List 14.
Politični oddelek.
Značaj Dunaja.
Kar se doslej nikomur v tej državni polovici ni posrečilo, to je dosegel sedanji dunajski župan dr. Lueger. Za časa njegovega vladanja in z njegovim privoljenjem se je Dunaj odrekel pravici, biti pravo središče naše državne polovice. V zadnji seji dunajskega občinskega sveta, prvi, ki se je vršila po sankcioniranju novega volilnega reda in novega statuta, je dr. Lueger jasno in razumljivo naznanil, da nekako kapitulira Dunaj prostovoljno kot prestolno in glavno mesto cele države.
Župan dr. Lueger se je v tem govoru, v katerem je pojasnil razmerje mej njegovo stranko in novim statutom, izrazil nekam reservirano, češ, novi volilni red je polovičarsko delo, a vzlic temu je v tem statutu nekaj našel, kar ga navdaja z veliko radostjo. Lueger je to sam označil, rekši, da ga najbolj veseli to, da se je posrečilo, zajamčiti Dunaju izključno nemški značaj.
In to se je vsaj na videz res posrečilo, zakaj deželni zbor je mej drugimi določbami novega statuta odobril tudi določbo, da je vsacega novega dunajskega meščana dolžnost, storiti pred županom slovesno obljubo, da bo vedno varoval in branil nemški značaj dunajskega mesta.
Ta določba se zdi dr. Luegerju najvažnejša in najlepša, to je župan dunajske najpresrčnejše pozdravil in s tem sebe in dunajske krščanske socijalce postavil na stališče, ki je gotovo najmanj primerno za prestolno in glavno mesto cele naše državne polovice.
Pomisliti treba samo, da je Dunaj prestolno in glavno mesto države, v kateri imajo nenemški narodi dvetretjinsko večino in pomisliti je dalje, da je skoro tretjina dunajskega prebivalstva slovanske narodnosti. Dunaj se ima za svoj razvoj zahvaliti gmotnim sredstvom, katera  se  tamkaj   strakajo iz vseh   kronovin  in v tem
trenotku, kakor bi prenehal ta dotok, bi se tudi njegova velikost, njegovo blagostanje in njegov ponos razpršil v nič.
Že ta okolnost sama kaže, da ima dunajsko nemško prebivalstvo najmanj povoda, vlivati olja v plamen narod« nostnih bojev ter vse svoje nenemške prebivalce biti v obraz, zlasti ker so ti ravnopravni državljani. Kar določa novi statut je za slovanske prebivalce Dunaja za žaljivo in v skrajni meri ponižujoče.
Smešno pa je in druzega nič, ako si domišlja široko-ustni krščanskosocijalni župan dunajski, da se je šele z navedeno določbo „ posrečilo zajamčiti Dunaju njegov nemški značaja. Če Dunaj doslej ni imel tega značaja, mu ga tudi imenovana določba novega statuta ne da, a potem svedoči Luegerjeva izjava samo to, da je ta mož s svojo stranko vred padel na prav nizko stališče. Če Dunaj niipa drugih, realnejših jamstev za ohranitev svojega nemškega značaja, potem stoji to dunajsko nemštvo na jako slabih nogah.
„Meščanstvou samo na sebi je ostanek izza srednjeveških časov in nima moči, da bi moglo zadušiti moderno načelo: jednake dolžnosti — jednake pravice. Z domovinskim zakonom je storjen konec ostankom nekdanjih »meščanskih" privilegijev, a če je dotok osvežujočih žiljev za vsako mesto velike važnosti, je to za Dunaj še v posebni meri, zakaj čim bi prenehal ta dotok, pride Dunaj na beraško palico. Dokler je Dunaj mesto, kjer se sta-kajo interesi 25 milijonov prebivalcev, dotlej je ni moči, ki bi zadržati mogla slovanski dotok in s tem premembo značaja dunajskega mesta in za to je dr. Luegerjeva deklamacija samo hudobno žaljenje slovanskih narodnosti.
Centralno mesto naše državne polovice, ki živi in se masti ob milijonih, kateri se po večini izsesavajo slovanskih narodnostim je v tisto določbo novega statuta in z ogovorom dr. Luegerja razvilo prapor narodnostnega obskurantizma, a tako mesto ni vredno da bi bilo središče države. Naša moč sicer ni tolika, da bi mogli Dunaj deposedirati, ali drzno žaljenje, ki se je storilo vsem nenemškim narodom nam  nalaga  dvojno dolžnost:
na jedni strani, da pospešujemo z vsemi silami organizacijo dunajskih Slovanov, na drugi strani pa, da pretrgamo kolikor možno zlasti vse gospodarske zveze z dunajskim nemštvom.
Stran 124.