Mesto in čista voda
Author(s): Marjan BEŽAN
Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 34-35
Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180537
Accessed: 07-09-2018 11:18 UTC
 
JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide
range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and
facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org.
 
Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at
https://about.jstor.org/terms
This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of
this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve
and extend access to Urbani Izziv
This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:18:26 UTC
All use subject to https://about.jstor.org/terms
 št. 12, 13/1990
 Marjan BEŽAN
 Mesto in cista voda
 "Mesto in voda" je překrásná
 tema arhitekturc!
 Prcdstavlja hvaležno in široko po-
 dročjc razmišljanja o mestih na vodi,
 ob vodah ali z rekami (kot npr. bo-
 doča Ljubljana med Ljubljanico in
 Savo), pa tudi sanjarjenje o vizijah,
 kako bi lahko bilo in kaj vse bi se dalo
 narediti (npr. zanimiv natečaj mia-
 dih arhitektov in študentov na isto
 temo Ieta 1988 v Ljubljani, kjer srno
 začutili neobremenjeno in sprošče-
 no domisljijo mladih snovalcev).
 Spomin seže od premostitve reke kot
 prvobitne zmage nad naravno oviro
 z zahvalo nadnaravnemu. Je že opor-
 na točka obrambe zavzctcga(mosti-
 Sče), pa takoj nato izvor nasclbinske-
 ga porajanja vse tja do mogočnih
 lokov oblikovanih mostnih arhitek-
 tur na Donavi, Hudsonu ali tudi do
 lepóte malega mostarskega mostu.
 Spet slike z vodo: od barjanskih ko-
 lišč do beneških vil in palač, od jarka
 za šiřino čolna do kanalov Benetk in
 Amsterdama, kjer so bile vodné poti
 vir in sredstvo vsega mestnega bo-
 gastva, ki sc je tjakaj dobesedno
 stékalo. Pastoralne podobě mestne-
 ga življcnja na obalah, nabrcžjih, kot
 jih zremo na graíičnih listih srednje-
 veških mest, ki se spreminjajo
 sko/i čas do današnjih razglednih
 voženj po kanalih Amsterdama, pa-
 riškc Sene ali budimpeštanske Do-
 nave. Vzncmirja razvoj od vodnjaka
 sredi skupnega trga do prelcstnih
 baročnih fontán večnega mesta.
 Ves ta splet človeške domišljije in
 žlahtnosti mestne kultuře je nastajal
 ob vodi in z vodo, ki je bila mnogo
 prijaznejša in sprejemljivejša za
 živa bitja, kot je dandanes.
 Zato je prva misel, ki me obide ob tej
 temi, misel na kakovost reke, obale,
 kajti lepóte Ponte Vecchia niso
 pristne in navdušenje nad njegovo
 podobo arhitektonske starožitnosti
 je zagrenjeno, če se pod njim prcliva
 Arno, kije kloaka toskánské prestol-
 nice.
 Zreálni odsev Novega mesta v Krki,
 ki ga občudujemo na slikarskih plat-
 nih in Jakčevih grafikah, postane le
 melanholičen sanjski privid lepóte
 minulega ob današnjem cvctenju vse
 reke. "Kinč nebeški" zastane v spo-
 minu kot ozadje nedeljski godbi na
 pihala na plavajočem paviljonu
 Thermalbada ob znani cvetlični
 razstavi s pletnjo in vodo, ki zdrsne
 čez veslo ... ob sedanji zdrizasti nc-
 prozorni mlakuži alg. Poglcd na so-
 tesko Kokre ob starem mestu, s fas-
 cinantno globino, ki se pne in pre-
 raste v zidove obrobja, se sprevrača
 v smetno obrežje, strmině pa v tem-
 nozcleno mezenje odpadnih voda v
 rjavo vodo nekdaj čisté reke.
 Je mar mogoče neprizadeto sanjati o
 arhitekturi mesta in mestnem živ-
 ljenju ob njegovih vodah, če je nji-
 hovo stanje tako klavrno?
 V Kranju se zlagoma, z naraščanjem
 vpliva intclektualcev v javnosti,
 ustvarja prcpričanje, da je nekaj le
 potrebno storiti s kanjonom Kokre.
 Menili smo, da ne bi bilo oportuno
 ustvarjati vizijc za bogato ureditev te
 mestne znamenitosti, če najprej ne
 storimo kaj za ozdravitev reke. Žal
 drži, daje vse spodnje porečje Kokre
 od Prcddvora do Kranja razmeroma
 veliko območje individuálně grad-
 nje, ki je zraslo v kontinuirano manj
 nadzorovano pozidavo brez sodob-
 nega kanalizacijskega omrcžja. Ra-
 zen vcčjih proizvodnih celot, kot sta
 npr. Oljarna in IBI, odtekanje od-
 padnih voda ni nadzorovano. Večji
 del se steka prcko provizoričnih
 septičnih jam v podtalne piasti in
 nato v rcko, nekaj tega, kar leži bližje
 reki ali njenim pritokom, pa kar
 vanjo. Poleg tega so tudi izlivi proiz-
 vodnih obratov ncustrezni ali neza-
 nesljivo prečiščeni.
 Tako si predstavljamo pristop k ure-
 ditvi kanjona Kokre po dveh vzpo-
 redno tekočih poteh:
 Prva zadeva ozdravitev vode in
 pomeni:
 34
This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:18:26 UTC
All use subject to https://about.jstor.org/terms
 URBANI IZZIV CT
 št. 12, 13/1990
 - regist racijo vsch i/livov v Kokro od
 Jc/crskega do središča Kranja;
 - inšpckcijski pregled septičnih jam
 in post a vit cv /ahtcv /a njihovo
 ust rezno sanacijo, v primeru, ko jih
 ni, pa njihovo zgraditev;
 - ugotovitev o pra/nenju septičnih
 jam in ugotovitev odvo/a (kam in
 kako?);
 - vzpostaviti projekt postopnega iz-
 grajcvanja predvidenega kanaliza-
 cijskega omrcžja na eelotncm ob-
 močju za/idanega porečja od Kranja
 do Preddvora in odvajanje odplak na
 mestno prečiščcvalno napravo v
 Zar ici.
 Druga zade va prostorsko u red i tev
 in ustrezno nego "soteske v mestu":
 - najprej želimo spoznati představo
 meSčanov o podobi, ali morda še
 živém spominu o Kokři, /ato hi iz-
 vedli anketo med vidnimi kulturniki
 in znanimi mesčani;
 - zbrati moramo podatke o stanju
 vegetacijc, tercna in komunalne (ne)
 urejenosti soteske in s tem o mož-
 nostih in poslcdicah fizičnega po-
 seganja vanjo ali na njenih robovih;
 - razpisati nameravamo anketni
 strokovni natečaj krajinskih in ur-
 banih arhitektov z referencami, da
 na podlagi zbranih podatkov in
 occnjenih terenskih možnosti
 ustvarijo svojo představo (vizijo)
 ureditve tc soteske.
 Zacnkrat, předen ne opravimo za-
 pisane poti, ne káže razglabljati o
 soteski Kokre v Kranju, o nujni in
 kakovostni arhitekturni obdelavi
 njenih robov, stopnišč, sestopov,
 brvi, novih mostovih, pejsažnih
 ureditvah in iluminacijah. Tudi zato
 ne, ker današnje ambicije lokalnih
 urcjevalcev ne segajo kaj bistveno
 dije od klopc, vrtnih gred, kořit in
 košev za smet i.
 Take izkuSnje in poznavanje stvarno
 delujočcga sveta nam ne dajejo kaj
 dosti upanja, da bi lahko v spoznav-
 ncm obdobju uspěli, tj. uresničili
 učinkovito akcijo, kot je zapisana.
 Tako bo nam, ki spadamo med
 sanjače o lepoti mestne arhitekture
 z vodo, spet ostal le Most vzdihljajev.
 Marjan Bcžan, dipl. inž. arh., Ruska 5,
 Ljubljana.
 35
 P- KRANJ- 1
 MESTNO SREDIŠČE
 n* - UmUMTÚNO 0>Lf(0VALSKE U8MEHTVC
 aagsr FT""* 3ST-.
 -s«»- br..352®
 L, . " R ssa»-.
 .Î.1
 JI .....
This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:18:26 UTC
All use subject to https://about.jstor.org/terms