PRIMORSKI DNEVNIK Poitoioi Platana v gotovim /1 a« «a ‘nSrjSSFi Sgg‘ » Cena 35 lir Leto XVm. - St. 289 (5373) TRST, petek 28. decembra 1962 KENNEDY_ O STRAHOVITIH POSLEDICAH MOREBITNE VOJNE V prvih osemnajstih urah 150 milijonov mrtvih če bi velesile sprožile jedrsko obračunavanje Komentar moskovske «Pravde» o pozivu OZN za prekinitev jedrskih eksplozij od 1. januarja dalje - De Gaulle obišče februarja ZDA? - Adenauer zahteva sodelovanje pri jedrski sili NATO PALM BEACH, 27. — Predsednik Kennedy se je razgovar-Jai davi s svojimi glavnimi vojaškimi svetovalci. Namen posvetovanja je bil, pregledati načrt proračuna za vojsko za leto 1963. V zvezi z bitko, na katero se Kennedy pripravlja, da bi v kongresu zagovarjal svojo politiko in sklepe, ki so bili sprejeti na Bahamskih otokih, je po mnenju političnih opazovalcev važno dejstvo, da je Kennedy prav sedaj objavil svoj intervju, ki ga je dal 17. decembra trem časnikarjem ameriške radiotelevizije, in ki ga je ta včeraj oddajala. Kennedy meni, da bi v primeru izbruha vojne bilo v prvih 18 urah najmanj 150 milijonov mrtvih. Izjavil je dobesedno: «Mi imamo raketne izstrelke na dobro zavaro- vanih položajih; tudi če bi prišlo do napada na nas, bi jih lahko vedno izstrelili in bi mogli uničiti deželo, ki nas bi napadla; in isto bi lahko storile rakete na podmornicah. Hruščov ve, da bi v primeru njegovega napada na nas bilo konec tudi Sovjetske zveze. Ce bi prišlo do tega nesrečnega dneva in do množične izmenjave udarcev, bi bil konec, ker mislimo Zahodno Evropo, Sovjetsko zvezo in ZDA: bilo bi najmanj 150 milijonov mrtvih samo v prvih osemnajstih urah.» Očitno hoče Kennedy s svojim intervjujem prepričati ameriško javnost o pravilnosti svoje zunanje politike in o nujnosti, da se ZDA izognejo vojni s Sovjetsko zvezo. MUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiuiiiiiiiiuiiiii ZASEDANJE ZVEZNE SKUPŠČINE FLRJ Poročilo državnega tajnika za notranje zadeve Letos je bilo rešenih okrog 50.000 prošenj jugoslovanskih emigrantov na podlagi zakona o amnestiji Povečana aktivnost inozemskih obveščevalnih služb (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Jutri dopoldne bo zvezna skupščina začela razpravo o družbenem načrtu in o proračunu za prihodnje leto, ki sta bila včeraj sprejeta v ustreznih skuDŠčinskih odborih. V obrazložitvi proračunskega predloga državnega tajništva za notranje zadeve, ki ga je na skupni seji odborov zvezne skupščine podal državni tajnik za notranje zadeve Stefanovič, je bil med drugim podan kratek pregled dela notranje uprave, ki je letos imela opravka s povečanim delovanjem najreakcionarnejših krogov v inozemstvu, delovanjem dela e-migracije in s povečano aktivnostjo inozemskih obveščevalnih služb, ki so skušale pridobiti jugoslovanske državljane za razna obveščevalna in druga protizakonita dejanja. Posebno je bila zapaže-na povečana diverzantska aktivnost Albanije. Organi notranje u-prave so letos izsledili 316 oseb, ki so opravljale vohunsko oziroma drugo sovražno dejavnost. Stefanovič je poudaril, da se je izjalovil poizkus fašističnega dela emigracije, ki je z raznimi grožnjami in s pritiskom poizkušal ; odvrniti Jugoslovane v inozemstvu od koristi in ugodnosti, ki jih nudi zakon o amnestiji. Tako so pristojne jugoslovanske oblasti samo letos rešile okrog 50 tisoč prošenj jugoslovanskih emigrantov, ki so se na podlagi tega zakona obrnili na jugoslovanska diplomatska zastopstva z željo, da urede svoj položaj. Po podatkih, ki jih je navedel državni tajnik Stefanovič, je v devetih mesecih letos obiskalo Jugoslavijo nad 1 milijon 300.000 tujcev, madtem ko je okrog 230.000 Jugoslovanov obiskalo razne inozemske države. O družbenem načrtu za leto 1963 je razpravljal danes tudi izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pod predsedstvom Aleksandra Ranko-viča. Izvršni odbor je po govoru podpredsednika zveznega izvršnega sveta Milentije Popoviča, ki ja po kratki analizi gospodarskega gibanja v letošnjem letu opozoril na naloge družbeno - političnih organizacij v zvezi z izvedbo družbenega načrta, sprejel konkretne sklepe v zvezi z najvažnejšimi postavkami načrta, in •icer povečanjem proizvodnje, povečanjem produktivnosti dela, izvoza in povečanjem družbene življenjske ravni. V sklepih se posebno poudarja važnost nadaljnjega razvoja neposredne demokracije, krepitev organov samoupravljanja delavskih svetov in ostalih organov v komuni za u-resničenje osnovnih postavk družbenega načrta, B. B. Kardelj v Bagdadu BAGDAD, 27. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije je prispel danes na uraden obisk v Irak. Na bagdadskem letališču so jugoslovanskim gostom zaželeli dobrodošlico: član suverenega sveta, najvišjega organa iraške republike, Abdul Medžid Kamuna, zunanji minister Hašim Džavad, voj. ni guverner Iraka, guverner bagdadskega področja, zastopniki sindikata, voditelji diplomatskih misij in druge visoke iraške osebnosti. Na sprejemu so bili tudi jugoslovanski veleposlanik v Iraku Franc Primožič z osebjem poslaništva in pripadniki jugoslovanske kolonije v Bagdadu. «Sinovi in hčere i otoka Krka v ZDA» RUSKA, 27. — Izsdjenste oiga mzacije «Sinovi in hčere z otoka Krka v ZDA» so od osvoboditve do danes poslale svojemu rojstnemu kraju nad 50.000 dolarjev pomoči. Nedavno so poslale prispevek za elektrifikacijo več vasi na osrednjem delu otoka. Doslej so izseljenci preskrbeli sredstva za zgraditev in opremo osrednje ambulante v mestu Krku, za zidavo 200 domov kulture in sedež enega krajevnega odbora. Poslali so tudi pomoč in opremo za šote, za elektrifikacijo vasi, za graditev vodovodov in za spomenike padlim borcem. Akciii izseljencev v ZDA so se pridružili tudi izseljenci iz Kanade, ki so samo za opremo bolnišnice poslali 6500 dolarjev. Schroeder januarja v Londonu LONDON, 27. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo imel voditelj britanske delegacije na bruseljskih pogajanjih o skupnem tržišču Heath 7. januarja sestanek z britanskim zunanjim ministrom Schroederjem v Londonu. Dalje je sporočil, da se bo Schroeder sestal tudi z britanskim zunanjim ministrom. Schroeder bo verjetno obrazložil britanskemu ministru mnenje svoje vlade glede ustanovitve jedrske sile, NATO. S tem v zvezi so v Londonu mnenja, da pomeni Schroederjevo potovanje v London uvod v sestanke, ki jih bo imel Adenauer okoli 22. januarja v Parizu z de Gaullom. «Ce je res, da sva Hruščov in jaz v isti barki,» je nadaljeval Kennedy, «ni res, da sva na istem valu.» Zatem trdi Kennedy, da hoče SZ «širiti komunizem», medtem ko se ZDA temu odločno upirajo, in to bi lahko pripeljalo do velike nevarnosti, «ki bi privedla do neposrednega spopada». «Na sestanku s Hruščovom na Dunaju, ko je sovjetski ministrski predsednik izjavil, da namerava podpirati osvobodilne vojne, sem mu odgovoril, da je to gotov način, na podlagi katerega bi se naši dve deželi prej ali slej znašli neposredno druga proti drugi, in to se je zgodilo na Kubi. Sedaj ni moč dopustiti, da se ponovi preveč takih dogodkov, ker nismo prepričani, da se bo Sovjetska zveza v vsakem primeru umaknila, kakor je storila na Kubi.» Nato je Kennedy izjavil, da ima veliko zaupanje v ZDA, čeprav je njegova predsedniška funkcija mnogo bolj težavna, kakor je mislil, predvsem ker ZDA ne morejo vedno izvajati na svetu tiste politike, ki se jim zdi, da je zanje pravilna. «Omejitve naše akcije, je nadaljeval predsednik, so mnogo večje, kakor sem mislil, preden sem postal predsednik.» Številni ameriški politični komentatorji menijo, da bo general de Gaulle verjetno prišel na obisk v Washington že februarja prihodnjega leta, da bi dobil vsa mogoča pojasnila, preden se izreče o ameriški ponudbi, naj sprejme raketne izstrelke «Polaris» v okviru jedrske sile NATO. Po mnenju teh opazovalcev je malo verjetno, da se de Gaulle izreče o tem predlogu, ne da bi se prej osebno pogovoril s Kennedy-j_em. Funkcionarji ameriškega državnega departmaja izražajo zadovoljstvo, ker je de Gaulle od-ložil svoj odhod na počitnice, zato da prouči načrt Mac Millana in Kennedyja; na drugi strani pa iz. ražajo nezadovoljstvo zaradi komentarjev francoskega tiska, češ da gre za taktiko, ki ima namen spraviti de Gaulla v zadrego. Danes so v Washingtonu izročili Adenauerjev odgovor Kennedy, ju. Predstavnik bonske vlade ni hotel povedati vsebine odgovora. Izjavil je samo, da je kancler sporočil ameriškemu predsedniku, da načelno odobrava ameriške predloge o ustanovitvi jedrske sile NATO na temelju izstrelka «Polaris». Zvedelo se je, da je Adenauer zahteval od Kennedyja nadaljnja pojasnila in je ponovil zahtevo, naj imajo vse članice NATO, in torej tudi Zahodna Nemčija, besedo glede uporabe večstranske je. drske sile. Baje pravi kancler A-denauer tudi, da bonska vlada ne more okrepiti konvencionalne oborožitve nad že določeno mero. Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, je na žalost malo upanja, da bodo velesile opustile po prvem januarju vse jedrske eksplozije, kakor je priporočala glavna skupščina OZN. Velika Britanija in ZDA nista namreč pozitivno odgovorili na zahtevo izvenblokovskih in nevtralnih držav, naj se po omenjenem roku opustijo poizkusi tudi v primeru, da dotlej ne bi dosegli formalnega sporazuma. Moskovska «Pravda» objavlja s tem v zvezi članek, v katerem pravi med drugim: «Človeštvo želi, da bi za novo leto dobilo v dar u-stavitev jedrskih poizkusov. Ali bodo zahodne velesile razočarale to upanje? Ali pa bo prevladal zdravi razum, tako da začenši s prihodnjim letom ne bo več jedrskih poizkusov? To je vprašanje, za katerega rešitev ni več mnogo časa. Edina ovira na poti sporazuma je ameriška zahteva po mednarodni inšpekciji nad podzemeljskimi poizkusi. Ali bodo jedrske sile pokazale dobro voljo in spoštovale sklep glavne skupščine OZN ter prekinile jedrske poizkuse? TJeavomno bi tak korak ustvaril ugodno ozračje za ženevske razgovore. Sovjetska zveza je s svoje strani že izjavila, da je pripravljena prekiniti jedrske poizkuse, če bodo druge jedrske sile storile isto». Kennedy sprejel štiri kubanske kontrarevolucionarje PALM BEACH, 27. — Predsednik Kennedy je sprejel danes štiri kubanske kontrarevolucionarne voditelje, ki so vodili lansko invazijo na Kubo. Po razgovoru je eden od njih izjavil, da bo Kennedy odšel jutri v Miami, da od blizu vidi 1113 ujetnikov, ki so jih kubanske oblasti izpustile. .. Danes je prispelo z ladjo «Afričan Pilot» v Miami tudi 922 naj. ožjih sorodnikov izpuščenih kon-trarevolucioharjev. Kubanske oblasti so tudi tem dovolile, da zapustijo Kubo. Izredno mrzel val v Evropi in v nekaterih državah ZDA Veliki snežni zameti zlasti v Franciji, Švici in Jugoslaviji - Prava sibirska temperatura v severni Italiji, Franciji in v ZDA - Pomladansko vreme na Korziki in Floridi Mrzel val v Italiji še vedno traja. Izredno mrzlo je na Južnem Tirolskem na področju Dolomitov. Davi je bilo v Boemu 16 stopinj pod ničlo. Se hujši mraz z vetrom pa je bil bolj severno ob avstrijski meji, Povsod je jasno, toda mraz ne popušča. Na področju Voghere je bilo danes 10 stopinj pod ničlo, v višjih predelih pa 16 pod ničlo. Na postaji Costeggio je zaradi mraza zadela kap nekega 56-letnega mizarja. Tudi v vsej Emilu je še vedno izredno hud mraz. Povsod je bilo danes pod ničlo. V Parmi 7 pod ničlo, v Riminiju 5, v Ravenni pa 4. V Ferrari je bilo tudi skoraj 5 pod ničlo. V Padu je zelo malo vode; v raznih kolenih je reka zmrznila. Izreden mraz je tudi na področju Savio, kjer je bilo ponoči 10 pod ničlo V Milanu je bilo davi 5 pod ničlo. v predmestjih pa 8 pod ničlo. Ceste so zmrznjene'. V Turinu je bilo davi na letališču Cajflle sko- rv-rfmUBK koliko izboljšalo, v Urnimi pa je znova putčng, snežilo tako v _ao-TOVjV' HiiiiiiiiiniiiHmiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiMmniiiiiiiii lavi na , J^zbc^šalo, iT Um orupc niiiiiiiiiiiiiifiinvnirtiiiiiiifiiiiiiiiiiii Hruščov obtožuje kancleq du vodi politiko, ki poti bližnjih vaseh so se pojavili volkovi. Znova je snežilo tudi v Abru-cih in Molise. Več vasi je odrezanih od ostalih predelov. Iz Ženeve poročajo, da je mraz povzročil danes nove žrtve. Davi so v Nyonu blizu Ženeve našli na postelji mrtvega 40-letnega italijanskega delavca Simoneja. Blizu Neuchatla so našli na cesti zmrznjenega postajnega načelnika Fat-tinija. V Bazi» je bilo za božič tako mrzlo, kakor ni bilo od leta 1838 dalje. Ves leden je bilo povprečno 11 pod ničlo. V kantonu Uri so našli še živega nekega kmeta, ki je bil dva dni pokopan pod snegom. Pokopal ga je plaz, ki je porušil njegovo hišo. Tudi v Španiji je hud mraz in močno sneži. V Barceloni so zaradi obilnega snega prekinili promet na letališču. Vse mesto je pod metrom snega, vse dohodne poti so prekinjene. V zadnjih 48 urah se je moralo več ko sto ljudi zdraviti v bolnišnicah, ker so se ponesrečile na zmrznjenem snegu. V pokrajini Valencia je mraz uničil štirideset odstotkov pridelka južnega sadja. Vlada je skle- iiiiiiiiiiuiiniiiiiuiiiiiiniimniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiii Adenauerja svet v vojno V svojem odgovoru na kanclerjevo pismo naj se kot katoličan odzove papeževemu iva Hruščov Adenauerja, in naj deluje za mir MOSKVA, 27. — Hruščov je odgovoril na Adenauerjevo pismo od 28. avgusta. Odgovor so izročili kanclerju danes v Bonnu. Hruščov obtožuje Adenauerja, da vodi politiko, ki potiska svet v nove vojne. «S svojo politiko, pravi Hruščov, ki je v tem, da zaostruje- te napetost in potiskate svet v nove spopade, spravljate v nevarnost življenje milijonov človeških bitij. Kakor se zdi, vas ne zanima toliko Usoda zahod-noberlinskega prebivalstva, kr., kor pa uporabljanje tega mesti v sovražne namene proti Sovjetski zvezi, nemški demokratični republiki in drugim socialističnim državam.» Hruščov pravi, da je zelo zaskrb. ljen zaradi položaja v zahodnem Berlinu in dodaja: «Dejstva do- kazujejo, da začenja zvezna vlada pripravljati Nemce na misel o možnosti bratomorne vojne Nemcev proti Nemcem». Hruščov poudarja, da je za normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu potrebno ukiniti okupacij. s)ri .režim, spremeniti zahodni Berlin v svobodno mesto z učinkovitimi mednarodnimi jamstvi ter prenehati vsako sovražno dejavnost proti socialističnim državam. Zatem pravi Hruščov. da bi eventualno lahko obdržali oborožene sile v zahodnem Berlinu za določen čas, toda te sile bi morale biti pod poveljstvom OZN. Zatem «Imamo raketne izstrelke na dobro zavarovanih položajih. Tudi če bi prišlo do napada na nas, bi jih lahko vedno izstrelili in bi lahko uničili deželo, ki bi nas napadla, in isto bi lahko storile rakete na podmornicah. Hruščov ve, da bi v primeru njegovega napada na nas bilo konec Sovjetske zveze. Ce bi prišlo do tega nesrečnega dneva In do množične izmenjave udarcev, bi bil konec Zahodne Evrope, Sovjetske zveze in ZDA: bilo bi najmanj 150 milijonov mrtvih samo v prvih osemnajstih urah... če je res, HiiiiiiiitiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiii,i||||||||||ini„|,immiii,,,||„II,IUI|I|,|,||IIIIIIIIIIIIII|I||||(||||1|1|1|1III|IUIIIII|||||| POMIRJENJE MED STRANKAMI VLADNE VEČINE Moro na počitnicah v Cadore Lombardi na obisku v Angliji Pred kompromisom glede ENEL in deželnih zakonov Želje vidnejših političnih osebnosti za leto 1963 RIM, 27. — Spričo božičnih in novoletnih počitnic, ki se bodo zaključile s 6. januarjem, je politična kronika izredno skromna in se mora zadovoljiti le z drobtinicami. Tako stanje bo trajalo do sestanka političnih tajnikov strank, ki neposredno ali posredno podpirajo sedanjo vlado, in z njim se je treba pač sprijazniti. 8. januarja pa bomo končno zvedeli za stališče teh strank glede glavnega vprašanja, ki razdvaja predvsem KD in PSI, namreč glede odobritve deželnih zakonov že v tej zakonodajni dobi. Po tem se-1 Stanku se bo 9. in 10. januarja sestal centralni odbor PSI, ki bo dokončno odločil o stališču socialistov do vlade levega centra. Ni nobena tajnost, da si desnica mnogo obeta od tega zasedanja cen. tratnega odbora PSI, ker na tihem upa, da bo na njem prevladalo stališče levice, ki že napoveduje, da bo zahtevala sklicanje kongresa stranke, če bi se centralni odbor odločil za nadaljnje podpiranje sedanje vlade, kljub temu da bo težko prodrla zahteva po odobritvi vseh deželnih zakonov do konca sedanje legislature. Vendar je težko verjeti, da bi se sicer resno nesoglasje med KD in PSI glede deželnih zakonov moglo končati s krizo sedanje vlade, ker bi vladna kriza v sedanjem položaju ne koristila nobeni od teh strank, V tem prepričanju nas potrjujejo po tej strani nedavne izjave voditelja PSDI Saragata, ki je po razgovoru s Fanfanijem dejal, da je politični položaj «dober» m da nikakor ne verjame v možnost vladne krize: po drugi st tani pa jc Lombardi izjavil pred svojim odhodom v Anglijo (kjer se bo zadržal kakih deset dni), da bo po njegovem mnenju prišlo do sporazuma med KD in PSI, ker je KD ponovno potrdila svoje regio-nalistično stališče, in ker je moč najti koftipromis med zahtevo KD, da se najprej odobri finančni deželni. zakon, in zahtevo PSI, da se najprej odobri volilni deželni zakon Pa tudi okoliščina, da je politični tajnik KD Moro zapustil Rim in odšel na oddih v Cadore, od koder se bo vrnil šele 6. ali 7. januarja, kaže, da ne živimo v vzdušju, ki je značilno za dneve neposredno pred vladno krizo. V tem razdobju se bodo stiki in razgovori med predstavniki štirih strank vodili na «nižji» ravni; PSI bo na teh razgovorih zastopal namestnik tajnika De Martino, glede katerega prevladuje mnenje, da ni tako «nepopustljiv», kot za takšnega velja Lombardi. Pa tudi sicer je napetost med KD in PSI popustila v znatni meri. V nekaterih političnih krogih se izjavlja, da socialisti baje ne nameravajo več odločno nasprotovati demokristjanskemu kandidatu za predsednika ENEL, kar zadeva deže'no ureditev, pa da se bòdò ba. e omejili na zahtevo, ria parlament odobri finančni deželni zakon, hkrati pa da se sprejme obveza, da se vsi drugi deželni zakoni odobrijo že v začetku prihodnje zakonodajne dobe. Koliko je resnice na tem, je težko reči; vsekakor pa si bomo o tem na jasnem šele po 8. januarju. Na vprašanje, «Kaj si želite v novem letu», ki ga je ilustrirani tednik «Oggi» zastavil vidnejšim italijanskim političnim osebnostim, je obrambni minister Andreotti dejal, da si želi, da bi v letu 1963 končno priznali pokojnino več kot pol milijonu bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne; Nenni si želi 10o socialističnih poslancev v novi poslanski jbcrrnici, Saragat pa 50 poslancev in 15 senatorjev; Ma-lagodi si želi med drugim, da bi novo leto prineslo njegovi «zvesti tajnici» (ki je poročena in ima otroke) gospodinjsko pomočnico za pol dneva, da bi prihajala v urad z manj žalostnim obrazom; da bi bilo vino pridelka 1963 tako dobro kot letošnje (njegovo da je izredno dobro) in da bi se levi center končal, ne da bi povzročil preveč nesreč; Zaccagnim si želi uspeh KD na prihodnjih političnih volitvah in izboljšanje italijanskega družbenega sistema ob vedno boljšem razumevanju in vzajemnem spoštovanju med strankami levega centra; Pella pa si želi «trdnost lire», ker so Italijani, «prav v tem poslednjem času vsak dan bolj prepričani, da brez dejanske trdnosti valute ni mirnega življenja za družine niti'vedrega življenja za naše otroke niti resničnega socialnega napredka». da sva Hruščov in jaz na isti barki, pa po drugi strani ni res, da sva na istem valu... če hoče So-’ vjetska zveza širiti komunizem, medtem ko se temu ZDA odločno upirajo, bi to privedlo do neposrednega spopada... Na sestanku s Hruščovom na Dunaju, ko je on izjavil, da namerava podpirati osvobodilne vojne, sem mu odgovoril, da je to gotov način, na' podlagi katerega bi se naši dve deželi prej ali slej znašli neposredno druga proti drugi. In to se je zgodilo na Kubi. Sedaj ni moč dopustiti, da se ponovi več takih dogodkov, ker nismo prepričani, da se bo v vsakem primeru Sovjetska zveza umaknila, kakor je storila na Kubi.„ Gojim veliko zaupanje v ZDA, čeprav je moja predsedniška funkcija mnogo bolj težavna kot sem mislil, predvsem zato, ker ZDA ne morejo vedno izvajati na svetu tiste politike, ki se jim zdi, da ' je zanje pravilna. Omejitve naše akcije so mnogo večje kakor sem mislil, preden sem postal predsednik.» Tako je govoril Kennedy že 17. t. m., pa so njegove besede objavili šele včeraj, t. j. po božičnih praznikih in predvsem po njegovih razgovorih in dogovorih z Mac Mfllanom. Nič novega, bo rekel morda čitatelj in še pomislil ne bo, da je tistih osehmajst ur komaj doba, ki traja od šeste ure zjutraj, ko se zbudimo, pa do polnoči, ko nas objame prvi sen. Torej od jutra do noči trikrat toliko mrtvih, kot jih je bilo v vseh štirih ali petih letih druge svetovne vojne. In nato verjetno še vsakih nadaljnjih osemnajst ur po 150 milijonov. Skratka: v dobrem tednu ne bi bilo na Zemlji nobenega živega človeka .več. «Če se bo sprožila vojna, bo Zahodna Nemčija zgorela kakor plamenica že v prvih urah vojne», je istočasno zapisal Hruščov >ismu Adenauerju. Tako da to sklepamo, da se glede tistih osemnajstih ur povsem strinja s Kennedyjem. «Kadar koli se opazijo znaki, je še zapisal Hruščov v istem pismu staremu kanclerju, da se predvideva zbli-žanje stališč med SZ in ZDA, začenja vaša vlada rogoviliti in se poslužuje najrazličnejših metod, da prepreči sporazum in podaljša sedanja nesoglasja med velesilami... Dvakrat ste prisostvovali izbruhu svetovne vojne zaradi Nemčije. Čemu torej iščete sredstva za sprožitev tretje svetovne vojne? Čeprav sem komunist in ateist, podpiram in o-dobravam papežev poziv na mir. Vi, ki ste vnet katoličan in ki priznavate duhovno vodstvo katoliške cerkve, .bi morali bolj ka-. kor kdor koli razumeti poziv cerkvenega poglavarja.» Mislimo, da izjave obeh državnikov dovolj točno označujejo trenutni položaj na svetu — danes. Zato tokrat ni potrebno prav nič dodajati. v pii lahko očita pametne- čije, ki bi i žinam, •ki. področjih, , sebojne št je podpis be in norr hodneip sj Pismo sko krizp «ni ugotav zavrnil Nem-tim d ruba obeh tale medit nalog pogoa-Složaja v za-tej podlagi. med kuban- • IZ Bonna niti en poziv za rešitev spora». «Dejansko, dodaja Hruščov, je bonska vlada iJsultli' tjhrltiJlL ADA V tak položaj, iz JftetWega ne bi imele drugega izhoda ifcego oborožen spo. pad med dvema velesilama.» Hruščov dodaj«, da vsakikrat, ko s« opaz^p «**»*}. M «e predvideva zDlizanje sfalisc. zacenia bonska vlad# rogoviliti in se poslužuje najrazličnejših metod, da prepreči sporazum in podBljša sedanja nesoglasja med velesilami. «Dvakrat ste prisostvovali izbruhu svetovne, vojne; zaradi Nemčije. Čemu torej iščete sredstva za sprožitev tretje svetovne vojne?» vprašuje Hruščov. -■"t-✓»irv s ,\ Nato omenja Hruščov nedavne govore papeža in poudarja, da se milijoni ljudi .zavedajo, da ni moč dopustiti izbruha jedrske vojne. «Jaz sem komunist in ateist, nadaljuje Hrušdovi. .in se torej ne morem strin.toti « filozofskimi kon. cepcijami papaja.. Toda kar se tiče njegovega poziva :«la mir, ga podpiram in odobravam. Vi, ki ste vnet katoličan ih ki priznavate duhovno vodstva katoliške cerkve, bi morali bolj kakor kdor koli razumeti poziv poglavarja cerkve.» Hruščav zaključuje z upanjem, da bo kancler* .Jtofifho začel z dobrimi dejanji‘ v korist miru in varnosti naródoy. Kajti, «če se bo sprožilb vdjba; to' vaša sedanja politika stremi, p« VOjhi, bo Zahodna Nemčija zgorela kakor plamenica fé s j i Utjah vojne». Gvatemala želi živeti v miru s Kubo GVATEMALA, 27. — GvatemaF ska vlada je sporočila, da ne bc dovolila, da bi se gvatemalsko ozemlje uporabljalo za zarote proti Kubi. V zvezi s tem sklepom so gvatemalske oblasti izgnale iz Gvatemale štiri predstavnike kubanskih beguncev. Ta sklep pomeni nenadno menjanje gvatemalske politike do Kube. Pred nekaj dnevi so javili, da bodo v Gvatemali ustanovili «kubansko vlado v izgnanstvu», «Gvatemala ne popušča, toda želi mir in mirno življenje,» pravi spori-filo in dodaja: «Naša dežela je izvršila svoj del dejavnosti pro. ti Castru in sedaj naj druge latinskoameriške države svoj del te borbe.» izvedejo Sovjetski protest pri vladi ZDA MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da je sovjetsko poslaništvo v Washingtonu izročilo ameriškemu državnemu departmaju protestno noto zaradi «nezakonite aretacije sovjetskega državljana Kara-cube». Tass sporoča, da je ameriška policija nedavno pridržala Ka-racubo, ki je član sovjetske trgovske delegacije, ki je sedaj v Chi cagu. Aretiranega funkcionarja so uklenjenega odpeljali na policijo, ga preiskali in ga zadržali več ur. Postavili so ga pred sodišče pod obtožbo, da Je kršil Javni red. Nato so ga izpustili, ker je sodišče ugotovilo, da ni nobenega vzroka, da bi ga kakor koli obsodili. nila prekiniti izvoz tega sadja za en teden. V Navacerradi blizu Madrida je bilo danes 25 stopinj pod ničlo, v Teruelu pa 22 stopinj pod ničlo. Močni zameti so bili tudi v Veliki Britaniji. Zaradi tega n asta jajo velike zamude v letalskem cestnem in železniškem prometu Letalska družba «BEA» je morala ukiniti okoli 50 odhodov letal. V Nemčiji so številne reke zmrznile, zaradi česar je rečni promet prekinjen. Na Renu skušajo z ledolomilci odpreti ozki prehod ob čeri «Lorelei». Tu se kopičijo veliki bloki ledu, tako da voda v reki nevarno narašča in bi se u-tegnila razliti čez bregove. V Vzhodni Nemčiji so vsi manjši zalivi ob Baltiškem morju zmrznjen i. Ribiški čolni ne morejo zapustiti pristanišče. Na Holandskem je za božične praznike zgubilo življenje okoli trinajst ljudi, ki so se drsali na tankem ledu. V Franciji je v zadnjih štiriindvajsetih urah zmrznilo enajst ljudi, drugih devet pa se je zadušilo zaradi slabega delovanja peči. Najhujši mraz v Franciji je sedaj v departmaju Correze: v Mouthe je 30 stopinj pod ničlo, v La Cluse-Et-Mijoux 28 pod ničlo Na vzhodu je v Strassbourgu ter mometer znova padel na 16 poo ničlo. Reke so delno zmrznjene ; t vzhodnem delu Francije je rečni promet prekinjen. V Limogesu je bilo danes 16 pod ničlo na soncu V Marseillu se stanje počasi normalizira, toda slabo vreme hu-do ovira dejavnost v pristanišču. V prestolnici so zaradi mraza popokale številne cevi vodne napeljave, tako da je eno celo predmestje brez vode. Razen tega so morali gasilci čakati na prihod cistern, da so lahko pogasili požar v neki tovarni. V Bastii na Korziki pa je pravo spomladansko vreme. Sadno drevje cvete po vrtovih v predmestjih. Ta pojav v sedanji sezoni je povsem neobičajen. V Bastii je U dni okoli 10 stopinj nad ničlo ir zelo jasno. Predvidevajo še toplejše vreme. Iz ZDA poročajo, da so včeraj bile v številnih državah izredno nizke temperature. V krajih Craig in Eagle v državi Colorado je bilo 35 stopinj pod ničlo, v Hib-bingu v Minnesoti 34 stopinj pod ničlo. V Maidsonu v državi Wisconsin je bilo ,na dan so. Stefana 30 stopinj pod ničlo, v Chicagu pa je bilo te dni okoli 20 stopinj pod ničlo. V številnih državah je tudi snežilo. V Neto Yorku je včeraj padlo v šestih urah osem centimetrov snega. Debela snežna plast pokriva Pittsburgh v Pensilvaniji, kjer je prišlo do številnih cestnih nesreč. O močnih zametih poročajo tudi. Ì2 Michigana. Na Južni Floridi pa je lepo pomladansko vreme in vse obale so polne kopalcev. Snežna odeja je razen južnih primorskih krajev in otokov pokrila vso Jugoslavijo. Preteklo noč je v mnogih krajih, kot na primer v Bosni, Črni gori in v Srbiji, zapadel nov sneg, ki je prekinil promet na številnih cestah, posebno pa v Črni gori in v Bosni. Okrog mesta Livna v Bosni so snežni zameti visoki 1,5 do 2 metra. Črna gora je razen Titograda in ozkega obalnega patu vsa pod snegom. Zaradi visokega snega je prekinjen promet na cestah Nikšič - Savnik - Zabijale, Kolašin - Andrejevica - Peč in Cetinje - Kotor. Na mnogih cestah je sneg presenetil tovornike in osebne avtomobile in jih zamedel. Sneg je prekinil tudi Številne telefonske proge med njimi tudi telefonsko progo med Titogradom in Beogradom. Snežni zameti so prekinili cestni promet skoraj na vseh glavnih cestah Kosova in Metohije. ......................minili,...................1111111,1111.mm,m.n Indijsko-pakistanska pogajanja so se začela v napetem ozračju Nezadovoljstvo Indije, ker se je Pakistan sporazumel s Kitajsko o meji s Kašmirom, glede katerega sta Indija in Pakistan v sporu RAVAlFiNDI, 27. - Davi so se v pakistanski prestolnici začeli in-dijsljo-pakistanski razgovori o Kaš-mirii. Razgovori' so se začeli v precej napetem ozračju, ker so prav sinoči v Ravalpindiju sporočili, da je bil dosežen kitajsko-pakjstanski sporazum o meji na tem področju. Prva seja je trajala nekaj čez eno uro. Prekinili so jo, ko je predsednik pakistanske republike Ajub Kan poklical k sebi voditelja obeh delegacij. Govori se. da je Ajub Kan sporoči) obema voditeljema podrobnosti o kitajsko-pakistanskem sporazumu. V krogih indijske delegacije so namreč sinoči izjavili, da jih je sporočilo o sporazumu presenetilo in da to obžalujejo Na današnji jutranji seji sta voditelja obeh delegacij obrazložila stališče svojih vlad. Voditelj pakistanske delegacije je omenil, da je bila do sedaj izvršena samo prva določba sklepa Varnostnega sveta iz leta 1949 glede Kašmira, ki se tiče ustavitve sovražnosti. Niso_ pa bile izvršene ostale tri določbe, in sicer: demilitarizacija obeh področij Kašmira in organiziranje referenduma na spornem ozemlju. Voditelj indijske delegacije pa je omenil, da morata obe strani rešiti tudi druga vprašanja in ne samo kašmirsko. Dejal je, da se do sedaj ni našla rešitev teh vprašrfhj, ker Pakistan ni pokazal dobre volje in razumevanja. V krogih indijske delegacije so sinoči izjavili, da med včerajšnji, mi razgovori s pakistanskimi funk. cionarji niso ti nič povedali o poteku pakistansko-kita jskih pogajanj. V teh krogih poudarjajo, da je stališče indijske vlade glede teh pogajanj dobro znano. Indija je namreč protestirala, ko so spo-ročili, da bo Pakistan začel pogajanja s Kitajsko za določitev meje, ki je na tistem delu Kašmira, ki je pod pakistanskim nadzorstvom, in glede katerega sta Indija in Pakistan v sporu. Eden glavnih sporov med Indijo in Ki-tajsko se tiče področja Ladak, ki je na tistem delu Kašmira, ki' ga nadzoruje Indija. 2e od leta 1947 sta Indija in Pakistan v sporu zaradi Kašmira. Prišlo je tudi do oboroženih spopadov. Leta 1949 sta obe državi na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN ustavili sovražnosti. Tedaj je bila določena demarkacijska črta, toda ostale določbe resolucije niso bile izvršene. Resolucija določa demilitarizacijo obeh področij in organiziranje referenduma na spornem ozemlju. Zadeva je bila več ko stokrat pred Varnostnim svetom, toda zaman. Pakistan podpira referendum, Indija pa se temu upira. Danes sta kitajska in pakistanska vlada objavili skupno izjavo, v kateri sporočata, da bosta «kolikor hitro mogoče» podpisali pogodbo o meji, o kateri je bil že dosežen načelen sporazum. Sporočilo pravi, da ta sporazum «v celoti ščiti Interese obeh dežel in dokazuje u-činkovitost pogajanj kot miroljubne metode za rešitev mednarodnih sporov na podlagi medsebojnega spoštovanja in dobre volje». Sporazum se tiče meje med kitajsko pokrajino Sinkjang in tistim delom Kašmira, ki je pod pakistanskim nadzorstvom. Predsednik indijske vlade Nehru je sprejel danes ameriškega poslanika v Indiji Galbraitha. Ta je izročil Nehruju pismo Kennedyja. V poučenih krogih menijo, da Je Nehru sporočil Galbraithu zaskrbljenost zaradi kitajsko-pakistanske-ga sporazuma o meji v Kašmiru. V istih krogih pravijo, da vsebuje Kennedyjevo pismo odgovor na pismo Nehruja, v katerem ta pravi, da je nadzorstvo nad kašmirsko dolino za Indijo absolutno nujno, zato da lahko brani Ladak pred kitajskim napadom. V Pekingu je Cuenlaj izjavil, da se je položaj na indijsko-kitajskt meji «na neki način izboljšal», ker so Kitajci na lastno pobudo ustavili boje in so se umaknili z meje. Dodal Je: «Sedaj je na vrsti Indija, da sprejme podobne ukrepe in se vrne n konferenčni mizi.» To j* Cuenlaj izjavil na večerji, ki jo ja priredil poslanik Zunanje Mongoli, je na čast Cedembalu, ki je sedaj v Pekingu, kjer je včeraj podpisal sporazum s kitajsko vlado o dol» čitvi meje med obema deželama. Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.5, najnižja —3.1, ob 19. url 0.7; zračni tlak 1009.8 raate, vlage 54 odst., veter jugosever 9 km, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 7.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes PETEK, 2$. decembra Nedolžni otroci Sonce vzide ob 7.48 in zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8 41. Luna vzide ob 8.5-0 in zatone ob 18.08 Jutri, SOBOTA, 29. decembra Tomaž PROGLAS VODSTVA CGIL Kovinarji bodo deležni podpore vseh strok Sklenitev nove ugodne pogodbe zn kovinarsko stroko bo jamstvo tudi za napredovanje drugih strok Kot vsako leto ob božičnih in novoletnih praznikov je bilo tudi letos nekako dejansko sindikalno Premirje. Ravno s tem se je okoristila Zveza industrijcev in odložila pogajanja za sklenitev nove pogodbe za kovinarsko stroko na 4. januar. Da niso prazniki primerni za sindikalno borbo, je pač razumljivo, toda to še ne pomeni, da so delavci in njihovi sindikati pripravljeni na neutemeljeno popuščanje. To se je videlo takoj tudi iz tega, kako so odgovorili delavci po nekaterih mestih indu-strijcem, ki so jim hoteli priškrniti božično nagrado (13. plačo) s pretvezo, da so med letom 30 dni stavkali. Delavci so napovedali po raznih tovarnah stavke in delodajalci so se morali premisliti. V pričakovanju obnovitve pogajanj se sindikalne organizacije pripravljajo na morebitno širšo akcijo, če bi se ta pogajanja izjalovila. Tajništvo CGIL je naslovilo na kovinarje proglas, v katerem pravi, da se CGIL in vse stroke delavcev v teh zadnjih dneh v letu spominjajo njihove ostre borbe ter da jim izražajo solidarnost. Ta dolgotrajna borba ni pomembna le za kovinarje same, marveč za vse delavce. Nova pogodba za ko- i vinarje mora predstavljati novo obdobje v vsem sindikalnem gibanju ne le v zvezi z mezdnimi in normativnimi izboljšanji, marveč tudi za pridobitev novih pravic in nove pogodbene moči za delavce in za sindikate. Prve dni januarja bo dosegel spor med delodajalci in kovinarji odločilno fazo: delodajalci se morajo odločiti med priznanjem neodložljivih zahtev delavcev in med odločno in bolj trdo sindikalno borbo. Če bi do te borbe prišlo, bodo morale vse sindikalne organizacije poskrbeti za aktivno solidarnostno akcijo vseh strok delavcev. V ta namen bodo vse Delavske zbornice v središčih kovinarske industrije sklicale svoja vodstva, da proučijo oblike konkretne solidarnosti, če bodo morali kovinarji ponovno stopiti v borbo. Vodstvo CGIL zaključuje svoj proglas s pozivom na kovinarje, naj ■ se .strnjejo okrog FIOM ter naj zaupajo v enotno silo vse sindikalne organizacije. CGIL se kovinarjem zahvaljuje za ogromen prispevek njihove borbe za napredovanje vsega sindikalnega gibanja. V zvezi z bodočimi pogajanji sta dala svojo izjavo tudi tajnika CGIL Lama in Foa, ki ugotavlja- ta predvsem, da se bodo morala tckrat nadaljevati cj° konca. V izjavi pravita nadalje, da je razumljivo, da so delavci nestrpni in strok, so z zadovoljstvom ugotovili prve uspehe kovinarjev v podjetjih z državno udeležbo ter priznanje načela pogajanj v posameznih podjetjih. Zvišanje mezd, skrčenje delovnega urnika, pravica sindikata do obstoja v tovarni ter razne druge mezdne in normativne zahteve kovinarjev se morajo uresničiti, kajti s tem bo odprta pot tudi za izboljšanje položaja drugih strok. Oba sindikalna voditelja poudarjata, da je ravno sedaj čas, da delavci odločno pritisnejo na delodajalce in jim jasno izpričajo voljo po uresničenju svojih zahtev, kajti le tako se bodo pogajanja končala uspešno. Če bi pritisik delavcev popustil ravno sedaj, bi delavce stalo kasneje še mnogo več žrtev, da bi dosegli to, kar jim pritiče. Spričo ostre in dolgotrajne borbe pa ni dvoma, da bodo po- kazali kovinarji tudi tokrat bor-benost, s katero so se vedno odlikovali Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov raznih krajevnih ustanov. Med drugim je odobril izplačilo doklade uslužbencem kraškega vodovoda, 5 milijonov lir izdatka tr. žaške občine za obnovitev štirih trgovin v poslopju št. 43 na Furlanski cesti, ki so ga podrli zaradi razširitve ceste, plačilo 4.940.000 lir tržaške občine finančni intendane! za najemnino nekaj prostorov bivšega zapora Pri jezuitih, ki so jih zasedli menihi, in za najemnino sodno izgnanih družin itd. LJUDSKO-PROSVETNO DELOVANJE P. d. Prosek - Kontovel je uprizorilo «Prisego opolnoči» Mladi igralci-amaterji so pod vodstvom Staneta Raztresena dosegli zelo lep uspeh Pri prosvetnem društvu Prosek-Kontovel se je uueljaoila lepa tra. dicija, da vsako leto pripravijo vsaj eno odrsko uprizoritev. Letos so se odločili za igro Manice Romanove «Prisega opolnoči», s katero so nastopili v torek v domači dvorani ob zelo lepi udeležbi domačinov in ljubiteljev odra iz bližnjih vasi. Igra je za diletante dokaj zahtevna, vendar so se mladi člani prosvetnega društva pod vodstvom člana Slovenskega gledališča Staneta Raztresena zelo resno oprijeli študija in nad pričakovanje dobro opravili nalogo, ki je bila pred njimi. Posebno velja to za nekatere posameznike, ki so izstopali ne samo zaradi važnosti vlog, temveč tudi zaradi kar lepega obkladanja nekaterih osnovnih elementov odrskega nastopanja, K uspehu uprizoritve so prispevali tudi lepi kostumi, dobre maske, GLOBOK ODMEV NA NESEBIČNO POMOČ TRŽAŠKIH GASILCEV Koprska bolnišnica te včerat že začela normalno poslovati Vzroki požara še niso ugoto Zadnja skupina tržaških gasilcev pa gre v desetine milijonov vila šele včeraj v dopoldanskih urah Iz Kopra so nam sinoči sporočili, da že redno delujeta tako otroški kot ženski oddelek bolnišnice, ki so ju predsinočnjim izpraznili zaradi požara, ki je uničil veliko skladišče embalaže in pohištva in je ogrožal bolnišnico, ki je tik zraven. Se ko so se dvigali oblaki dima s pogorišča, a ni bilo več nevarnosti, so včeraj dopoldne najprej prinesli v bolnišnico postelje, razno opremo in aparate, nato so se ponovno vselile ženske, popoldne pa so se vrnili otroci, ker so v rekordnem času prekrili in popravili približno 20 kv.m strehe nad tem oddelkom. razburjeni, ker ni bila sklenjena pogodba niti do božiča, čeprav so se pogajanja pričela že spomladi. Delavci morajo sedaj napeti vse sile, da zavlačevalna taktika indu-strijcem spodleti in da bodo zaman vsi njihovi računi, da bi delavce razdvojili. Ce bo potrebna borba, ne bo to več izključno stvar kovinarske stroke. Delavci drugih Včeraj dopoldne so se z velikega pogorišča še dvigali oblaki dima, ker je tlelo pod kupi lesa in furnirja. Okoli 10. ure je ponehal dim, vendar je še sinoči počasi tlelo. Zaradi tega so imeli stalno gasilske, dežurstvo in pripravljeno črpalko iz hidranta, vsake pol ure pa so pregledovali podstrešje bolnišnice; da bi, preprečili £al?ršnp koli žarišče, ki bi se pojavilo. Po nevarni in napeti noči so se včeraj v Kopru malo oddahnili, preiskovalni organi pa nadaljujejo preiskavo, da bi ugotovili vzroke požara in škodo, ki jo je povzročil. Po bežnem pogledu na pogorišče bi se dalo sklepati, da znaša škoda več desetin milijonov dinarjev, vendar se je zahvaliti požrtvovalnemu delu gasilcev in pomoči prebivalstva, da ni pri- Hill Ulil II OB UKINITVI DELOVANJA INA-CASA Desetletni vladni načrt za zidanje delavskih stanovanj Delavci bodo lahko postali takoj lastniki stano, vanj - Polovica novih stanovanj bo oddanih v najem Ožji odbor poslanskih komisij za delo in za javna dela, ki je bil imenovan zato, da sestavi dokončni zakonski osnutek o likvidaciji grad- bene lmovine uprave INA-Casa In o ustanovitvi desetletnega načrta za zidanje stanovanj za delavce, je o ustanovitvi desetletnega načrta končal s svojim delom in pool stil poslanca Ropamondija In bla Vit tortna Colomba, naj sestavita u-strezno pismeno poročilo. Z vstopom v veljavo tega zakona, bo uprava INA-Casa ukinjena. Dodelitev stanovanj INA-Casa v odkup z dogovorom o naknadni prodaji, se lahko z vstopom v veljavo tega zakona spremeni, na željo interesenta, v takojšnjo lastnino z legalno hipoteko na stanova- nje in z garancijo odplačevanja obrokov, ki Jih mora Interesent Se plačati. Osebam, ki jim Je bilo dodeljeno stanovanje v odkup z dogo-rom naknadne prodaje, se po vsto- pu v veljavo zakona omogoči, da la ' ------- MK--------- lahko plačajo naenkrat celotno vsoto ostalega dolga z odbitkom 5 odstotkov na ostale anuitete. Osebam, ki so jim bila dodeljena stanovanja s plačevanjem stanarine, ki jih omenja člen 19 zakona Štev. 43 od 28. februarja 1949, je omogočeno, da dobijo stanovanje v odkup z dogovorom bodoče prodaje ali pa v takojšnjo lastnino z legalno hipoteko tudi za posa* mezna stanovanja v. večjih stavbah. Tem osebam se priznajo vse do sedaj plačane stanarine kot delež odkupa stanovanja. V tem primeru bo odkup stanovanja določen v 26 letih, in sicer z začetokm od dneva dodelitve stanovanja. Te osebe bodo uživale vse tiste ugodnosti, ki jih zakon določa za osebe, ki so dobile stanovanje v odkup. Stanovanja, ki bodo na osnovi te- ga zakona preSla v lastnino Zavodov za ljudske hiSe, in ki bodo uuv Cia ijuuonc »uoc, m a* uuuu prosta, bodo morala biti dodeljena najprej tistim delavcem, ki so že plačali po zakonu določen prispevek. Nato določa zakon podrobnosti o desetletnem načrtu za gradnjo delavskih stanovanj, ki se bo začel z vstopom v veljavo tega zakona, kakor tudi prispevke delavcev, u-radnikov Jn delodajalcev, za izvedbo tega sklada. Način plačevanja teh prispevkov je precej podoben dosedanjemu načinu prispevkov za zidanje stanovanj INA-Casa. Poleg tega pa se s tem zakonom državna uprava obvezuje, da bo prispevala določen delež. Pravico do stanovanj, ki bodo sezidana na osnovi tega zakona, kakor tudi pravico do posojil, imajo ral delavci, ki so dajali svoje pri- spevke za sedemletne načrte, predviden d® n® čutil vedno večje bolečine ln zna- ke tetanusa, zaradi česar Je zaprosil za sprejem v bolnišnico, toda prepozno. Pokojnik, ki Je bil zelo o. Pokolu delaven ln podjeten, zapušča ženo, otroka, starše in dve sestri. Hudo prizadeti družini in svojcem naše globoko sožalj«. mejnem področju. V tem primeru pa je šlo za požar večjega obsega in velike nevarnosti, zaradi česar je bila medsebojna pomoč dokaz človeške solidarnosti. V Kopru so tržaške in miljske gasilce sprejeli zares prisrčno in so jim izrazili priznanje za njihovo požrtvovalno delo, spretnost in sposobnost. Ko je prenehala nevarnost, je komandir koprskih gasilcev povabil tržaškega komandanta, oficirje in ga. silce v restavracijo hotela Triglav, kjer so se po napornem delu pogovorili gasilci z ene in druge strani meje ob mali zakuski. Nekoliko po 5. uri so se tržaški gasilci s svojim poveljstvom vrnili v Trst, v Kopru pa je ostala skupina, ki je še pomagala domačinom in se je vrnila v Trst okoli 11. ure. V prvih jutranjih urah so se vrnili na svoja mesta tudi gasilci iz drugih občin, domači gasilci pa so bili na delu do 15. ure. Vso noč so bili pokonci zdravstveno osebje bolnišnice, strežno osebje hotela Triglav in številni domačini, ki so opazovali gašenje požara ter pomagali m niso mislili na spanje, dokler se niso prepričali, da ni več nevarnosti. tn pa seveda poleg režiserskega deleža, tudi sam nastop Staneta Raztresena, pa čeprav v krajši vlogi. Zamisel, da nastopi ob ama. terjih tudi izkušen gledališki igralec, je zelo simpatična in spodbudna za gojitev te zvrsti Ijud-sko-prosvetnega delovanja v naših podeželskih prosvetnih društvih. V osemnajstih vlogah so nastopili naslednji igralci in igralke: Ladi Stoka — Požar, Zvonka Guštin — njegova žena Meta, Neva Kocman — njuna hči Anka, Darij Starc — Koritnik, Boženka Stoka — njegova žena Neža, Marka Kapun — Lavrinka, Aldo Colja — cigan Marko, Marija Sardoč — ciganka Selma, Walter Regent — Albinček, Sergej Kukanja — Pavle, Boženka Stoka — Franica, Magda Cuk — Manica, Sonja Sardoč — Jerica, Darko Rupel — Mrak Darko Husu — Cižman, Ivo Regent — Marinovec, Sergej Cerkve-nič — Miha, in Boris Milič — fant. Nastopili so še kmetje, cigani in vaški fantje. Besedilo rezalca je napisal Stane Raztresen, za spremno glasbo pa je poskrbel naš znani skladatelj Ubai d Vrabče. Prosvetnemu društvu Prosek-Kontovel je treba za njegovo prizadevnost v tej smeri izreči vse priznanje, saj je znano, koliko te-ožrtvovalnosti vseh sode- žav in p i lujočih zahteva priprava vsake igre. Želeti bi bilo, da bi bilo to marljivo društvo za zgled mnogim drugim, ki imajo vse pogoje za dramsko delovanje. Vsem igralcem, režiserju in društvu gre poleg priznanja številnih gledalcev, tudi naše priznanje. Lepa prireditev veselih Boljunčanov Ze tretjič je imela glasbena skupina iz Boljunca v nedeljo in na Stefanovo v vaški dvorani svojo prireditev, katere se je kljub mrazu in burji udeležilo lepo število domačinov. Spored je bil pester, bogat in ob njem so se stari in mladi kar lepo zabavali. Najprej se je pojavila na odru vsa boljunška glasbena skupina, ki šteje 28 članov. Zapela je domačo himno boljunških fantov. Na. to je navzoče pozdravil napovedovalec Aldo, nakar je orkester zaigral valček Guadalajara v priredbi Draga Žerjala. Sledil je pro. gram zabavnih pesmi. Najprej je nastopila Alda Maver s pesmijo «Mandolina», ki je prejela prvo nagrado na festivalu jugoslovanske pesmi v Opatiji. Orkester je nato zaigral «Odmer r noči», «Jutri na planini», «Čolnič» in «Veselo na pot», pri čemer sta sodelovala tudi ženski sekstet in moški kvartet. Drugi del programa se je odvijal ob zvokih mehiških melodij. Orkester je zaigral najprej pesem «Macuba», nato «Quando calienta sol» in «Sucu-sucu». To so izvirne mehiške pesmi, ki jih je boljunški orkester zelo dobro izvajal. Peli so Danilo, Boris in Drago ob spremljavi seksteta in kvarteta. Na programu so bile tudi dalmatinske pesmi «Mile more moje», ki jo je lepo zapel Rudi, «Veseljak Mehike», ki so jo zapeli Boris, Ervin in Drago, in še «Biser Jadrana», ki jo je zapel kvartet, kateremu so se pridružili še plesalci. V tretjem delu programa je bil šaljivi prizor, ki ga je pripravil Stanko Žerjal in ki nosi naslov . «Vanek, Drejček in Miček v šoli». Gledalci so se ob izvajanju te du- Prisega župana Po ponovni izvolitvi v občinskem svetu je župan dr. Franzil pred dnevi prisegel na prefekturi, da bo vestno opravljal svojo dolžnost. Navzoči so bili vladni komisar dr. Mazza, podprefekt Pa-sino in glavni občinski tajnik Carminelli. Za priči pa sta bila podprefekta Capon in Molinari. Novi občinski odbor se bo lahko sestal šele po Novem letu. Zaradi tega se bo drevi še enkrat sestal stari odbor, da sprejme nekaj navadnih upravnih sklepov. V Tržiču splavitev potniške ladje 12. januarja bodo splavili v Tr-; iču 33.500-tonsko turbinsko potniško ladjo. To je največja potniška ladja, ki so jo doslej tuje družbe naročile italijanskim ladjedelnicam. V njej bo prostora za 1680 potnikov, posadka pa bo štela 550 mož. Ladja bo vozila z brzino 26,5 vozla na uro. Takoj po splavitvi bodo na istem splavišču postavili gredelj do sedaj največje italijanske turbinske petrolejske ladje z nosilnostjo 87.500 ton. Nov laboratorij ladijske arhitekture Nova javna dela Deželno skrbništvo javnih del je poskrbelo za dražbo za dodelitev naslednjih del: asfaltiranje ulic U-dine m Tor Sam Piero za 15.920.000 lir (podjetje A. Brussi); asfaltiranje ulic Aquileia, Santi, Carmeli-tani, Bonomea, Carpimelo in Genova za 18.920.000 lir (podjetje C.S. P-S.); razširitev ceste tk rafineriji «Bsso Standard» za 2.801.000 lir (podjetje Mari in Mazzaroli). Upravno-tehnični odbor deželne, ga skrbništva za javna dela je odobril načrte za gradnjo novega laboratorija ladijske arhitekture na tržaški univerzi. Za dela in naprave je bilo nakazanih 14<6 milijonov Tir. Odbor je tudi odobril načrte za zidanje zasebne stanovanjske hiše z 20 stanovanji v Ulici Rossetti in zasebne stanovanjske hiše na Stopnišču Bonghi s 16 stanovanji. Obe hiši bosta stali okrog 200 milijonov lir. Premestitev poštnega urada v Skednju Poštno ravnateljstvo sporoča, da bo poštna podružnica št. 15 v Ul. Soncini št. 223 zaprta za občinstvo 29. t.m., ker jo bodo premestili v poslopje, ki je v isti ulici na št. 145. Podružnica bo redno poslovala od ponedeljka 31. decembra dalje. O S M I C A Pri Burgt v Dolini št. 92 Je že nekaj dni odprta osmica, kjer točijo dobro domače belo ln črno vino. Kljub mrazu Je osmica vedno polnoštevilno obiskana, kar priča, da je vino res dobro. Tržaški gasilci so pripeljali s seboj tudi visoko lestev, ki Je v takih primerili Mio koristna hovite igrice do solz nasmejali in nagradili izvajalce, kot tudi Draga Žerjala,'ki je to prireditev pripravil, z burnim ploskanjem. Prireditev so zaključili z boljuiu ško himno, napovedovalec pa je zaželel vsem navzočim vesele praznike in dosti sreče v novem letu. m. m. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, UL Belpoggio 4 Godina E. nea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dell'lstria 43. Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26. liliKSpllUSllsIlpIlilillSVilllJplpliillillilBPtillil SILVESTROVANJA KJE? KAKO? KDAJ? P. D. SLAVKO ŠKAMPERLE priredi SILVESTROVANJE NA STADIONU «PRVI MAJ», Vrdel-ska cesta 7. — Igral bo prvovrstni orkester ISKRA. — Bifč dobro založen. — Vstop z vabili. — Re-zerviranje-<’fo6s'! « petek, 28. dec. 20. do. 22. »n do 22. ure, v nedelja, dec. od 10. do 12. ure v društve- od 20. 30. nih prostorih. Istočasno dvignete vabila. lahko HOTEL FURLAN • REPENTABOR priredi veliko silvestrovanje tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 lir. — Tel. 21360. HOTEL TRIGLAV • SEŽANA priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje. Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Priporočamo pravočasno rezerviranje. JAMSKA RESTAVRACIJA POSTOJNA veljko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» ln «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji. RESTAVRACIJA ŠKABAR VELIKI REPEN priporoča silvestrovsko večerjo. Potrebno je rezerviranje. HOTEL METROPOL • PIRAN vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples, silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Trldnevid penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Sprejemamo rezerviranje v hotelu SIDRO. HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS REPENTABOR večerjo priporoča silvestrovsko — tel. 21331. HOTEL TRIGLAV • KOPER prireja veselo silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje v obratu RIŽANA z večerjo in plesom 1000 din. — Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650. HOTEL CENTRAL • PORTOROŽ prireja tradicionalno silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridi-te, prijetno vam bo. HOTEL GALEB - KOPER priredi veliko silvestrovanje. Cena v hotelu z vstopnino in menu-jem 1.500 din. V kavarni «LOŽA» 700 din. Glasba • ples - srečolov. HOTEL PALAČE • PORTOROŽ za veselo In prijetno silvestrovanje bodo igrali tri^o priznani or- kestri. Vstopnina 1.000 — 2.000 din. menu po naročilu. rezerviranja ovski Silvestrov RESTAVRACIJA KRIŽMAN VELIKI REPEN priredi veselo silvestrovanje. Igra KRAŠKI ORKESTER. Priporoča- mo rezerviranje. HOTEL «VIPAVA» v Vipavi vabi na silvestrovanje — zaključek leJa, z izrednim menujem, glasbo in plesom. Cena a rezervacijo UOO din. Slovensko gledališče v Trstu DANES 28. t. m. ob 18. uri v Avditoriju v Trstu Boško Trifunovič PR A V LJICA O CARJU IN PASTIRJU mladinska igra v treh dejanjih Režiser Jožko Lukeš Scenograf Jože Cesar Jutri, 29. t. m. ob 21. uri v Avditoriju premiera André Roussin «KADAR ŠE ŠTORKLJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prevod: dr. Stojan Cigoj Scena; arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Baiti Režija: ADRIJAN RUSTJA Osebe: Olympa Jacquetova — Zlata Rodoškova ; Annie Jacquetova — Miranda Caharija; Tereza, sobarica — Mira Sar-dočeva; Charles Jacquet — Jožko Lukeš, Georges Jacquet — Silvij Kobal. PREPOVEDANO MLADINI POD 18. LETOM V nedeljo 30. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU ponovitev «KADAR SE ŠTORKLJA ZARAVA» Slovenski klub priredi v soboto, 29. t. m., po končani premieri Slovenskega gledališča v Avditoriju (po 23. uri), prijateljsko srečanje ob koncu leta. Na programu je nastop članov Slovenskega gledališča. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «11 giorno più lungo». Nastopa 44 svetova« znanih umetnikov. Arcobaleno 16.00 «I tromboni». East-mancolor. To-gnazzi. Vianello. Fenice 14.30 «Taras il magnifico» Eastmancolor. Tony Curtis, YuH Brynner. Excelsior 15.30 18.45 22.00 «Lolita». James Mason, Sue Lyon, Peter Sel" lers. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il visone sulla pelle». Technicolor. Cary Grant, Dori« Day. Supercinema 16.00 «Silvestro e Gonzales vincitori e vinti». Barvne slikar niče. Zadnji dan. Alabarda 16 00 «Quel nostro impossibile amore». Technicolor. Šarit« Monti el. A. Cifariel-lo. Filodrammatico 16.00 «3 contro tutti» Technicolor. Frank Sinatra. Dean Martin, Sammy Davis. Aurora 16.30 «Il falso traditore». Cristallo 16.00 «Il mafioso». Albert« Sordi. Capito! 16.00 «Sodoma e Gomorra». Technicolor. Stewart Granger, Anna Maria Pierangeli. Garibaldi 16.00 «La tragica notte di Assisi». Antonio Pierfederici, Evi Maltagliati. Impero 16.00 «Gli amanti devono im- parare». Massimo 16.00 «I 7 gladiatori» Techn-i- Prodaja vstopnic od četrtka 27. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). Opozarjamo, da je’ novi vhod za občinstvo v Ul. Teatro Romano. PARK HOTEL NOVA GONIČA priredi veliko SILVESTROVANJE z bogato večerjo (tudi pijača) za ceno 2.500 din Igrala bosta priznana orkestra 600 sedežev - rezerviranje spre-, jema recepcija hotela Vsak večer, razen ponedeljka, plesna in zabavna glasba coler. Richard Harrison, Loredana N-usciak. Moderno 16.30 «Balliamo insieme U twist». Joe Dee. Astoria 16.30 «Le peripezie di Pippo Pluto e Paperino». Technicolor. Astra 16.00 «Senilità». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.45 «I sequestrati di Altona». Sofia Loren, Maximiilian Schell, Robert Wagner. Abbazia 16.00 «Il giustiziere dei mari». Marconi 16.00 «I tre moschettieri» — Barvni cinemascope. Mylene De-mongeot, Gerard Barrav. Ideale 16.00 «I fucilieri del Bengala» Technicolor. Rock Hudson, Skedenj 16.00 «Lichantropus». Kriminalka. ZLATARNI Splendente Trst, Ul. F. Filzi 5 — Tel. 23-379 dobite ure najboljših švicarskih znamk ter veliko izbiro zlatnine. ZAUPNA TRGÓVINÀ OBIŠČITE NAS! lO n S lune na MMMkn predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri film: ASSASSINIO SUL TRENO di AGATHA CHRISTIE MARGARET RUTHERFORD ARTHUR KENNEDY MURIEL PAVLOW ‘JAMES ROBERTSON-JUSTICe (UMOR NA VLAKU) TRGOVINA ČEVLJEV alta Moda II TRST, ULICA G. GALLINA 3 (nova pasaža) Elegantna obuvala, ženski škornji in najboljše znamke moških čevljev. Cene v trgovini ALTA MODA so vedno najbolj ugodne Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje. Tudi letos prireja društvo v svojih prosto, rih v Ul. Cerreto 12 za člane In pri. JatelJe silvestrovanje. Tisti, ki bi radi bili v prijetni domači družbi za konec leta, naj se vpišejo v času, ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se lahko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih. Silvestrovanje SPDT na Nanosu. — Odhod na silvestrovanje na Nanos Je z zagrebškim avtobusom ob 15. uri z glavne avtobusne postaje. Zbiranje četrt ure prej. Prosvetno društvo alto Gruden» v Nabretlnl vabi člane in prijatelje na silvestrovanje, ki bo v prostorih društva. Igra orkester «La Cometa». Dobro založen bife. Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle in Barkovlje prirede 13. januarja 1963 skupni smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje samo do sobote 29. t.m. na sedežih prosvetnih društev in sicer; Cankar vsak dan od 19. do 20. ure; Škamperle v torek, sredo, četrtek in petek od 21.30 dalje In v nedeljo od 10. do 12. ure; Barkovlje v nedeljo, četrtek In petek od 20.30 d0 22. ure; Skedenj vsak delavnik od 20.30 do 21.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 25., 26. In 27. decembra 1962 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo Pa Je 34 oseb. UMRLI SO; 63-letm Libero Spazzali, 92-letni Cosiimo Teodoro Capoziel-lo, 54-letna Olimpia Fontanln por. Bernardis, 23-letna Maria Pia Renar, 60-letnl Natale Medin, 84-letna Caterina Saùli vd. Zocconi, 59-letna Stefania Ermacora por. Balbo, 85-letna Maria Makovec vd. Crismani, 68-let-nl Leonida Marsello, 1 dan stara Natalia Bergamlnelll, 67-letnl Ferruccio Bidoli, 70-letna Antonia Bosich por. Mlkac, 67-letnl Narciso Ronchese, 71-letni Giovanni Filippi, 77-letna Maria Salioh por. Bassa, 73-letna Alda Vislch por, Latcovioh, 74-letna Mercede Schiilan por. Pavanl, 68-letna Maria Druscovich por. Cattumar, 72-letma Maria Cesanelll, 75-letni Giuseppe Giacomini, 91-letnl Bortolo P°" dleca, 87-letni Luigi Pelizon reete Pelesson, 82-letnl Virgilio Trampuš, 63-letna Zaira Venezian vd, Podorie-szach, 39-letna Maria Diviacchl por. Piazza. 64-letna Miranda Losego vd. Fumi, 64-letn! Vittorio Baldinetll. 73-letnl Bruno Comotari, 2 dni stara Giulia Tonini, 33-letni Albino Ussal, 70-lelnl Giuseppe Panzera, 94-letna Maria Rosanda vd. Clementi, 86-Iet-na Maria Ukmar, 81-letna Eugenia Martin vd. Bunz. Kruta usoda nam je Iztrgala našega dragega ln ljubljenega ALBINA UŠAJA starega 33 let Pogreb dragega pokojnika bo Jutri 29. t. m. ob 15. uri lz hiše žalosti v Nabrežini • Sv. Križu št. 9/A. Užaloščeni: žena Sonja, hčerka, starši, sestre, svaki in ostali sorodniki i ZASKRBLJENOST V GOSPODARSKIH IN VLADNIH KROGIH «Recesija trka na vrata? se vprašujejo v Washingtonu Kennedyjevo stališče in program pred volitvami ■ Potreba po primerni «injekciji» * Fiskalna politika in drugi ustrezni ukrepi Zaostajanje v pogledu gospodarske ozdravitve od zadnje recesije, kakršno je v zadnjih 18 mesecih opaziti v ZDA, je vzrok vse večje zaskrbljenosti v ameriških gospodarskih in vladnih krogih. Vlada bi morala, pravijo, sprejeti določene ukrepe, ki bi dejansko bili učinkoviti, da bi se v letu 1963 znova ne srečali s recesijo. Smatra se, namreč, da bi vlada takšne ukrepe morala sprejeti zaradi zagotovitve gospodarske vitalnosti dežele, kar je «končno neobhoden pogoj za uspešno akcijo v sedanji nestalni mednarodni situaciji». Ko pa govore o teh ukrepih, imajo omenjeni krogi v mislih predvsem ukrepe, ki bi pospešili ritem notranjega gospodarskega raaroja. Takšna stališča so zelo blizu politični filozofiji predsednika Kennedyja, ki se je že kot sena-tOT zavzemal za pospeševanje gospodarskega razvoja na osnovi državne intervencije. Pri tem je večkrat kritiziral Eisenhowerje-vo vlado prav zaradi tega, ker je ta s svojo konservativno gospodarsko doktrino in politiko onemogočala dosezanje tiste hitrosti v gospodarskem razvoju, ki je ZDA potrebna, da bi te ohranila «sedanje vodstvo na svetu». V svoji predvolilni kampanji je predsednik Kennedy tudi obljubil, da bo skušal podvojiti stopnjo gospodarskega napredovanja. Toda, postavlja se vprašanje: na kakšen način poživiti gospodarstvo? Ljudje iz Kennedyjevega najožjega kroga, posebno ekonomisti, zadnji čas čedalje bolj poudarjajo potrebo po nekakšni novi «injekciji», ki bi jo bilo potrebno dati gospodarstvu. To injekcijo bi moralo predstavljati drastično zmanjšanje davkov na dohodke privatnih oseb in družb. Oni, ki se zalagajo za takšno, zmanjšanje, menijo, da bi moralo to, v kolikor bi dalo zaželene uspehe, prinesti okrog 10 milijard dolarjev dopolnilnih sredstev. Med vidnejšimi predstavniki, ki zastopajo takšno stališče, sta minister za finance in trgovino Hodges Dillon in Kennedyjev glavni svetovalec za gospodarska vprašanja Walter Heller. Po Hod-gesovem mnenju se je potreba po omenjeni injekciji že tako povečala, da se zdaj celo izplača odstopiti od povezovanja ukrepa za zmanjšanje davkov na izglasovanje, oziroma objavo davčne reforme. Za to povezovanje se, namreč, zavzema zelo vplivna skupina Kennedyjevih sodelavcev. O tem je bilo preteklo poletje precej govora. V tem času je vlada zastopala stališče, da je potrebno primanjkljaj v proračunu izpolniti s povečanimi dohodki, kakor tudi z zaprtjem «lukenj» v davčnem zakonu. Davčna reforma je imela služiti prav temu. Danes zastopa Hodges stališče, da bi bilo že zdaj potrebno zmanjšati davke, in to «celo v primeru, ko bi do davčne reforme ne prišlo...» Po neki Heller-jevi izjavi pa namerava vlada, ne glede na «neortodoksno situacijo», se pravi, ko izkazuje proračun znaten primanjkljaj, zasledovati v svoji fiskalni politiki ortodoksno linijo nizkih davkov. To protislovje izhaja U nujnosti dviga državnih izdatkov in to zaradi povečanja stroškov za oborožitev ter vesoljska raziskovanja, kakor tudi za razne usluge zaradi povečanja števila prebivalstva. Toda, prav tako tudi zaradi nasprotne nujnosti: da se v letu 1963 pojav recesije prepreči z zmanjšanjem davkov, čeprav bi razlika med dohodki in izdatki zahtevala njihovo povečanje. deficitnemu finansiranju, torej k planski inflaciji. Takšne ukrepe priporočajo ne samo poslovni krogi, ki bi iz njih povlekli največje koristi, marveč tudi sindikati, ki kažejo izredno zaskrbljenost zaradi možnosti nove recesije v trenutku, ko se je brezposelnost dvignila že nad pet odstotkov vse razpoložljive delovne sile. Pravkar omenjeno skupno stališče sindikatov in poslovnih krogov je prišlo do izraza tudi v poročilu Posvetovalnega odbora za politiko odnosov med delom in kapitalom. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki delodajalcev, sindikatov in vladni strokovnjaki, je mnenja, da bi «glavno orodje za dosego naših gospodarskih ciljev v 1. 1963 moralo biti zmanjšanje odstotka v pogledu davka na osebne dohddke». In v tem smislu je odbor tudi predložil, naj se ta davek zmanjša za deset milijard dolarjev. Nedolgo tega je predsednik Kennedy govoril v Ekonomskem klubu v New Yorku. Ob tej priliki je bilo na osnovi njegovih besed moč sklepati, da se je vlada naposled odločila za akcijo. Predsednik je namreč izjavil, da se bodo davki zmanjšali, in sicer zaradi tega, da bi se povečalo vlaganje domačega kapitala v razvoj gospodarstva in bi se dvignila osebna potrošnja, ne-obhodno potrebna za ohranitev zaposlenosti in popolnejše izkoriščanje industrijskih kapacitet, katere v nekaterih panogah do-sezajo komaj 50 odstotkov. S tem pa je bil tudi sprejet nasvet onih, ki so trdili, oziroma opozarjali, da «recesija že trka na vrata». JUTRI PREMIERA Prizor iz Roussinove komedije «Kadar se štorklja zabava», ki jo bo SG jutri zvečer in v nedeljo popoldne uprizorilo v Avditoriju PREMIERA V LJUBLJANSKI DRAMI dx iFìihck: «ANDORRA* Max F.risch je švicarski avtor, ki si je po vojni pridobil v evropskem merilu ime. Njegova «Andorra» je težka, rekel bi sko-kaj: strašna drama, polna tesnobe, ki se proti koncu stopnjuje v grozo. Ne čudim se, da je dramo napisal prav švicarski avtor. Dve vojni sta Švicarjem sicer prizanesli s konkretnimi strahotami, nista jih pa osvobodili strahu in groze. Strah in groza v pričakovanju, da bo nenado■ ma od nekod streščilo, pa ne trešči, sta velikokrat hujša in zahrbtno vztrajnejša od doživetja neposrednih vojnih grozot. Izliv take more, takega dušečega o-zračja, ki se na koncu sprosti nad nedolžno žrtvijo kot v strelovod, je vsebina Andorre. Žrtev, nad katero se sprosti v Andorri vihar, tako domačinov kakor vpadajočih sosedoo «Crnuhov», je mlad fant, Andri, ki ga je Učitelj, njegov pravi, čeprav nezakonski oče, pripeljal kot otroka iz sosedne dežele Crnuhov, češ, da je to židovski otrok, ki ga je bil on, Učitelj, rešil pred vsesplošnim «betlehemskim pokolom» strašnih sosedov. V resnici je Andri po o-četu pravi Andoranec, po materi pa celo Crnuh. Vsa Andorra iiiliiiiiiililiiiiiiillllllilllllllllilliiiliiiiiiiliiliiiiiiiiillilllllliiiiiillliiillliiiiiiliilliiifliniiliiliiiiiHniniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiiiiiiiiiiililiiiiiliiiiiimilliiiiiliiniiiliiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MORDA SAMO MISLIMO, DA SVOJO ROKO POZNAMO Roka ■ čudovit in zapleten mehanizem od obje plavuti do danes Spretnost pianistovih prstov: tudi do 120 udarcev v sekundi - Kazalec cirkuškega artista - Milijoni celic na površini ene «znamke» - Mazivno «olje» med sklepi - Občutljivost Angleži so včasih kar bolestno navezani na tradicije. Od tod krzna tigrov in panter, ki prekrivajo modeme uniforme skupine vojakov kraljevskega regimenta «Vojvode E dimburškega». Kdo ve, ali zanimajo mala 2 opazovalca bolj krzna tigrov in panterjev, ali pa vojaki sami Roka. Kaj je roka? Kdo bi ne vedel, kaj je roka. In vendar bi se dalo o njej veliko povedati in nikoli bi ne bilo dovolj. Da pa bi jo vsaj malo spoznali, da bi sploh zvedeli, kaj je organ, ki ga vsi «tako dobro poznamo», se bomo omejili le na nekatere njegove osnovne — značilnosti. Se ko je bodoči človek komaj neznaten zarodek, sjar komaj štiri tedne' iti ' dolg'pet centimetrov se ob straneh pod njegovo glavo začneta razvijati dva izrastka. Ta se naglo daljšata in «razdelita» na tri člene. Zadnji, končni člen teh dveh izrastkov dobi najprej obliko lopate, nato se na njegovih robovih pojavi pet nabreklin. V njih se začno razvijati mišice, žile, živci. Ko je zarodek star tri mesece, so se iz onih nabreklin razvili že prsti, ki se že stegnejo in krčijo: opravka imamo že z roko. Nekaj mesecev pozneje, ko bo otrok že zavekal, bodo njegovi drobceni prsti že začeli prijemati. Od tega trenutka bo- NEUSPEL POIZKUS V TEKSTILNI INDUSTRIJI «Slep» pogon povzroča zelo močno klavstrofobijo V bistvu so, vladni krogi, da poslovno aktivnost ravni, pripravljeni potemtakem, bi ohranili na ustrezni zateči se k Odkar je delavec v podjetju začel postajati vedno bolj subjekt in ne le objekt, kot je bil nekoč, se je pri gradnji tovarn in delavnic vedno bolj pazilo na to, da bi bil ambient čim bolj zdrav, svetel, zračen, skratka prijeten. Hkrati z modernimi stroji je bilo tudi to eden glavnih činiteljev, ki so pripomogli, da se je učinek dela zelo naglo večal in dosegel sedanjo raven, ki se niti ne da primerjati z nekdanjo. V iskanju primernega «ambienta» so šli strokovnjaki zelo daleč. Niso več pazili le na moderne in popolnejše stroje, na razne tekoče trakove, popolnejšo tehniko in tehnologijo, pač pa so iskali celo barve, s katerimi je treba barvati stroje, pleskati stene pogonov in kakšno osvetlitev je treba ambientu dati. Plod tega so številne moderne tovarne, ki so zares že vrhunski dosežki v primerjavi z nekdanjimi mračnimi že morečimi' ostanki preteklih dob. Seveda niso te krasne nove tovarne nastale samo zato, da bi delavcu bilo pri delu prijetneje, pač je «več luči, več zraka in sonca» imelo tudi druge namene: večja proizvodnost, manj bolezni, manj nesreč na delu itd. ki »o ga ponekod izvedli Tehnologija obdelovanja tekstilnih surovin in tkanja ter predenja zahteva določene klimatske razmere, ki morajo biti čim bolj enakomerne. Samo ob sebi se razume, da je takšno enakomernost nemogoče, ali vsaj teže ustvariti v podjetjih, kjer je veliko osteklenih sten, ki včasih propuščajo preveč sonca, drugič pa nič in to zaradi oblačnih dni ali zaradi noči. Da bi mogli ustvariti v pogonih «trajno primerne klimatske razmere», so si strokovnjaki omislili tekstilne tovarne brez oken in s samo umetno razsvetljavo. Klimatske razmere so postale zares popolne, da boljših si ne bi mogli želeti. Tudi osvetljava je bila odlična. Celo cvetje so v nove hale prinesli, da bi «ambient» bil čim bolj prikupen, da bi delavec mogel brez večjih naporov dati čim več od sebe. Toda... Prepustimo besedo direktorju ene največjih francoskih tekstilnih tovarn, ki je preizkusila takšno «slepo» tovarno, direktorju «Fabriques de Bonneterie Troyenne», ki je glede tega rekel: zadoščenje za neko povračilno zmago. OVEN (od 21.3. do 20. 4.) To pot Vam bo uspelo rešiti vprašanje, ki ga doslej niste mogli, bledite pozorno neki diskusiji ln vlaell boste Jasneje v bodočnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne podlegajte čustvom, ker vam to utegne Popačiti pravo sliko stvari. Ni rečeno, da bi morali vedno imeti zadnjo besedo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) No vi dogodki bodo okrepili vaš ugled. Srečne ure z ljubljeno osebo. RAK (Od 23.6. do 22.7.) V teku jutra boste prav lepo rešili vse svoja poslovne zadeve. Upoštevajte nasvete ljubljene osebe. LEV (od 23.7. do 22,8.)- Posvetite vse svoje sile rešitvi najvažnejše- ga vprašanja. Ne bodite nepravični do najmlajših. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da 01 se ’ vas lotila pesimizem in vznemirjenost. Ne računajte na pomoč drugih. Prehodno ne-razpoloženje. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Za-dovoljstvo v zvezi s srečnim zaključkom nekega težavnega posla. Imeli boste srečo pri Igri, ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Sijajno boste rešili vse svoje poslovne zadeve. V čustvenem pogledu STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes sprejeti ukrepi bodo Imeli svojo veljavo tudi za kasneje. Ne dopustite, da bi vas prevaral neki zunanji videz. KOZOROG (od 21.12. do 20,1.) Ce boste pohiteli, vam bo še pravočasno uspelo rešiti neki nesporazum. V čustvenem pogledu dobri izgledl za bodočnost, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z nekaj pogovori In sestanki boste rešili nekaj najvažnejših poslovnih vprašanj. Zadovoljstvo v družini. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Lažje boste uresničili neke nove zamisli, kot pa nekatere stare načrte. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. «Tovarne brez dnevne svetlobe so imele za posledico skrajno negativen učinek na moralo delavk. Te si želijo videti vsaj košček neba skozi okno ali vsaj žarek sonca, ki prodira v prostor. Zenske so podvržene tako imenovani klavstrofobiji, t. j. strahu pred zaprtim prostorom. Sicer so tudi moški podvrženi temu, vendar v manjši meri. Pred časom smo imeli v nekem pogonu pravo paniko, pa čeprav je bil ta odlično osvetljen. Paniko sta izzvali dve delavki, ki jima je postalo slabo, ker sta bili bolj občutljivi od drugih. Toda panika je zajela vseh dve sto delavk». Direktor neke druge podobne «slepe» tovarne je glede tega izjavil sledeče: «Zaradi nezadovoljstva delavcev, zaradi neprijetnosti ambienta, ki jo je povzročila popolna izolacija od vsakega zunanjega vpliva, smo bili primorani vgraditi v zidove slepa, simboličnp okna, osvetljena z zunanje strani, da bi imitirali dnevno svetlobo. To je razmere sicer izboljšalo, vendar ne v popolnosti, kajti tudi v tem primeru ambient ni povsem ugoden m za razpoloženje delavcev primeren.» Ce ti dve izjavi analiziramo, moremo ugotoviti, da glede «slepih» tovarn ni problem le v osvetlitvi, pač pa v vsem Vzdušju. Sodobna industrijska arhitektura je našla doslej številne elemente, da bi ambient bil čim bolj primeren. Povedali smo že, da so glavni elementi svetloba, zrak, čistoča, barve sten in strojev. Kaže pa, da niti cvetje rie more dopolniti onega «koščka neba», ki si ga delavka ali delavec želi, da se ga ne bi lotila klavstrofobija. Morda se bo človek s časom privadil tudi na to. Kaže pa. da se za sedaj še ne more in to tudi pri najboljših pogojih. do roke novorojenega človeka, roke, ki jih vodijo možgani, tisti- organ, ki človeka najbolj loči od ostalih živih bitij. Kako in kdaj so nastrile roke? Koliko milijonov let so potrebovale, da so se razvile- v sedanjo obliko in v sedanje namene? Čudno zveni, toda predniki človeške roke so ribje plavuti. Ko so pred davnimi milijoni let ribe stopile na leopno in se spremenile v živali, ki zrak dihajo s pljuči, so se njihove prednje plavuti začele spreminjati v nekakšne okončine za polzenje, za plezanje in za prijemanje. Toda kljub tej o-gromni razliki med plavutmi in rokami ter kljub ogromni razliki v njihovi funkciji, je struktura enih in drugih v bistvu ista. Roka je zelo zapleten mehanizem, ki je sestavljen od mišic, mastnega tkiva, žil, kosti in izredno občutljivih živčnih vlaken. Roka je sposobna izvršiti na tisoče preciznih del, da pa bi se opravilo tudi najenostavnejše od teh, na primer navaden stisk roke, stopi v akcijo cela vrsta mišic, žil, tetiv, ki gredo od rame do koncev prstov. Kadar nesemo z roko na primer žlico k ustom, je stopilo v akcijo najmanj 30 členkov in 50 mišic. Roka ima veliko kosti: po številu 27. Nadalje imamo v roki veliko tako imenovanih vezivnih tkiv, to je veziv iz vlaknate snovi, ki povezujejo kosti v členkih in sklepih. Nadalje imamo še vrsto mišic in tetiv, ki so glavni element za premikanje prstov. Poleg tega imamo še močne žile, ki povezujejo kosti z mišicami, ki vse to premikajo. Palec, ki se giba neodvisno od ostalih štirih prstov, je najvažnejši in najbolj zaposlen prst. Ostali štirje prsti se med seboj močno razlikujejo po moči, ki jo vsak ima. Srednji prst t. j. sredinec je najmočnejši. Takoj za njim pride kazalec. Profesorji glasbe in učitelji v šolah za strojepisje pravijo, da je prstanec najbolj neroden prst, in to zaradi njegove vrojene mišične šibkosti. Kljub temu pa je najšibkejši med prsti mezinec. • Velikost in razvitost roke po navadi ni v nobenem razmerju x močjo, niti s spretnostjo, kot tudi ne z brzino. Med ' ljudmi, katerih poklic je odvisen od spretnosti rok — glasbeniki, kirurgi, slikarji, kiparji itd. — obstaja glede tega ogromna razlika. Njihove roke so lahko velike ali majhne, njihovi prsti kratki ali dolgi, debeli ali tanki. Prsti se morejo izvežbati za najrazličnejšo rabo. Prsti pianista na primer morejo «odbiti» tudi do 120 toriov v eni sekundi. S samima dveriia prstoma more spreten kirurg zvezati tudi najbolj trdne vozle v notranjosti samega človeškega srca. Neki cirkuški artist se je z dolgoletnimi vajami usposobil, da je na samem kazalcu držal stojo. Seveda je moral za to dolgo vaditi, da se je rijègov kazrilec močno'olčrepil in razvil. V vsakem trenutku dobimo nešteto «informacij» o predmetih, ki nas obkrožajo in to tudi s pomočjo enega izmed petih čutov — tipa. To pa nam omogoča roka. To je možno samo zaradi tega, ker se. ta koža na roki močno razlikuje od kpže, ki prekriva druge dele telesa. Koža na roki mnogo zdrži, hkrati pa je skrajno elastična in občutljiva. Dlan in še posebej konice pr- stov so opremljene s posebnimi organi za tipanje. Košček kože s konice prsta, ki je -P,o površini manjši od poštne znarnke, vsebuje več milijonov živčnih celic. Na površini je kožri vsa preprečena z drobcenimi'Vijugami in ima nešteto luknjic ter končkov ali bolje konic živc'ev, s pomočjo katerih občutimo temperaturo ter trdoto in obliko tega, kar -primemo. Slednjem®'' pravimo tip. Največji Sovražnik roke je mraz, kajti veči.io prstov tvorijo členki in skleci', ki so brez krvi. Ker je v -členkih in sklepih prstov manj krvi kot v drugih organih, kjer je veliko krvi polnih mišic,- je roka zelo občutljiva za spremembe temperature. V tem je tudi razlaga zakaj moremo dalj časa zdržati na pr. na mrazu z neob-varovanim obrazom kot pa z ne-obvarovanimi rokami. Obraz je poln mišic in zaradi tega se skozenj pretaka več krvi. Členki prstov kot vsi členki in sklepi na človeškem telesu narittloh so izpolnjeni z neko bse&arvno gosto tekočino, ki slugi kot «olje» za mazanje členkov in - sklepov pri njihovem pregibanju. Ko se ta gosta tekočina ohladi, se zgosti in zato postanejo členki in sklepi trdi. Zaradi tako zapletene sestave in zaradi tako pogoste uporabe, je roka v neprestani nevarnosti. Skoraj polavica poškodb med industrijskimi delavci odpade na poškodbe na rokah, predvsem prstih. In vsaka okvara je lahko nevarna, tudi neznatna, tudi če se rani samo koža. Dr. S. H. veruje, da je Andri Zid, a prav tako tudi Andri sam, ki se postopoma, pred našimi očmi, pod vplivom andoranske srenje, i z-preminja v Zida, kakršnega imajo v svoji predstavi Andoranci kljub širokoustenju Vojaka, češ, da se bodo Andoranci borili do zadnjega moža. skličejo vse prebivalce, da razkrijejo, ndo je med njimi Zid. Ogled zakrinkanih in bosopetih Andorancev po in ne samo oni. In tudi potem, l Zidovskem ogledniku (po mojem ko Učitelj razkrije resnico, mu niti srenja niti Andri ne verjameta Andorra je zemljepisno majhna državica (mesto) na meji med Francijo in Španijo v Pirenejih. Toda v drami ne gre ravno za to Andorro. Andorra je prispodoba, ki bi bila v dobi nacizma in druge svetovne vojne lahko kjerkoli v Evropi. Švicarska «Weltwoche» je to pomlad objavljala obsežno študijo nekega angleškega avtorja o vrhovnem poveljniku švicarske vojske v času druge svetovne vojne, generalu Guisanu, in njegovi vojni na dveh frontah. Razpoloženje v Svici med vojno, kapitulanstvo velikega dela njenih prebivalcev, njihov strah v neprestanem pričakovanju nacističnega napada, so v tej razpravi na las podobni mrakotnemu razpoloženjskemu ozadju Fnscheve Andorre. Učitelj se takole opravičuje svojemu sinu Andriju: «Aadorarne, pravijo, nima nobenega o-pravka z ženskami z one strani, nikar pa otroka. Bal sem se jih. tako je, bal sem se Andorre, ker sem bil strahopeten.... Takrat je bilo laže imeti judovskega otroka. Bilo je hvale vredno. Božali so te, v začetku so te božali, zakaj laskalo jim je, da niso taki, kakor tisti tam na oni strani.» Toda Andri mu ne verjame: «... Vem, kdo so moji predniki. Tisoči in stotisoči so umrli na kolu, njihova usoda je moja u-soda.» — In drugje spet: «Tak sem, kot bi me venomer nekaj preganjalo....» Na začetku dejanja pravi Krčmar Učitelju, ki potrebuje 50 funtov, da bi plačal učnino za Andrija, ki bi hotel postoti mizar, za kar ima dar m veselje, a mu ne dado, ker da je Zid in je kot tak sposoben samo za kupčijo in pridobivanje denarja: «... Seveda je oderuštvo! Andoranci so prijazni ljudje, če pa gre za denar... so taki. kakor Zid.» Iz dežele Crnuhov pride Se-nora, Andr ijeva (nezakonska) mati. Boji se za sina, ker je slišala, da izdaja neki andgranski učitelj svojega posinovljenca za Zida, za katerega Senora sluti, da bi utegnil biti njen sin. Ker ve, da se pripravlja vdor Crnuhov v Andorro, bi ga hotela rešiti, in kot dokaz, det je. Andri ne samo po poli Andoranec, marveč po poli celo Crnuh, nikakor pa ne Zid, mu izroči I prstan, ki naj izpriča, kdo da je. Toda Andri ne verjame nobenemu dokazu in vztraja pri tem, da je Zid, v kar ga je pahnila andoranska srenja po krivdi njegovega strahopetnega očeta. Nekdo od Andorancev vrže v Se-noro kamen in ja ubije. Vso srenja obdolži Andrija, čeprav bi lahko Pater izpričal njegov alibi, prav takrat, ko vdere jo Crnuhi v Andorro. Toda stvar je še vse bolj za pie. tena. Barblin, Učiteljeva hčerka, je Andri jeva po poli sestra. Vzljubila sta se že kot otroka, takrat, ko sta mislila, da sta pač brat in sestra. Hočeta se zastrupiti z volčjimi jagodami. Ko pa jima povedo, da Andri sploh ne more biti Barblin in brat, ker da je židovski otrok, ki ga je rešil Učitelj iz krempljev Crnuhov. ne vidita več nobene ovire za svojo ljubezen in zakon. Ko izpovesta svojo namero, da se mislita vzeti, očetu, se ta zgrozi. Zdaj je šele doumel, kaj je zagrešil s svojo strahopetnostjo in bahavostjo. Ko vdere jo Crnuhi v Andorro. ki se seveda preda brez strela bi se temu reklo: oglednik Zidov), pn katerem Oglednik «prepozna» v Andriju Zida žč po hoji in drugih znakih, ier ga obsodi na smrt ob kolu, je eden od najmogočnejših in najbolj strašnih prizorov v dram i. Kompozicija drame je svojevrstna. Dejanje se odvija Premočrtno naraščajoč — z vmesnimi vrinki zanikrnih samoizpo-vednih opravičevanj članov strahopetne srenje iz poznejše perspektive. Ti pogledi nazaj na dogajanje, ki se pred nami odvija, ne učinkujejo niti prisiljeno niti izumetničeno, temveč samo na rahlo olajšujejo mrakobno vzdušje v drami. «Andoranci so sicer ljubeznivi ljud e», toda samo, do. kler jih zgodovina ne postavi pred težko odgovornost. Ko se to zgodi, so na moč podobni Cankarjevim Sentflorjarm cem: Strahopetni egoisti, vsak trenutek pripravljeni, vreči kamen v svojega b-.i.nega, da si sami rešijo kožo. In če je v drami žrtev namišljeni Zid, bi mogel biti na mesto njega kdor koli drug, ki oi bil drugačen od srednje, v kateri živi. * • * Režiser in scenograf je bil ing. arh. Viktor Molka. Njegova naloga ni bila lahka. Najprej ja moral ustvariti sceno trga v Andorri, ki bi omogočala naraščajoče tesnobno vzdušje. Kot režiser je moral smotrno stopnjevati dejanje iz začetne tesnoba do končne pošastne groze. Pri branju sem si sicer predstavljal, da bi morala bit i Andorra V resnici bolj bela, kot govorijo o njej Andoranci. Toda scenograf me je prepričal da je bila «sivina» dobro izbrana, 't udi v stopnjevanju groze je Molka pokazal sigurno režisersko roko, čeprav bi si želel nekatere prizora bolj zgoščene m nabite. Igralci so pokazali visoko stopnjo vživetosti. Polde Bibič je igral Andrija s pretresljivo naravnostjo in Iva Zupančičeva je ustvarila v Barblin doživet dekliški karakter. Andoransko srenjo je prikazala vrsta že preizkušenih igralcev s standardnimi karakterji m tipi: Janez Rohaček prostaško nadutega in bahavega strahopetca Vojaka, France Pre-setnik na videz lojalnega, v resnici pa surovo sebičnega Mizarja, Lojze Potokar uglajenega, tipološko izvrstno pogojenega Patra, Rudi Kosmač ne prav določljivega Nekoga (Nekdo), Pavle Kovič zahrbtno strahopetnega, s trajno slabo vestjo obremenjenega Krčmarja, Tone Slodnjak strano petno lažnivega pomočnika. I-van Jerman maziljeno gobezda-vega Zdravnika, Janez Hočevar dobro pogojen tip nemega Bebca. Izvrstno izdelan karakter U-čitelja (tudi v delu samem skoraj cankarjanska figura) je podal Maks Furijan. Mater (Učiteljevo ženo) Vida Levstikova z diskretno in subtilno igro. Povsem svojevrsten lik Seriore (An-drijeve materej je tako po zunanjosti učinkovito, kakor notranje psihološko niansirano ustvarila Angelca Hlebcetova. Ves čas nemega in vendar monumentalno pošastnega Zidovskega oglednika je z ostro karakteristiko podal Branko Miklavc. Tišina, ki je spremljala dogajanje na odru skozi vso predstavo, je pričala o intenzivnem sodoživljanju občinstva. Sele ko je padel zastor, se je občinstvo sprostilo in potem ponovno in ponovno klicalo izvajalce s ploskanjem pred zastor. Predstava, ki gre za človekom, m . se mu globoko vtisne v spomin. VLADIMIR BARTOL Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30; Glasba po željah; 17.00: Orkester Carla Pac-chiorija; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Flavtist Boris Campa; 18.15; Umetnost, slovstvo in prireditve; 18.30: Komorni koncert; 19.00- Radijska univerza; 19.15: Glasbeni kaledo-skop; 20.00: Sport; 20.45: Dalmatinski orkester; 21,00: Koncert o-perne glasbe; 22.00: Mala pesniška antologija; 22.15: Jazzovski kon- cert; 23.00; Chopinove skladbe. 12.00: Plošče; 12,25: Tretja stran; 13,15: Opereta, kolikšna strast; 13.35: Eno ufo’ v diskoteki; 14.30: Furlanski glasbeniki; 14.45: Dantejev «Pekel». PETEK, 28. DECEMBRA 1962 Omnibus; 10.30: Spomini na Salga-rija; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Rondinella, Testa, Itd.; 13.30: «Pahljača»; 14.55: Vreme na Ital, morjih; 15.15: Filmske ln gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Ital. pesmi ln plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert za mladino; 17.25: Zgodovina glasbe; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Glannl Stuparich: «Ritorneranno»; 21.00: Simfonični koncert; 22.30: Plesna glasba. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistične informacije; 12.50: Glasba po željah; 13.40: Pesmi B. Ipavca; 14.00: Zabavni mozaik; i4.30: iz operete «Mala Floramy»; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasbeni program; 16.30: Današnje teme; 16,40: Operne scene; 17.40: Italijanski orkestri; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Alfreda Hauseja; 19.30: Prenos RL; 22.15: Les Brovvn; 22.40: Dve Torellljevl skladbi; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje L. Virgili; 9.35: Varietejski pro- gram; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Pianist Gyorgy Cziffra; 15.35: Pisan spored; 16.50: Plošče Nore Rìcci; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: E. Macario: «Fondo 31»; 18.35- Vaši izbranci; 20,35: «Gala della canzone»; 21.35 Dokumentirij o mafiji; 22.00: «Piedigrotta 1962». ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Skladbe Gustava Holsta; 19.15: Portugalsko slovstvo; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Berlioz; 21.20: Maz Frisch: «Rip van Winkle»; 22.45: Glinka, Albeniz, Slovenila 5,00: Dobro Jutro; 8.05: Simfonični plesi; 8.40: Pet pevcev — pet popevk: 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Komorna glasba; 9,45: Pet črnogorskih narodnih; 10.15; Iz Handlove opere «Acls in Galatea»; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Radijska kmečka univerza; 12.15: Moški zbor France Prešeren; 123,0: Na oboo in flavto: 12.45: Pesem Andov; 13,15: Obvestila; 13.30: Pol ure pred štirinajsto; 14.05; Radijska šola; 14,35: Venec domačih; 15.15: Napotki za turiste; 15,20: V zabavnem tOnu: 15.30: Arije jz Figarove svatbe; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Serenada In fantazija; 18.00: Aktualnosti; 18,10: Z orkestrom Harryja Jamesa; 18.25: V domačem tonu: 18.45: Iz naših kolektivov; 19 05: Glasbene razglednice; 20.00: Domači pevci; 2015; 7,unriniepo*'t "n-i h'»eted; 20.30: Klavirska glasba: 21.00: Orkester Count Basie: 21.15- Oddaja o morju; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Zapoznelim n!®*alrem. Ital. televizija 17.30: Program za natmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15. «Osebnost»; 20.00: Popotovanje; 20,20: Sport: 20.30: Dnevnik; 21.05: G ino Rocca «Sior Tita Paron»; trodejanka; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Stalinova doba — tretje nadaljevanje; 22.15: Dnevnik; 22.40: TV igra «Preiskava». Jug. televizija 18.00: Kulturna panorama; 18,30' Nobelovi nagrajenci II.; 19,00: Kratki film; 19.30: TV obzornik: 19,45: Propagandna oddaja: 2u,00: TV dnevnik; 20.30. Srečno novo leto; 21.40: Igrani film. DREVI OB 18. URI OBČINSKA SEJA V GORICI Občinski odbor bodo skoraj gotovo izpopolnili z dvema svetovalcema KD Šolsko poslopje za 275 milijonov, v katerem kodo nastanjene vse vrste slovenskih šol v mestu, nameravajo zgraditi v oddaljenih Stražicah Drevi ob 18. uri se bo sestal občinski svet v Gorici, da bi razpravljal o štirih točkah dnevnega reda. Najprej bo na vrsti resolucija občinskega svetovalca dr. Bat. tella, v kateri ugotavlja razcep v občinskem odboru zaradi različnih «tališč svetovalcev krščanske demokracije in socialne demokratske stranke o pobiranju trošarine in zahteva splošno obravnavo ter izvolitev novega odbora, ki naj upošteva programske zahteve delavskih kategorij v okviru vsedržavnega demokratičnega razvoja. V nadaljevanju seje bodo izvolili odbornika za zdravstvo in za splošne zadeve, da bi s tem izpopolnili vrzel, ki je nastala v odboru po odstopu socialdemokratskih svetovalcev. Čeprav ne razpolagamo z zadostnimi informacijami o namenih krščanske demokracije, pa vendarle lahko navedemo nekaj naših domnev,' ki so bolj ali manj odraz usmeritve posameznih političnih skupin v občinskem svetu. Skoraj gotovo bodo demokristjanski svetovalci izvo. lili v odbor samo svoje kolege, da bo enobarven. Ker ne more takšen enobarvni odbor razpolagati z absolutno večino demokristjan-skih glasov, ker imajo demokristjani samo relativno večino, bo mogel delovati samo ob zunanji podpori ene izmed sredinskih skupin v občinskem svetu. Ta skupina pa bo skoraj gotovo Slovenska demokratska zveza, ki razpolaga s tremi svetovalci, in sicer dr. Kacinom, Sfiligojem in dr. Bratino. Da je ta formula po izstopu svetovalcev PSDI iz odbora najbolj verjetna, je mogoče priti do takšnega zaključka tudi na podlagi županovih izjav na predzadnji seji, ko je rekel: «Ugotovimo novo večino.» Tem besedam je namreč sledilo glasovanje, v katerem so svetovalci KD in SDZ skupno glasovali za njegov predlog v zadevi pobiranja trošarine. V kolikor bo čas dopuščal, bodo odobrili gradnjo sedmih zbiralcev odpadnih vod v ulicah Catterini, Puccini, Don Bosco, 20. septembra, Cipriani, Borna (podaljšek), Porta, Nievo, Gozzi, Vicolo del Guado ter na Svetogorski cesti in v njeni okolici. Za ta dela bodo potrošili skoraj sto milijonov, nadaljnjih 90 milijonov pa bodo potrošili za razširitev cestnega podvoza v Ul. Aquileia, Na podlagi zakonov od leta 1954 do 1962 bodo potrošili precej sred. štev za obnovo obstoječih in gradnjo novih šolskih poslopij. 275 mi. lijonov bodo potrošili za večjo ...... VERDI. 16.30: «Quelle due», A Hepburn in S. Mac Laine. Ameriški film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. url. CORSO. 17.00: «Il falso traditore», W. Holden in L. Palmer. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.15: «Sissi e il granduca», S. Siga in C. Wolff. Avstrijski barvni film v cìnemasco-pu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Il figlio di Spartacus», S. Reeves in G. M. Canale. Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14. tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,4 stopinje nad ničlo ob 13. uri, najnižjo 8,2 stopinje pod ničlo ob 7.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov. zgradbo, v kateri bodo namestili slovenski otroški vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo, učiteljišče, gimnazijo in licej. Kakor je razvidno iz dnevnega reda, gre za obsežen objekt, v katerem nameravajo združiti vse vrste slovenskih šol v mestu. V obrazložitvi tega načrta občinski odbor ugotavlja, da so slovenske šole v Gorici začasno nastanjene v zasebnih zgradbah v severnem in južnem delu mesta. Poslopja ne ustrezajo sodobnim šolskim potrebam, predvsem zaradi pomanjkanja higienskih in sanitarnih naprav, zaradi nesmotrne gradnje in premajhnih dvorišč. Zato je sklenil zgraditi skupino stavb v kraju Stražice, kjer bi namestili vse šole, ki jih potrebujejo državljani s slovenskim uporabnim jezikom v mestu. Kakor je sklep občinskega odbora vreden hvale, kar potrjuje skrb oblasti za naše šolske potrebe, je po naši sodbi vendarle pomanjkljiv, ker potiska slovensko šolo iz mestnega središča, proč od avtobusnih zvez, v oddaljene Stra. žice, s katerimi slovenski živelj nikoli ni imel nobenih stikov. Zato si dovoljujemo podvomiti, da je izbira kraja najbolj primerna za razvoj slovenskih šol, posebno pa otroškega vrtca in osnovne šole. Zares ne moremo verjeti, da bodo slovenski starši, ki bivajo v severnem delu mesta, pa tudi starši otrok, ki bivajo v mestnem središču, pošiljali svoje otroke v oddaljene Stražice, ki so bližje Podgori kot mestnemu središču. Težave pa bodo imeli tudi dijaki, posebno tisti, ki se z avtobusi vozijo v mesto, ker bodo od konč. ne postaje do šole v Stražicah morali prehoditi skoraj dva kilometra poti. Nadalje bodo popravili zgradbo slovenske osnovne šole v Standre-žu (14 milijonov), zgradili pripev, mi petrazredno italijansko osnovno šolo (32 milijonov), zgradili bodo v Ločniku novo telovadnico za 36 milijonov ter potrošili še več denarja za druge šolske objekte. Odobrena gradnja osnovne šole v Doberdobu Pokrajinski upravni odbor, ki ima svoj sedež na prefekturi, je na svoji zadnji seji, kateri je predsedoval podprefekt dr. Loricchio, pregledal in odobril več ukrepov posameznih občin. Naj navedemo nekatere: Občina Tržič: izplačilo doklade za 1962 kaplanu župnije S. Ambrogio in spremembe v bilanci za leto 1961. Občina Škocjan ob Soči: prispevek didaktičnemu ravnateljstvu za nakup novega registra in qajetje posojila v znesku 4,5 milijona pri državni blagajni v Rimu za povečanje ulične razsvetljave. Gradiška: plačilo prispevkov za 1959-1962 v korist Pro Aquileia. Farra: spremembe pristojbine za javno občinsko tehtnico. Doberdob: določitev trošarine za 1963 in odobritev načrta, ki predvideva potrošnjo 15 milijonov lir za povečanje poslopja osnovne šole v Doberdobu. prefektu pismeno zahtevo za sklicanje sestanka zastopnikov sindikalnih organizacij, da se uredi spor v trgovinskem sektorju. V njem poudarja, da so prodajalci stavkali, ker Zveza trgovcev ni sprejela njihovih zahtev po spremembi mezdnih tabel. Zaradi zvišanja življenjskih stroškov so namreč mezde v tem sektorju zelo nizke. CISL nadalje obtožuje zvezo trgovcev, da ni pokazala namena ustreči pravičnim zahtevam sindikalne organizacije v korist prodajalcev goriške pokrajine, ki prejemajo neprimerne mezde. Davčni seznami na vpogled v Gorici V protokolnem uradu goriškega županstva so do 30. t.m. na vpogled seznami občinskih davkov za drugo polovico 1962 in za leto 1963. Tu gre za davek na pse, na qbrtnice, na napise, na stroje za ekspresno kavo, davek za pobiranje smeti, davek za kanalizacijo, občinski davek na industrijo, obrt, trgovino ter davek «Vanoni». V seznamih ni družinskega davka, katerega seznami bodo objavljeni šele februarja 1963, ker je še v teku revizija teh davčnih prijav. Med objavljenimi seznami je tudi seznam državnega davka «Vanoni». Skupna obremenilna vsota tega davka znaša za goriško občino 1 milijardo 715 milijonov lir. Na prvih treh mestih tega seznama so: industrijec Alberto Brun-schweiler, 11 milijonov, radiolog Rocco Rocco, 9 milijonov 600.000, in trgovec Lino Mattioni, 9 milijonov 100.000. iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii MRAZ IN GORIŠKI SEJEM Včeraj smo imeli v Gorici 8,2 stopinje pod ničlo Še bolj je zima pritisnila v Kanalski dolini V Benečiji so zamrznili javni vodnjaki Včeraj smo imeli v Gorici obi-1 njene sezname v občinskem uradu čajni sejem, ki pride na vrsto po j do vključno ponedeljek 31. t. m. dvakrat na mesec. Tokrat je izredni mraz, ki je zajel okrog praznikov tudi našo pokrajino in Gorico samo, vplival tudi na potek sejma. Na običajnem prostoru za Ljudskim vrtom v Ul. Cadoma je razstavila svoje blago komaj polovica 'običajnih potujočih trgovcev. Še najbolj številni so bili trgovci s čevlji, ki so računali na dobro kupčijo s svojim zimskim blagom. Čeprav je bilo vreme lepo, je bile tudi obiskovalcev sejma manj kot običajno, predvsem je manjkaj* radovednežev. Prišli so namreč le tisti, ki so res nameravali kaj kupiti, pa še ti se niso dolgo zadrževali pred stojnicami. Praktično se je zaključil sejem že opoldne in kmalu potem so «ekaféri trgovci že začeli pospravljati svoje blago. Kar se njraza tiče, naj omenimo, da smo prav včeraj imeli v Gorici njegov letošnji rekord. Živo srebro v toplomeru se je znižalo v jutranjih urah na gori-s ;> v m Jetaliižu kar na 8.2 pod ničlo, kar se letošnjo zimo še ni zgodilo. Najvišja dnevna temperatura pa je dbsegla včeraj ob 13. uri komaj 3.4 nad . ničlo. Za Gorico ,jg to sicer že precej, vendar pa imajo drugod še mnogo hujšo zingh- Tako poročajo iz Čedada, da -je. v njegovi okolici, po vaseh Beneške Slovenije, padla temperatura na 15 stopinj pod ničlo, v Trbižu pa so imeli včeraj najnižjo temperaturo 12 in najvišjo 10 stopinj pod ničlo. Tudi z Vi-šarij so sporočili, da je tam padla temperatura na —25 stopinj, kar bo seveda prisililo smučarje, ki so se upali tja gor, da bodo stalno v CISL zahteva višje mezde v trgovinskem sektorju Sindikalna organizacija CISL sporoča, da je poslala pokrajinskemu uradu za delo in goriškemu Kar se Beneške Slovenije tiče, naj omenimb, da so tam na debelo zmrznili celo potoki in gorski studenci, pa tudi javni vod-| nja-ki v Srednjem, Podbonescu, Sovodnjah in po nekaterih drugih vaseh. Davki in paketi v Sovodnjah Županstvo iz Sovodenj sporoča, da so tam na vpogled seznami davčnih zavezancev za državne m občinske davke, kakor tudi za doklade za kmečko zavarovanje, za obrtnike, trgovce, direktne obdelovalce itd. Prizadeti si lahko ogledajo orne- med uradnimi urami. Vsa potrebna pojasnila v zvezi s temi seznami, kakor tudi glede pritožb, dobite pri pristojnem občinskem u-radniku. Na županstvu v Sovodnjah so na razpolago tudi darilni zavoji za družine padlih Prizadeti naj pridejo čimprej ponje med uradnimi urami. Seja pokr. odbora Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli je sklical pokrajinski svet na sejo za soboto 5. januarja ob 15. uri. Poleg točk, ki so ostale nerešene na prejšnjih sejah, so na dnevnem redu tudi nekatere nove. Oddaja v najem parcel na Peči Danes dopoldne bodo prišli predstavniki županstva iz Sovodenj na Peč, kjer bodo ob 11. uri oddajali za prihodnje leto v najem občinske parcele. Za vsako parcelo, ki jih je nad 30, je določena cena po 1000 lir. Dražba bo na kraju samem, kjer ležijo omenjene parcele. Vabimo vse interesente, naj bodo točno ob določeni uri na mestu, ki je določeno za dražbo. PREGLED OB KONCU LETA Brumel (SZ) najboljši na še vedno svetu 14 novih in pet izenačenih svetovnih rekordov Nova zmaga Brazilije na svetovnem nogometnem prvenstvu, čas 59”5 avstralske plavalke Dawn Fraserjeve, ki je kot prva ženska rabila za 100 m prosto manj kot minuto, svetovni rekordi sovjetskih atletov Brumela (2.27 m v višino) in Ter Ovanesiana (8,31 m v daljino) ter Novozelandca Petra Snella (1'44”3 na 800 m, 1’45”1 na 880 jardov in 3’54"4 na 1 miljo), dalje štirje uspehi avstralskega teni škega igralca Roda Laverja na vseh štirih velikih prireditvah (Avstralija, Roland Garros, Wimbledon in Forest HU1), s katerimi je izenačil rekord iz 1958. leta Američana Donalda Budgea, predstavljajo najpomembnejše etape športnega leta 1962. V glavnem bi lahko orisali uspehe v letošnjem letu kakor sledi: ATLETIKA 14 izboljšanih svetovnih rekordov (v skoku v višino dvakrat, v skoku s palico in v disku trikrat) in pet izenačenih je nadvse častna bilanca «kraljice športa». 17 atletov iz 7 držav je prvič ali ponovno vpisalo svoje ime v knjigi rekorderjev. Osem jih je prišlo iz ZDA z Jemom Bettyjem (8'29”8 v teku na 2 milji), John Uelses in Dave Tork v skoku s palico, kjer sta pred rekordnim skokom Finca Penttija Nikule preskočila 4,89 oziroma 4,92 m, Dallas Long v metu krogle (20,07 m), Al Oerter v disku (61,10 in 62,44 m), Hall Connolly v kladivu (70,67 m), medtem ko je Paul Drayton z 20”5 izenačil rekorda na 200 m in 220 jardov na neravni stezi, Frank Budd pa je izenačil čase na istih progah samo na ravnih stezah, kjer je zabeležil 20”. Sledijo štirje sovjetski atleti: Pjotr Bolotnikov, ki je z 2’18”2 izboljšal lastni rekord na 10.000 m, Valerij Brumel, ki je z 2,26 in 2,27 dvakrat izboljšal lastno najboljšo znamko, Igor Ter Ovanesian, ki je z 8,31 m osvojil naslov rekorderja v skoku v daljino in končno Vladimir Trusenjev, ki je bil samo 26 dni svetovni rekorder v disku (61.64 m) in je moral nato prepustiti žezlo najboljšega Američanu Alu Oerterju. Poglavje zase pa pripada Novozelandcu Petru Snellu: olimpijski prvak je izboljšal kar tri svetovne rekorde. Tudi Francija je dvakrat zapisana v zlati knjigi po zaslugi Michela Jazyja, ki je pretekel 2000 m v 5’01”6, 3000 m pa v 7’49”2. Omembe vreden je tudi exploit finskega skakalca s palico Penttija Nikule (4,94 m), medtem ko sta prišli tudi Belgija in Italija do dela časti: prva z Vendendrieschejem v hoji na 30 km, druga pa s Salva-torejem Moralejem, ki je na evropskem prvenstvu v Beogradu izenačil z 49”2 svetovni rekord v teku Nov sporazum za delavce potrošniških zadrug Na zvezi trgovcev v Gorici so podpisali dopolnilni pokrajinski delovni sporazum za delavce potrošniških zadrug. Z novim sporazumom bodo izplačali zaposlenim delavcem do 15. januarja 1963 predujem za mezdne izboljšave, na podlagi katerih bo prejel upravnik trgovine 20.000, prodajalec 15.000, njegov pomočnik 10.000, vajenec pa 15.000 lir. Pri smučanju si je zlomil stopalo Včeraj ob 9. uri se je pripeljal pred civilno bolnišnico v Gorici 24-letni Luciano Graniti lz Ul. Morelli 36. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom levega stopala. Poškodoval se je na smučanju. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. MOSKVA, 27. — Zveza sovjetskih športnih novinarjev (tisk in radio) je tudi letos proglasila svetovnega rekorderja v skoku v višino Valerija Brumela za najboljšega sovjetskega atleta leta. Na drugo mesto se je uvrstil dvigalec uteži Jurij Vlasov, tretje mesto pa je pripadlo telovadki Larisi Latinini. timiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiii Trčenje motociklistov na Travniku Včeraj okrog poldne sta trčila na križišču Ul. Roma in Ul. Oberdan na Travniku vespa 125 in moped Bianchi. Vespo je vozil 46-letni Michele Somma s Tržaške ceste 152 v Gorici, ki je prihajal po Ul. Roma in hotel zaviti v Ul. Oberdan. V istem trenutku pa se je pripeljal z nasprotne strani po Travniku 28-letni Giovanni Jakob iz Ulice Mazzini 3, ki je hotel s svojim mopedom zapeljati v Ul. Roma. Na križišču je prišlo med obema voziloma do trčenja, pri katerem sta se oba voznika ranila. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v civilno bolnišnico. Tamkaj je dežurni zdravnik ugotovil, da se je Somma ranil na desnem sencu, desni in levi roki ter na desni nogi in da je zadobil pretres možganov. Pridržali so ga na zdravljenju za petnajst dni. Vozili sta le malo poškodovani. na 400 m ovire. Vsi ti rekordi, z izjemo v hoji na 30 km, so na izredni višini. Sestaviti lestvico najboljših atletov pa je zelo težko. Na podlagi točkovanj s portugalskim sistemom, ki sicer sloni na dobri, a ne absolutni podlagi, bi 'lestvica prvih desetih bila kakor sledi: 1. BRUMEL (višina) 1032 točk 2. Ter Ovanesian (daljina) 1020 3. Sneli (tek na 800 m) 1010 4. Long (krogla) Budd (220 j) 1008 6. Oerter (disk) 1003 7. Bolotnikov (10.000) 1002 8. Jazy (3000 m) in Drayton (220 jardov z zavojem) 1000 10. Morale (400 m ovire) 993. Finec Peniti Nikula bi moral dobiti za svoj svetovni rekord 1009 točk in bi zasedel odlično mesto. Toda to točkovanje velja za skoke s kovinsko palico in ker je Finec postavil rekord s fiberglasom, ni prišel v poštev za zasedbo prvih mest. Po portugalski lestvici je skok 4,94 m s fiberglasom izenačen s skokom 4,80 s kovinsko palico, za kar je predvidenih 988 točk. Ta «matematična» lestvica pa nima odobravanja vseh. Izjema je Brumel, katerega so ponovno izbrali za najboljšega atleta leta. S svojimi rekordi je presenetil vse in danes se ne bi nihče čudil, če bo v prihodnosti preskočil 2,30 m. Glede drugega mesta pa ni izključeno, da bi bil Peter Sneli s svojimi tremi svetovnimi rekordi pred Ter Ovanesianom, pa čeprav si je ta osvojil poleg svetovnega tudi evropski naslov. Tudi Francoz Jazy je vreden boljšega mesta: v celi sezoni je bil nepremagljiv. Poleg obeh svetovnih rekordov na 2000 in 3000 m je dosegel najboljše svetovne čase v letošnji sezoni na 1.500 m (3’38”3), medtem ko se je Izkazal tudi v teku na 800 m. V Beogradu je na PEA s presenetljivo lahkoto zmagal, kot je z lahkoto izboljšal svetovne rekorde, pa čeprav ni imel v nobenem tekmecu podlago in spodbudo za ta exploit. V državnem merilu ZDA še vedno prevladujejo. Tradicionalni dvoboj s Sovjetsko zvezo je prinesel Ameriki uspeh (128:107), z večjo razliko kot vsa prejšnja srečanja. Kljub temu so izgubili premoč v nekaterih panogah. To se je zgodilo v skoku s palico (Pentti Nikula), v skoku v daljino (Ter Ovanesian) ter v teku na 400 m z ovirami, kjer je Italijan Morale izenačil odlični čas Glena Daviesa. V Evropi je beograjsko prvenstvo potrdilo premoč Sovjetske zveze, ki je daleč pred Nemčijo, Veliko Britanijo, Poljsko in Francijo, ki je letos zabeležila lep vzpon: kljub šibkim točkam se je francoska reprezentanca v mednarodnih nastopih odlično obnesla. NOGOMET Jugoslavija med najboljšimi reprezentancami na svetu DUNAJ, 27. — Na lestvici najboljših nogometnih reprezentanc v letu 1962, ki jih je pred dnevi sestavil dunajski list «Arbeiter Zel-tung», zavzema Jugoslavija v Evropi drugo mesto, na svetu pa če-trto. Italija pa je deveta na svetu in sedma v Evropi. Najboljše nogometne ekipe na svetu so po mnenju sestavljavcev naslednje: Brazilija, CSSR, Cile, Jugoslavija, Zah. Nemčija, SZ, Madžarska, Anglija, Italija, Argentina, Mehika, Švedska. Vrstni red evropskih ekip: CSSR, Jugoslavija, Zah. Nemčija, SZ, Madžarska, Anglija, Italija, Švedska, Vzh. Nemčija, Škotska, Španija, Avstrija. «Neues Oesterreich» je sestavil na temelju medsebojnih tekem * preteklem letu naslednjo lestvico: Madžarska 18, SZ 15, Jugoslavija 15, Z. Nemčija 14, Anglija 14, Švedska 13, CSSR 13, Italija 11, Norveška 9, Danska 9, V. Nemčija 1, Belgija 7. iiiiliiiiuiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiinmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiinniiiMiiliilMM* FINALNO SREČANJE ZA DAVISOV POKAL Trofeja že praktično v rokah Avstralije ludi v doublu poraz mehiškega para Palafox- Osuna BRISBANE, 27. — Avstralca Roy Emerson in Rod Laver sta potrebovala samo 70 minut, da sta odpravila v treh setih mehiško dvojico Palafox-Osuna v zadnjem srečanju za letošnji Davisov pokal. Avstralija je tako po drugem dnevu prešla v vodstvo s 3:0 in je že praktično že enajstič v 13 letih o-svojila to znamenito trofejo, ki jo zaradi velikosti in oblike ironično imenujejo «solatno skledo». Igra v doublu je bliskovito potekala ob premoči avstralskega para, ki ni dovolil nasprotnikom niti oddiha. Samo v prvem setu sta mehiška Igralca držala nasprotnika na vrvi, a slednja sta končno zmedla tako Palafoxa kot Osuno in po 14 minutah igre spravila v žep prvo točko. V drugem setu sta se morala predstavnika Mehike predati še prej in celo z večjo razliko, medtem ko sta se v tretji igri nekoliko bolj potrudila, a nista bila kos razigranima in odličnima Igralcema Avstralije, ki brez dvoma spadata med najboljše na svetu. Priznati pa je treba, da sta se mehiška igralca borila kot leva in P L AVA NJE Kot v prejšnjih letih, tako je bilo tudi letos polno važnih mitingov: od iger Commonwealtha pa do evropskega prvenstva itd. Pripomniti pa je treba, da so najboljše čase dosegli posamezniki. Najboljša je bila brez dvoma Dawn Fraserjeva, ki je 28. oktobra v Melbournu kot prva ženska uradno preplavala 100 m v času pod 1 minuto (59”9). V letošnji plavalni sezoni so moški izboljšali 33, ženske pa 30 svetovnih rekordov, medtem ko so zabeležili tudi v Evropi 24 moških in 15 ženskih celinskih rekordov. Lestvica najboljših plavalcev bi bila sledeča: Murra y Rose (Avstralija), svetovni rekorder na 400 (4’13”4) in 800 m (8’51”5). Lahko se reče, da je bil najboljši plavalec leta. Za njim je treba omeniti mladega Američana Dona Schollanderja, ki je izenačil z 2’00”4 Yamanakov svetovni rekord na 200 m. Sledijo Luis Nicola (Argentina) in Kevin Berry (Avstralija), rekorderja na 100 m (57”) oziroma na 200 m metuljčka (2’09”7), Tom Stock (ZDA) z 1’00”9 oziroma 2’10”9 na 100 in 200 m hrbtno in Ted Stickles (Z DA) s 4’51” na 400 m v štirih slogih. V Evropi sta samo dva, ki se lahko merita z Avstralci in Američani. Prvi je Francoz Gottval- les, ki je s 55” evropski prvak na 100 m, drugi pa zahodni Nemec Gerhadt Hetz. ki brani evropske rekorde na 200, 800, 1500 in 400 m v štirih slogih. Pregled plavalnega udejstvovanja bi bil nepopoln, če bi pozabili na izredne čase nekaterih štafet. Med moškimi je treba omeniti francosko štafeto (Gottval-les, Gropais, Curtillet, Christophe) 4x100 m, ki je s 3’41”5 dosegla svetovni rekord in avstralsko ekipo v postavi Phelps, Rose, Doack in Dickson, ki je 4x100 jardov preplavala v 3’43”9. Ta dva časa, ki sta si enakovredna, predstavljata višek letošnje sezone. Glede klubskih reprezentanc je Indianapolis SC še vedno v o-spredju: s Stockom, Jastremskim, Schmidtom in Sintzem je še enkrat izboljšala svetovni rekord štafete v štirih slogih s 4’01”6. Med ženskami so najboljši čas in nov svetovni rekord dosegle vzhodne Nemke (Schmidt, Goebel, Noakne in Pechstein), ki so med evropskim prvenstvom preplavale 4x100 m v 4’40”1. * * * Pregled s tem ni končan. Tudi v drugih panogah, kot v kolesarstvu, nogometu, boksu, tenisu itd so bili doseženi uspehi, toda o teh prihodnjič. se nista hotela nikoli predati. Jutrišnja singla bosta samo formalnost. Laver bo verjetno nastopil proti Palafoxu, medtem ko bo imel Neale Fraser za nasprotnika Osuno. Možno pa je tudi, da Laver ne bo več stopil na igrišče ln da bo že med sprejemom, ki ga bodo priredili igralcem obeh reprezentanc, uradno javil pristop K profesionalcem. ROD LAVER — zadnji nastop za Davisov pokal' NOGOMET MADRID, 27. — Vodstvi Atleti«* lz Madrida in Boteva iz Plovdiva sta se domenili za datume obeh srečanj četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov. Prva tekma bo 27. feBruarja v Sofiji, povratna pa 13. marca v Madridu. ♦♦•♦»♦♦«»•♦»••♦♦«♦»e»♦>♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»•*♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»>»« GAGARIN 35. P CESTA V VESOUE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Zbranim sem poročal o delu vseh tehničnih sistemov ladje med poletom, pripovedoval sem jim o vsem, kar sem videl in preživel izven področja zemeljske atmosfere. Pozorno so me poslušali. Jaz pa sem bil navdušen in dolgo govoril. Doživetij je bilo veliko in vsa so bila tako nenavadna, da sem jih hotel čimprej posredovati ljudem. Trudil sem se, da bi ničesar ne pozabil. Potem pa so se usula vprašanja. Na sleherno sem poskušal odgovoriti čimbolj natančno, ker sem vedel, kako je to pomembno za nadaljnje osvajanje vesolja. Nekajkrat sem se med poročilom srečal s pogledom zdravnika Jevgenija Anatoljeviča. želel je, da bi se ne preutrudil in kazal na uro, češ daj no, končaj že, dragi tovariš... Po kratkem odmoru sem moral znova govoriti. To pot pred dopisniki «Pravde» in «Izvestij». To je bil moj prvi, resnični intervju za sovjetski tisk. Hotel sem čimprej povedati ljudstvu o vsem, kar sem bil videl in se po ljudstvu iz vsega srca zahvaliti partiji in vladi za visoko zaupanje, ki so mi ga bili izkazali. Naš pogovor je tekel v tovariškem tonu. Novinarji so me razumeli ob vsaki besedici, kajti veliko so vedeli o vesolju. Eden izrrjed njih je bil svoj čas celo vojni pilot. Drugi pa je urejeval v svojem listu rubriko znanosti in tehnike, škoda, da v tistem času našega razgovora ni bilo tudi dopisnika saratov-skega komsomolskega lista «Zarja mladine». Ta list je prvi natisnil notico o meni, ko sem se bil še učil v aeroklubu. Lahko si predstavljam, s kakšnim zanimanjem bi njegov intervju prebrali saratovski komsomolci in fantje, ki se morda prav zdaj učijo letati z istimi letali, s katerimi sem se učil letati tudi jaz. Dva dni pred odletom v Moskvo sem se srečal z Dimitrijem Pavlovičem Martjanovim, s svojim prvim inštruktorjem, ki je takrat delal v saratovskem aeroklubu. Zelo sva se razveselila drug drugega. «Hvala vam, Dimitrij Pavlovič, ker ste me naučili letati,» sem rekel. «Krila rastejo z letanjem,» je odvrnil in razgrnil pred menoj osrednje liste. Prijetno je bilo v njih prečitati vse, kar sem bil povedal prejšnji dan med razgovorom z novinarji. Tako ali drugače, to so bili prvi članki o poletu v vesolje in nji-hovipi avtorjem se je posrečilo ohraniti v njih svežost in neposrednost mojih vesoljskih vtisov. Iz časnikov sem zvedel tudi to, kako so sprejeli poročila o mojem poletu moji starši v Gžatsku in Valja, ki je ostala doma z otrokoma, še posebej me je ganila mamina pripoved o mojem otroštvu in fotografija Valje, narejena v tistem trenutku, ko so ji sporočili, da je bilo izrečeno povelje za pristanek. Predstavljal sem si, kaj je doživljala žena v tistih trenutkih... časopisi so me radostili in vznemirjali. Kajti biti v središču pozornosti, in to ne samo svoje dežele, temveč tudi vsega sveta, je nedvomno kar težavna zadeva. Najraje bi se usedel in napisal, da vsa stvar ni samo moja zadeva, temveč deset tisočev znanstvenikov, specialistov in delavcev, ki so pripravljali ta polet, in ki bi ga lahko izvedel sleherni izmed mojih tovarišev kozmonavtov. Vedel sem, da so številni sovjetski letalci sposobni odpraviti se v vesolje ter so fizično in moralno pripravljeni za to dejanje. Vedel sem tudi to, da se je pač meni posrečilo, kajti rodil sem se ob pravem času. če bi prišel na svet nekaj let prej, bi bil za to stvar prestar; če bi se rodil kasneje, bi pač že nekdo bil tam, v vesolju. Toda radio, ki Je neskončno ponavljal moje ime in časniki z mojimi fotografijami in članki o poletu v vesolje so bili samo začetek tistega trepetajočega razburjenja, ki me je popolnoma zajelo, čakala so me še velika doživetja, ki bi si jih ne mogla predstavljati nobena, še tako bogata fantazija in o katerih sploh niti sanjal nisem. Sovjetsko ljudstvo je priprav- ljalo prvemu kozmonavtu še nesluteni sprejem. Pome je iz Moskve priletelo posebno letalo «11-18». Med poletom k prestolnici naše domovine se mu je pridružila častna eskorta lovcev. To so bili lepotci Migi, s katerimi sem svo-ječasno letal tudi jaz. Pridružili so se naši zračni ladji tako blizu, da sem jasno videl obraze pilotov, široko so se mi smehljali, jaz pa sem se nasmihal njim. Pogledal sem navzdol in zazijal. Moskovske ulice so bile zajezene z rekami ljudstva. Z vseh koncev prestolnice so se žive človeške reke, nad katerimi so kakor jadra vihrale rdeče zastave, stekale h kremeljskim zidovom. Letalo je nizko preletelo glavne mestne ulice in se usmerilo proti vnukovskemu letališču. Tam je bila tudi množica pričakujočih. Sporočili so mi, da so na letališču člani prezidija centralnega komiteja KP SZ, ministrskega sveta ZSSR in vodja sovjetske vlade Nikita Sergejevič Hruščov. Natančno ob določenem času je «11-18» pristal in se začel premikati proti centralni zgradbi zračnega pristanišča. Oblekel sem si paradni oficirski plašč z novimi, majorskimi epoletami, privajeno pogledal samega sebe v okna letala, in se, ko se je letalo ustavilo, skozi odprta vrata spustil po visokih stopnicah navzdol, še iz letala sem videl v daljavi tribuno, ki je bila polna ljudi in cvetja. Od letala do tribune pa je bila položena temnordeča preproga. Moral sem iti po njej, in to sam. In sem šel. Nikoli, celo tam, v vesoljski ladji, nisem bil tako razburjen, kakor tisti trenutek. Pot je bila dolga, predolga. In ko bom hodil po njej, ali bom mogel obvladati samega sebe? Pod objektivi televizijskih oči, filmskih kamer in fotografskih aparatov sem korakal naprej. Vedel sem, da me vsi gledajo. In nenadoma sem občutil tisto, česar nihče ni opazil, razvezala se mi je bila vezalka na čevlju. Saj bom vsak trenutek stopil nanjo in pred celotnim ljudstvom padel po rdeči preprogi. To bo zmešnjava in smeh, v vesolju nisem padel, na ravni zemlji pa bi telebnil... Med zvoki orkestra, ki je igral staro letalsko koračnico «Mi smo rojeni za to, da bi pravljico spremenili v resnico», sem napravil še pet, deset, petnajst korakov, spoznal sem obra- ze prezidija CK, videl sem očeta, mater, Valjo, srečal sem «• s pogledi sorodnikov, in s spodbudnim pogledom Nikite Ser-gejeviča Hruščova. Pristopil sem k njemu in potem, ko sem pritisnil roko k ščitku, raportiral: «Tovariš prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze, predsednik ministrskega sveta ZSSR! Z veseljem vam poročam, da je naloga Centralnega komi' teja komunistične partije in sovjetske vlade izpolnjena...» Pomladno je dehtelo cvetje. V tišini, ki je nastopila, nisem spoznal lastnega glasu. Od vseh svojih bližnjih ljudi sem videl samo Nikito Sergejeviča, videl, kako zapleteno lestvico čustev so povzročile v njem besede mojega raporta. «Prvi polet v zgodovini človeštva, polet s sovjetsko vesoljsko ladjo «Vzhod» je bil dvanajstega aprila uspešno oprav* ljen,» sem nadaljeval. «Vse naprave in aparature na ladji so delovale jasno m brezhibno. Počutim se odlično. Pripravljen sem izpolniti kakršnokoli nalogo naše partije in vlade.» Napravil sem premor in se predstavil: «Major Oagarin.» Nikita Sergejevič je snel klobuk, me krepko objel in tne po stari ruski navadi trikrat poljubil. «Pozdravljeni! Pozdravljeni!» je govoril in čutil sem, ko je bil razburjen. Občutil sem očetovsko toplino njegovih rok in pomislil, da se je morda, ko Je zagledal mojo oficirsko uniformo, spomnil na svojega sina Leonida. Saj je bil sin Nikite Sergejeviča prav tako letalec in je čisto mlad padel v neenakem boju s fašisti, ko je branil čisto nebo domovine Prea sovražniki. „„ Nikita Sergejevič me je seznanil s člani prezidija CK B.r SZ, potem pa me je popeljal k mojemu očetu, materi, Valji, bratom in sestram. . «Vidiš, naše sanje so se uresničile, Jura,» je rekla Valj» in se obrnila proč ter brisala solze. V rokah je imela ogromen šopek vrtnic, darilo Nine Petrovne Hruščove. Tudi v moje oči so silile solze radosti in ponosa. Toda za kozmonavta ni dostojno, da bi jokal in nasilno sem zadrževal svoja čustva. (Nadaljevanje sledi) s?»■» »«t nssr, *a s? r « zzsrssst S.,«.«,,, »lic. M, M* >M». »« Narod n, , UollMI «•«**» - <»rt**» »"““TL?- SEXJI'LSES'S “ _ ...... "