (Eiche).
21.	..Gradiš", „Gradisch", „Gradenegg", „Gratzenberg" itd. od „grad" Schloss, ino „graditi" zaunen, befcstigen.
22.	„Gnesa" na Nemškim od „knez« l urst.
23.	„Kodoll" v kantonu Glanegg od „ko-delja", der Spinnrocken.
' 24. „KaIlitsch" ravno tam od„kol", „ko-lič" Pfabl, Pfahlchen.	Tr .
25.	„ Gruschka" v kantonu Kraigg od ..krnska" ftirn.
26.	„Weneberg" ino „Benesirnitz" na Nem-cab blizo „vene" „vnc", ausserhalb, der aussere Berg; sein tudi morebiti slisi „Gog-gervvene".	,
27.	..Debar" v kantonu ,,Ossiacli" od sta-roslavj. „deber", dVr", Thal.
28.	„Prapra" ravno tam od „praprat" J ar-renkraut.
29.	„ Winting " od „zavietni" windsiclier, in blizo tam „Wintersdorf" Winddorf.
Dokaz iz imen posameznih hiš.
1.	„Tunscbnigg"-Hube pri belej jezeri od „tožnik" Klager ali pa od „dolžnik" „dne-žnik" Schuldner.
2.	„Potunger"-Hube v Reichenau od „po-tok" Bach, „potokar" „potočnik."
3.	„Grabitz" v zgornobeljskim kantonu od „grabic" Spatz, ali „grabiti".
4.	„DieIlacher"-Hube v starodvorsknn kantonu ocl „dolje" Unterdorfer.
5.	„Wabelnigg"-Hube na Nemškim od „vabiti" lockcn«, „Vabnik<* Lockcn.
6.	„Dulnigg"- Hube v kantonu „Gmund" od „dolje" „dolnik".
7.	-Pietscbacher" v kantonu „Albeck" od „peč" Steindorfer, Steinwander."
' 8. „Soldernigg" v kantonu „Strassburg" od „žold" Krieg, „žoldner" Krieger.
9.	„Widnigg"-Hube v kantonu „Spital" op bdeti" vvacben, „bednik" Wacbter.
10.	Wunssnigg"-Hube v kantonu „Win-ting" od „bos" barfuss.
11.	„Friessnick"-llube od „breznik" Bir-
li 61*»
12.	„Garnassnigg"-llube v kantonu Eber-stein od „kornos", „kornosnik".
13.	„Petscbenigg"-Hube vLabudskej dolini od „pec".
14.	„Dulger"- Keuscbe v kantonu Hart-neidstein od ,,dolg" lang ali pa Schuld.
15.	„Tschreppe"-Hube na Nemškim od „črep", „črepina" Scherbe.
16.	„MurauInigg-"Hube v kantonu Kraigg od „mravla", Ameise, mravlinik.
17.	.,llanig"-Hube v kantonu Greifenburg (Iianik Fruhauf?) od „rano" fruh".
18.	„Zabriaunigg"- Hube v kantonu Glanegg „breg", „za bregam" „za bregavnik" (Hinterleitner.)
19.	„Mirnik"-Hube v starodvorskim kantonu od „niir" Friede.
Tako je slavni Zilan Urban J ar nik, iskreni in visokoviičeni Slovene pisal in se trudil za svojo drago mati „Slovenijo." Škoda je, ja krivica je, da od tega slavnega Slovenca ni-kolj ni spomena, da od tega gospoda še ži-votopisa ni blo brati! Nelivaležnost je gerda, ostudna; za to rojaki, znanci in prijatelji rajnega U. Jarnika 'povejte sedajnim Slovencem in Slavjanam kaj več obširnejšega od tega Slavjana; gotovo'je večnega spomina vreden!
P. Reke, rečice (kleine Bache).
Po rekah se nektere vesi imenujejo:
1. „P6rtschach" pri Brezah (Fricsach).
2. -Piirtschach" pod št. Urihsko goro.
Nektere tudi na slovcnskcj strani:
1.	„Porcče" v št. Stefariskej fari na Žili;
2.	„Poreče" pri jezeri blizo Celovca.
3.	„Bieka, ki v Mielo (Miss) teče.
„Po reci" je ravno toliko, kot poleg potoka, in v „Porečah" nasclišče na reči. To pa tudi priča, da je vstaroslovenskim „reka", mali potok.
(J. Olšice (Erlachbache).
1.	„01sa", ki blizo Brež v Motnico teče;
2.	,,Olsnitz", ki blizo Velkovca v Dravo izteče;
3.	V Strasburgskim kantonu jetudi„01ss-nitz";
4.	„01sach" v zgornej Dravskej dolini.
Posamesni potoki na nemškej strani pod slovensko obleko.
1.	„Knopnitz" v zgornej Dravskej dolini, po kterej se tudi okolica imenuje; od ,,kono-ple" Hauf, Aonopnen" von Hauf. Morebiti so se nekdaj tam s konoplami pečali.
2.	„Kornaterbacb" od „korm," „krn", zadnja stran ladje. Ta potok se združi z Žilo, ki iz une strane nasprot ležeče gore priteče; ker oba potoka nazdol močno in bitro pridir-jeta, združaje napravita podobo zadnej strani ladje podobno; za to tudi ime. Ravno od tod tudi „Kornos" „Gurnitz", „lvremse" pri viso-kej Osterci, „Krcnis" z „Kremsbache" v Kač-jej dolini; mogoče tudi „Korntauern."
3.	,,Stranigbach" na nemškej Žili od „stran" Seite, Seitenbach.
4.	„Ruschitzbach" v Molskej dolini od „rožd", „rož", Gestriippe; Gestriippbach;
Po tem tudi „rož" Roscgg, „Rosenbach" na nemškej Žili, in vsi tisti „Rossbach"; tudi „Wulross" v Kcrškej dolini zna izvirati od „volov rož", Ochstngestruppe, kar se tudi tistemu kraji prileže.
5.	„De'senbach" v Malnici od „dežn" Re-gen"; zvunaj Celovca je tudi neka ves: „d'žnja ves" Tessendorf.
6.	„ Gleinitzbach" v Molskej dolini od ,,glina" Hafncrlehm, ali „glen" Lette.
Blizo tam tečeč potok imenujejo Nemci „Lamitz", od „Lahm" (Lelim) z 'slovensko koncavko „ic"; ravno tako tudi še drugo „La-mitz" v ravno tej dolini.
Sem je tudi prišteti „Glantluss" pri Celovcu od „glen" Lette, kar se mu tudi prileže; odtod tudi „Glanfurt", Klagenfurt".
7.	„Gatnitzbach" v Molskej dolini od „kot" „kotnica," Winkelbach.
8.	„Pakabach"; morebiti namesto „potok"; „potak" Bach so Nemci čerke predjali v „pa-kat", kar se večkrat dokazati more.
9.	„Glodnitz", „glodnica" die Nagerinn, od „gIodati" nagen.
10.	„Zweinitz" ino „Swenitz" ste gotovo tudi slovenske, alj odkod?
11.	„Scherlitzerbach"; spomni se na ,,žre-Iic" Ebenlball pod Celovcam, od „žrelo" Bie-nenflugloch, in „žrelic" Scblund, Mundung. Morebiti naravnejši od „žreti" versehlingen, „žrclic" Verscblinger?
12.	„Gediugbach" tudi kraj „Kading" blizo od „Ivadunje" Backtrog; kakor tudi „Neschka", „Neschkowa" od „nižke" Backtrog; blizo zavolj podobe.
13.	„ Karnitzbach" v nemškej Žili od „k'rnica" Wasserwirbel.
14.	„Metnitz" to je „motnica" Triibenbach; v starih pismih se tudi pravi: „molnic".
Dokaz iz imen planin in gor.
1. ,, Sirbitzalpe" ■ - ■ .»«
na Štajerskej meji ima svoje ime od „zer" „zerovo drevo" Zirbcn-baum, ktero pogosto tam raste.
2.	„Kravenzen" med Brcžami in št. Lam-pretam, od „kravcnca" „Kiilialpe" kako se tudi resen severni del te planine imenuje.
3.	„Flanitzalpe" v starim pismu od leta 1072 9ten Januarija se pravi „Vlatnic" to je „Blatnica" Moosalpe, kar se tudi kraju prileže.
4.	„Posterzen" od „pasterica" Bachstcl-zen" ali pa Hirtin.
5.	„Tauern"; Slovenci jim še sedaj pra-vija „T.ure" „v Turah"; „Verhoturje" visoke gore med Evropo in Azijo.
6.	jjKorntau-ern« od „korm" „kerm" zadnja del ladje, in Ture.
7.	„Malnitzer - Tauern" od malice" kleine Tauern.
„male ture",
8.	„G6ssnitz" od „gozdnica," z gostim lesam zaraščena gora.
9.	„Gorlitzen" blizo sv. mesta (Ossiach), morebiti od „gerlica" Turteltaube ali pa „gerlo" Scblund.
10. Die„Zernacken"od„černjak",Schwarz-berg.
11.	„Muraniberg" nad starim dvoram,ino
12.	„Maraunberg" nad Glancej vesi; oba sta imenovana po „mur" Schwarzberg.
13.	„Drasenberg" od „draga"~Graben, Grabenberg.
14.	„ Dobersberg, „ Dobritsch" ino „ Do-branberg " ali od „ dobrava " WaJdberge , ali od „deber" Thalberge.
15.	„Alpes in Vispriach" (pisni, od 9. Jan. 1072) od „višprije", „Yišprijah" hohe Alpe.
16.	„Modring" naj viši gora v Kerškej dolini, od „moder" blau, Blauenberg.
17.	„Baleralpen" — (alpes in Belic pism. od 1131) od „belice" Weisse Alpen.
18.	„Gassarest" (po pismu 9. Jan. 1072 „Gozarist" blizo od „koza", „kozar", „koza-rišče" Ziegenbirtenplatz.
19.	V starim pismu od 9. Jan. 1072 se govori od neke gore „Timnich"; pri Timencah je tudi gora „timnik" od „tima" ali „tma" Fin-sterberg.
20.	Die „Kulmberge" imajo vsi svoje ime od „holm", „h'bn", Bergkogel".
Dokaz iz imen vesi in okrajov (Gegend).
A. Gorice (Ansiedelungen auf sanften Anhohen.)
„Gora" je Berg, „gorica," ali „gor'ca" Bergchen, Weinhugel.
1.	„GarZern" v starodvorskim kantonu;
2.	„Garzern" v kantonu „Kraig."
3.	„Gortschach" po slov. „goriče", v „go-ričah", kterih je veliko število.
4.	„Goritschitzen" zvunaj Celovca, po slov. „gorčica."
Sem tudi slišijo vesi in kraji „Goriache" ktere pa že malo višej ležijo, kot „gorice"; „Goriacbe" je toljko, kakor „Bergen".
a.	„Goriach" v Blatogradskim kantonu.
b.	„G6riach" pri „Mulldorfu" v Molskej dolini.
c.	„Goriachwinkel" v Lungavi, kakor je blo že rečeno.
d.	.,Goriach" zraven Bistrice na Žili; „v Gorjah".
e.	„0berg6riach" zverhnje gorje, in
f.	„Untergoriach" spodnje gorje, oboje v Otmanjskej fari.
g.	„Podgorje" Unterbergen; „Pogoriach" v št. Paternijonskim kantonu, in „Pogoriach" zvunaj Belaka.
h.	„Sagritz" od „zagorje", Hinterbergen; tudi „Sager" pri Grabstajnu.
k. „Mieger", blizo tudi „Maygern" na Nemškim od „Medgorje".
Zvvischenbergen, v „Megorjah", pokvarjeno v „Niegarjah".
I. ,,Ponargoje" v št. Jurskej fari pri Žili tiste hiše, ki višej ležo.
5.	„Griintschach" to je „Gorentschach" v kantonu „Glanegg"; tudi „Gorintschach" v „gorinčičah v št. Jurskej fari na pesku.
Na Koroškim so „gorjanci" Gebirgsbauern, ino „poljanci" Thalbevvobner.
(Konec sledi.)
!§ii(lslaviselie SKeilung
erseheint (mit Ausnahme der Sonn - und Feier-tage) taglich in Agrani und bespricht als Organ der national -liberalen Richtung in den vereinten Konigreichen, die Angelegenheiten der Siidslaven sowohl in ihren innern Verhalt-nissen als auch in ihren Reziehungen zur oster-reichischen Gesammtinonarchie und zum Aus-lande. Der Grundsatz, welchen dieses Blatt vertritt ist: ,,Wahrung der Freiheit und National it a t."
Die Pranumeration auf das 4te Quartal (October — December) betragt sainmt tag-I i ch e r Postversendung 2 fl. 35 kr. CMz. Man kann bei allen k. k. Postamtern oder direete bei der Evpedition der Siidslawischen Zeituns; in Agram priinumeriren. Abonnementsbricfe mit der Angabe „Zeitungsgelder", brauchen nicht frankirt zu vverden.