IzobražeraDje prilagoditi širšim oblil^aiD Idejno delo v organizacijah Zveze komunistov je v zadnjih letih mno­ go prispevalo k boljšemu delu ko­ munistov. To dejstvo in dosedanje izkušnje ideološkega dela zahtevajo nadaljnji razvoj oblik in metod po­ litično ideološkega dela. Zato tudi program dela organiza­ cij Zveze komunistov v celjskem okraju za letošnje leto, katerega so sprejeli pred dnevi na seji okrajne­ ga komiteja ZKS, predvideva, da morajo biti organizacije ZK tudi v bodoče iniciator ideološko-politične- ga dela. Komunisti morajo razviti široko idejno-politično dejavnost v organizacijah SZDL, LMS, sindika­ tih in drugih množičnih organizaci- jali in društvih. Programi ideološke­ ga dela morajo biti povezani z ob­ ravnavanjem aktualnih vprašanj na­ šega časa in organizacijsko brez­ hibno izvedeni. Kljub dosedanjim bogatim izkuš­ njam pri ideološkem izobraževanju so nekatere osnovne organizacije ZK podcenjevale ali celo zanemar­ jale skrb za idejni dvig kadrov. Po­ vsod si tudi niso enako prizadevali za razvoj delavskih univerz in za napredek v kulturnem življenju, če­ prav že statut ZKJ poudarja dolž­ nost komunistov, da se usposablja­ jo za politično delo. Prav zaradi tega letošnji program odločno narekuje, da morajo osnov­ ne organizacije, kjer je doslej štu­ dij bil pomanjkljiv ali zgolj for­ malen, popraviti svoj odnos do ide­ ološkega izobraževanja. Težišče ideološkega dela mora biti letos v proučevanju naše socialistične poli­ tike na vasi. Pri študiju morajo or­ ganizacije teoretične osnove prila­ goditi na konkretno obravnavanje nalog v kmetijstvu svojega kraja ali komune. Zato mora biti na vasi k problemom kmetijstva usmerjeno vse ideološko in politično delo ne ' samo komunistov, temveč tudi vseh drugih organizacij. V mestih in industrijskih naseljih pa bodo komunisti v okviru svojih političnih nalog teoretično dovolj poglobljeno obravnavali tudi druga vprašanja, predvsem razvoj stano­ vanjskih skupnosti, naloge v gospo­ darstvu in podobno. Ker se bo izobraževalno delo le­ tos razvijalo v novih, širših oblikah, se bodo osnovne organizacije ZK razbremenile dosedanjih oblik štu­ dija. Zato pa bodo okrepile politič­ no delo in obravnavale druga ak­ tualna vprašanja, še prav posebej naloge v gospodarski graditvi, po­ glabljanje socialistične demokraci­ je, naloge, ki so jih nakazali plenu­ mi CK ZKJ in SZDLJ. Politične organizacije in šole bo­ do morale posvetiti političnemu iz­ obraževanju mladine še posebno skrb. Novo ustanovljeni marksistič­ ni krožek na gimnaziji bo v poveza­ vi z učiteljiščem in ekonomsko sred­ njo šolo v Celju uresničil širok program ideološkega dela. Komuni­ sti na vseh šolah se morajo zalagati za nadaljnjo reorganizacijo in vse­ binsko reformo študija ter za ures­ ničevanje načel naše prosvetne in kulturne politike. Iz teh osrednjih nalog, ki ilfe predvideva letošnji program, fi m hajajo določene operativne naloge. Naj navedemo le tri poglavitne. V industrijskih podjetjih moramo doseči, da bodo izobraževalni centri enako skrbeli za Idejno-politično iz­ obrazbo članov kolektiva kot za nji­ hovo strokovno rast. Stališče, da je treba vso pozornost posvečati le strokovnemu izobraževanju, nika­ kor ni utemeljeno. Delavskim univerzam je treba za­ gotoviti nemoteno delovanje v ma­ terialnem in organizacijskem pogle­ du. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi ta pomembna ustanova postala komercialna ustanova, ampak mora biti prvenstveno vzgojno-izobraže- valna ustanova za odrasle. Razen tega bo treba še nadalje razvijati sistem večernih političnih šol. jih utrjevati in skrbeti za kva­ liteto študija. Pri knjižnicah pa bo potrebno ustanoTiti posebne oddel­ ke E marksistično literaturo. -ma- Celjska mestna grofija Na zadnji seji Sveta za prosveto in kulturo OLO Celje je bilo znova na dnevnem redu vprašanje celjske mestne grofije. Temu kulturnemu spomeniku bi bilo treba zagotoviti več kakor samo perspektivno reše­ vanje. Zidarski odri, s katerimi so grofijo »opasali« v drugi polovici lanskega leta, so še vedno tu — če­ prav je res, da je zima onemogočila dela na fasadi — in tako lahko upa­ mo, da letos izvrševalci del vendar­ le ne bodo povzročili kakšnih nepo­ trebnih zastojev. Finančni proračun je sicer minimalen, je pa večji od lanskega in bi ga z večjo aktiviza- cijo gradbenih sil brez dvoma s pri­ dom izkoristili. Zopet zbor iz Varaždina Znani mladinski pevski zbor srednje Glasbene šole iz Varaž­ dina je vsem Celjanom v najlep­ šem spominu še od lanskega kon­ certa. Pa ne samo Celjani — tudi Varaždinci imajo prelepe spomine na Celje in Celjane. . Tudi letos smo povabili te pri­ ljubljene pevce. Koncentirali bo­ do v Celju in Štorah in sicer 16. in 17. marca. Tokrat (bo poleg mladinskega zbora nastopil tudi tamburaški orkester Pivovarne iz Zagreba, ki je najboljši orkester Hrvatske. Spremljal bo mladin­ ski zbor. Program koncerta obsega pred­ vsem hrvatsko narodno glasbo. Kakor lani, bodo VaTaždinci tudi letos naši gostje. Pričakuje­ mo, da jih bodo Celjani sprejeli tako gostoljubno kot lani. J. V. črnski vokalni jazz-trio Peters-sisters v Celju v sredo, 15. marca bomo imeli v Celju priložnost slišati svetovno znani črnski vokalni jazz-trio PETERS SISTERS. To izredno gostovanje je pod izredno tež­ kimi pogoji pripravilo Olepševalno in turistično društvo s posebno željo, da omogoči Celjanom spoznati to svetovno znano in\ visoko kvalitetno vokalno sku­ pino. Sestre Peters pojejo in plešejo, čeprav tehtajo vse tri skupaj okoli 400 kg. Njihove melodije se vrste od črnskih duhovnih pesmi, do bluesa pa sodobnih jazz melodij. Poleg treh sester bo nastopil znani pariški komik in pe­ vec Andre Gely, pri klavirju pa bo črnski pianist Martin poleg ritmične spremljave. Predstavi bosta v sredo, 16. tega me­ seca ob 18. in 20.15 uri v veliki dvorani kina Union, kjer bo tudi predprodaja vstopnic od sobote 12. tega meseca dalje vsako dopoldne. Cena vstopnic je ne­ koliko višja, kakor običajno (od 250 di- R/irjev navzgor), kar pa je zaradi iz­ rednih stroškov razumljivo. Občinska pevska revija v Laškem Priprave za mladinski pevski festival v Oelju potekajo po vsej Sloveniji zelo intenzivno in z vso vnemo. Na posvetovanju predsed­ nikov okrajnih pevskih komisij, ki se je'je udeležil tudi glavni tajnik festivala Jurče Vreze, je bilo pregledano dosedaj izvršeno delo. Ljubljanski okraj bo priredil 24 občinskih revij, na katerih bo nastopalo 172 mladinskih zborov in 23 instrumentalnih skupin s preko 8.000 pevci. Okrajno revijo, na kateri bodo izbrali 3 najboljše zbore skupine A in B bo 7. in 8. maja. V Kranju deluje 32 pev­ skih zborov z okrog 2.000 pevci. Okrajno revijo bodo pripravili 14. aprila. V Mariboru že tretje leto prirejajo okrajne revije mla­ dinskih zborov. Za letos priprav­ ljajo okrajno revijo 16. in 17. apri­ la v Mariboru, na kateri bo na­ stopilo 10 zborov mladincev in 12 najboljših mladinskih zborov. Le­ tos so se razgibali tudi v okrajih Koper in Nova Gorica. Okrajna revija v Kopru, kjer nastopajo tudi manjšinski zbori, bo 24. apri­ la, v Novi Gorici pa 22. aprila. Tudi Pomurje je od leta 1947 pri­ rejalo okrajne revije in jo bo pri­ redilo tudi letos. Datmn še ni do­ ločen. Le Novo mesto še ni zmo­ glo postaviti dobre organizacije. Celjski okraj ima že tradicijo in mnogo izkušenj v tem pogledu. Tudi pri nas bodo občinske revije in to: 13. marca v Laškem, 27. marca v Šmarju, Šoštanju in Slov. Konjicah, 23. aprila pa v Celju in Žalcu. Nedeljska revija mladinskih zborov v Laškem bo povezana s praznovanjem praznika žena. Na­ stopili bodo zbori iz Rečice, Se- draža, Rimskih Toplic, Crha in iz Laškega ter tamburaški zbor iz Sedraža. Gotovo bo to za Laško velik praznik in se bodo vsd po­ trudili, da tudi mladi pevci od­ nese najlepše vtise in spomine s te pev^ce revije. J. V. Nesrečni padec-- ploskanje V soboto zvečer so v SLG pri predstavi »Dvanajst porotnikov.< morali nenadoma prelciniti ob­ ravnavo, ker se je Janezu Škofu pripetila nesreča, da mu je spo­ drsnilo in je padel z odra, pri če­ mer se je lažje poškodoval. Ker je občinstvo mislilo, da sodi tudi to k predstavi, je seveda ploskalo. Konjiška prosvetna društva Pred dnevi je bil v Konjicah obč­ ni zbor občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, na katerem so pregledali in ocenili lanskoletno de­ lo društev. Predsednik občinskega sveta Svo­ bod in prosvetnih društev Stane Casl je zelo kritično in objektivno ocenil celotno delo društev. Pouda­ ril je, da kljub velikim in odgovor­ nim nalogam le še ni vedno in po­ vsod dovolj razumevanja za kultur­ no prosvetno dejavnost. To doka­ zujejo med drugim tudi nekatere prireditve v večjih krajih, ki so so­ razmerno slabo obiskane. Prav tako je v nekaterih bolj odročnih krajih težko prodreti z novimi knjigami, ki jih sicer knjižnice nabavijo, toda ni bralcev. Številne razprave so jasno poka­ zale, kaj vse so v preteklem letu na­ redili igralci dramskih družin, pev­ ci, godbeniki in drugi, vendar niso pokazale tudi, kaj vse so morali vsi tisti, ki so delali, žrtvovati, da so lahko stopili na odru pred gle­ dalce in jim pokazali kaj zmorejo. Nastopali so tudi izven domačega kraja. Zastopniki iz Loč so poročali, da imajo razen s prevozom na gosto­ vanja težave tudi z igralci, ki so zaposleni v kiajih izven Loč, in jih je težko dobiti na skupne vaje. To­ da kljub temu so uspeli med letom z več dobrimi igrami. Ce bi bil pre­ voz cenejši, bi lahko še in še gosto­ vali. Pri Jerneja so nosilci kulturno prosvetnega dela sami mladi ljudje, ki kažejo veliko zanimanje posebno za igre. Za ta kraj, ki je pretežno kmečki in oddaljen od središč, je to dejstvo zelo razveseljivo. Zgleden primer v občini je aktiv­ no sodelovanje Svobode in Ljudske tehnike v Zrečah, ki daje tudi zelo pozitivne rezultate. Ljudska tehni­ ka ima manjši kinoprojektor ter lahko z njim predvaja krajše filme v okoliških vaseh. S tem lahko ob pomoči sodobnih tehničnih sredstev mnogo pripomore k splošnemu iz­ obraževanju ljudi v pohorskem pre­ delu, kjer jim je redno obiskovanje kinopredstav in drugih prireditev skoraj onemogočeno. Nič čudnega torej, če je dom Ljudske tehnike v Zrečah postal malo izobraževalno središče. Na podlagi vseh razprav so spre­ jeli program dela za letos. Vsi, ki na tem področju delajo, niso izgu­ bili volje in bodo z delom nadalje­ vali, kar je največji porok, da bodo program tudi uresničili. V tem smi­ slu so vsem kulturno prosvetnim de­ lavcem tega področja na zboru dali vse priznanje tudi predstavniki okrajnega sveta Svobod in prosvet­ nih društev. Občinska in okrajna revija mladinskih pevskih zborov v Žalcu V Žalcu že vrsto let prirejajo revije mladinskih zborov, ki so iz leta v leto kvalitetnejši in 2:a- jemajo vedno večje število mladih pevcev. Letošnja revija bo v Šem­ petru 3. aprila. Na tej reviji bo nastopilo 16 zborov z 800 pevci ter tamburaški zbor iz Griž, mla­ dinska godba iz Zabukovce in dva zabavna mladinska orkestra. Na seji Zveze prijateljev mladine je bil osnovan pripravljalni odbor, ki mu predseduje tov. Rudi Hri­ bar. Revija bo veličastna glasbena prireditev, ki ji bo prisluhnila vsa Savinjska dolina. Ker ima Žalec že tradicijo v prirejanju mladinskih revij, mu je bila zaupana tudi naloga, da organizira še okrajno revijo naj­ boljših občinskih mladinskih zbo­ rov. Le-ta bo 24. aprila v Žalcu. Tudi za organizacijo okrajne revi­ je je bil na seji DPM, ki se je je udeležil tudi tov. Jurče Vreze, glavni tajnik Celjskega mladin­ skega festivala, izbran odbor, ki mu i>redseduje tov. Drago Pre­ dan, preizkušeni organizator pev­ skih revij. Na tej reviji bo nasto­ pil iz veake občine po en najboljša mladinski zbor. Tako 'bo imel Ža­ lec ta dan priliko slišati najboljše občinske zbore celjskega okraja. Nastopalo bo 800 pevcev iz celega okraja. Prepričani smo, da bo priprav­ ljalni odbor, kot Žalec in vsa Sa­ vinjska dolina znala ceniti priza­ devanja pevovodlj in mladih pev­ cev in jim pripravila ter z njimi sodoživljala pravi praznik pesmi, poleta in mladosti. STATUS QUO Ni naključje, da moramo ubrati spet stare, že dodobra izzvenele strune. Se preden pa jih uberemo, je zelo verjetno, da nam bo kdo rekel: Mi kar pustimo času čas! naval na fil­ me teče, ves naš odgovor, ves dokaz — naval na filme teče. Problem je torej rahitičen in celo zaudarja po plesnobi. in nikogar ni, da bi ga rešil, za­ kaj vsak se boji, da bi se še sam nalezel kakih neprijetnih vonjav. V soboto (kakor vse dneve poprej, kadar je bil na sporedu kak film za široko potrošnjo) so ljudje zopet vzdihovali za vstopnicami in preklinjali, ker kratkomalo niso prišli na vr­ sto. Pa kaj to! Prišli niso ni­ ti v vrsto, ker te sploh nikjer ni bilo. Na prostoru pred bla­ gajno se je prelivala in gnetla množica ljudi, kakor da pri blagajni delijo vsaj milijone. Popolnoma se strinjamo z mnenjem kino podjetja, da ima vsak Celjan, vključno najmanj­ ših pobcev, ki običajno prav tako kot odrasli ne poznajo ne reda ne takta, popolno pravico do vseh in vsakršnih predstav (razen tistih, ki na papirju »pod 16 let niso dovoljene«:) nikakor pa sp ne strinjamo in se nikoli ne bomo strinjali z mnenjem, po katerem je treba do teh predstav priti z anar­ hijo! Tega ni sicer n ihče rekel, toda mar poleg dejstev tudi molk ne govori? Kino uprava bi naposled, po tolikih slavospevih, ki jih je bi­ la deležna, že lahko karkoli storila, ne toliko v obrambo miru in časti, kolikor zavoljo splošne potrebe in kulturnih odnosov med ljudmi. Zdi se, da bi bili ob tem in za to boljši konkretni ukrepi (recimo po­ novna in redna predprodaja vstopnic dopoldne, prodaja vstopnic za vse tri predstave ločeno in tako dalje), kakor pa nikakršni ukrepi, držanje kri­ žem rok in status quol dhr Nekoč „da" zdaj pa le „morda"! Njega dni se je domala sleherni večji osredek, pa naj je bil trg ali samo vas, na našem podeželju za­ znavno in vsestransko udejstvoval. Med najbolj učinkovite dejavnosti ljudske prosvete je pač treba šteti prirejanje takih odrskih del, ki »no­ tranje vznemirijo« ljudsko psiho, ki jo tolikanj zanihajo v razmišljanje o kulturnih in etičnih, občečloveških vrednotah, da nekako »zaživi«:! V primeru, ko kaj enakega ni moč ugotoviti, pa moramo reči, da ljud­ ska prosvetna dejavnost v tem kra­ ju »spi spanje pravičnega«:, ali pa morda, da je celo odmrla! Nekako tako sem razmišljal, ko sem bil priča 28. II. t. 1. v Žalcu igri v treh dejanjih (devetih slikah): »MOLČEČA USTA«: (Jonny Belin- da). Avtor: Elmer Harris, poslovenil Mile Klopčič. Scena: Emil Pintar. Režija: Rudi Hrovat. Ze suhi statistični podatki, ki go­ vore, da so gledalci povsem napol­ nili dvorano tudi pri reprizi (!). da načrtujejo še ponovitve — gledalci premiere in reprize so namreč po­ nesli ugodne ocene po vsej okolici kar hkrati pomeni najučinkovitejšo reklamo —, da so gostovanja po celjskem okraju dejstvo, da igral­ ska družina raču ta na okrajnem tekmovanju z ustreznim uspehom itd., precej povedo! Ce pa je temu tako. pa še malce pokramljajmo! Vednost, da domač in okoliški ži- velj zdaj bolj zdaj manj polnita kino dvorano, kjer predvajajo filme vseh vrst (tudi zgolj komercialne!) da prizadevni prosvetni delavci (zlasti učiteljstvo!) tu in tam uspe­ vajo prijetno presenečati javnost s prireditvami, ki med njimi posre­ duje kulturne in etične vrednote od avtorjev do množice zgolj mladina Osemletke, Vajenske šole in enakih ustanov, še nikakor ne more biti od­ ločujoče merilo o kulturnem živ­ ljenju določenega področja! Ljudsko prosveto moremo pozi­ tivno oceniti šele takrat, ko je ta ali ona prireditev splošno priznanih del (klasičnih, ki zdrže vsa zadev­ na merila) na moč vznemirila po­ sredovalce in gledalce, to je ljud­ sko psiho, in jih za mnogo dlje za­ poslila z razmišljanjem o vsebini, kot n. pr. »komercialen film«:, ki nanj pozabiš takoj, ko si zapustil kino dvorano. In nekaj takega je moč zapisati za »MOLČEČA USTA«:! Poudarjam, da se je najprej ama­ terska igralska družina (ca. 30) spoprijemala z zahtevnim delom na 32 vajah, kar hkrati pomeni, da se je teh 30 oseb ukvarjalo z bogast­ vom svoje psihe, da jo usposobi za posredovanje odrskega dela jav­ nosti! Ze žrtvovanje 32 večerov v neugodnih pogojih pomeni udarni- štvo! Ce pa temu dodamo, da je žalska igralska amaterska družina nudila precejšnji množici prijetno presenečenje, za tem po povzročila še razpravljanje o vsebini dela in zahtevo po ponovitvah, pomeni, da je uspela! Okvir tega zapisa ne dopušča kaj več ocenjevanja, pribijmo pa le dej­ stvu, da je bilo nekaj vlog »izpilje­ nih«: do oc,ene »odlično z majhnimi pripombami«:. Take so bile n. pr. Belinda Mc Donaldova (Majda Ga- beršek) in obe vaški klepetulji (Hil- da Matelič in Julka Bon). Skratka, igro vsega kolektiva je moč zelo ugodno oceniti, že zlasti zavoljo tega, ker so se domala vse vloge zlile v enovito dogajanje ma odru. Pripomniti je treba med drugim tudi negativno plat, da je bil n. pr. dr. Jack Roberts kljub igralčevi ru­ tini le »predomač«:, to pomeni ta in ta iz Žalca, ki pa ni uspel kreirati lika v odrskem delu. Enako velja za Jimmy Dingwela! Locky Mc Cor- nick pa nikakor ni nudil niti po­ vprečne kreacije, ki jo sicer amater­ ska družina zmore. Morda je pod­ povprečno igro nekaterih povzročit režiser, ki je kot prvi dolžan pre­ prečiti uspeh pri publiki na »cenen Ob 70. obletnici ljudskoprosvetne dejavnosti je žalska družina uspešno izvedla Shakespearovega Romea in Julijo. (Na sliki: Vera Korent In Stane Seme.) način«:, zgolj z abotnimi pretiravanji tako imenovanih »hvaležnih«: vlog (n. pr. župnik in sodni sluga!). Ce sploh ocenjujemo vso družino, moramo izreči »minus prav dobrot, kar je sicer uspeh, pa vendarle le relativen uspeh. Zakaj? Tradicija odrske dejavnosti v Icd- cu je »stara«: že nad tri četrt sto­ letja. Krajevna kronika govori o »velikih predstavah«: v preteklosti in v polpreteklosti. Pred 12 leti so Zal- čani 17-krat (!) »zaigrali«: zahtevne »Celjske grofe«: (dr. Bralko Kreft)! V tekmah s sorodnimi družinami je Žalec n. pr. v Kranju zasedel I. me­ sto (med 16 tekmovalci!). Zmoglji­ vosti žalske amaterske družine ni­ kakor ni podcenjevati, saj jih zmore zbrati v primeru potrebe tudi 100. (Planinska roža«: — 67). Režiser-domačin se uspešno udej- stvuje na »deskah«: že 25 let, opravil je poseben tečaj 1. 1938 v Krškem. Vodja tečaja je bil Vladimir Skrbinr šek. Mimo tega se je »domač«: re-_ žiser Rudi Hrovat udeležil tudi ena^ kega tečaja leta 1948 — pod vod­ stvom Frana Žižka in doslej z vet ali manj zelo dobrimi uspehi zrdr žir al nad 50 odrskih del (vključno mladinskih!). Samo teh nekaj dejstev nam vsi­ ljuje nehote javno vprašanje. 1. Ali metropola Savinjske doline št. II Žalec zares ne zmore pri­ vzgojiti več režiserjev? 2. Kako se je sploh moglo zgo­ diti, da je Žalec ostal brez domače uprizoritve (gostovanj tujih igral­ skih družin in mladinskih pri tem ne omenjamo) kar skoraj 6 let, od 1955 do 1960?- 3. Neusmiljeno se poraja tudi vprašanje, ali zares ni mogoče v tako pomembnem osredku ustvariti večjega odra, kot je oder v Domu TVD »Partizan«:? Mimogrede! Preden se namerava amaterski igralski kolektiv z »Mol­ čečimi ustami«: odločiti za okrajno tekmovanje, bo treba še marsikaj storiti za izpopolnitev nivoja igre- To opozorilo velja predvsem reži­ serju, pa tudi tistim kreatorjem po­ sameznih vlog. ki prete, da bodo v primeru okrajnega tekmovanja za­ voljo nedovršenosti ogrozili verjet­ nost, da bo tako tekmovanje Zalcu vrnilo tisti sloves, ki si ga je pri­ dobil — zdaj že moremo reči kar — »njega dnit! Pa še nekaj! Resda so letos * Zalcu začeli s sezono šele. ko se se­ zona za igralske amaterske družini že odmika, še vendarle ne kaže »vreči puške v koruzo«:! Ze odobra­ vanje publike je taka vzpodbuda, ^' je ni zavreči! Pa ne glede na to, i' zdaj kaže začeti z utrjevanjem ti­ stih temeljev, ki omogočajo češle prirejanje klasičnih odrskih del, kot minulo sezono! Morda nekaj takega tudi načrtu­ jejo! Toda zgolj načrtovanja še rt' nikakršno poroštvo! Pribijmo le to-le: Njega dni je veljal za Često ^ uspešno odrsko udejstvovanje ' Zalcu »DA.«: — brez pridržka! Dandanes omogoča naša novd družba ljudskoprosvetno dejavnost še zlasti amaterskim igralskim drU' žinam, vselej in povsod, kjer sta ^ volja in sposobnost! Zakaj bi torej v Zalcu mora^ prav zdaj reči glede na verjetno^ uspešne odrske dejavnosti v prihor nosti le »MORDAt? /. S. I