Kmečka irgovina Svetovna trgovina narašča Kot enega glavnih znakov za splošno zboljšanje gospodarskih razmer zanioremo označiti ' sorazmerno naglo naraščanje svetovne trgovine. Zveza narodov vodi tozadevno statistiko ter je sedaj objavila podatke za 76 držav. Iz teh podatkov se vidi, da je znašal leta 1936 ves uvoz teh držav 1035 milijonov zlatih. dolarjev, leta 1937 pa se je dvignil že na 1286 milijonov zlatih .dolarjev. Prav tako se je dvignil tudi izvoz teh držav od 995 milijonov dolarjev na 1227 milijonov dolarjev. Najbolj se je dvignil uvoz v Romunijo, Holandsko Indijo in Bolgarijo, izvoz pa je najbolj narastel v Cile in v Romuniji. Dvig svetovne trgovine je povzročilo predvsem silno povpraševanje po sirovinah, zlasti kovinah, ki se rabijo v oboroževalnl industriji. Produkcija teh kovin je že daleč presegla višino, ki jo je imela leta 1929 pred nastopom svetovne krize. I Trgovska pogodba z Avstrijo V vrsti mednarodnih trgovskih pogodb, ki jih sklepa naša država pod vodstvom agilne sedanje vlade, je bila te dni zaključena tudi nova trgovska pogodba z Avstrijo, ki je naša najbližja soseda na severu ter važna odjemalka naših proizvodov. Ena najvažnejših določb nove pogodbe je sporazum glede te&aja šilinga, ki po pogodbi ne sme biti manjši od 8.17 din za en šiling in ne večji od 8.70 din. Samo avstrijskim turistom se dovoli pri tečaju šilinga posebna ugodnost, tako da bodo dobivali dinarje po izredno ugodnih cenah. Za Slovenijo je važno vprašanje izvoza goveje živine in prašičev. Glede izvoza živine se bodo vršila še posebna pogajanja. Zmanjšane pa so naše in avstrijske takse za izvoz prašičev v Avstrijo. Slovenskemu gospodarstvu bi bilo tudi ustreženo, če bi se dosegel končno izvoz naših vin v Avstrijo, ki daje velike ugodnosti pri uvozu madjarskih in italijanskih vin, naš izvoz pa zadržuje s silno visoko carino. Slovenski vinogradniki bi lahko ves svoj pridelek prodaH po zelo ugodnih cenah v Avstrijo, če bi nafii Avatr"iči 30Volili i"te pogoje, kakor so jih Italijanom in Madjaroiil. I*~Je<*>i t>Ł, da tudi Pri skiepanju te pogodbe ni bilo o izvozu viri2 SQ" vora, ker je pač tako, da se pri vprašanju izvozne trgovine predvsem ščitijo in upoštevajo interesi žitorodnih pokrajin v državi, Slovenija pa ostane vedno na zadnjem mestu. V Kranju: voli 5.50, 5 in 4.50, telice 5.50, 5 in 4.50, krave 5, 4.50 in 4 din, teleta 7 in 6 din. Na Dunaju: prignanih je bilo 685 volov, 321 bikov in 634 krav, skupno 1630 glav, od tega iz Avstrije 1332, iz inozemstva pa 298. Cene prvovrstnih. volov so se znižale za 2—3 groše, slabših vrst proti koncu sejma celo za 3—5 grošev. Druge cene so ostale neizpremenjene v primeri s prejSnjim sejmom; bile so pa naslednje: voli 0.85—1.58, biki 0.85—1.10, krave 0.76—1.03, klavna živina 0.60—0.75 šil. za 1 kg žive teže. Sejem na Reki (Italija). Na ta živinski sejem je bilo pripeljanih 45 vagonov iz Madjarske, štirje pa iz Jugoslavije. Skoraj vsa živina je bila poslana naprej v Italijo. Dosežene so bile naslednje cene: izredno debeli voli 4.55—4.80 lir, I. 4.20—4.45, II. 4.05—4.15 lir, krave 3.38—3.60 in 3—3.30 lir, mlada živina 3.84—4.25 lir. Reka se zadnje čase vse bolj uveljavlja kot izvozni trg za živino, dočim je poprej to vlogo igrala Postojna. Svinje Tudi v trgovanju s svinjami ni nobenih sprememb od našega zadnjega poročila. Izvoz svinj je še vedno živahen, zlasti na Dunaj in v Prago. — Na mariborskem sejmu so bili mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 85—105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 145—170 din, 5—7 mesecev 240—360, 8—10 mesecev 410—425 din, eno leto stari 710—790 din, 1 kg žive teže 5.25—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — V Kranju so bili prašiči špeharji po 7.50—8 dir, pršutarji po 6.25—7 din. — V Seviiici so se prodajali po 6—7 din, mladi prašički po 60—100 din komad. — Na Ptujskem sejmu pršutarji po. 6.50—7.25, debeli prašiči 7.50—8, plemenake svinje 6—6.25 din. — Na Dolenjskem so bili na' zadnjih sejmih hrvaški Speharji po 7—7.25 din, domači pršutarji po 6 din. Dunajski prašičji sejem. Cene pršutarjev so popustile za 2 groša, prav tako banatskih in kmeCkih prašičev. Bile so naslednje: prima špeharji 1.58—1.59, srednjertežki 1.54—1.57, stari špeharji 1.40—1.48, kmečki 1.50—1.60, križani 1.50—1.61, pršutarji 1.32—1.60 šil. za 1 kg žive teže. Kože in volna Sirove goveje kože 8—14 din, telečje sirove kože 10—15 din, svinjske sirove koie 8—12 din za lkg. — Volna: neoprana 1 kg 22^26 din, oprana 32—36 din. Sadje Jabolka I. vrste 4—5 din za 1 kg, II. vrste 3.50 do 4 din, III. vrstc 2.50. — Zaloge jabolk so že zelo izčrpane ter je zlasti lepega blaga čimdalje manj. Drugače pa so jabolka letos zelo dobro prezimila. Izvoza ni, dasi je v inozemstvu, zlasti v Nemčiji še povpraševanje. Tamošnji trg pa zalagata Italija in Amerika. Živinska krma Dasi lansko poletje košnja ni bila nič posebno dobra, so zaloge živinske krme še povsod izdatne, razen v krajih, kjer so trpeli travniki zaradi pogostih poplav pred in med košnjo. Cena živinski krmi je precej stalna, ravna pa se različno po posameznih krajih. Kjer so bile poplave, je višja. Tako se prodaja seno po 40—70 din za 100 kg. otave skoraj ni več dobiti, lucerna pa je po 190 din. Precej draga je živinska krma v Zagrebu, ki pa za naše kmete zaradi drage in dolge vožnje ne prihaja v poštev. Slama se pdodaja po 30—50 din. Živina Cene so ostale nespremenjene ter so bile na zadnjih sejmih zabeležene v sledeči višini: V JMariboru: debeli voli 4.75—5.50 din, poldebeli 4.40—5, plemenski 4.10—6 din, biki za klanje 3.50—4.50 din, klavne krave debele 4—5 din, plemenske 3.50—4.50, krave za klobasarje 1.50 do 3 din, molzne 3.50—4.25, breje 3.50—4.50 din, mlada živina 4.50—5.50 din, teleta 5—6.50 din. Na Teharju: živina za zakol, voli 4.50—5.50, krave 3—4.50, telice 4—5, krave klobasarice 2.50 do 3.50, plemenski voli 4—5, plemenske krave 3—4 din. V Ptuju: voli 6, 5 in 4 din, telice 6, 5 in 4 din, krave 5.50, 3.50 in 2.50 din, teleta 5.50 in 5 din. V Crnomlju: voli 4.50—5.50, 3.50—4, 3—3.25 din, telice 5, 3.50—3.75, 3 din, krave 4—4.75, 3—3.75 in 2—3 din, teleta 5, 4.50—5 din. sppsppzsššzp