iñ:glavni^jredntk Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Nismo
lopovi!
Harold Karner
in skupščina
delničarjev
o očitkih
na račun
Štajerske
banke.
Stran 5.
Da ne boste vi vest dneva!
To so v Atlanti šefi rekli Jocu Žnidaršiču, snemalcu CNN, pred odhodom na bojišče. Stran 16.
Gorje
rdečega
petelina
Sreča in nesreča si pri Bohinčevih
podajata roke. Str. 15.
IZ VSEBINE:
\ Stran 10
Intervju z mag. Vojko Ravbar
Stran 3
Konec strankarske ljubezni
v Mozirju
Stran 9
Komedija v fotoreportaži
Stran 7
Neutemeljene govorice
o traktorjih
Stran 11
Prve lastovke za izlet
Stran 20
Celjski neregistrirani
revolverasi
Stran 6
Dvoboj Grdina : Kovač se
nadaljuje
V Vatikanu je skrita
slovenska zgodovina
Dr. Maksimiljan Jezernik napoveduje Sloveniji kardinala. Stran 17.
2
Z UREDNIKOVE MIZE
Samo za ženske
Brez velikega pompa je letos pri nas minil medna-
rodni dan žensk, s katerim resnici na ljubo tako nikoli
nismo vedeli kaj početi. Približuje se drug praznik
-	materinski dan - in kar napovemo lahko, da bo
deležen veliko večje pozornosti. Moških, se razume.
Saj oni odločajo, kaj je za nas dobro, kaj si smemo
želeti in kaj dobiti - če smo pridne.
Pa bi to še nekako šlo, če bi bilo vezano na naše
domače okolje, na družino. To sooblikujemo in če nam
kaj ni všeč, smo si lepo tudi same krive. Ampak ne.
Moški so si vzeli, me pa smo jim na zadnjih volitvah to
pustile, pravico odločati namreč o vsem. Tako smo
lahko ob sprejemanju pokojninske in invalidske zako-
nodaje poslušale topoumnosti o bolj in manj enako-
vrednih ženskah. Gospod poslanec je imel pravo srečo,
da je med poslanci tako malo žensk. Si lahko predstav-
ljate, kaj bi naredile z njim ženske, ki jim materinstvo
ni usojeno, ki so preživele ali še preživljajo pravi kri-
zev pot po naših bolnišnicah, ki jih je opeharila
narava, sedaj bi jih pa radi še moški?
Ampak to jc bil le en sam droben primer danes
vodilnega moškega razmišljanja. Prav nič več ne skri-
vajo, da želijo in hočejo, da so ženske doma, vselej na
voljo družim, da sprostijo delovna mesta m šolske
klopi. Znanec z dolgoletnimi izkušnjami pri delu
z mladimi mi je povsem resno utemeljeval, da je to tudi
edino pošteno do otrok. Otroci, ki zrastejo v družini,
kjer je mati doma, so umirjeni, bistri, dobri.., Otroci,
ki matere nimajo vedno pri roki, so neuravnovešeni,
zbegani in nagnjeni k slabim dejanjem, mi je zatrdil.
Če torej hočemo biti dobre matere (katera pa tega
noče), moramo ostati doma in živeti - ja, s čim bi pa
potem velika večina naših družin še lahko živela?
Ob takšnem prevladujočem načinu razmišljanja
bomo ženske še dolgo ostale na robu človeške zgodo-
vine. Ne gre pa pozabiti, da je položaj žensk v različnih
družbenih in zgodovinskih ureditvah eden najbolj
natančnih kazalcev dosežene demokratičnosti. Posku-
šajmo vsaj to dopovedati moškim, polnim zvenečih
besed o demokraciji. Pa če se nam ne zdi vredno
-	pomislimo na naše hčere. Če bo njim v življenju
lepše, če se ne bodo počutile opeharjene in odvisne od
volje moških, bo lepše tudi našim sinovom. Do takrat
pa le še mislimo tudi na 8. marec, kot na opomin in
svarilo. Navsezadnje na naših ramenih svet stoji in
dopovejmo to moškim - če smo že preutrujene, da bi
neposredno posegle v odločitve.
MILENA B. POKLIČ
Japonski denar v Celju?
Bodo v Celju pridobili denar za prenovo Mestnega gradu od zasebnikov ali
japonske firme Mitshubisi-company
V Celju potrebujejo za dokončanje pr-
ve faze in nadaljevanje del v drugi fazi
prenove Mestnega gradu nekaj manj kot
62 milijonov 600 tisoč tolarjev. Denar naj
bi v občini zbrali z oddajo poslovnih pro-
storov v Kulturnem stolpu in južnem
traktu v časovni zakup.
Člani celjske občinske vlade so minuli
teden soglašali z razpisom za časovni za-
kup poslovnih prostorov v Mestnem gra-
du, ki pa naj bi ga objavili šele po 15.
marcu. Ta dan se namreč izteče rok,
v katerem naj bi japonska firma
Mitshubishi-company odgovorila na pi-
smo o dobrih namerah, ki ga je s celjske
strani podpisal župan Anton Roječ. Mit-
subishi-company je namreč izrazila pri-
pravljenost vložiti denar v prenovo celj-
skega Mestnega gradu, v prvih dogovar-
janjih pa je bila v celoti pripravljena
upoštevati vse kriterije za določanje na-
membnosti poslovnih prostorov.
Večina članov občinske vlade je bila
nad temi pojasnili precej presenečena,
saj so šele na seji sami izvedeli, da se
želijo v prenovo Mestnega gradu vključi-
ti tudi Japonci. Silvester Drevenšek se je
ob tem vprašal, s kakšnimi pooblastili se
župan dogovarja s firmo Mitsubishi-
company, izvršni svet pa je zaprosil za
celovita pojasnila.
Sicer pa so člani občinske vlade pod-
prli izhodiščno zakupno ceno poslovnih
prostorov v Mestnem gradu, ki za pritlič-
je znaša po kvadratnem metru približno
72 tisoč 700, za ostala nadstropja pa ne-
kaj manj kot 65 tisoč 600 tolarjev. Za 10-
letni časovni zakup so se v celjski občini
odločili zato, ker občina tako še vedno
ostaja lastnik objekta, cenovno gledano
pa je ta varianta tudi najugodnejša za
bodoče najemnike. V razpisu za zakup
poslovnih prostorov je predvidena mož-
nost podaljšanja zakupa za 5 let oziroma
glede na obseg vloženega denarja še za
dlje.
IVANA STAMEJČIČ
Prenova celjskega Mestnega gradu je
zasnovana v treh fazah - dela prve pre-
novitvene faze (Kulturni stolp) naj bi bi-
la zaključena v dveh do treh mesecih po
uspešni izvedbi razpisa za zakup poslov,
nih prostorov, v drugi fazi naj bi letos
jeseni prenovili 744 kvadratnih metrov
južnega trakta. Še letos naj bi pripravili
vse projekte za 3. fazo prenove, dela pa
naj bi bila zaključena v dveh do treh
letih.
Zgovorni informativni dnevi
Organizirani so bili dobro, največji interes pa ravno za
»sporne« programe
Mojca Ceglar, vodja poklic-
nega izobraževanja na celj-
skem Zavodu za zaposlovanje,
je povedala, da so bili infor-
mativni dnevi na celjskih
srednjih šolah dobro organizi-
rani; učenci in starši so za izo-
braževanje v posameznih pro-
gramih na šolah dobili popol-
ne informacije. Podobno je bi-
lo tudi na Centru srednjih šol
v Velenju.
Srednja šola Borisa Kidriča in
Srednja tehniška šola iz Celja
ter velenjski Center srednjih
šol pa se, kot smo pisali že
v prejšnji številki, ob pripra-
vah na vpise v prve letnike
srečujeta s kar nekaj težavami.
Ministrstvo za šolstvo in šport,
ki se je odločilo racionalizirati
slovensko srednješolsko mre-
žo, namreč ni izdalo razpisa za
vpis v izobraževalne programe
za elektrikarja - energetika,
elektrotehnika - energetika in
frizerja na omenjenih šolah.
»Neformalne« informativne
dneve so na šolah za te progra-
me vseeno organizirali, ob tem
pa ugotovili, da je interes za-
nje izredno velik. (V izobraže-
valni program frizerja bi se
v Celju vpisalo dvainpetdeset
učencev, v Velenju pa se za
»sporna« programa zanima
kar šestdeset učencev.)
Programe bi na obeh šolah
seveda radi obdržali. Velenj-
čani, ki so sklepu ministrstva
za šolstvo in šport ugovarjali,
so dobili podporo tudi v ve-
lenjski in mozirski skupščini,
saj so tehnološki in energetski
potenciali v Velenju močno za-
stopani.
V Celju so zaskrbljeni pred-
vsem zaradi programa frizer
(za ta program so imeli
v prejšnjih letih odprta dva
oddelka). Večina učencev in
staršev je na informativnem
dnevu povedala, da se bodo, če
programa v Celju ne bo, pač
vpisali na šolo s tem progra-
mom v Ljubljano ali Maribor
(kar pa bo zelo težko, saj je
tudi tam interes za te progra-
me velik, razen tega pa finanč-
ne zmožnosti marsikomu tega
ne bodo omogočale). Ravnatelj
Srednje šole Borisa Kidriča
Franc Erjavec pa je povedal,
da so med pogajanji v ministr-
stvu za šolstvo in šport izvede-
li, da je ministrstvo pripravlje-
no program frizerja obdržati,
v kolikor bi se s tem strinjala
Obrtna Zbornica Slovenije.
N.-M.S.
Ogled praktičnega pouka na Centru srednjih šol v Velenju.	Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Bolnišnica brez smradu
Namesto sežiganja odpadkov vrsta začasnih rešitev
V celjski bolnišnici, iz osrčja
katere se že leta valijo smrdlji-
vi in škodljivi plini, namera-
vajo prenehati sežigati kužne
odpadke. Sežig v neprimerni
domači peči bodo nadomestili
z začasnimi, ekološko manj
spornimi rešitvami.
Problem kurjenja odpadkov
sredi celjske bolnišnice je star
že vrsto let. Kar nekaj posku-
sov rešitev je že bilo, a nobena
zaradi pomanjkanja denarja
ali nemogočega dogovora o lo-
kaciji ni uspela. Sedaj pa je
zaradi povsem dotrajanega
dimnika, ki se lahko vsak čas
zruši, nekaj potrebno narediti.
V bolnišnici so pripravili
projekt uničevanja odpadkov,
ki ponuja začasne rešitve. Ča-
sa za dokončno rešitev, ko naj
bi kužne odpadke sterilizirali,
stisnili in potem odlagali na
komunalnem odlagališču, ni,
prav tako pa tudi ni potrebne-
ga denarja. Začasne rešitve ni-
so idealne, v vsakem primeru
pa so neprimerno boljše od se-
danje.
Po projektu, ki so ga včeraj
predstavili na novinarski kon-
ferenci, nameravajo ločeno
zbirati in odstranjevati različ-
ne vrste kužnih materialov.
Vse ostre kužne predmete, ka-
kršni so na primer igle in skal-
peli, bodo odlagali v posebne
plastične kontejnerje in jih
zbirali v 200-litrskih kovin-
skih sodih. V teh sodih bodo
shranili tudi vse plastične si-
steme, vacutainerje, epruvete
in brizge, ki jih bodo sicer zbi-
rali v prozornih vrečah. Polne
sode bodo zavarili in predali
Komunali. Ta jih bo odpeljala
v železarno Štore, kjer jih bo-
do sežgali v elektroobločni pe-
či pri 1400 do 1600 stopinjah
Celzija. Kužen obvezilni mate-
rial, pleničke za enkratno upo-
rabo in drug mehak material
bodo zbirali v črnih vrečah in
odlagali v poseben kontejner,
ki ga bo Komunala odpeljala
na komunalno odlagališče,
stresla v zaveznih vrečah
v pripravljeno jamo in takoj
zasula.
Prenehanje kurjenja kužnih
odpadkov sredi bolnišnice in
uresničitev projekta naj bi bil
tudi kamenček v mozaiku pro-
jekta Celje - zdravo mesto.
MILENA B. POKLIČ
Poleg teh predvidenih ukre-
pov pa v bolnišnici že nekaj
časa skrbijo, da vse uporabne
predmete namenijo za recikla-
žo, amputate in dele človeških
tkiv pa odvažajo v krematorij
na Žale v Ljubljano.
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Zmaga nad strahom
pred režimom
Skoraj vsi glavni protagoni-
sti beograjskega mitinga so si
edini v oceni, da so izvojevali
veliko zmago. Premagan je
strah pred srbskim režimom,
ki je več kot mesec dni pred
obletnico 9. marca odvračal
ljudi od sodelovanja na mitin-
gu, najdlje pa je šel predsednik
vladajočih socialistov in (še
vedno) član zveznega predsed-
stva dr.Borisav Jovič. Le ne-
kaj dni pred mitingom je opo-
zarjal, da Srbija ni Romunija
in da so »z njimi vojska, polici-
ja in ljudstvo«, ki ne bodo do-
volili nelegalne rušitve (njiho-
ve) oblasti. Nič manj nežen ni
bil niti srbski premier dr. Ra-
dovan Božovič, ki je zatrjeval,
da bo vlada z vsemi sredstvi,
ki jih ima na voljo, branila
ustavno ureditev.
Zaradi takšnega vzdušja
pred mitingom je potemtakem
povsem razumljiva Draškovi-
čeva nespretnost med marke-
tinško pripravo 9. marca, zla-
sti še kar smešno nenehno po-
navljanje, da bo miting »sveč
in cvetja«, saj s tem geslom ni
mogel pritegniti tistih, ki cvet-
je neradi kupujejo celo ob 8.
marcu. Beograjski voskarji pa
so to geslo razumeli dobesedno
in naročili kar tri tone voska,
iz katerih je mogoče napraviti
150 tisoč sveč. Strah pred Ad-
žičevimi tanki pa je (zaenkrat)
premagalo le okrog 30 tisoč
ljudi iz vse Srbije.
Draškovič ga je polomil tudi
s tem, ko je vztrajal, naj bo
miting ravno 9. marca, saj mu
nihče ne bi zameril, če bi ga
priredil dan ali dva poprej (v
soboto ali nedeljo). Če mu je že
šlo toliko do samega datuma
pa je zopet nerazumljivo, za-
kaj je to srečanje sklical ob
enajsti uri, namesto ob dveh
ali treh popoldne, ko se delav-
ci vračajo z dela. Redki so bili
tisti, ki so zbrali toliko pogu-
ma, da tega dne niso prišli
v službo ali so jo predčasno
zapustili samo zaradi »sveč in
cvetja«.
Dvanajst govornikov je izre-
klo ničkoliko ostrih obtožb na
račun Miloševiča in njegovega
režima, toda Politiko ekspres
je naslednjega dne po mitingu
najbolj prizadel Draškovičev
poziv k splošni stavki, zato se
je podvizala in svetovala bral-
cem (delavcem), naj mu ne na-
sedejo, pri tem pa izbrala
skrajno smešen argument, ki
samo potrjuje, kako se oblast
boji delavcev. Piše namreč, da
se Draškovič vede enako kot
Ibrahim Rugova, ki je nagovo-
ril kosovske Albance, naj za-
pustijo delovna mesta in šol-
ske klopi, da bi tako izsilili
»republiko Kosovo«. Svoje dr-
žave niso dobili, izgubili pa so
službo in tako ogrozili eksi-
stenco svojih družin in bodoč-
nost svojih otrok.
Srbski režim je morda do-
volj močan, da si lahko privoš-
či odpustitev z dela vseh Al-
bancev in neobiskovanja šol
njihovih otrok, vsekakor pä
nima niti toliko poguma, da
zapre (zaradi zavoženosti) celo
eno samo tovarno, kaj šele, da
odpusti z dela vse Srbe...
ŠTEFAN NOV Als
Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicuje
predsednik občinske skupščine 20. skupno sejo zborov
Skupščine občine Celje v četrtek, dne 12. marca 1992 ob
8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Obravnavali bodo aktualne informacije, predloge Komisije za
volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, racionalizacijo sred-
nješolske mreže v Celju, poročilo o ureničevanju IV. samopri-
spevka v občini Celja, osnutek odloka o proračunu občine
Celje za leto 1992, predlog odloka o potrditvi zaključnega
računa proračuna občine Celje za leto 1991, potrditev zaključ-
nega računa Sklada stavbnih zemljišč občine Celje za leto
1991 ter program in finančni načrt sklada za leto 1992, predlog
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o uskladitvi in
sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zako-
nov o urbanističnih projektih, predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o ZN Doma, predlog odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje komunalnega odlagališča
v Bukovžlaku, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o ZN Gospodarska cona v Celju, predlog odloka o pro-
storskih ureditvenih pogojih za območje vrtnarije in stanovanj-
skega območja »Na špici« v Medlogu, pooblastilo Izvršnemu
svetu za izvrševanje določenih pravic in dolžnosti ustanovitelja
do javnih zavodov v občini Celje ter vprašanja in pobude
poslancev.
Še 105 tini do pričetka gradnje avtoceste
Št. 10 - 12. marec 1992
3
Konec strankarske
ljubezni v Mozirju
Bivše Demosove stranke očitajo samovoljo predsedniku vlade
Alfredu Božiču
Alfred Božič, predsednik
pozirskega izvršnega sveta in
hkrati tudi predsednik SDZ-
pfarodne stranke, naj bi preveč
samovoljno ravnal s proračun-
skim denarjem. To so med
drugim povedali prejšnji teden
na novinarski konferenci
predsedniki treh strank:
kmečke, liberalne in krščan-
skodemokratske.
Te tri stranke so se z narodni-
mi demokrati razšle še pred
znanim sestankom v Dolskem,
kar je pravzaprav že takrat
pomenilo konec Demosa
v Zgornji Savinjski dolini. Od
januarja naprej pa namenjajo
iz občinskega proračuna za fi-
nanciranje SDZ-Narodne
stranke polovico denarja, pre-
ostalo polovico pa dobijo osta-
le tri stranke, čeprav naj bi
vsaka prejela četrtino predvi-
dene vsote.
To je seveda sodu izbilo dno,
pojavile pa so se še druge go-
vorice o ravnanju s proračun-
skim denarjem. Božič ima na-
mreč firmo z enakim imenom,
ki opravlja svetovanje in fi-
nančni inženiring za občinske
zdravstvene zavode in za novo
avtobusno postajo. Andrej
Presečnik, predsednik SO in
predsednik SKZ-ljudske
stranke, Ivan Krefl, predsed-
nik liberalcev in Štefan Mat-
jaž, predsednik krščanskih de-
mokratov, so na novinarski
konferenci povedali, da je to
nesprejemljivo, saj gre za fi-
nanciranje iz proračuna. Veli-
ko pripomb so imeli tudi zara-
di sredstev za odpravo posle-
dic poplav, ki so novembra le-
ta 1990 prizadele mozirsko ob-
čino. Kakšnih 123 milijonov
tolarjev solidarnostnih sred-
stev je izvršni svet posodil ne-
katerim družbenim in zaseb-
nim firmam pod izredno ugod-
nim pogoji - z devizno klavzu-
lo in dvoodstotno obrestno
mero. Sedaj obstaja velika ne-
varnost, da podjetja tega de-
narja sploh ne bodo mogla vr-
niti, pa četudi bi bila sredstva
zelo razvrednotena, saj so se
cene gradbenih storitev v tem
času izredno povečale, z izva-
jalci gradbenih del pa niso
podpisali nikakršnih pogodb.
Res je, da se mora denar obra-
čati, meni Andrej Presečnik, in
da je v tem primeru šlo za po-
moč obubožanemu gospodar-
stvu, res pa je tudi to, da ob-
činska vlada nima nikakršnih
pravic za trgovanje s tem de-
narjem,
Ob vsem tem se pojavlja
vprašanje, če bodo Božičevi
vladi postavili vprašanje neza-
upnice. Krščanski demokrati
o tem še ne razmilšljajo, ker
pravijo, da nimajo ustreznega
protikandidata. Liberalci so
v skupščini brez poslanca in
tega vprašanja ne morejo za-
staviti, Kmečka zveza-Ljud-
ska stranka pa upa, da se bodo
stvari vendarle razčistile in
uredile, še posebej sedaj, ko
o njih poročajo tudi novinarji.
To je pravzaprav čudno: smo
res novinarji tisti, ki bi morali
razgibati politični prostor
v občini? Kje so navsezadnje
poslanci v občinski skupščini?
Si nihče ne upa postaviti kon-
kretnega vprašanja o konkret-
nih govoricah? Kakor koli že
- v Mozirju se jim vendarle še
obetajo živahni dnevi.
JANEZ VEDENIK
Slovenski krščanski demo-
krati iz Mozirja so za mnenje
o delitvi sredstev strankam za-
prosili tudi ministrstvo za za-
konodajo. Takole so jim odgo-
vorili:
»Kot navajate, so Demos
v vaši občini sestavljale štiri
stranke, ki so na volitvah
v družbenopolitični zbor ob-
činske skupščine nastopile
z enotno listo. Financiranje
političnih organizacij v takem
primeru ureja zakon o politič-
nem združevanju v svojem če-
trtem odstavku 21. člena. Po
tej določbi se v primeru, če po-
litične organizacije nastopijo
na volitvah s skupno listo,
sredstva med njimi delijo po
enakih delih, razen če soglas-
no predlagajo drugačno deli-
tveno razmerje. Kot izhaja iz
Vašega dopisa, v Vašem pri-
meru med strankami bivšega
Demosa ni soglasja o drugač-
nem delitvenem razmerju, za-
to se torej sredstva med njimi
še naprej delijo po enakih de-
lih.« Podpisan je minister Loj-
ze Janko.
Kdo je Alfred Božič?
Alfred Božič se je rodil leta 1939 v Bočni. Končal je
trgovsko vajensko šolo, potem še srednjo ekonomsko in
kasneje ekonomsko fakulteto, kjer je napravil tudi magi-
sterij iz delavske kontrole.
Božičevo službovanje se je pričelo na občini v Mozirju,
leta 1963 pa je postal drugi direktor Elkroja. V podjetju je
ostal trinajst let. Med tem je bil mesec dni v preiskoval-
nem zaporu, na pomoč pa mu je priskočil Tone Bole. Iz
Elkroja je odšel v Razvojni center v Celju, nato je skupaj
z njimi ustanovil firmo Razvoj Mozirje, a je kmalu šla
v stečaj. Po tistem je bil Božič nekaj časa obrtnik, ko pa je
spoznal, da je delo trdo, morda celo pretrdo zanj, mu je na
pomoč priskočil Stane Debevc iz Gorenja. Postal je anali-
tik v Gorenju, od tam pa je odšel za direktorja firme Fecro
v Slovenj Gradcu. Tik pred stečajem tega podjetja se je
vrnil v Mozirje, kjer je postal predsednik izvršnega sveta.
Dolga leta je bil član Zveze komunistov Slovenije. Danes
je predsednik SDZ-Narodne stranke. Poleg tega je
v Elkroju svetovalec, za kar ima sklenjeno pogodbo o delu.
Njegova firma med drugim opravlja tudi izvozno dejav-
nost za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Alfred Božič
je bil tudi eden izmed glavnih pobudnikov za igro Fair
play v mozirski občini.
O vlogi njegove firme v nekaterih »projektih« mozirske
občine pa so govorili na novinarski konferenci.
Alfred Božič, predsednik IS
SO Mozirje in predsednik SDZ
- Narodne stranke v Mozirju
o očitkih na svoj račun:
»Ne glede delitve sredstev za
financiranje strank iz občin-
skega proračuna moramo po-
vedati, da dosledno upošteva-
mo Zakon o financiranju
strank oziroma 1. in 4. odsta-
vek 21. člena ter verodostojno
dokumentacijo, iz katere je
razvidno, da sta na skupni listi
Demosa nastopili na volitvah
dve stranki, SDZ in Slovenska
kmečka zveza. Sicer pa moram
reči, da je dokumentacijo pod-
pisal sedanji župan Andrej
Presečnik, ki je hkrati pred-
sednik Slovenske kmečke zve-
ze - ljudske stranke. Iz doku-
mentacije je razvidno, da je
volilna komisija potrdila to li-
sto, ni videti nikakršnih po-
pravkov. Kot predsednik iz-
vršnega sveta pa sem dolžan
dovoljevati izplačila iz prora-
čuna na podlagi zakona in ve-
rodostojne dokumentacije.
Kakšni gostilniški dogovori pa
me ne obvezujejo.
Glede firme Božič moram
povedati, da nisem njen večin-
ski lastnik, saj sem v firmo
vložil le šest odstotkov kapita-
la. Z vlogo te firme v zdrav-
stvu občinski proračun nima
nikakršne zveze, saj se je
zdravstvo financiralo iz repu-
bliškega proračuna. O očitkih
zaradi delitev sredstev za od-
pravo posledic katastrofalne
poplave pa naj povem, da je bil
izvršni svet prepričan, da de-
narja ne bo mogoče razdeliti
vnaprej, saj je nastopila zima
in je bilo nekatera dela težko
izvajati. Pametneje je bilo to-
rej, da smo denar posodili go-
spodarstvu.«
O očitkih zaradi »samovolj-
ne« delitve sredstev za delo
strank pa naj povem še tole:
zaradi tega smo imeli že dve
kontroli in izredno republiško
kontrolo, ki jo je nenapoveda-
no poslal gospod Peterle, in to
zaradi vseh natolcevanj. Nika-
kršnih nepravilnosti niso ugo-
tovili.«
Brez domačinov
ne bo nič
Prejšnji teden so znova pri-
pravili enega izmed posvetov
o Logarski dolini. Kaj storiti,
da bi ta prelepi košček Slove-
nije znova privabljal več go-
stov? Ničkolikokrat smo tudi
¡ni že zapisali, da si turizma ne
tnoremo zamišljati brez ljudi.
Domačini so torej tisti, ki
bodo morali spoznati, kaj jim
lahko v bistvu ponudi naravna
danost. Narobe bi bilo, če bi
kdo pričakoval, da bo turizem
\ Logarski dolini vodil iz ob-
činskega središča. Povrhu vse-
ga je vsa Logarska dolina v bi-
stvu v zasebni lasti. Verjetno
Prebivalcem tam okrog doslej
bi bilo treba preveč razmišljati
0 zaslužku s turizmom, saj je
bil les tisti, ki jim je zagotav-
ljal solidno življenje. Danes so
tasi drugačni. Gozdarstvo
Pravzaprav nima prave bodoč-
nosti, saj gozdovi po zakonu
0 denacionalizaciji ljudem ne
bodo zagotavljali preživetja.
Velikega dohodka od lesa tudi
ni pričakovati zaradi kritične-
ga položaja v lesni branži.
Nekdaj so lahko lastniki goz-
dov s »švercem« še prinašali
naokrog gozdno gospodarstvo,
verjetno pa država ne bo tako
socialna, da bi se odpovedala
svojemu. Jasno je, da bo fi-
nančna policija zaprla nekate-
re gozdarske oziroma lesne
poti. Sedaj se bo treba za pre-
živetje ukvarjati tudi s tu-
rizmom.
Seveda pa so vsa razmišlja-
nja bolj kot ne odveč, dokler
ne bo do Logarske doline spe-
ljana solidna cesta in dokler se
nekateri zavzemajo za pobira-
nje pristojbine pri vhodu v do-
lino. Ob vsem skupaj pa je čas
dokazal še to, da so odgovorni
v preteklosti premalo upošte-
vali tudi mnenja in želje prebi-
valcev te lepe alpske doline.
JANEZ VEDENIK
Ekološki sejem
Zavod Golovec bo v času od
7. do 11. aprila pripravil Eko-
loško komunalni sejem, na
kratko EKO, ki naj bi pripo-
mogel k urejevanju naše okoli-
ce in uresničitvi slogana Zele-
na Slovenija.
Sejem bodo pripravili sku-
paj z ministrstvom za varstvo
okolja in urejanje prostora,
zasnovan pa bo v petih temat-
skih sklopih: to so celostni pri-
stop urejanja voda, pitna vo-
da, odvod odpadnih voda, eko-
logija doma v stanovanju in
njegovi okolici ter poslovno
tehnična informatika v komu-
nalnem gospodarstvu.
Sejem bo spremljala vrsta
prireditev, predvsem posveti,
okrogle mize, promocije in ti-
skovne konference. Gre za pr-
vi tovrstni sejem pri nas. Pri-
čakujejo 70 do 80 razstavljal-
cev, razstava bo v hali D, za-
vod Golovec pa bo poskušal
s polovičnimi sejemskimi ce-
nami pritegniti čimveč raz-
stavljalcev. Prireditev naj bi
postala tradicionalna, prav
gotovo pa bo pomenila vzpod-
bujanje ekološke zavesti, pg
S kmetovalci o dohodnini
Kmetijsko-svetovalna služ-
ba Žalec je na željo kmetoval-
cev in v sodelovanju z občin-
sko upravo za družbene pri-
hodke organizirala posvete, na
katerih pomagajo kmetoval-
cem pri izpolnjevanju obraz-
cev za napoved dohodnine.
V minulih treh dneh so bili
posveti v Braslovčah, Trnavi
in Gotovljah, danes pa bodo
pomoč ponudili kmetovalcem
v Petrovčah. Jutri se lahko
udeležite posveta na Vran-
skem, v ponedeljek na Polzeli,
v torek v Šempetru, v sredo
v Taboru in prihodnji petek
v Preboldu. Vsi posveti so na
sedežih temeljnih zadružnih
organizacij med osmo in dva-
najsto uro. Kmetovalci potre-
bujejo poleg obrazcev še oseb-
no izkaznico, obvestilo o višini
katastrskega dohodka za leto
1991, upokojenci pa še obve-
stilo skupnosti pokojninsko-
invalidskega zavarovanja.
IB
Oslepljeni
Karabah
V ponedeljek je obšla
svet slika oslepljenega
azerbejdžanskega borca, ki
so ga pripeljali na proti-
vladne demonstracije v Ba-
ku. Simbolično naj bi pri-
kazal vsem, ki pehajo svoja
ljudstva v vojskovanje, do
kakšnih človeški tragedij
pripelje nesmiselno rožlja-
nje z orožjem. Čeprav je
vojne težko rangirati po
surovosti, pa so vojna med
Armenijo in Azerbejdža-
nom za Gorski Karabah in
nekateri drugi zakavkaški
spopadi v Nahičevanu in
Južni Ostiji po brutalnosti
vsaj podobni nekaterim
najbolj okrutnim scenam
v srbsko-hrvaškem kon-
fliktu, če ga celo ne preka-
šajo.
Naveličani:Azerbajd-
žansko-armenski konflikt
zaradi enklave Gorski Ka-
rabah, ki je imel v nekdanji
Sovjetski zvezi status avto-
nomne pokrajine v sklopu
Azerbajdžana, kjer pa živi
večinsko armensko prebi-
valstvo, se vleče že četrto
leto. Izbruhnil je leta 1988,
ko je Vrhovni sovjeta Ar-
menije izglasoval priklju-
čitev Gorskega Karabaha
k Armeniji. Spopadi se od
takrat vrstijo z večjo ali
manjšo silovitostjo, sovjet-
ska zvezna vojska pa ga je
umirjala bolj ali manj
uspešno, vendar ji ga ni
uspelo umiriti. Doslej je
v spopadih za Gorski Ka-
rabah umrlo okrog 1500
ljudi, vse te žrtve pa so bile
seveda nesmiselne, saj se ni
nič premaknilo niti v voj-
nem smislu niti na politič-
nem. Vsaka od strani ob-
vladuje nekaj teritorija, za
diplomatsko reševanje pa
je v igri nekaj opcij, ki pa
se medsebojno izključujejo.
Več kot polžev premik
v reševanju tega konflikta
pa bi lahko pomenilo na-
raščanje nezadovoljstva
v in vojne zagretosti
v Azerbajdžanu, kajti azer-
sko prebivalstvo je očitno
vse bolj naveličano ozke in
trde politike predsednika
Azerbajdžana Ajaza Muta-
libova, ki se, sodeč po
vztrajnem zavračanju in-
ternacionalizacije konflik-
ta, bolj zavzema za vojaško
kot diplomatsko rešitev.
Zaradi tega je pod priti-
skom azerbajdlanske opo-
zicije združene v ljudski
fronti Ajaz Mutalibov mo-
ral odstopiti, opozicija pa
zdaj zahteva tudi razpusti-
tev parlamenta in ustavitev
spopadov z Armenijo. Na
osnovi tega je mogoče pri-
čakovati, da si Azeri želijo
vodstvo, ki bi bilo v poga-
janjih z armenskim vodite-
ljem Levonom Terom Pe-
tros j anom bolj strpno in
manj maksimalistično. Če
bi se to uresničilo, potem bi
bilo mogoče pričakovati,
da dogovor o premirju ne
bo doživel usode tistega fe-
bruarskega v Železnoza-
vodsku, ko se je končal ta-
ko, kot 14 hrvaško srbskih
premirij, s takojšnjim na-
daljevanjem spopadov.
Ruski intervencionizem:
Gorbačov nikakor ni našel
prave formule za ustavitev
bojev v Karabahu, ko pa je
začel izgubljati politično
moč pa njegova avtoriteta
za interveniranje ni nič več
pomenila. Nasprotno je
Boris Jelcin prav na Gor-
skem Karabahu poskušal
dokazati svoj vpliv. Takoj
po prevzemu mesta pred-
sednika Rusije se je posku-
šal kot posrednik, vendar
tudi njemu ni uspelo. Ali
pač, saj je odločitev povelj-
nika oboroženih sil Skup-
nosti neodvisnih držav ge-
nerala Jevgenija Šapošnji-
kova da umakne nekdanjo
zvezno vojsko iz Karabaha,
gotovo tudi Jelcinova odlo-
čitev. Prav ta odločitev pa
je morda tudi sprožila de-
monstracije v Azerbajdža-
nu, ki so v nekdanji sovjet-
ski armadi, kakorkoli je že
izgubila prepričljivost,
vendarle videli garant neke
stabilnosti. Do splošne voj-
ne, ki bi bila krvava in
grozljiva zaradi tempera-
mentnosti obeh narodov,
kot malokatera, je ostala
samo še iskrica. Da je ne-
varnost res velika potrjuje
tudi »vljudnostno vmeša-
vanje« Irana, saj bi se uteg-
nil sprožiti islamsko krš-
čanski konflikt širših raz-
sežnosti, do tega pa kljub
oživljanju »islamskega
fundamentalističnega ro-
mantizma«, za zdaj zares še
ni nikomur.
Odločitev Jevgenija Ša-
pošnjikova pa je mogoče
tudi drugače komentirati.
Preprosto kot dokaz nemo-
či vojske v Skupnosti neod-
visnih držav. Zakaj naj bi
se ruski vojaki borili za
pregrete zakavkaške skraj-
neže? Končno to niti ni več
njihova država, kot je to
bila prej Sovjetska zveza.
Takrat je bilo posredovanje
zvezne armade nekaj nor-
malnega, danes pa je siliti
tja ruske vojake podobno,
kot če bi jih pošiljali v Af-
ganistan, kjer so se borili
za interese socialističnega
internacionalizma«. Za ta-
ke cilje ruski vojaki niso
več pripravljeni umirati in
podobni problemi z moti-
vacijo bodo najbrž tudi
v drugih delih skupnosti,
če bi bilo potrebno vojaško
poseči, ne da bi šlo za mini-
malno prepoznavne intere-
se same Rusije. Takšni do-
godki lahko, zato kmalu
zaostrijo vprašanje o smi-
selnosti obstoja skupne
vojske v SND.
Internacionalizacija: Na
dlani je, da je trajna rešitev
za konflikt v zvezi z Gor-
skim Karabahom, posredo-
vanje mednarodne skupno-
sti. Vse tudi kaže, da gre še
za en konflikt, ki je podo-
ben libanonskemu in hrva-
ško-srbskemu, ne samo po
vzrokih, marveč tudi po za-
tečenem položaju. Akterji
v azerbajdžansko armen-
skem konfliktu vse bolj
razmišljajo o mirovni ope-
raciji svetovne organizaci-
je, kajti tudi tu bo težko
pomiriti množico privatnih
vojsk. Vendar odkod denar
svetovni organizaciji, tega
ni niti za Hrvaško, za Ka-
rabah pa ga ne bo potrebno
nič manj. Rešitev ni več sa-
mo v posredovanju modrih
čelad in iskanju denarja,
saj se etnični konflikti po
svetu rojevajo kot gobe po
dežju.
Piše: Robert Gorianc
Št. 10 - 12. marec 1992
14
Cirkus valut
Kadar napoči trenutek, ko morajo nacionalne banke
spreminjati svoje devizne tečaje (po navadi iz nase
prakse gre predvsem za nižanje vrednosti valute), se
vedno znova postavlja vprašanje, ali je novi tečaj res
tisti pravi - torej realen, ki bo zadovoljil izvoznike in
uvoznike hkrati, ob enem pa normaliziral notranji
devizni trg. V zadnjem času smo bili priča dokaj inten-
zivni dejavnosti na tem področju, tako v Sloveniji, kot
na Hrvaškem in v ostanku Jugoslavije. Zanimivo je
pogledati, kako so YUD, CRD in SLT medsebojno uskla-
jeni in koliko veljajo na trgih. SLT, ki ima drseči tečaj in
jih bo po srednjem tečaju Banke Slovenije kmalu treba
zbrati 50 za eno nemško marko, je kljub vsemu v naj-
boljšem položaju, četudi ga zunaj Slovenije sprejemajo
le v nekaterih obmejnih menjalnicah. YUD niti znotraj
ostanka Jugoslavije m velja nič, če pa ga že dobite pri
nas na prostem trgu, vam jih bodo za peščico tolarjev
natrosili zajeten kupček. Po svoje je to razumljivo. Jugo-
slavija ima enormno inflacijo, prepovedano je vnašanje
dinarjev, urejenega nimamo (niti) medsebojnega plačil-
nega sporazuma. Nekakšen klovn med valutami je CRD,
sploh odkar je zanj določena nova vrednost (priklanja se
marki, dolarju, šilingu..., smeji pa našemu tolarju)
Uradna mnonetarna politika je seveda eno, tržne raz-
mere pa drugo (na ljubljanski tržnici dobite za 100
tolarjev okoli 250 hrvaških din, uradni tečaj hrvaške
banke pa je 1:1).
V nastalem položaju so se hitro znašli razni Črnoborzi-
janci, pa tudi zasebne menjalnice niso kaj dosti zaosta-
jale za njimi♦ iz medsebojnih razmerij valut se da hitro
izračunati kako, kje in po koliko se lahko dokopljemo do
kakšne oprijemljivejše monete. Treba je le malo račun-
skega znanja in poznavanja razmer.
PRIMOŽ ŠKEKL
HAMURABI ODGOVARJA
Hrvaška Narodna banka je v petek, ob
devalvaciji dinarja glede na marko, spo-
ročila, da ostaja razmerje CRD:SLT ena
proti ena. V torek pa je Zagrebška banka
začela odkupovati tolarje po 1,22 dinar-
ja, prodaja pa jih po 1,32 CRD. Kakšno je
realno razmerje med valutama in ali je
mogoče s tečajnimi razlikami zaslužiti?
Realno razmerje pokaže trg. Na eni
strani imamo uradni tečaj, po katerem
obračunavajo medsebojni promet po-
djetja in države, na drugi strani pa so
bankovci, ki jih ljudje nosijo čez mejo in
so torej na prostem trgu. Oba tečaja,
uradni in tržni, se lahko med seboj zelo
razlikujeta. V takšnih primerih je mogo-
če dobro zaslužiti. Kupite hrvaške dinar-
je tam, kjer so poceni in jih nesite prodat
za tolarje tja, kjer so dražji. Za takšne
»transakcije« morate imeti le dobre in-
formacije, pa bo šlo!
Kako se, glede na počasno
a vztrajno rast marke, bolj
splača varčevati: z vezavo to-
larjev ali z nakupom deviz?
Dolgoročno gledano je na-
kup deviz bolj donosna nalož-
ba. Kratkoročno pa se še ved-
no bolj splača vezati tolarje.
Zakaj je tolar še vedno pre-
cenjen glede na marko in kako
dolgo bo še tako?
Zaradi odkupa stanovanj je
na tržišču veliko mark, ljudje
pa jih prodajajo tudi zaradi
krize, da lahko preživijo. Mar-
ka je zato podcenjena. Stvar
pa se bo obrnila takrat, ko bo
ljudem zmanjkalo deviz v no-
gavicah. Takrat bo marka
močno poskočila.
Kje je varneje varčevati de-
vize: v naših, domačih bankah
ali v tujih, ki odpirajo ekspozi-
ture v Sloveniji? (npr. Banka
Austria.)
Tveganje je v obeh primerih
enako, saj tudi za tuje banke
pri nas veljajo naši zakoni in
pogoji poslovanja. Gledano
s pravno-formalne plati ni nič
manj tvegano tudi nalaganje
denarja v bankah v tujini.
V primeru stečaja takšne ban-
ke namreč vsaka država jamči
le za vloge svojih državljane«,
ne pa tudi za denar tujih var-
čevalcev.
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Sip v Parizu
Pred tednom dni se je v Pa-
rizu končal eden največjih sej-
mov kmetijske mehanizacije
v Evropi, na katerem je letos
sodeloval tudi šempetrski Sip.
Direktor Rafko Končina oce-
njuje, da je bila predstavitev
Sipa na tem sejmu izredno
uspešna.
V Parizu je Sip predstavil
večino svojih kmetijskih stro-
jev in z njimi zbudil zanimanje
med tamkajšnjimi kmetovalci,
trgovci in konkurenčnimi pro-
izvajalci. Prodali so vse raz-
stavljene eksponate, poleg te-
ga pa so podpisali pogodbe za
nadaljnjo prodajo strojev
v vrednosti 300 tisoč nemških
mark. Razen tega so predstav-
niki Sipa začeli pogovore
s francoskimi, švicarskimi in
nemškimi partnerji, da bodo
v letu dni realizirali posle v vi-
šini 5 milijonov mark. Kot naj-
večji uspeh te manifestacije pa
Končina ocenjuje zanimanje
tujih partnerjev za sovlaganje
v njihovo proizvodnjo.
V Sipu se že pripravljajo na
nove predstavitve v tujini.
Svoje stroje bodo med drugim
predstavili v Bologni in pri-
hodnje leto v Frankfurtu, kjer
so podobni sejmi vsako drugo
leto. Vodstvo Sipa namreč
ocenjuje, da je predstavitev na
teh sejmih nujna, saj omogoča
navezovanje poslovnih stikov,
seveda pa morajo pripraviti
ustrezne kataloge. Gre skratka
za načelo: če te na takšnih sej-
mih ni, potem ne obstajaš.
IRENA BAŠ
Ob predstavitvi strojev bodo
v Sipu na teh sejmih namenjali
vso pozornost promociji Slo-
venije. Za sejem v Parizu jih je
ministrstvo za informiranje
dokaj skromno oborožilo
s prospekti o Sloveniji. Kako
nas poznajo tujci, pa so se pre-
pričali na lastni koži. Na nji-
hovih magnetnih karticah so
organizatorji namesto Slove-
nija napisali kar Češkoslo-
vaška.
GOSPODARSKI BAROMETER
Prodajajo na tuje
V	Gorenju Gospodinjski
aparati so minuli mesec proiz-
vedli skupaj preko 109 tisoč
velikih gospodinjskih apara-
tov. Svoj delovni načrt so pre-
segli za 4 odstotke. Proizvod-
nja je skoraj v celoti namenje-
na prodaji na tuja tržišča, slo-
venskemu tržišču so namenili
2464 aparatov.
Devize spet v banko
V	A banki so konec februar-
ja začeli izplačevati stare de-
vizne prihranke svojim varče-
valcem. V prvih dneh so obča-
ni na Celjskem predvsem dvi-
govali devize, v zadnjih dneh
pa v banki ugotavljajo, da se
vse več ljudi odloča za odpira-
nje novih deviznih knjižic ter
pologe deviz. Skupno so
v A banki Slovenije doslej iz-
plačali varčevalcem 4 in pol
milijone nemških mark.
Novo vodstvo Topra
2000
Pred dnevi so v družbi Toper
2000 zamenjali vodstvo. Dose-
danjega vršilca dolžnosti Le-
ona Pekošaka je na direktor-
skem mestu zamenjala Mirka
Gorjanc. Doslej je bila zapo-
slena v celjski Cinkarni.
Kupujemo manj
mleka
V	Sloveniji se vse bolj kopi-
čijo zaloge mlečnih izdelkov,
zlasti sira, mleka v prahu in
masla. Velike zaloge so posle-
dica manjše kupne moči prebi-
valstva in visokih cen proizvo-
dov. Prodaja na tuja tržiša,
pravijo proizvajalci, ne pride
v poštev, ker v izvozu ne dose-
gajo niti domačih cen. H kopi-
čenju zalog v mlekarstvu pri-
speva tudi politika sosednje
Hrvaške, ki je mleko in mlečne
izdelke uvrstila na zaščitne li-
ste. Po podatkih republiškega
združenja za trgovino pri go-
spodarski zbornici se je proda-
ja mlečnih izdelkov v Celju
v zadnjem času zmanjšala kar
za 45 odstotkov.
Novi kovanci
V	celjski Zlatarni so pred
kratkim skovali 3 tisoč kovan-
cev z znakom Sinjske alke, na-
ročilo za te kovance pa so do-
bili iz tujine. Zanimiv posel se
jim obeta v prihodnjih tednih.
V hrvaški Mariji Bistrici bo
aprila verski shod, za to pri-
ložnost pa bodo v Zlatarni ko-
vali zlatnike in srebrnike ter
nakit z verskim obeležjem.
Gren v pločevinkah
V	Pivovarni Laško namera-
vajo kupcem v kratkem ponu-
diti pivo vrste Gren v ploče-
vinkah. Prodajali ga bodo
predvsem na domačem tržišču,
proizvodnja pa naj bi stekla
čez mesec dni.
Zamenjava v IHP
Inštitutu za hmeljarstvo in
pivovarstvo Žalec se obeta no-
vo vodstvo. Po upokojitvi se-
danjega direktorja Milovana
Zidarja naj bi njegovo mesto
prevzel Jože Breznik, doslej
zaposlen v Hmezadu, obenem
pa je predsednik svetovnega
združenja za hmeljarstvo.
Zahtevajo gozdove
V mozirski občini so doslej
prejeli 16 vlog za vrnitev naci-
onaliziranega premoženja.
Pred dnevi so dobili tudi vlogo
nadškofijskega ordinariata iz
Ljubljane. Nekdanji lastnik
zahteva vračilo okoli 13 tisoč
hektarov gozdov na tamkajš-
njem območju.
IB
Vračali bodo
zemljišča
Farmarji na Celjskem so
začeli vračati kmetijska
zemljišča, zaradi česar se
bo postopoma zmanjševala
osnovna čreda.
Na farmah Zalog in Pod-
log imajo trenutno 1100
krav molznic, poleg tega pa
so se na Žovneku ukvarjali
s plemensko vzrejo telic.
Tam so imeli povprečno po
700 od 100-kilogramskih
do visoko brejih telic. Ker
bodo farme bivšim lastni-
kom vrnile 10 do 15 odstot-
kov kmetijskih zemljišč,
bodo v prihodnje to vzreja-
lišče ukinili, z vzrejo pa se
bodo ukvarjali v Podlogu
in Zalogu. Osnovna čreda
na obeh farmah se bo zara-
di tega zmanjšala za dobrih
20 odstotkov, od 1100 krav
molznic bodo na obeh far-
mah obdržali okoli 750 ži-
vali. To pomeni, da bodo na
leto oddali za 2 milijona
200 tisoč litrov manj
mleka.
IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Ročno tkanje na lesenih
statvah. Izdelki ročno tkane
rute, šali, kravate različnih ve-
likosti. Možnost dogovora za
izdelavo tkanega metražnega
blaga in izdelava ročno tkanih
puloverjev. Naravni materiali,
unikatni izdelki. Informacija:
Ročno tkanje, Rožna ulica 5,
68230 Mokronog, tel. (086) 49-
173!
-	Ponudba števca impulzov
z vnaprejšnjim izbiranjem
Pulzar 100. Šteje do 10 (mož-
nost razširitve do 100), na ar-
maturi je izbirno stikalo
s kontrolo trenutnega stanja
impulzov, napajanje 220 V,
50 Hz, vhodni impulz polju-
ben, izhoden je relejski dva
preklopna konta do 5 A 380 V,
frekvenca štetje manjših koli-
čin izdelkov do 100 km, po-
navljanje določenih operacij
v proizvodnem procesu. CIZ
GZ;
-	Opreme za ribogojstvo in
turizem za jezerske in morske
vode, vzrejne plavajoče kletke,
potopne kletke, platforme, ba-
zenčke itd; ter hidravlične sti-
skalnice do 2500 Kn, delovne
ploskve 1640 X 1000, delovni
hod 200 mm, za ravnanje, upo-
gibanje, vtiskovanje, izbijanje,
izsekovanje. Informacije: ŽS-
ITRO d.o.o., Železarska cesta
3, 63220 Štore, Fax (063) 26-
533, tel. 27-411;
-	Pakirnih strojev (termo-
skrčljiva folija) kiparske nad-
gradnje, razni kontejnerji in
zvarjenci, palete za avtomo-
bilsko industrijo. CIZ GZ;
-	Naprav za čiščenje in fil-
tracijo pitne ter odpadne vode.
Uporaba v gospodinjstvih, ži-
viljsko predelovalni industriji,
galvaniki, turizmu, živalskih
farmah, petrokemični in tek-
stilni industriji. Zastopamo in
prodajamo masažne kadi, be-
zene, turške kopeli in savne.
Ponudba prevoznih sredstev,
novih in rabljenih avtobusov
bova, setra, DM super, luksuz-
ni WC, bife, klima, tovorna in
osebna vozila. Posredovanje
različnih strojev. Ponujamo
izdelavo hidravličnih vožičkov
za manipuliranje s sodi, plato
vozičkov, hidravlično prešo
tip SKS HZP 10. Informacija:
SKS Dover, Liptovska 45,
63210 Slov. Konjice, fax (063)
754-272, 754-282;
Povpraševanje:
-	Nemška firma povprašuje
po azbestu/97, odpornem do
500 stopinj Celzija dimenzij
1000 X 1000 M skupaj 505 ton.
CIZ GZ.
-	Švicarska, nemška in av-
strijska podjetja iščejo sloven-
ska podjetja za skupna vlaga-
nja. CIZ GZ.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 11. 3. 1992
ATLAS export-import d. o. o.
CELJE
Ul. XIV. divizije 14, p.p. 188
63000 CELJE
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
samostojnega komercialista
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne
smeri
-	3 leta delovnih izkušenj pri komercialnih in ZT poslih
-	znanje angleščine, zaželjeno tudi francoščine.
Delo je za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim
delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te v osmih dneh na naslov: ATLAS export-import d. o. o.
Ul. XIV divizije 14, p.p. 188, CEUE
Št. 10 - 12. marec 1992
5
KOMENTAR I
Naliti
čistega
vina
O Štajerski banki obrti
in podjetništva je bilo
; v zadnjem času prelitega
I ogromno tiskaiskega črni-
la, ugibanj o praiilnosti ali
nepravilnosti poslovanja
v tej banki ni ne konca ne
kraja. _ ........ ......j|
Takratna odločitev
skupščine delničarjev, da
poslovanje banke pregleda
posebna komisija in opravi
ekonomsko finančno revi-
; zijo, je modra. Če je vod-
stvo banke trdno prepriča-
no v svoj prav in dobro po-
' slovanje, kar prav gotovo
je, če samo zahteva revizi-
jo, bo io gotovo pot, ki lah-
: ko banko opere vsakršnih,
sumničenj. In karjenajpo-
V membnejše-njihovim seda-
njim in bodočim delničar-
jem zagotovi potrebno za-
upanje.
Oh tem je treba ločiti
dvoje - eno je poslovanje
: banke, ki je pod kontrolo
upravnega in nadzornega
odbora in nenazadnje del-
, ničarjev, ki na zadnji
: skupščini niso imeli bistve-
; mh pripomb na poslovanje
• v minule pol leta, niti na
? temeljne cilje poslovne po-
■Mtike v letošnjem letu.
Drugo so vlaganja v to
fyanko, kupovanje delnic
s strani občin, pri čemer sta
i v ospredju celjska in šent-
jurska občina. Kolikšen del
proračunskih sredstev so
v občinah vložili v Štajer-
sko banko, kdò je spreje~
lmal odločitve in razpolagal
iz denarjem davkoplačeval-
cev - to bodo morali razči-
stiti v občinah samih in to
¡prävgotovo ni st\'ar banke.
Pri vsej tej gonji prpti
: komaj rojeni banki je treba
upoštevati še eno stvar. Že
nekaj časa potekajo dogo-
vori med Štajersko banko
; ter finančnimi krogi v Av-
striji in Švici, da bi del nji-
| hovega denarja namenili za
razvoj slovenskega podjet-
ništva. Tujci želijo denar
plasirati preko majhne
banke, ki je riamenjena
spodbujanju podjetništva
in obrti, banke, ki ne po-
sluje z velikimi stroški in
Inima obveznosti iz prete-
klosti. Štajerska banka je
po oceni tujcev ravno
pravšnja za takšne posle.
To pa gre marsikomu v nos
in nekatere velike sestre
; v Sloveniji si menda na
moč prizadevajo očrniti
konkurenco. Od tu naprej
pa bi lahko razglabljali že
o morali,'ki pa smo se ji
tudi pri nas že odpovedali.
IRENA BAŠA
Mismo lopovi
Skupščina delničarjev Štajerske banke obrti in podjetništva
podprla dosedanje delo In temeljne cilje poslovne politike
»Dovolj nam je očitkov jav-
nosti in ugibanj o pravilnosti
ali nepravilnosti poslovanja
v naši banki. Zato bomo sami
zahtevali ekonomsko in fi-
nančno revizijo in dokazali, da
nismo nobeni lopovi.« S temi
besedami je direktor Štajerske
banke obrti in podjetništva
Harold Karner zaključil
skupščino delničarjev, ki je bi-
la pred tednom dni v Celju,
delničarji pa so njegov predlog
podprli.
Triurno zasedanje delničar-
jev v dvorani zavarovalnice
Triglav v Celju bi lahko na
kratko strnili takole: relativno
zadovoljstvo vodstva s poslo-
vanjem in nekaj kritičnih pri-
pomb delničarjev na račun vi-
sokih vlaganj v osnovna sred-
stva ter odpiranje ekspozitur.
V dobre pol leta po ustanovitvi
je Štajerska banka obrti in po-
djetništva svojo bilančno vso-
to povečala z 33 milijonov na
277 milijonov tolarjev. Realno
je bilančna vsota višja za 2,4
krat, nominalno za skoraj 10
krat. Značilnosti dosedanjega
poslovanja banke so po bese-
dah Harolda Karnerja nasled-
nje: agresiven nastop, visoka
stopnja tveganja zaradi raz-
mer v slovenskem gospodar-
stvu, banka je doslej denar
predvsem posojala, avista vlo-
ge v bilančni vsoti ne presega-
jo 5 odstotkov, od ustanovitve
pa je banka ustvarila 17 mili-
jonov tolarjev dobička. Po tr-
ditvah vodstva so razčistili tu-
di vse stvari iz preteklosti, pri
čemer ni bilo nič spornega
v materialnem smislu, temveč
je šlo le za vprašanja pedant-
nosti pri izvrševanju dela or-
ganizacij, ki so sodelovale pri
organizaciji banke.
Temeljni cilj poslovne poli-
tike banke v letošnjem letu bo
pridobivanje delniškega kapi-
tala. Temu bo namenjena nova
emisija delnic v višini 2,4 mili-
jone DEM, v pripravi pa imajo
tudi rezervno varianto za hi-
trejše doseganje ciljev 10 mili-
jonov DEM delniškega kapita-
la in normalnega vstopa na tu-
je tržišče. Nadalje načrtujejo
v Štajerski banki obrti in po-
djetništva uvedbo deviznega
poslovanja, tri četrtine delni-
škega kapitala bodo plasirali
v dolgoročne kreditne naložbe,
razmišljajo pa tudi o hranje-
nju vrednot.
In kakšne očitke je bilo na
skupščini slišati s strani delni-
čarjev? Predstavnik šentjurske
obrtne zbornice je vodstvu
očital dvoje: v Šentjurju še
vedno nimajo ekspoziture, od-
prli pa so jo v Črnomlju, 26
milijonov tolarjev za vlaganja
v osnovna sredstva je prevelik,
znesek, banki pa so očitali tudi
nakup poslovne stavbe na Tr-
gu petega kongresa v Celju.
Odgovor vodilnih je bil kra-
tek: ekspozitura v Črnomlju je
bila potrebna, naslednji so na
vrsti Šentjurčani, ki so lani iz
te banke dobili 308 tisoč DEM
kreditov. Stavbe na Trgu pete-
ga kongresa v Celju niso kupi-
li, imajo jo v najemu, zaradi
dotrajanosti pa je bila potreb-
na temeljite obnove.
IRENA BAŠA
Druga skupščina delničar-
jev Štajerske banke obrti in
podjetništva je potekala brez
nedavno umrlega očeta te ban-
ke Načeta Krumpaka. Spomin
nanj so udeleženci počastili
z minuto molka.
Štajerska banka ima doslej
37 delničarjev med pravnimi
osebami, 592 delnic v višini
296 tisoč DEM pa je kupilo 64
fizičnih oseb. Ker doslej še ni
ustanovljena mešana banka in
vključena tuja banka, fizične
osebe ne morejo postati usta-
novitelji delničarji banke.
Banka jim je vplačana sred-
stva knjižila v tolarski proti-
vrednosti DEM, tako da vpla-
čani znesek ohranja realno
vrednost. Ob izdaji soglasja za
drugo emisijo delnic bo ta zne-
sek spremenjen v delnice.
V banki se ne hazardira
Harold Karner o očitkih na račun Štajerske banke
Harold Karner, na skupščini
ste delničarjem in javnosti ob-
ljubili, da boste zahtevali eko-
nomsko finančno revizijo in
dokazali, da v Štajerski banki
niste nobeni lopovi. Gre za do-
kaj neobičajno izjavo direk-
torja neke banke.
V slovenski javnosti se že
nekaj casa širijo razprave
o tem, ali je bila banka nor-
malno ustanovljena, ali so bile
nepravilnosti ob njeni ustano-
vitvi in tako naprej. Ljudje ne
ločijo stvari, ki so nastale pred
ustanovitvijo banke in po
ustanovitvi. Banka je hiša, ki
mora dokazati, da je vredna
zaupanja, zato čutimo potre-
bo, da nam nekdo tretji, ne-
kdo, ki ga v banko ni pripeljal
sum, da smo štorih kaj narobe
ali prijava oziroma politični
interes, presodi stvari. Povsem
nevtralna institucija naj zato
presodi, ali so bilance in naši
rezultati dejansko rezultat po-
slovanja, ali je poslovanje
skladno z zakonodajo, skladno
z načeli dobrega bančnega po-
slovanja. Po definiciji je banka
nizko kapitalna institucija,
vložek lastnikov je v primerja-
vi z dolgovi zelo majhen. Av-
strijska zakonodaja zahteva
4,4 odstotke od bilančne vsote,
jugoslovanska zakonodaja do-
voljuje 16 kratnik bilančne
vsote v primerjavi z lastnim
kapitalom. In zato je potrebno
zaupanje. Če je zaupanje oma-
jano, lahko pride do reakcije
med tistimi, ki imajo depozite.
Mi smo prepričani, da smo po-
slovali pošteno in skladno
z zakonodajo in da ne posluje-
mo z visoko stopnjo rizičnosti.
Moje stališče je, da se v ban-
kah ne sme hazardirati. Mi ta-
ko delamo, zato bo revizija to
tudi dokazala. Javno bomo ob-
javili zaključni račun, tako se
dela povsod po svetu, javnost
pa se naj sama prepriča.
Kdo bo opravljal revizijo?
Revizijo bo opravljala po-
sebna skupina ljudi, ki je or-
ganizirana pri centrali službe
družbenega knjigovodstva in
je svoje strokovno znanje do-
bila v sodelovanju s tujo revi-
zijsko hišo. Ker zakon o SDK
še ni sprejet, so te stvari pač
v okviru SDK. Kasneje bo to
samostojna revizijska hiša, ki
bo preverjala poslovanje po-
djetij, pri katerih je dostop
javnosti izredno pomemben.
To je tudi edina pot, da iz fi-
nančne divjine pridemo na nek
normalen finančni trg.
Ko ste ocenjevali dosedanje
delo, ste dejali, da ste zado-
voljni z rezultati glede na tre-
nutne gospodarske razmere, ni
pa rezultat v skladu s cilji, ki
si jih je zastavila banka. Kljub
vsemu slišimo o ovadbah ne-
katerih oseb, kako pa to ko-
mentirate?
Finančno premoženje je sa-
mo ena od oblik premoženja in
ljudje, ki vlagajo pričakujejo,
da to premoženje ne bo zgub-
ljalo na vrednosti. Zaradi vi-
soke inflacije je finančno po-
slovanje izpostavljeno tvega-
nju vrednotenja finančnega
premoženja. Zakaj nisem za-
dovoljen z rezultati? Banka
dela šele pol leta, imeli smo
dve devalvaciji in rezultat ni
tako ugoden kot bi lahko bil.
Druga stvar, zaradi katere ni-
sem zadovoljen in zaradi česar
smo lahko štorih manj kot bi.
lahko, je razčiščevanje s prete-
klostjo. Porabili smo določeno
energijo za preteklost, za kar
mi ni žal, toda premalo energi-
je potem ostaja za načrtovanje
dela v prihodnosti. Kot sem
dejal, stvari smo razčistili in
vsake nadaljnje razprave lah-
ko temeljijo le na političnih
prepirih, ne pa dejstvih. Če me
sprašujete, kaj menim o šent-
jurski in celjski občini ter nji-
hovih vložkih, pa ovadbah - za
te stvari nisem pristojen. Za
nas so to delničarji, vplačali so
kapital in izjavili, da so delni-
čarji. Kaj več za nas ni po-
membno. Če kdo v njihovih
skupščinskih ali drugih orga-
nih misli danes drugače, to ni
stvar banke. Postane pa naša
stvar, če bi te institucije začele
prodajati delnice. Za nepouče-
ne je to signal, da se je treba
znebiti naših delnic. Svoje naj
povedo tisti, kjer se debate po-
javljajo. Bil sem na nekaj takš-
nih sestankih in lahko rečem,
da sploh ne gre za vsebino
vprašanja, temveč obliko in
pristojnost nekaterih občin-
skih funkcionarjev. To ni stvar
naše bančne hiše, mi pričaku-
jemo, da bo prevladal razum
in da bodo delničarji toliko
potrpežljivi, da bo banka lah-
ko začela normalno delati.
IRENA BAŠA
SENCE 
NA SONČNI STRANI ALP
USODA LOJZETA PE-
TERLETA - Medtem ko je
predsednik slovenske vlade
Lojze Peterle pomagal na
berlinski turistični borzi iz-
tržiti čimveč za slovenski tu-
rizem - vsem prizadevanjem
navkljub sta strah in nezna-
nje (še zdaj mnogi zamenju-
jejo Slovenijo s Slavonijo, ki
je v vojni) močnejša od naših
naravnih lepot - se mu v do-
movini ne piše nič kaj dobre-
ga. Zdaj imajo njegovih go-
spodarskih neuspehov že vsi
dovolj, celo socialdemokrati
dr. Jožeta Pučnika.
Vendar ima Lojze Peterle
za zdaj srečo, da nasprotni
tabor ni čisto enoten. Eni bi
radi videli na njegovem me-
stu dr. Jožeta Pučnika, Plu-
tovi Zeleni imajo v rokavu
svojega »asa« - dr. Petra
Tanciga, ministra za razisko-
valno dejavnost in tehnologi-
jo. Vendar temu ekonomistu
niso naklonjeni, saj je njego-
vo gospodarsko znanje pre-
šibko. Kaj pomeni imeti
predsednika vlade, ki se ne
spozna na gospodarstvo, pa
že zdaj preveč kruto doživ-
ljamo vsi skupaj.
Med kandidati omenjajo
tudi junaka lanske vojne
v Sloveniji Janeza Janšo,
vendar ima enako poman j -
klivost kot dr. Tancig, da je
»prekratek« v spoznavanju
gospodarskih odprtih vpra-
šanj. Nekoliko bolj se spozna
nanje Igor Bavčar, ki je bil
dokaj uspešen podjetnik
v Mikro Adi.
Zna se pa tudi zgoditi, da
bodo vsi pristojni zamižali,
se vdali v usodo in čakali na
nove volitve. Teh pa ne more
biti pred julijem, pa še okto-
bra so vprašljive. Do takrat
že marsikdo ne bo imel več
kaj jesti. Morda bo taka sla-
ba napoved le vplivala na
Peterletov	predčasen
odhod...
OPRAVIČILO NI PO-
TREBNO - Delegati nekda-
nje vladajoče koalicije De-
mos so zahtevali od predsed-
nika predsedstva RS Milana
Kučana, da se javno opravi-
či, češ da jih je zmerjal oziro-
ma naj bi rekel, da je bila
sporna razprava ob novem
mandatarju mag. Marku
Voljču »karikatura demo-
kracije«.
Nesporazum je nastal, ker
je iz koprskega studia, kjer je
Kučan nastopil v rubriki
»Kramljanje«, prišel le delni
magnetogram. Potem ko je
bilo Kramljanje objavljeno
v celoti - tako imenovani
sporni del - je bilo jasno vi-
deti, da je predsednik govoril
o tem, kaj pravijo v javnosti
o sporni seji slovenskega
parlamenta, ni pa dajal no-
benih svojih ocen o nastopih
posameznih poslancev.
Za desne skrajneže, ki so
pohiteli zmerjati poglavarja
slovenske države (med dru-
gim, da je »boljševiški partij-
ski aparatčik«), seveda dej-
stva niso pomembna, saj se
napadi na Milana Kučana
nadaljujejo.
NOV POVOD ZA RAZ-
KLANOST - Stavka časni-
karjev na RTV Slovenija je
razdelila Slovence spet na
dva nasprotujoča si tabora.
Eni zagovarjajo ravnanje
časnikarjev, ki so se naveli-
čali praznih obljub svojega
vodstva (to tudi ni izpolnilo
ene od temeljnih zahtev ko-
lektivne pogodbe, da razvrsti
časnikarje v kategorije in
podskupine), drugi pošiljajo
nad »rdečkarje«, »lažnivce«,
»nasprotnike režima« (to so
samo nekatere od objavlje-
nih psovk) strele in preklet-
stvo. V »neodvisnih« in »sa-
mostojnih« časnikih tiho
podpirajo svoje kolege,
v desničarskem tisku pa ne
najdejo dobre besede za
stavkajoče. Pri tem desničar-
jev ne zanima niti to, da je
vodstvo RTV javno ponareja-
lo zaključni račun za leto
1991 in ga zniževalo, samo
da bi bila država, ki je to
vodstvo postavila, oškodo-
vana.
Gordijski vozel je priprav-
ljen presekati Rudi Sehgo,
predsednik sveta RTV Slove-
nija. Kdor ni pripravljen de-
lati, mu bomo pokazali vra-
ta, na RTV pa bomo dobili
nove, mlade sodelavce in si
zagotovili boljši program.
V tem duhu je zagrozil Šeligo
stavkajočim.
Ti pa v jok. Rudi Šeligo je
namreč pozabil, da pisatelj
lahko postaneš čez noč, čas-
nikar, ki naj bi ustvarjal do-
ber program ali dober čas-
nik, pa zori nekaj let in po-
trebuje čas, da si ustvari ime
in pridobi zaupanje poslu-
šalcev, gledalcev ali bralcev.
»FAŠIZEM V SKUPŠČI-
NI« - Za Slovenci je še eno
burno zasedanje slovenskega
parlamenta. Jaša L. Zlobec
(Liberalno-demokra tska
stranka) je dobil javni opo-
min, ker je zatulil Ervinu
Antonu Schwarzbartlu (Slo-
venski krščanski demokrati),
da je fašist. Domžalski župan
se je namreč ogreval za to, da
bi Slovenke ločili na »prave«
Slovenke in na manj vredne. '
»Vse ženske niso enakovred-
ne, kajti med ženskami so
matere tiste, ki kot nosilke
slovenstva lahko ogrozijo ali
ne ogrozijo obstoja tega na-
roda,« je dobesedno rekel
E. A. Sch. in si prislužil ogor-
čene proteste.
Ervin Anton Schwarzbartl
pa ni užalil samo naprednih
republiških delegatov in de-
legatk, ampak si je verjetno
nakopal še hudo jezo nun, ki
so se v duhu »krščanskega
etosa« (poglavitno vodilo
Schwarzbartlove stranke!)
zaobljubile Jezusu; pa osta-
relih gospodičen brez otrok,
ki veliko svojega časa preži-
ve v cerkvah; pa vseh tistih
žensk, ki jih je kruta narava
prikrajšala za želeno mate-
rinstvo; pa tudi onih, ki no-
čejo biti »stroji za rojevanje«,
ampak samostojne ženske, ki
odločajo o svojem življenju.
Res pa je, da ima domžal-
ski župan posebno pravico
govoriti o tem, saj je s štirimi
otroki daleč nad državnim
povprečjem. S tem je »odre-
šil« vsaj dve »neenakovredni
ženski«...
CELJANI ŽIVE DRAGO
- Prejšnji teden smo lahko
primerjali cene izdelkov za
potrebe gospodinjstev po
Sloveniji in ugotovili, da je
Celje med najdražjimi mesti
v Sloveniji (anketarji so pov-
sod vzeli najnižje cene, tako
pri Mercatorjih po državi kot
pri Merxu). Celjani so s cena-
mi 27 potrebščin (od kruha,
salam, mleka, olja, na trena
do mehčalca za perilo) sicer
za Mariborom (Maribor
4.094 din, Celje 3.949, Ljub-
ljana 3.484 din), toda upošte-
vati je treba, da pri Merxu
niso imeli benquicka, ki je
v Sloveniji od 138 do 225 to-
larjev. Če bi k celjskim ce-
nam prišteli še tega, bi Celja-
ni lahko upravičeno zahteva-
li »draginjski dodatek« (kot
so ga nekaj časa imeli v Slo-
veniji oficirji nekdanje JA).
Industrija kovinskih izdelkov in
opreme »ALPOS« Šentjur
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
komercialist v zunanji trgovini za
program trgovinske opreme
POGOJI:
-	diplomiran ekonomist
-	3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na enakih ali
podobnih delih in nalogah
-	aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina,
nemščina)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
na naslov: »ALPOS« ŠENTJUR - ulica L. Dobrotinška
2, v 15 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku
roka za prijavo.
Št. 10 - 12. marec 1992
6
Dvoboj Grdina - Kovač se nadaljuje
Najbolj vroče ob polemiki o Štajerski banki
Na zasedanju šentjurske skupščine
prejšnjo sredo so se poslanci odločili, da
ne bodo odločali o tem ali je bil vložek
400 tisoč nemških mark v Štajersko ban-
ko leta 1990 pravilna odločitev ali ne.
Šentjurska vlada je še vedno prepriča-
na, da je to bila pametna odločitev, to pa
naj bi potrdil tudi direktor Štajerske
banke Harold Karner, kamor ga je pova-
bil predsednik šentjurskega parlamenta
Jurij Malovrh. Harold Karner je povedal,
da je takratni vložek šentjurske vlade
2800 tisoč sedaj narasel na 11 milijonov
tolarjev. »Z ekonomskega vidika je to
uspešno, je menil Harold Karner, druga
stvar pa je, kaj si poslanci o tem mislijo
kot o politični odločitvi«.
Harold Karner pa je tudi povedal, da
če bi sedaj poslanci odločili, da prodajo
vse delnice zanje ne bi dobili več štiristo
tisoč mark, ampak bistveno manj, saj je
zaradi neugodnega stanja na trgu vred-
nostnih papirjev delnica danes vredna
370 in ne več 500 DEM.
Vendar, šentjurski podpredsednik IS
Simon Zdolšek je opozoril, da so ta sred-
stva vložili za spodbujanje obrti in po-
djetništva, in da se ta sredstva že uspeš-
no »obračajo« za te namene. Bivši šent-
jurski župan Franc Kovač, ki ga je pod-
prlo še nekaj poslancev, pa še vedno
vztraja, da je to zgrešena naložba in da bi
takrat skupščina o tem morala razprav-
ljati. Šentjurska vlada je za mnenje za-
prosila republiškega ministra za zakono-
dajo Lojzeta Janka, da bi razčistili ali je
ta naložba v Štajersko banko kratkoroč-
na, kar je v pristojnosti IS in ne potrebu-
je verifikacijo skupščine ali dolgoročna
za kar mora skupščina dati soglasje. Pre-
mier Grdina meni, da gre za kratkoroč-
no, saj se nič ne razlikuje od obveznic
republike, ki so tudi kratkoročna nalož-
ba, saj nakup delnic v Štajerski banki
pomeni le drugo obliko denarja. Razpra-
va o tem je spet pogrela politično obra-
čunavanje med Kovačem, Grdino in po-
slanci.
Na zasedanju parlamenta so tudi spre-
jeli osnutek odloka o proračunu za letos
in odlok o ustanovitvi sklada za razvoj
malega gospodarstva.
ROBERT GORJANC
Nove uradne ure v Celju
V	ponedeljek, marca, veljati za delavce
upravnih organov in organizacij občine Olje nov de~
lovni «as.	•:'..'••' •. illlllllllš
V	celjski občinski upravi bodo tako ob ponedeljkih,
torkih m četrtkih delali po S, ob sredah 10 in oh petkih
6 ur. Delavci bodo na svoja delovna mesta prihajali
med 7.00 In 7.30. Za občane pa je najpomembnejši
podatek, d$ bodo po mare« v «pravnih organih
uradne ure ob ponedeljkih med ? .30 in 11. ter 12 ; Hi 14,
uro, ob sredah med in ilter od :12, do 1S.3Ö ter ob
petkih med 7.30 in 12.30.
Zaposleni v gîavni pisarni občinskih upravnih orga-
nov, sprejemnih pisarnah občinskih sekretariatov ita
urejanje prostora ш varstvo okolja, za notranje zadeve
in za obrambo ter občinske Uprave zû družbene pri-
hodke pa bodo imeli tratine ure ш ob&me ob pone-
deljkih, torkih in četrtkih med 7-30 m 14.30, ob sredah
med 7.30 in 16.36 in.ob petkih med ТШ in 12,3». .
IS
Poplavna pomoč
Celjska občina je konec fe-
bruarja prejela še 33 milijo-
nov 973 tisoč tolarjev soli-
darnostne pomoči za od-
pravljanje posledic predlan-
ske poplave. Člani izvršnega
sveta so podprli predlog ob-
činske komisije za razdelitev
pomoči.
Komisija, ki jo sestavljajo
Ivan Pfeifer, Vinko Andolj-
šek, Žarko Mrovlje, Franci
Sintič in Bojan Kolenc, je
sklenila, da namenijo 14 mi-
lijonov tolarjev pomoči sta-
novanjsko-komunalnemu in
cestnemu gospodarstvu,
7 milijonov tolarjev pa
športni zvezi za saniranje
škode na športnih objektih.
Občinska gasilska zveza in
Zavod za požarno in reševal-
no ter tehnično službo bosta
dobila skupno 5 milijonov
tolarjev takoj, ko bosta do-
stavila potrebno dokumen-
tacijo o namenski porabi de-
narja. Po 2 milijona tolarjev
sta prejela še občinski sekre-
tariat za obrambo ter Metka
Celje. Občinski Obrtni zbor-
nici so nakazali 3 milijone
tolarjev za pomoč obrtni-
kom, ki naj jih v zbornici
razdelijo po že obstoječih
kriterijih. Vrtec Zarja pa je
prejel 900 tisočakov za na-
domestitev uničene peči.
Razliko 73 tisoč tolarjev so
člani komisije namenili kra-
jevnim skupnostim in posa-
meznim oškodovancem. IS
Šmarje imajo razvojni projekt
Po razvojnem projektu za haloški del šmarske občine, ki
so ga naročili v sodelovanju s ptujsko, so pripravili še
razvojni projekt za celotno občino Šmarje. Ta projekt, ki
ga bodo v kratkem obravnavali tudi po krajevnih skupno-
stih, spremlja za zdaj kar nekaj kritičnih pripomb.
Projektu, za katerega naj bi odšteli 400 tisoč tolarjev,
očitajo na nekaterih mestih tudi netočnosti ter nepozna-
vanje stanja. Poslanci šmarske skupščine, ki so prejeli 30-
stranski povzetek, so ga na zadnji seji ocenili kot pre-
splošnega ter mu še zlasti v kmetijskem delu očitali
napačne ugotovitve in predpostavke. Projekt, delo Družbe
za razvoj podeželja, d. o. o. ter FAGG-oddelka za arhitek-
turo (avtorjev prof. dr. Ane Barbič, prof. mag. Petra
Gabrijelčiča in asist. mag. Franca Hribernika) so za pre-
malo konkretnega ocenili tudi že na nedavnem sestanku
šmarske vlade. Projekt kot analiza sedanjega stanja pa naj
bi bil šele osnova in ne konkretizacija programov. To naj
bi bila naloga občinskega sekretariata za gospodarstvo ter
strokovnih služb.
Po končanem obravnavanju razvojnega projekta šmar-
ske občine po krajevnih skupnostih bodo zbrane pri-
pombe obravnavali na enem od prihodnjih zasedanj
občinske skupščine.
BRANE JERANKO
Borci o svojem delu
Na tiskovni konferenci celj-
ske borčevske organizacije je
njen predsednik Risto Gajšek
predstavil nekatera stališča
organizacije, priprave na nje-
no preimenovanje in letošnje
prireditve.
V uvodu je dejal, da je bor-
čevska zveza nestrankarska
organizacija in združuje člane
vseh strank. V Celju je 13.000
upokojencev, od tega jih je
v Demokratično stranko upo-
kojencev vključenih šest tisoč,
dva tisoč pa jih je v borčevski
zvezi. Na volitvah bodo pod-
prli kandidate, ki jih bo pred-
lagala Demokratična stranka
upokojencev, ter korektne in
trezne kandidate.
Pripravljajo tudi spremem-
bo statuta in preimenovanje
organizacije v Zvezo združenj
udeležencev narodnoosvobo-
dilnega boja. Tako bodo člani
organizacije lahko vsi, ki spre-
jemajo pravila statuta.
Prvo prireditev pripravljajo
ob dnevu upora zoper okupa-
torja, 27. aprilu, ki je letos dr-
žavni praznik. Ob dnevu osvo-
boditve 9. maju pripravljajo
zbor borcev v Kulturnem do-
mu v Trnovi j ah, 6. junija bo
v Celju skupščina udeležencev
ruske brigade, ki ima tukaj tu-
di svoj domicil. Ob petdeset-
letnici tragedije ukradenih
otrok bo 19. septembra cen-
tralna prireditev za celotno
Slovenijo v prostorih I. osnov-
ne šole v Celju. Petdesete
obletnice začetka okupatorje-
vega terorja na Štajerskem pa
se bodo spomnili z razstavo, ki
jo bodo aprila odprli v Muzeju
novejše zgodovine Celje.
MIŠA GAJŠEK
Namesto »Ostermanovih« vikendov
Tenis je v politiki in biznisu nujno zlo, kot kompromisi in kupčije_____________________
Tokrat se na »tenisu pomembne-
žev«, ki ga je tako kot lani pripravil
Mariborčan Darko Žlebnik s svojo
promocijsko firmo Daco in nekaj zve-
nečimi sponzorji (Radenska, Pepsi,
Philip Morris, Slovenija Vino Vitol,
Zlatarna Celje, itn) ni bilo treba uk-
varjati s pretirano simboliko in deši-
friranjem raznih manjših in velikih
znakov, ki bi kazali, da je politikom,
yuppeiem, novinarjem in športnikom
tenis samo kulisa za sklepanje velikih
poslov. Lanski teniški »party« na Ro-
gli je edina pogruntala beograjska Po-
litika Ekspres, ki je v maniri razisko-
valnega novinarstva »a la Watergate«
odkrila, da na Rogli slovenska in hr-
vaška politika pripravljata zaroto
proti Srbiji.
Kdo ve, morda so že takrat vedeli,
da se bo »terazijska čaršija« za tako
nesramnost politikov iz »severnih ju-
goslovanskih provinc« maščevala
z vojno. Letos še ni poročil iz Beogra-
da, da bi tako resno vzeli »okupljanje«
v Rogaški Slatini. Končno »Slobodan-
čici« ne preostane nič drugega kot, da
zapiše »baš nas boli, to su sad strane
zemlje.«
Kljub vsemu zatrjevanju politikov,
da so prišli igrat samo tenis in da
politiko komajda omenijo, pa nekate-
re stvari vendarle pokažejo, da je tudi
takšna nedolžna stvar kot je teniški
vikend v Rogaški v harmoniji z urad-
nimi političnimi stališči. Zakaj pa le-
tos na tenisu na primer ni ameriškega
veleposlanika Warrena Zimmerman-
na, ki najbrž nič manj ne ljubi tenis
kot lani, da bi se mu odrekel en vikend
v letu zaradi »neodložljivih diplomat-
skih poslov«? In zakaj je prišel nemški
veleposlanik Günter Seibert in portu-
galski šef evropskih monitorjev Joao
Da Silva? No ja, slednji morda tudi
zato ker ve, da ga s teniškim loparjem
v roki kakšen predrzni mig jugoslo-
vanske vojske, ki bi pozabil, da leti na
tujem nebu, ne bo sklatil, misleč, da je
»sladoledarski helikopter, ki ne raz-
naša kepic po »propisani maršruti«. In
tale de Silva je tudi zelo zvit, saj na
tenisu tudi ne nosi bele trenirke in
tako niti ne vejo, da je opazovalec in
da bo sedaj še več opazil kot sicer.
Slovenska politična opozicija pa je
v Rogaški dokazala, da je še daleč za
Evropo, saj se sploh ne zavedajo, kako
bi lahko na teniškem vikendu spretno
spletkarili in potem z levo roko strmo-
glavili Peterleta. Samo prenovitelji,
sedanji in bivši, dr. Ciril Ribičič, Sa-
mo Pahor in Emil Milan Pintar so
s svojim prihodom dokazali, da so
prebrisani in da se ne derejo zastonj
Evropa zdaj.
Hrvaški prenovitelj in podpredsed-
nik vlade sosednje države dr. Zdravko
Tomac je kljub očalom tudi zelo dalj-
noviden, saj bo lahko pri de Silvi
spretno lobiral za Hrvaško. V ponede-
ljek je bila v Bruslju spet konferenca
o usodi nekdanje Jugoslavije in To-
mac ve, da je De Silva z walki-talkiem
povezan s Carringtonom. Svojo že pri-
šlo vično prebrisanost pa je z obiskom
v Rogaški Slatini spet dokazal dr. Sla-
ven Letica nekdanji Tudjmanov »co-
ach«, ki je raje skoči v Rogaško, kot da
bi si dovolil, da ga Franjo na tenisu
v Zagrebu spet ne bi hotel več niti
pozdraviti.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Skupno število nastopajočih: 72
Skupina »Šampioni«: 1. Frinčič (Oro-
teks, Oroslavlje), 2. Blagus (avs. po-
slov.) 3. Stare (posi. RS); skupina »Ve-
lemojstri«: 1. dr. Ribičič (SDP) 2. Ce-
sar (Večernji list), 3. Macun (Philip
Morris), skupina »Mojstri« 1. Kocmur
kompas Maribor), 2. Bračič (Pepsi Co-
la), 3. Patteter (Casino Gradec), sku-
pina »Olimpijci«: 1. Katušič (Oroteks
Oroslavlje) 2. Pahor (SDP), 3. Da Sil-
va (opaz. ES). Posebne nagrade: »šar-
mantni znak«: Ana Berglez Vovk
(Zlatarna), »klobuk dol«: dr. Zdravko
Tomac (podp. hrv. vlade), »protokol«:
Andrej Zlebnik, (odpravnik poslov na
Hrvaškem).
Dr. Ciril Ribičič: »Če bi takole udaril po
Lojzu. «
Emil Milan Pintar: »Sončni premier igra zadnjo partijo, jaz
pa imam dovolj sence.«
Joao De Silva: »Ker imam lopar v roki, me ni
strah, da bi me zamenjali za helikopter.«
I REKUÌBCri
Dr. Slaven Letica, bivši S
svetovalec hrvaškega
predsednika Franja Tu-
đmana, zdaj pa podpred-
sednik Hrvaškega sveta
evropskega gibanja:
»Trmasto sem vztrajal
pri dobri meščanski na-
vadi, da se sto dni po od-
hodu iz državnega kabi-
neta ne izreče nobena
kritika proti predsedni-
ku. Potem sem postal to,
kar sem vedno bil, nev-
tralni partijski intelektu-
alec, ki ima popolno mo-
ralno pravico, da pove
svoje mnenje o neumno-
stih hrvaške oblasti. In
hrvaška oblast kot vsaka
druga oblast, ki se odloči
za neprofesionalizem, de-
la neumnosti. Zadržala je
manire in stil vladanja
prejšnje politične elite.
V Zagrebu je sedaj velik
škandal zaradi denarja za
vile in stanovanja. Hrva-
ški in Sloveniji preti ne-
varnost tihega nadaljeva-
nja sistema enoumja, ki
ga spremlja instituciona-
lizacija privilegijev in dr-
žavna korupcija, ki je
javnost ne kontrolira.«
Dr. Zdravko Tomac,
podpredsednik hrvaške
vlade:
»Hrvaška ne bo nikoli
pristala, da bi izgubila en
sam kos svojega ozemlja.
Konec krize bo, ko bo Hr-
vaška vzpostavila suvere-
nost na celem ozemlju.
Ponujamo priložnost, da
se to doseže z mirovnimi
silami, če pa se to ne bo
zgodilo, bo Hrvaška mo-
rala nadaljevati vojno,
dokler ne osvobodi celot-
nega ozemlja, ne glede na
težave.«
Št. 10 - 12. marec 1992
71
Neutemeljene govorice o traktorjih
Sodobni traktorji za uspešno hmeljarsko proizvodnjo
Na pobudo Kmečke zveze-Ljud-
s|ie stranke je Hmezad Export Im-
port uvozil 50 najsodobnejših trak-
torjev Steyr. Predstavniki hmeljar-
jev so bili pred tem na obisku
v Nemčiji, kjer so videli te traktorje
2 ekološko opremo, ki omogočajo tu-
di varno delo traktoristov. V Savinj-
ski dolini so se takoj pojavile govori-
ce, češ da so lahko traktorje pod
izredno ugodnimi pogoji kupili le
člani Kmečke zveze-Ljudske stran-
ke. Šli smo po sledi teh govoric in se
0b koncu prepričali, da ni nujno da
je tam kjer je dim tudi ogenj.
Ivo Bračun, direktor Hmezada
Export-Import nam je povedal, da je
njihova firma v bistvu nudila fi-
nančni servis, glede na to, da izvaža
slovenski oziroma savinjski hmelj in
da ima sklenjene predprodajne po-
godbe za pet in več let vnaprej. Te
pogodbe so tudi služile kot garancije
dobavitelju traktorjev. »Naše stališ-
če je,« pravi Bračun, »da hmeljarjem
omogočimo nakup opreme za visoko
kakovostno proizvodnjo hmelja, pa
naj si bodo to traktorji ali škropilni-
ce. Dejstvo je, da želimo pospešiti
razvoj hmeljarstva v Savinjski doli-
ni.« O govoricah, ki so se razširile,
češ da traktorja ni mogel kupiti
vsakdo, pa Bračun pravi, da to ni
povsem res. V samih kriterijih je bilo
točno opredeljeno, da so traktorji
namenjeni hmeljarjem, kar je tudi
logično, saj so prilagojeni hmeljar-
ski proizvodnji. Pravice do nakupa
pa res niso imeli tisti, ki lanskolet-
nega hmelja niso oddali Exportu.
Navsezadnje je po Bračunovem
mnenju tudi prav, saj so traktorje
nabavili pod ugodnejšimi pogoji kot
sicer veljajo na tržišču. In kakšni so
bili ti pogoji? Osnovna izvedba trak-
torja stane 57 tisoč mark. Vsak kmet
mora traktor plačati v devetih obro-
kih v štirih letih, kar na leto znese
približno 1800 kilogramov hmelja,
ki jih mora kmet oddati za odplačilo
kreditnih anuitet. Pri tem je po-
membno tudi angažiranje poslanca,
predstavnika Kmečke zveze-Ljud-
ske stranke, Vinka Drče za oprosti-
tev carine.
Tudi Vinko Drča nam je zatrdil,
da je že slišal za govorice, da pa
sploh ne držijo. Nihče ni imel pred-
nosti pri nakupu in tudi število trak-
torjev ni bilo omejeno. »O možnostih
nakupa smo vse savinjske hmeljarje
pisno obvestili, oglase smo izobesili
v zbiralnicah mleka in v kmetijskih
preskrbah. Kdor se je odločil za na-
kup, je domov prejel ponudbo, na
osnovi le-te pa so kmetje podpisali
predpogodbe. Potem smo odšli v fir-
mi Steyr in Fendt in ko smo poveda-
li, koliko traktorjev želimo naročiti,
nas sprva niso jemali resno, ker še
nikdar doslej niso v Savinjsko doli-
no prodah toliko traktorjev naen-
krat. No, kasneje so bili presenečeni,
in sedaj je vplačan avans za 50 trak-
torjev. Vsakdo, ki traktor še želi ku-
piti, pa ga lahko?,« pravi Vinko
Drča.
Svoje mnenje o teh traktorjih pa
ima Srečko Čater iz farme Podlog.
Takole pravi: »Kot večina savinjskih
kmetov, tudi sam mislim, da je bila
to modra poteza tistih, ki so hoteli
povzročiti zametke deklarirani dru-
žinski kmetiji. Traktor z 80 konjski-
mi močmi namreč omogoča smiselno
obdelavo tam, kjer ima kmet na eni
parceli vsaj sest hektarjev hmelja ali
če ima zemljiški posestnik vsaj 40
hektarov obdelovalnih površin. Za
povprečno zemljiško strukturo, ka-
kršna je na žalost v Savinjski dolini
in Sloveniji nasploh, pa je to nesmi-
sel. Ti traktorji, ki bodo prišli v Sa-
vinjsko dolino, so zelo dragi in bodo
predstavljali tehnološki višek. Zara-
di takšne zemljiške strukture in re-
alnega izvajanja zakona o denacio-
nalizaciji, možnosti najemanja pro-
ste zemlje in jemanja zemlje bivših
veleposestnikov v zakup, pa bodo ti
traktorji še precej časa neizkorišče-
ni. To pomeni, da bodo v bistvu
v breme tistim, ki so jih kupili. So pa
prav gotovo zametek in poskus usta-
navljanja podlage za nastanek dru-
žinskih kmetij, ki si jih vsi želimo.
S tega stališča mislim, da je Vinko
Drča pravilno ravnal.«
S tem, da so traktorji preveliki in
neprimerni za sedanji čas, se Vinko
Drča seveda ne strinja. Pravi, da so
najsodobnejši traktorji, ki so jih ta
hip sposobni izdelati v Avstriji in
Nemčiji za potrebe hmeljarstva in
živinoreje. Gre v bistvu za kombini-
rane tipe traktorjev, opremljenih
z računalniško obdelavo podatkov
za škropljenje, porabijo tretjino
manj goriva, sama kabina pa omo-
goča varno in uspešno delo.
JANEZ VEDENIK
Verjetno bodo sedaj govorice po
Savinjski dolini utihnile, stvar vsa-
kega posameznega hmeljarja pa je,
če se je odločil za nakup ali ne. Ce
drugega ne, pa lahko rečemo, da sa-
vinjski kmetje le ne živijo slabo. In
prav je tako, saj so pridni.
Peterle je moralist
Tone Peršak zato verjame, da bo premier še naprej hotel odstaviti ministre
Kljub temu, da je diplomiral
iz režije, bi Tonetu Peršaku
težko pripisali, da je bil glavni
režiser tiste znamenite scene,
ko se je v Cankarjevem domu
razklala Slovenska demokra-
tična zveza. Tudi iz ozadja ne,
deluje preveč umirjeno in nev-
padljivo, za razliko od ostalih
priljubljenih in najbolj ekspo-
niranih osebnosti v tej »stran-
ki intelektualcev«.
Vendar pa je Peršak med ti-
stimi, ki mu je zelo blizu anali-
tično predstavljanje političnih
tališč, zato se zdi, da so mu
v stranki neformalno namenili
resor, ki bi ga v starem sistemu
imenovali »ideološki«.
Lojze Peterle poskuša pri-
dobiti katero od opozicijskih
strank, da bi lahko zrušil tri
ministre iz vaše stranke. Mu
bo uspelo?
Mislim, da ne. Vse tri opozi-
cijske stranke so že izjavile, da
ne bodo šle v to kombinacijo.
Ne vem, kaj bi pridobile, če bi
šle v vlado, o kateri so prepri-
čane, da je neuspešna in da se
tistim, kr so sedaj v njej, na
volitvah ne piše nič dobrega.
Temu manevru se čudim, ker
se naši stranki očita, da se je
s tem, ko se je odločila za pod-
poro Voljču, postavila na levo,
sedaj pa se gre v odkrito snub-
ljenje tistih, ki so nesporno na
levici in so celo zahtevali gla-
sovanje o novem mandatarju.
Ali bo Peterle postavil zah-
tevo po odstavitvi na dnevni
red skupščine kljub temu, da
so mu »njegove« stranke to od-
svetovale?
Nekatere poteze Peterleta so
presenetljive. Ta zahteva je
moralistične narave, kar ne
pomeni, da bi politika morala
biti brez morale. Glede na
druga Peterletova dejanja je
mogoče pričakovati, da bo
kljub vsemu šel v skupščino,
vendar bo pogorel. Seveda pa
je mogoče tudi pričakovati, da
bo še naprej ostal predsednik
vlade, čeprav bi bilo v takem
primeru, še bolj kot v primeru
Voljča, pričakovati, da bi po-
tem on odstopil.
Rekli ste, da se ob tem Pe-
terle v skupščini ne bo mogel
izogniti zelo ostrim in nepri-
jetnim vprašanjem o delu vla-
de. Kaj ste mislili s tem?
Na primer, kakšen je njegov
odnos do nekaterih ministrov,
ki očitno niso izpolnili svojih
nalog. Za to, kako se včasih
dela v vladi, pa tale ilustraci-
ja: dva dni pred glasovanjem
o konstruktivni nezaupnici je
Peterle predstavil spremenjeni
koncept zakona o lastninjenju
kot vladni predlog, po vseh
podatkih in pričevanjih, o ka-
terih ne kaže dvomiti, pa vlada
o tem ni še nikoli razpravljala.
Problem je sama koordinacija
vlade, sklicevanje sej, dejstvo,
da se na sejah vlade nikoli ne
glasuje, ali pa se glasuje,
v skupščino pa pride Peterle
s predlogom, ki je potem dru-
gačen od izidov glasovanja,
kot takrat, ko se je odločalo
o imenu slovenske valute.
Če bi bile sedaj volitve,
kakšne bi bile možnosti vaše
stranke?
Ankete javnega mnenja nas
uvrščajo od prvega do tretjega
mesta, ob tem, da je relativno
visoko število volilcev še neo-
predeljenih. Računam, da bo
ob »normalnem sistemu«, pro-
porcionalnem, v parlament
prišlo šest, sedem strank in da
bi morali zasesti tretjo pozici-
jo, v skrajnem primeru četrto,
to pa pomeni nekje od 10 do 20
odstotkov glasov.
V kakšno koalicijo boste šli?
Zavzemamo se za oblikova-
nje sredinskega bloka. To je
dolgoročen projekt. Nastali
smo zato, da se slovenski poli-
tični prostor ne bi polariziral
izključno na levico in desnico,
ampak da bi obstajala še moč-
na tretja politična opcija, ki bi
zagotavljala, da se ne bi v Slo-
veniji ponovili nekateri zgodo-
vinski dogodki. Kar pa se tiče
konkretnih koalicij, ki naj bi
postavljale vlado, je naše sta-
lišče, da jih bomo sklepali po
volitvah, trdno.
ROBERT GORJANC
Golfbiznis po celjsko II.
V zvezi s člankom, ki ste ga
objavili v Novem tedniku
z dne 5. 3. 1992 vas želimo
opozoriti na to, da ste v ome-
njenem članku novinarja Voj-
ka Zupanca objavili neresnič-
ne podatke, ki škodijo ugledu
Aera in dobremu imenu njego-
vih odgovornih delavcev.
Zato želimo širšo javnost in-
formirati o dejanskem poteku
dogodkov.
Dejstvo je, da Aero poslov-
nih odnosov z ostalimi repu-
blikami bivše Jugoslavije tudi
po osamosvojitvi Slovenije ni
v celoti prekinil in se še izvaja-
jo, čeprav v manjšem obsegu.
Zaradi blokade plačilnega
prometa pa se posli izvajajo
tako kot v večini podjetij,
predvsem z blagovno menjavo.
Pri tem je zaradi visoke infla-
cije v republikah bivše Jugo-
slavije in visokih obresti, hi-
trost realizacije poslov bistve-
ni element pri ugotavljanju
ekonomičnosti.
Med takšne posle sodi tudi
nakup in prodaja avtomobilov
golf, kar je Aero realiziral
v mesecu januarju 1992.
Novinar v članku navaja ne-
resnične podatke s tem, ko pi-
še, da Aero ni iskal konku-
renčnih ponudb za odprodajo
avtomobilov, o čemer ima pis-
ne dokaze, vendar je najugod-
nejšo ponudbo posredovalo
podjetje »Selmar«, ki je hkrati
tudi takoj po sklenitvi posla
nakazalo šest milijonov tolar-
jev, ostalo pa po osmih dneh.
Drugi ponudniki so poleg
slabših prodajnih pogojev nu-
dili tudi dolge roke plačila.
Nadalje je iz članka možno
razumeti tudi, da je nekdo od
odgovornih delavcev Aera do-
bil avtomobil golf in se ob
omenjeni transakciji okoristil.
S takšnim namigovanjem, gre
za grobo podtikanje, ki škodi
ugledu in drugemu imenu lju-
di, ki delajo v Aeru na odgo-
vornih mestih, saj bi, v kolikor
bi bila namigovanja resnična,
že oz. bodo - reagirali organi
pregona, ki omenjeno zadevo
proučujejo.
Naj na zaključku navedemo
še dejstvo, da bi v primeru za-
vlačevanja z realizacijo posla
dosegli bistveno nižje eko-
nomske efekte in to predvsem
zaradi:
-	bistvene podražitve avto-
mobilov v BIH,
-	poslabšanje razmerja med
dinarjem in tolarjem,
-	povečanjem stroškov poslo-
vanja zaradi obresti.
Vodstvo podjetja
Aero Celje
OBČINA CELJE
UPRAVA ZA DRUŽBENE
PRIHODKE
OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM,
KI SO DOLŽNI VLOŽITI NAPOVED
ZA ODMERO DOHODNINE V OBČINI
CELJE
Vse zavezance, ki so dolžni vložiti napoved za odmero
dohodnine za leto 1991 v občini Celje obveščamo, da
lahko napovedi vložijo v roku do 31. 3. 1992
-	pri Upravi za družbene prihodke v Celju, Vodnikova
ulica 3
-	na sedežih vseh krajevnih skupnosti ali
-	priporočeno po pošti
V upravi za družbene prihodke sprejemamo napovedi
vsak delovni dan od 7. do 14.30 ure, oz. v sredo do
16.30 ure.
Od vključno 16. do 31. marca pa bomo sprejemali
napovedi od 7. do 18. ure, v soboto, dne 21. in 28. 3. pa
od 8. do 12. ure.
Na sedežih krajevne skupnosti lahko vložite napovedi
v času njihovih uradnih ur.
Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti (priporoče-
no), naj na kuverti označijo, da se v pošiljki nahaja
napoved za odmero dohodnine.
Uprava za družbene
prihodke občine Celje
Popravek in
opravičilo
V zvezi s člankom Gala
lumparija, objavljenim v 8.
številki Novega tednika 27.
februarja 1992, se podjetje-
ma Gotrans in Haritrans
oziroma njunima ustanovi-
teljema Ivanu Godlerju in
Albinu Ojstršku opraviču-
jem za netočno in premalo
preverjeno navedbo, da so
bili luksuzni avtomobili za
vodilne delavce Blagovne-
ga centra kupljeni preko
obeh podjetij kot nekakšna
usluga vodilnim delavcem
Blagovnega centra. Kot nas
je namreč obvestil odvet-
nik Aleš Maček, je avtomo-
bile kupil neposredno Bla-
govni center.
BRANE PIANO
Št. 10 - 12. marec 1992
18
Slavna
flavtistka
v Celju
V	Celju se nam v ponede-
ljek, 16. marca ob pol
osmih zvečer obeta zares
lep umetniški večer. Na
koncertu Zavoda za kul-
turne prireditve Celje bo
namreč ob spremljavi pi-
anista Bojana Goriška na-
stopila svetovno znana
flavtistka Irena Grafen-
auer.
Irena Grafenauer brez
dvoma sodi v sam vrh do-
mačih in tujih glasbenih
poustvarjalcev našega ča-
sa. Že s sedemnajstimi leti
je prejela nagrado na med-
narodnem tekmovanju
Jeunesses Musicales v Beo-
gradu in prvo nagrado
Zveze jugoslovanskih skla-
dateljev za interpreta del
sodobnih jugoslovanskih
avtorjev. Leta 1978 je Irena
Grafenauer dobila prvo
nagrado v Ženevi, leto dni
kasneje v Miinchnu in tako
so se njeni uspehi vrstili
drugi za drugim.
Bogat umetniški prispe-
vek Irene Grafenauer slo-
venski glasbeni kulturi pa
je dobil potrditev s Prešer-
novo nagrado leta 1980.
Vrsta nagrad z najbolj
uglednih tekmovanj so
mladi flavtistki odprla vra-
ta na mednarodne koncert-
ne odre. Kot solistka je de-
set let delovala v Simfonič-
nem orkestru Bavarskega
radia v Miinchnu, je redna
profesorica Akademije Mo-
zarteum v Salzburgu in na-
stopa z najuglednejšimi
umetniki sveta.
V	Celju bo izvajala dela
Milhauda, Dutilleuxa, De-
bussyja, Messiaena in
Francka.
MP
Osvežili zgodovinski spomin
Po zaslugi Občinske matične knjižnice Laško
Zgodovina je vedno aktual-
na. Zdaj bolj, kdaj drugič
manj, odvisno od časov pač.
Nerodno je le tedaj, ko kdo
misli, da se je zgodovina zače-
la z njim. In ker nas je o čem
takem naša še ne tako oddalje-
na preteklost večkrat nazorno
poučila, so v Občinski matični
knjižnici v Laškem sklenili
v kali zatreti podobne namere.
Od sredine januarja do kon-
ca februarja so v galerijskih
prostorih nad knjižnico pri-
pravili cikel predavanj, s kate-
rimi so zajeli smiselno celoto
zgodovinskega spomina La-
škega. Začeli so z arheologijo
in vabilu se je rad odzval laški
rojak arheolog Tone Knez, ki
sicer vodi arheološki oddelek
muzeja v Novem mestu. O iz-
voru in pomenu krajevnih
imen Laškega in okolice je
predaval tudi laški rojak dr.
Tomo Korošec. O zgodovini
Laškega do 17. stoletja v enem
predavanju in v drugem o no-
vejši zgodovini do leta 1921 je
številnim obiskovalcem govo-
ril doc. Miloš Rybar, cikel pa je
zaključil s predavanjem
o ljudskih običajih na območju
Laškega novinar Jure Kra-
šovec.
Vsa predavanja so imela
skupni imenovalec v odličnem
obisku, ki je potrdil dobro od-
ločitev knjižnice na čelu
z Metko Aškerc, predvsem pa
so jih predavatelji, vsi Lašča-
ni, suvereno in slikovito poda-
jali.
Posebna dragocenost teh la-
ških zgodovinskih večerov pa
je bila v sporočilnosti posa-
meznih vsebin. Če je tekla be-
seda o davnini, ki nam jo lah-
kao ponazori le arheologija, so
besede razkrile marsikaj o njej
sami in ne le o tem, kaj nam
sporoča. In danes, ko je spet
v modi spreminjanje imen in
iskanje izvirnosti in tradicije
tudi v imenih, je bilo predava-
nje profesorja Toma Korošca
več kot poučno, saj je opozori-
lo na vso širino in razvejanost
te problematike.
Kako je treba razumevati
dogodke, ki jim pravimo zgo-
dovina, je na mnogih davnih in
ne tako davnih primerih sliko-
vito ponazoril prof. Rvbar. Iz
ljudskih običajev lahko marsi-
kaj zvemo, se tudi kaj nauči-
mo, saj so del vsakdanjega živ-
ljenja, tudi današnjega. Na
njihovo vrednost nas je ponov-
no opozoril novinar in publi-
cist Jure Krašovec, ki to sicer
počne že več kot desetletje tu-
di na Radiu Celje.
Vsi, ki so omenjena preda-
vanja slišali, vedo, kaj so za-
mudili tisti, ki jih tam tokrat
ni bilo. In navadno je temu ta-
ko, da praviloma manjkajo ti-
sti, ki sicer s »silo spomina« na
strankarskem in sploh politič-
nem odru ta spomin hočejo ra-
zlagati in uporabljati po svoje.
Zato bi bilo dobro, če bi ob
koncu tega cikla ob besedi
zahvale laški knjižnici, smeli
ponuditi tudi besedo spodbu-
de za nadaljevanje v novih te-
mah in naslovih.
DRAGO MEDVED
Visoka raven
III. abonmajski koncert celjskih
gotialcev
Minuli torek smo bili priče
novemo dosežku Celjskega go-
dalnega orkestra in njegovega
dirigenta prof. Nenada Firšta.
To je bil njihov tretji abonmaj-
ski koncert - ena od stalnih
nalog celjskih orkestrašev v
letošnji glasbeni sezoni.
Spored je bil sestavljen iz
del treh različnih stilnih obdo-
bij, tistih, ki so povprečnemu
ljubitelju resne glasbe najbolj
pri srcu - baroka, klasike in
romantike. Uvodoma je orke-
ster zaigral prvo Fugo iz Bac-
hove zbirke »Die Kunst der
Fuge«, ki jo je mojster baroka
sicer komponiral za instru-
mente s tipkami v letih 1747
do 1750. To je bilo pravzaprav
Bachovo slovo od oblike, kate-
re umetniške in tehnične
zmožnosti je izrabil do konca.
Zbirka je pozneje doživela kar
nekaj priredb za orkester. Ce-
ljani so priredbo Prve Fuge
odigrali korektno z nekoliko
romantičnim navdihom. Kon-
cert za fagot in orkester s soli-
stom Zoranom Mitevim kot
druga točka sporeda je bil ti-
pičen Mozartov koncert v treh
stavkih. Ta edini tovrstni kon-
cert je Mozart skomponiral
1774. leta. Po nekoliko vihravo
zaigranem prvem stavku je so-
list do polnega izraza prišel
v drugem stavku z lepim pona-
zarjanjem Mozartove genialne
liričnosti in neizčrpnega boga-
stva melodij. Tretji stavek
- rondo je bil prijetno mozar-
tovsko razigran. Za to je po-
skrbel z vzneseno igro tudi or-
kester. Po odmoru je bila Dvo-
rakova Serenada v E-duru
prav gotovo višek večera. Pet-
stavčna skladba razkriva
v Dvoraku izvrstnega melodi-
ka, nagnjenega k oblikovanju
liričnih in idiličnih razpolo-
ženj. Po tehnični in interpreta-
cijski plati je Serenada dokaj
trd oreh, ki zahteva poleg so-
lidnega tehničnega znanja in-
strumentalistov tudi kar pre-
cej fizičnega napora. Celjski
godalni orkester je to nalogo
dobro rešil in z izvedbo prijet-
no presenetil. Veliko zaslug
pri tem ima prav gotovo diri-
gent, ki je izvedbo vodil ek-
saktno in zanesljivo.
Dodatek za hvaležno, neko-
liko premaloštevilno občin-
stvo je bila priljubljena Dvo-
rakova Humoreska.
E.G.
130 let celjske čitalnice
16. februarja 1862 so v Celju
slovesno odprli narodno Čital-
nico, četrto čitalnico (za trža-
ško, mariborsko in ljubljan-
sko) na Slovenskem, ki je zla-
sti v času hudih nacionalnih
bojev v drugi polovici prejš-
njega stoletja igrala neprecen-
ljivo vlogo pri krepitvi sloven-
ske nacionalne zavesti.
Slovesna otvoritev celjske
čitalnice je potekala v tipič-
nem slogu takratnega družab-
nega življenja in v okviru pre-
bujenega domorodnega duha,
ki je po obnovi ustavnega živ-
ljenja v Avstriji zajel tudi naše
kraje. Otvoritve se je udeležilo
več kot 200 gostov z dr. Jane-
zom Bleiweisom na čelu, ki jih
je najprej sprejel opat Vodu-
šek, zvečer pa so v lepo okra-
šeni dvorani pri Balantu (da-
našnja Ojstrica) odprli novo
narodno društvo z bogatim
kulturnim programom.
Slavnost je zvečer odprl dr.
Štefan Kočevar z daljšim na-
govorom, v katerem je pouda-
ril, da potrjuje novoustanov-
ljena Čitalnica »silo narodne-
ga čut j a«, ne pa sovraštvo na-
sproti Kazini, katere namen je
v prvi vrsti zabava, medtem ko
je prvi namen čitalnice »čita-
nje časopisov« in učenje dru-
gih slovanskih jezikov, »da po-
pravimo naš domači jezik«.
Kočevar je še posebej odločno
zavrnil očitke, češ da bo slo-
venska čitalnica povzročila
razdor in prepir med meščani,
med Slovenci in Nemci, pri če-
mer je poudaril, da so njeni
člani predvsem slovenski ro-
doljubi, ki pa ne sovražijo svo-
jih nacionalnih nasprotnikov.
In dodal: »Naša čitalnica je
zavod mira in ne prepira. Mi
nikomur ne zamerimo, če je za
vse druge jezike zavzet, samo
za naš jezik ne. In mi druge
jezike spoštujemo, posebno
nemški, al za slovenski jezik
pa posebno ljubav občutimo.
Mi smo pripravljeni, za njega
vse, kar imamo, na žrtvenik
dati«.
Čeprav so ob otvoritvi vsi
govorci poudarjali spravljivo
obzirnost v razmerju z naci-
onalnimi nasprotniki, je Čital-
nica že na samem začetku pil-
lila olja na ogenj nacionalnih
nasprotij, ki so od obnove
ustavnega življenja vedno bolj
prihajala v ospredje. Že Koče-
var je v svojem otvoritvenem
govoru opozoril na očitke
z nemške strani, češ da so
ustanovitelji čitalnice pansla-
visti in sovražniki cesarske dr-
žave in da so »pošteni nemški
rodoljubi«, ki »nam čestitajo,
da imamo srce, javno pokaza-
ti, da smo Slovenci«, v Celju
sila redka prikazen. V nasled-
njih letih, ko je bila celjska
Čitalnica med najbolj aktivni-
mi na Slovenskem, pa so se
napadi nanjo iz leta v leto
stopnjevali. Vendar niso dose-
gli zaželenega učinka.
Čitalnica, ki je za desetletje
preživela dvojno monarhijo, je
zlasti v šestdesetih in sedem-
desetih letih prejšnjega stolet-
ja, v času pospešene nacional-
ne diferenciacije - kot edino
slovensko društvo - pomemb-
no vplivala na razvoj in krepi-
tev slovenskega tabora
v »nemškem Celju«. V kasnej-
šem obdobju, ko se je sloven-
sko meščanstvo v Celju okre-
pilo in je v mestu delovala cela
vrsta slovenskih društev, pa se
je njen pomen nekoliko
zmanjšal.
JC
ZAPISOVANJA
Od mecenata do
sponzorstva
Romantični kult umetnosti,
ki je gojil umetnika brez pre-
bite pare v žepu je absolutno
preživel. Od idealov in vsega
tistega kar v aristotelovskem
jeziku imenujemo »lepo in do-
bro« se enostavno ne da preži-
veti. Seveda to ni nikakršna
iznajdba našega časa ob sre-
dah lahko na TVS 1 gledamo
TV nadaljevanko Cellini, ki je
odličen reprezentant razmer
v umetnosti nekoč in danes.
Tisti nesrečni francoski kralj
je mojstru Celliniju dal jasno
in glasno vedeti, da je on sicer
velik mojster, da ga spoštuje,
da pa bi bil popolna ničla, če
ne bi bilo kraljev in dvorov, za
katere je Cellini in še mnogi
drugi ustvarjal. Cankar je bil
za blagor preživetja prisiljen
vsake toliko časa spisati kakš-
no zanimivo vinjeto na čast
svojega založnika in finančne-
ga podpornika Schwentnerja,
Vodnik je le za ljubi kruhek
sestavljal tisto Vojvodino
Kranjsko. Na drugi strani Alp
je bil prisiljen komponirati po
naročilu veliki Joseph Haydn;
vedno je moral biti pripravljen
stopiti pred svojega zaščitnika
grofa P. A. Esterhazyija in mu
krajšati čas z igranjem melo-
dij, ki so opajale ušesa bogate-
ga mecena. Tisti, ki temu niso
»podlegli« so kot po pravilu
umirali v bedi in dolgovih:
Mozart je umrl npr. zapuščen
od vsega sveta in v neznanskih
dolgovih, Prešeren je zapustil
ljubico s tremi nepreskrbljeni-
mi otroki, itd. Tako Cellini kot
tudi Cankar in Vodnik ter Ha-
ydn so imeli mecene, ki so skr-
beli, da umetniki niso shirali,
se nekoliko vmešavali v njiho-
vo ustvarjalnost, vendar nobe-
den od njih zaradi mecenata ni
izgubil lastne ustvarjalne av-
tonomije. No ja, mecenate je
z naraščajočim slojem meš-
čanstva počasi nadomestila
država, ki je umetnike skriva-
la pred javnim svetom, jim
omogočala kolikor toliko člo-
veku dostojno življenje ter se
vmešavala v njihovo delo.
V času postmodernih paradi-
gem, v času, ko je trde vredno-
te v obliki muskulatur zame-
njala gracioznost in estetski
kriteriji pa je svojo priložnost
v umetnosti vedno bolj začelo
izkoriščati gospodarstvo. Ra-
zlika med subvencioniranjem
s strani države in sponzorira-
njem ter donatorstvom iz vrst
gospodarstva pa je le v tem, da
prvo nujno vodi v ideologiza-
cijo umetnosti, drugi pa nosi
s sabo nevarnost komercialita-
cije umetnosti. In seveda
v tem, da je država sponzori-
rala samo ideološlo primerne
avtorje, gospodarstvo pa se na
to kratkomalo požvižga.
Država se pravzaprav nikoli
ni počutila kot enakovreden
partner v umetnosti, ker je
preprosto imela moč in sred-
stva, se z umetnikom, ki ga je
subvencionirala ni nikoli po-
našala ali kako drugače hvali-
la, medtem ko je bil mecenom
in danes gospodarstvenikom
vedno interes sponzorirati in
vlagati v umetnika od katere-
ga bo nekaj dobilo. Jasno, da
ne v obliki denarja, pač pa
v obliki imidža; gospodarstvo
s tem, ko vlaga v nekega umet-
nika, dobi kot povratno infor-
macijo ugled v družbi, prodira
v tiste sfere, kamor mu je pot
zaprta: v umetniško sceno.
Gospodarstvo bi naj sponzori-
ralo le nekega umetnika, le po-
sameznika, ki uživa v javnosti
-pa ne le kulturni - nek dolo-
čen ugled in je dovolj viziabi-
len, se pravi pojaven, navzoč
v medijih.
V danih razmerah, ki vlada-
jo v slovenskem kulturnem
prostoru, je plahost gospodar-
stvenikov povsem razumljiva,
toda vedno več jih je, ki se
zavedajo, da je vlaganje
v umetnost ena najučinkovi-
tejših reklam. Avstrijski po-
djetnik Henkel se odkrito hva-
li in na veliko razglaša, da
sponzorira projekta Tomaža
Pandurja in si s tem posredno
preko njega, torej preko Pan-
durja, gradi imidž tako pri nas
kot v tujini. To kar je doumel
Henkel je popolnoma nejasno
spozorjem v Podarim-Dobim,
ki kar po vrsti sponzorirajo
vse smučarje, strelca, atlete...
Negodovanja iz vrst sloven-
skega ski-poola, češ kaj bo
Valter Wolf sponzoriral samo
Andrejo Potisk, ko pa imamo
toliko bolj talentiranih smu-
čarjev so karseda netržna po-
teza. Jasno, Wolf si je premislil
in denar vložil drugam. Ka-
korkoli že, tržnost, tržno go-
spodarstvo in trženje v kultu-
ri, ki ga obešamo na veliki
zvon, je pri nas še popolna
neznanka. Vsaj v kulturi, kjer
za trženje niso dani niti osnov-
ni temelji. Vse dokler ne bo
urejena lastninska zakonodaja
na področju kulturnih in
umetniških izdelkov, vse do-
kler bomo kradli eden od dru-
gega, pa naj bodo to konkretna
dela ali pa ideje, bomo tavali
v temi; v temi se pa najlažje
krade.
Piše Tadej Čater
Težav jim ni mar
Kulturno umetniško društvo
na Ljubečni sodi prav gotovo
med najbolj delovne v občini.
V minulem mesecu so člani
društva pripravili kar štiri
prireditve, gostili pa so tudi
druga kulturno umetniška
društva in skupine. Dvorana
v domačem kraju je ob takšnih
priložnostih vedno polna.
V nedeljo se bodo zbrali na
občnem zboru in ocenili delo
moškega in ženskega pevskega
zbora, godbe na pihala, mažu-
retne skupine in plesne skupi-
ne Lučka. Ta ocena bo prav
gotovo ugodna, kljub dejstvu,
da društvo deluje v težkih
gmotnih pogojih, a vseeno na-
stopa veliko doma in tudi v so-
sednjih krajih. Lani so se na
Ljubečni, poleg harmonikar-
jev, srečali tudi pihalni orke-
stri celjske regije.	^
j PRIREDITVE j
V	osnovni šoli Svibno nad Radečami bo
v soboto, 14. marca, ob 19. uri gostovala
gledališka skupina Pivovarne Laško
s komedijo Cveta Golarja Vdova Rošlin-
ka, ki jo je režirala Ljerka Belak.
V	Domu kulture v Velenju bo v torek,
17. marca, ob 18. uri za mladinski abon-
ma in izven koncert Vlada Kreslina in
Beltinške bande.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini
bo v soboto, 14. marca, ob 20. uri koncert
Mešanega mladinskega pevskega zbora
Veter iz Ljubljane, ki ga vodi Mihaela
Pihler. V torek, 17. marca, ob 20. uri pa
bodo pripravili Večer slovenske folklore
v izvedbi folklorne skupine Franceta
Prešerna iz Celja.
V	mini motelu Mijošek v Rogaški Slati-
ni so zaradi izrednega zanimanja podalj-
šali razstavo likovnih del in mešane teh-
nike aluminijastih gravur Srečka Ško-
berneta iz Celja. Na ogled bo do konca
meseca marca.
V	Narodnem domu v Celju bo v pone-
deljek, 16. marca, ob 19.30 abonmajski
koncert, ki ga pripravlja Zavod za kul-
turne prireditve Celje. Solista bosta flav-
tistka Irena Grafenauer in pianist Bojan
Gorišek.
V	Osrednji knjižnici v Celju so včeraj
odprli novo razstavo, ki predstavlja Ma-
kedonsko slovstvo v slovenščini. Ogleda-
te si jo lahko do 20. aprila.
V	prostorih železniške ambulante na
Aškerčevi 1 v Celju razstavlja svoja li-
kovna dela Monika Černe-Pahor, članica
likovne sekcije Železničarsko-prosvetne-
ga društva France Prešeren iz Celja.
V	Galeriji kulturnega centra Ivana Na-
potnika v Velenju razstavlja barvne risbe
slovenski nadrealist in ilustrator, aka-
demski slikar Štefan Planine.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko
samo še danes, v četrtek, 12. marca, ogle-
date razstavo faksimilov Znameniti
evropski pisni spomeniki.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem
bodo jutri, v petek, 13. marca, odprli raz-
stavo ročno tkanih unikatnih tapiserij po
umetniških predlogah znanega fizika in
barvnega teoretika Miroslava Adlešiča in
njegove žene Zore.
V	Občinski matični knjižnici v Šentjur-
ju bodo danes, v četrtek, 12. marca, ob 18.
uri odprli razstavo akvarelov Vita Jerma-
na, absolventa fakultete za arhitekturo
V	kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah
bo jutri, v petek, 13. marca, ob 19.30
premiera treh burk Smeh ni razprodan
ali Igrajmo se Moliéra v prevodu Josipa
Vidmarja in v režiji Jožeta Čakša.
V	galeriji Mozaik v Zidanškovi 3 v Ce-
lju bodo jutri, v petek, 13. marca, ob 18.
uri odprli razstavo akademskega slikarja
akt-slik Domena Slane in Dore Pleste-
njak.
V	Domu Svobode v Grižah pa se danes,
v četrtek, 12. marca, ob 9. uri pričenja
Naša beseda - srečanje otroških gledali-
ških skupin občine Žalec.
V	galeriji Gorenja v Velenju bo danes,
v četrtek, 12. marca, ob 13. uri otvoritev
razstave in predstavitev knjige Slike iz
življenja Barbare Jakše in Staneta Jer-
šiča.
Št. 10 - 12. marec 1992
9
S komedijo oživljeno Celje
Slovenski igralci in celjsko občinstvo navdušeni nad Dnevi komedije
Ko zastor pade in se dlani komaj ohladijo od aplavza,
morajo igralci spet zlesti nazaj vase, si zbrisati šminko
z obraza in se preleviti v samega sebe, sicer bi obstajala
prevelika nevarnost, da bi postali sestavljene osebnosti
likov, ki jih igrajo.
Oko fotoaparata naših fotoreporterjev Edija Masneca in
Eda Einspielerja je skrbno beležilo utrinke dogajanj tudi
pred pričetkom predstave in po predstavi, kjer je bila pri-
ložnost, da se ob prigrizku in kozarcu pijače srečajo poklicni
kolegi iz slovenskih gledališč in pokramljajo o senčnih in
sončnih straneh svojega poklica. Nihče ga ne bi zamenjal za
drugega, to zagotavljajo kar vsi po vrsti. Preveč radi imajo
gledališče, občinstvo, še posebej, če je dvorana polna, kot je
bila vse dni v Celju.
MATEJA PODJED
Vse predstave si je ogledala komisija, ki jo je predlagal
upravnik Borut Alujevič in je delala v sestavi: Vesna
Mejač, članica, Bine Javernik, član in Slavko Deržek,
predsednik, ki je na koncu tudi razglasil nagrajenko in
nagrajenca priznanja Žlahtni komedijant. »Pozdravljamo
odločitev SLG Celje za pripravo te prireditve, pozdrav-
ljamo tudi idejo, da bi dnevi komedije postali tradici-
onalni gledališki festival. Nismo ocenjevali predstav kot
celote. Naša naloga je bila oceniti naše igralce in igralke
in podeliti nagrado. Komisija je bila pred težko nalogo, saj
ugotavljamo, da so naši igralci zelo dobri. Pri igralkah
smo se odločili, da priznanje prejme Polona Vetrih za
vlogo Lotte v predstavi Leticija in Luštrek, med igralci pa
Tine Oman iz Prešernovega gledališča Kranj. Čestitamo!«
GLEDALIŠKI ZAKULISNI SPREHOD
Igralka Polona Vetrih, letošnja nagrajenka in na njeni desni
igralec Iztok Valič po predstavi Lukrecija in Luštrek: »Ti,
a misliš, da bi vzela tale klobuk in po končanih Dnevih kome-
dije z njim odšla na ulico, ali pa nam bo tudi občinstvo drugod
tako zvesto kot je bilo celjsko?« Brez skrbi, bi ju lahko potola-
žili. Ljudje imajo komedijo raje kot cirkus!
Prišel, nastopil, navdušil, pravita mlademu igralcu, Celjanu
Tomažu Gubenšku, ki ga bomo poslej pogosteje videli na celj-
skih odrskih deskah, kolegica Saša Pavček in režiser Žarko
Petan. Za ognjeni krst pred domačim občinstvom (in očetom ter
mamo v parterju) je Tomaž dobil na oder šopek rumenih tulpik.
»Ena je zate!« Saša.
Čeprav se igralec Bojan V mek ni znašel med nominiranci za
nagrado Žlahtni komedijant, je le treba reči, da je zlasti v Črni
komediji do solz nasmejal gledalce, ki so pred predstavo spraše-
vali za karto več. Zasedba je bila v tej predstavi, in tudi
predstava v celoti, zares odlična! Kako pa se je znašla opica
v garderobi pred predstavo Luv pa še zdaj ne vemo.
Kar zajeten zalogaj za sicer majhen kolektiv celjskega gleda-
lišča so bili tile Dnevi komedije, si misli upravnik Borut Aluje-
vič ali pa že tuhta: »Prihodnje leto bo treba narediti še kaj več.«
Igralec Marjan Bačko (na levi) pa: »Sem vam rekel, da dajmo
ljudem kaj zabavnega, težijo jim že politiki.« Zakaj se je igralec
Janez Bermež (na desni) obrnil stran? Najbrž bo čez hip pogle-
dal v svojo prazno umetniško malho na rami...
»Dnevi komedije v Celju so končani, naj živi komedija!« je
vzkliknila igralka Jerca Mrzel in nazdravila dogodku, nato pa
odhitela v Benetke na pustni karneval.
^ predverju gledališča je bila vse dni gneča. Prišli so tudi tisti, ki jim komedija kot zvrst ni tako
Pri srcu in so odhajali zadovoljni in nasmejani. »Imenitna zamisel ti Dnevi komedije!« so
komentirali prav vsi!
KOMENTIRAMO
Komedijantsko seme
je pognalo kal
Ko so v SLG Celje pričeli
razmišljati o pripravi Dne-
vov komedije so se, kot je
v petek, po zadnji predstavi
povedal upravnik Borut
Alujevič, spraševali, al bo
kal pognala seme. Po za-
ključku Dnevov komedije
smemo zapisati, da je seme
kal pognalo, kar pa pred
SLG Celje postavlja po-
membno nalogo in obvezo:
pripraviti prihodnje leto fe-
stival, ki bo zares vreden fe-
stivalskega naziva, da bi kal
v klas vzcvetela.
Obisk, več kot dva tisoč
petsto gledalcev si je ogleda-
lo sedem predstav, je bil nad
pričakovanji, vsi nastopajoči
pa so zatrjevali, da so ravno
v Celju naleteli na izjemno
dober odziv občinstva. Še
posebej to velja za predstavi
Mestnega gledališča ljub-
ljanskega Bil je škrjanec in
Poskrbi za Amelijo Primor-
skega dramskega gledališča.
Vsi nastopajoči so pobudo za
pripravo festivala komedije
pozdravljali z aplavzom ter
izrekali priznanje idejnemu
očetu, Marjanu Bačku, igral-
cu SLG Celje.
Mrtvemu mestu in praz-
nim denarnicam navkljub se
je s to prireditvijo izkazalo,
da Celje ni mrtvo, če prebi-
valcem ponudi privlačno
prireditev. Tolarji iz denar-
nic spolzijo, če zanje dobijo
prireditev, ki je po njihovi
volji, okusu in razumevanju.
Ker je festivalu finančno
na pomoč priskočilo veliko
podjetij s Celjskega, podprla
sta ga tudi Skupščina občine
Celje in Izvršni svet, gre
pohvalo za to izreči tudi
vsem tem.
Kljub izredno uspelim
Dnevom komedije bo pri-
hodnje leto potrebno pri. or-
ganizaciji še precej storiti.
Tako bo nujno pripraviti
spremljajoče prireditve, sku-
šati vzbuditi večje zanima-
nje za festival tudi pri osta-
lih medijskih hišah, ne le pri
celjski, ter k sodelovanju
privabiti vse gledališke hiše,
ki bodo na repertoar uvrstile
komedijo.
Pa še to. V petek, na za-
ključni predstavi, si je v pr-
vih vrstah predstavo Poskrbi
za Amelijo ogledalo približ-
no petdeset obiskovalk iz
Aktiva kmečkih žena iz La-
škega. Kar precej je bilo med
njimi takšnih, ki so se z gle-
dališčem v živo srečale prvič
in ki so odhajale navdušene.
Tudi sicer je bilo v minulih
tednih med gledalci veliko
takšnih, ki niso redni obi-
skovalci teatra in ki jih je
ogled teh predstav vzpodbu-
dil, da bodo v prihodnje po-
novno pogosteje zavili v pro-
store Talijinega hrama. To
pa pred SLG Celje postavlja
novo obvezo. Sestaviti tak-
šen repertoar, ki bo po volji
občinstva. In nenazadnje na
repertoar uvrstiti tudi slo-
vensko dramo, da se bo SLG
Celje lahko prihodnje leto
postavilo ob bok tistim gle-
dališkim hišam, ki so po
Dnevih komedije oddrvele
predstaviti še v Kranj na
Tednu slovenske drame.
NATAŠA GERKEŠ
Št. 10 - 12. marec 1992
10
Slovenija mora najti
svoje mesto v svetu
Namestnica zunanjega ministra mag. Vojka Ravbar pravi, da bo Slovenija imela perspektivo,
če bo prodajala znanje
Slovenski »State Department« na Gre-
gorčičevi 23 v Ljubljani je zadnje čase naj-
bolj eksponiran del vlade. Zadnje čase bolj
po »zaslugi« sporov šefa ministrstva dr. Di-
mitrija Rupla s premierom Lojzetom Peter-
letom. V senci »nadaljevanke o odstavlja-
nju« v svojem skromnem kabinetu mirno
dela mag. Vojka Ravbar, namestnica zuna-
njega ministra.
Ekonomski odnosi s tujino, ki so njeno
področje, imajo zaradi svoje specifičnosti
in strokovnosti zelo učinkovite obrambne
mehanizme. Zdi pa se, da je mag. Vojka
Ravbar, vsaj medijsko, nekoliko preveč ne-
upravičeno v senci, kajti spomnimo se, da
se je bilo treba še nedolgo tega, pred med-
narodnim priznanjem, zelo prepričljivo po-
govarjati z Evropsko skupnostjo, ko se je
le-ta namenila izvajati gospodarske sank-
cije proti Sloveniji.
Koliko mednarodno priznanje Sloveniji
olajšuje prodor v evropske gospodarske to-
kove? Že imate kakšne podatke?
S podatki je te stvari težko ovrednotiti.
Po priznanju skušamo uveljaviti Slovenijo
kot manj rizično državo, vsekakor pa manj,
kot je bila prej Jugoslavija. Velik »country
risk« za Jugoslavijo in v njenem okviru ves
čas tudi za Slovenijo je nedvomno povzro-
čal dodatne stroške našim podjetjem na
področju finančnih tokov, kajti vsak posel
je zahteval dodatno zavarovanje, v števil-
nih primerih pa do normalnega finančnega
posla niti ni moglo priti, ker so nekatere
države previsoko ocenjevale ta riziko.
V blagovnih tokovih so številna podjetja
zaradi tega izgubljala posle.
Najbrž ni tako lahko, kljub priznanju,
čez noč mnogim dopovedati, da nismo več
Jugoslavija?
Glede na priznanje Slovenije danes v sve-
tu lažje razlagamo podjetjem, bankam, tu-
ristom kdo smo in da lahko pridejo k nam,
da smo povsem nova, neodvisna, normalna,
prijetna država. Vendar so težave, kajti do-
ločena struktura ljudi je informirana o Slo-
veniji, širše množice, ki pa se morajo zdaj
odločati, kam bodo šle na dopust pa nas ne
poznajo dovolj in nas enostavno vidijo kot
del nekega širšega kriznega področja. Slo-
venijo zato želimo uveljaviti skozi posebej
znane zavarovalne institucije, kot na pri-
mer S ACE, Kontrollbank, Hermes, s tem,
da bi nam omogočile širše zavarovanje iz-
voznih poslov in s tem prispevale k norma-
lizaciji finančnih in blagovnih tokov. Ka-
dar taka institucija v tujini reče, da bo
zavarovala posle za Slovenijo, se komerci-
alne banke iz te države »odprejo« in začne-
jo bolj normalno poslovati s Slovenijo.
Kljub mednarodnemu priznanju seveda
ostaja aktualna »normalizacija« gospodar-
skih odnosov s preostankom nekdanje Ju-
goslavije. To so bila za Slovenijo pomemb-
na tržišča. Kakšen je sedaj položaj ob novih
dejstvih?
S Hrvaško in Makedonijo smo podpisali
sporazum o gospodarskem in plačilnem
prometu, z Bosno in Hercegovino se tak
sporazum pripravlja. Z republikami bivše
Jugoslavije želimo ohraniti ekonomske to-
kove. Velikokrat nam očitajo: »Samo pro-
dajati želite«. Mi pa smo kupovali in proda-
jali, težko si je predstavljati dolgoročno, da
je trgovina samo enosmerna cesta. Želimo
vzpostaviti gospodarsko sodelovanje na
Vojka Ravbar se je rodila leta 1954 v Du-
brovniku. Njen oče je bil oficir Jugoslovan-
ske armäde, zato se je veliko selila. Do 6.
leta je živela v Titogradu, potem pa se je
preselila na Kras. Osnovno šolo je končala
v Novi Gorici, gimnazijo v Ljubljani, leta
1977 pa je diplomirala na ljubljanski eko-
nomski fakulteti. Kot pripravnica se je za-
poslila na Republiški upravi za ekonomske
odnose s tujino, kjer je delala ves čas, do-
kler ni postala namestnica zunanjega mini-
stra. Ob delu je leta 1983 magistrirala pri
dr. Ivu Fabincu z nalogo »Zaščitna politika
v mednarodnih odnosih na področju indu-
strijske proizvodnje«.
bolj kakovostnih osnovah, upoštevaje ra-
zlične valute in vse kar se je pač v tem času
na tem področju zgodilo. Upam, da bo go-
spodarska logika pretehtala in da bomo
postopoma le uspeli normalizirati te to-
kove.
Kakšni so gospodarski odnosi s Srbijo?
Kako se nameravate pogovarjati o polast-
ninjenih podjetjih?
Težko je odgovoriti, kako se nameravamo
pogovarjati o tem. Verjetno bo tudi z njimi
konec koncev potrebno priti do nekega do-
govora, kako urejati te stvari. Druga stvar
pa je, kako se s kom da pogovarjati. Slove-
nija je tudi Srbiji ponudila nekaj oblik go-
spodarskega sodelovanja, podpredsednik
vlade je vodil delegacijo, ki je s tem name-
nom odšla v Srbijo. Želeli smo, da bi se
ekonomski tokovi vzpostavili, vendar veste,
kako se je razgovor končal. Sporazumov
tako nimamo z njimi, dogovori na gospo-
darskem področju ne tečejo, tečejo kolikor
tečejo med samimi subjekti.
Kakšno škodo je utrpelo slovensko go-
spodarstvo zaradi prekinjenih tokov z deli
nekdanje Jugoslavije?
V vrednosti je to zelo težko oceniti. Naša
podjetja so se znašla v situaciji, ko imajo
ogromne terjatve do področij bivše Jugo-
slavije. V nekaterih primerih so uspeli
kompenzirati te terjatve z blagom ali stori-
tvami, nekatera podjetja pa enostavno ne
morejo več trgovati s tem področjem. Ni-
majo ne nakupnega, ne prodajnega trga.
Škoda je nastala tudi v tekočih poslih, kajti
v posameznih primerih se je pojavljala dile-
ma ali zdaj končati posel ali ne, če subjekt
na naši strani ve, da mu partner ne more
plačati, niti ne ve kako mu bo plačal oziro-
ma kdaj mu bo plačal. Vsako podjetje lahko
pri sebi oceni škodo.
Slovenija hoče biti eden od naslednikov
nekdanje Jugoslavije, njeni nameri gre
v prid tudi ocena Badinterjeve arbitražne
komisije, da je Jugoslavija razpadla. Kakš-
ne pa so dejanske možnosti, da odločamo
o zapuščini nekdanje skupne države?
Ne gre samo za problem premoženja, am-
pak tudi članstva v posameznih mednarod-
nih organizacijah, nasledstva vseh bilate-
ralnih in multilateralnih sporazumov ipd.
Če smatramo, da smo sukcesor, se lahko
s posameznimi državami dogovarjamo tudi
tako, da mi priznavamo vse mednarodne
pogodbe, ki jih je tudi v imenu Slovenije
sklenila Jugoslavija s posamezno državo ali
organizacijo. To lahko velja za prehodno
obdobje. S precej državami smo se že dogo-
vorili, da v prehodnem obdobju ohranjamo
vsebino sporazumov oziroma pravic in ob-
veznosti, kot so veljale doslej, tako da vsi
blagovni tokovi, storitve ipd., tečejo po po-
gojih, ki so bili pred razglasitvijo neodvis-
nosti. Lahko rečemo, da že gre za neke vrste
priznavanje sukcesije, drugače bi ostali
v praznem prostoru brez kakršne koli prav-
ne ureditve. Gre za preko 2600 mednarod-
nih bilateralnih in multilateralnih sporazu-
mov. Če bi v trenutku ostali brez teh med-
narodnih regulativ in brez razumevanja
sveta, si je verjetno težko predstavljati,
kakšno bi bilo naše vsakdanje življenje.
Kakšna je strategija za članstvo v evrop-
skih organizacijah. Ali najprej startamo na
članstvo v Evropski skupnosti ali v EFTI?
Aktivnosti potekajo v obeh smereh. V Ef-
to izvozimo okrog 11 odstotkov slovenske-
ga izvoza, se pravi, da ni tako nepomemben
zunanje trgovinski partner. Naša želja je,
da bi opredelili naše bodoče odnose z EFTO
in sicer, da postopoma s prehodnim obdob-
jem pridemo do cone svobodne trgovine.
Jugoslavije se je v preteklosti že začela po-
govarjati z državami Efte o vzpostavitvi
cone svobodne trgovine, vendar je zaradi
dogajanja v Jugoslaviji, EFTA zamrznila te
pogovore. Mi želimo te pogovore nadaljeva-
ti in se z državami Efte pogovarjati kot
Slovenija.
Druga stvar je odnos do Evropske skup-
nosti, ki je naš prvi zunanje trgovinski
partner, saj tja izvozimo več kot dve tretjini
našega izvoza. Z njo se želimo pogovarjati
o sporazumu o pridruženem članstvu,
v vmesnem obdobju pa želimo ohraniti vse-
bino oziroma pravila iz sporazuma, ki je
veljal med Evropsko skupnostjo in bivšo
Jugoslavijo. Češkoslovaška, Madžarska in
Poljska so se o pridruženem članstvu v ES
pogovarjale leto in več. Gre za sporazume,
ki zajemajo zelo različna področja, gospo-
darstvo, transport, plačilni sistem, finance
itn. Na drugi strani gre za pripravljenost
Evropske skupnosti, da z nami začne pogo-
vore o asociacijskem sporazumu. V tem pri-
meru mora ES dobiti mandat vseh svojih
članic. Evropa je pred odločitvijo, kako pri-
stopiti k množici subjektov, držav, ki se
nameravajo vključevati v te tokove.
Slovenija najbrž računa na kakšna poso-
jila, vendar zato potrebuje članstvo v med-
narodnih finančnih organizacijah. Na pri-
mer za monetarni fond je najbrž nujno po-
trebno priznanje ZDA in članstvo v OZN.
Večina članstev v mednarodnih organi-
zacijah je posredno povezana s članstvom
v OZN, kajti povsod je potreben kvorum.
Zelo pomembno je da Slovenija postane
članica mednarodnih finančnih organizacij
in s tem doseže normalizacijo finančnih
tokov, prošnje za to smo že posredovali v te
organizacije. Nekatere organizacije so pru
pravljene dajati posojila po normalnih p0,
gojih, kot jih dajejo tudi ostalemu svetu
Daril ne pričakujemo. Poleg tega je zel0
pomembno, da bi dosegli sprostitev tistih
kreditov, ki so sicer Sloveniji že bila odo-
brena pred junijsko vojno, vendar jih do
takrat še nismo črpali. V preteklem letu je
Slovenija delala le s tistim, kar je ustvarila
Kratkoročne kredite je še kje dobila, pa še
te v skrajno omejenem obsegu, o srednje-
ročnih in dolgoročnih kreditih pa praktično
nismo mogli govoriti.
Kaj lahko Slovenija naredi s srednjeroč-
nimi in dolgoročnimi posojili?
Gre za posojila za infrastrukturne objek-
te, ceste, elektrarne, pa tudi za sredstva га
razvojne programe. Ce dajo banke progra-
me za prestrukturiranje gospodarstva, naj-
večkrat gre v glavnem za posojila, ki niso
dana po načelu:« Tukaj jih imate, pa jih
uporabite za kar želite.« Ta posojila so ve-
zana na posamezne projekte, zato je toliko
bolj pomembno, da pripravimo kakovostne
projekte. In pomembno je tudi pravi čas
zaprositi, da ne bo prepozno, denar je pov-
sod v omejenih količinah.
Z ZDA imamo samo 4 odstotke trgovin-
ske menjave. To je tudi tista ključna drža-
va, ki nas še mora priznati. Ali so kakšne
možnosti, da bi s povečanim gospodarskim
in trgovinskim sodelovanjem tudi povečali
zanimanje ZDA in tako pospešili proces
njihovega priznanja?
Naša želja je, da bi razširili gospodarsko
sodelovanje z ZDA, vendar moramo upo-
števati da so konec lanskega leta ZDA spre-
jele negativne ukrepe za blago, ki prihaja
s področja bivše Jugoslavije. To pomeni, da
imamo pri njih višje kompenzatorne carine,
ne pa več preferencialne, kar pomeni do-
datno obremenitev za naše blago. Zato je to
blago toliko dražje in to lahko pomeni po-
stopen umik s tega trga oziroma izgubo pri
prodaji. V takih primerih, ko se pojavljajo
ovire za prihod našega blaga na ameriški
trg, je težko govoriti, kako to sodelovanje še
razširiti.
Zadnje čase buri duhove spor med vašim
ministrstvom in vlado, ki da nima posluha
za odpiranje ambasad, konzulatov in pred-
stavništev.
Razvijanje naše mreže v tujini je zelo
pomembno, kajti začenja se diplomatska in
gospodarska bitka, da bi nas po priznanju
sprejeli kot resnega in odgovornega part-
nerja pod imenom Slovenija. Slovenijo ča-
ka pri poglabljanju odnosov in promociji
v za nas pomembnih državah še veliko na-
pora. Številne dokumente, ki jih Slovenija,
kot država, ki še ni članica mednarodnih
organizacij ne more potrjevati ali izdajati,
poskušamo reševati v bilateralnih odnosih
s posameznimi državami, vse z namenom,
da gospodarski tokovi tečejo čimbolj neovi-
rano. To lahko delajo ljudje, ki so v bližini
institucij v posameznih državah. Za nas je
zelo velikega pomena, da se nam sredstva,
ki so predvidena v proračunu, dejansko
sprostijo in se nam omogoči delo na tem
področju. Zavedamo pa se, da denarja ni
veliko.
Kakšna je realna perspektiva Slovenije?
Enkrat govorimo, da smo Švica, potem da
bi lahko bili Singapur.
Težko je reči. Naša realnost je v tem, da
ugotovimo kje imamo komparativne pred-
nosti in kaj smo sposobni narediti kako-
vostno. Slovenija bo morala najti svoj pro-
stor na mednarodnih trgih. V svetu gre raz-
voj v to smer, da se veča storitveni delež, in
če hočemo slediti svetovnim gibanjem, bo-
mo morali prodajati storitve, znanje, kom-
pletne projekte. Pri nas je veliko ljudi, ki
znajo, treba jih bo poiskati, da naredijo
razvojne programe. Najsi gre za majhno,
srednje ali veliko podjetje, institucijo, po-
trebna je razvojna strategija in cilj. Ne p3
da se kar naprej melje eno in isto in sf
potem izgublja energija za realizacijo po-
slov oziroma zastavljenih ciljev. Čas beži.
ROBERT GORJANC
»Če ne bomo upoštevali
standardov in predpisov, ki jih
ima ES za blago, ki bo priha-
jalo na naš trg, na ta trg ne
bomo mogli plasirati dveh
tretjin našega izvoza. Tam ve-
ljajo stroga vhodna pravila,
tudi če mi izhodna jemljemo
bolj po domače.«
»Z Evropsko skupnostjo se
želimo pogovarjati o sporazu-
mu o pridruženem članstvu,
v vmesnem obdobju pa želimo
ohraniti vsebino oziroma pra-
vila iz sporazuma, ki je veljal
med Evropsko skupnostjo in
bivšo Jugoslavijo.«
»Vzhodni trg bo postajal
vedno bolj zahteven. Mi po-
zabljamo, da tja ne bomo mo-
gli izvažati vsega, česar ne bo-
mo mogli prodati drugje. Na ta
trg prodira blago z zahoda in
iz držav, ki imajo dober stan-
dard, pa še prednost imajo, ker
lahko to kreditirajo, mi jih pa
žal v teh razmerah težko.«
Št. 10 - 12. marec 1992
111
Konec marca
velenjski grò
Komisija za pripravo
velenjskega grba in. za-
stave je prejela več kot
predlogov. Po oprav-
ìje&ì selekciji je ostato 12
predi ogov zá grb+ ki bi feil
primeren tudi za uporabo
na registrski tablici avto-
mobila, Izmed teh so na
ponedeljkovi seji izbrali
pet predlogov, ki jih bodo
obravnavali velenjski po-
slanci m prihodnji $eii.
Ko se bodo odložili «a grb
mesta Vrenje/bodo od-
pravljene tudi sedanje te~
zavez avtomobilskimi re-
gistrskimi tablicami.
Vozniki se namreč lahko
odložijo za tablico z gr-
bom ш№ Celja ali pa
morajo počakati ла spre-
jetje velenjskega grba,
MiŠA &AJŠ£K
Kam po
otroško
hrano?
Danes smo pripravili pre-
gled cen otroške hrane. V trgo-
vinah smo povprašali po cenah
Frutek sokov, sadne kašice,
Čokolešnika in mleka v prahu.
Ker otroške hrane Bebimil
ni na policah trgovin, smo se
za ceno pozanimali v lekar-
nah. Za Bebimil številka 2 bo-
ste najmanj odšteli v lekarni
na Hudinji, in sicer 317 tolar-
jev, v lekarni Center je 323 to-
larjev, v Vojniku 412,60 tolar-
jev in na Otoku 422 tolarjev.
Sokove Frutek imajo v vseh
trgovinah, izbirate lahko tudi
različne vrste - od breskovega,
mareličnega in korenčkovega
do ribezovega. Najcenejši je
v mini marketu Gaj, kjer stane
26 tolarjev, v Soči in Teku bo-
ste zanj odšteli 31,10 tolarjev,
v trgovini Rio 35,10 in v Cen-
tru 37,10 tolarjev, sadno kaši-
co Frutek boste najceneje ku-
pili v marketu Gaj, prodajajo
jo po 41 tolarjev, v trgovini
Soča stane 51,90 tolarjev,
v Teku 58,10 tolarjev, v Trgo-
vini Center 63,90 tolarjev in
v Riu 64,90 tolarjev. Za Čoko-
lešnik boste najmanj odšteli
v trgovini Soča, samo 107,60
tolarjev, v marketu Gaj 108 to-
larjev, trgovina Rio ima Čoko-
lešnik po 112 tolarjev, ceni
v Centru in Teku pa sta enaki,
in sicer 134,30 tolarjev, nepos-
neto mleko v prahu stane v Riu
193,50 tolarjev, v trgovini So-
ča 236,80 tolarjev, v marketu
Gaj boste zanj odšteli 283 to-
larjev in Teku 307 tolarjev.
Prodajalke so nam povedale,
da z vsako novo pošiljko dobi-
jo tudi nove cene izdelkov. Za-
radi tega so pri nekaterih iz-
delkih razlike v ceni manjše
kot pri drugih. Največja razli-
ka je pri mleku v prahu, nekaj
več kot 100 tolarjev. Tudi pred
nakupom otroške hrane je bo-
lje pogledati v več trgovin in se
šele potem odločiti, kje jo bo-
ste kupili.
MIŠA GAJŠEK
Prve lastovke za izlet
V dvorani Zdravilišča Laško Je Jure Krašovec Izžrebal 23 potnic za jubilejni Izlet
Po končanem objavljanju petih ku-
ponov za sodelovanje na 20. izletu 100
kmečkih žensk na morje smo začeli
s štirimi javnimi žrebanji s kulturno
zabavnimi programi in neposrednimi
radijskimi prenosi. Za letošnji izlet
smo do roka dobili 1991 pravilno iz-
polnjenih prijav (nekoliko manj kot
lani, ko jih je bilo 2228), ki smo jih
razdelili po občinah.
Tudi letos je največ prijav iz občin
Šentjur, Šmarje, Laško, Celje in Ža-
lec, zato imajo potnice iz teh občin
tudi največ mest v dveh avtobusih.
Mnogo manj pa je prijav iz ostalih
občin Mozirje, Konjice in Velenje. Ne-
kaj pošte smo dobili tudi iz občin iz-
ven Celjskega, iz Kostanjevice, Lenar-
ta, Slovenske Bistrice, Brežic, Hrast-
nika in drugod. Na morje v Portorož
bo tako 10. in 11. aprila potovalo 20
kmečkih žensk iz šentjurske občine,
18 šmarske, po 15 celjske in žalske, 12
laške, po sedem mozirske in konjiške,
štiri velenjske, medtem ko bosta dve
potnici iz ostalih občin.
Prvo javno žrebanje smo imeli
v dvorani Zdravilišča Laško pod po-
kroviteljstvom Zdravilišča in TIM La-
ško. Pred polno dvorano pacientov,
katerim se je pridružilo tudi veliko
zunanjih obiskovalcev (med njimi je
bilo kakšnih dvajset kmečkih žensk,
ki so imele v vrečkah svoje prijavni-
ce!), so v priložnostnem programu na-
stopili ansambel Braneta Klaužarja iz
Štor, moški pevski zbor Laško pod
vodstvom Lojzeta Sveca in harmoni-
kar Viki Ašič ml., ki je dobrovoljno
zamenjal napovedanega, žal pa obole-
lega Zvoneta Krivca iz Vitanja. Spo-
mine na začetek akcije 100 kmečkih
žensk na morje pa je oživil s pripove-
dovanjem Jure Krašovec, ki je tudi
izžrebal 23 lastovk za jubilejni izlet.
Dve potnici smo namreč imeli že od
prej. Eno od lani, drugo pa od letos,
ker se je prijavila prva.
Med izžrebankami ni bilo nobene
takšne, ki bi z nami že bila na prejš-
njih izletih, saj sta prejšnje spiske
potnic dobro pregledali Jožica Dajčar
in Vera Orešnik.
Izkazala sta se tudi predstavnika
obeh pokroviteljev, glavni direktor
TIM Laško Jože Pušnik in Silva Brod
iz Zdravilišča ki sta kratko, vendar
učinkovito predstavila svoja kolekti-
va. Tudi po končanem neposrednem
prenosu je v dvorani bilo še kar nekaj
časa prijetno. Klaužarji so igrali in
z vedrimi vižami spravili v dobro vo-
ljo vse prisotne, med katerimi so ne-
kateri dobili še darila obeh pokrovite-
ljev.
Javno žrebanje v Laškem je potrdilo
našo pravilno odločitev, da ljudem na
terenu nedeljsko dopoldne olepšamo
z glasbo in petjem, zraven pa še izžre-
bamo potnice za izlet.
V nedeljo se selimo na Ljubečno,
v njihov kulturni dom, 22. marca bo-
mo v Atomskih Toplicah in 29. marca
v finalu v Vinski gori. Potem bo zna-
nih sto potnic, ki jim pripravljamo lep
izlet na slovensko morje.
TONE VRABL
Na prireditvi v Laškem je bila že
v prodaji kaseta »Pozdrav z morja«, ki
jo je založil in izdal NT-RC, natisnje-
na pa je bila v snemalnem studiu Zlati
zvoki v Kisovcu. Med obiskovalci pri-
reditve je bilo kar lepo zanimanje za
kaseto, na kateri je devet skupin, ki so
bile na prejšnjih izletih. Promocija
kasete je bila v torek popoldne v go-
stišču Spital v Celju, o njej pa bomo
obširneje poročali v naslednji številki
NT.
Na vseh štirih žrebanjih bo ozvoče-
nje Celjskega instrumentalnega kvin-
teta. To je ob strokovni pomoči tehni-
kov RC Bojana Piška in Mitje Tatare-
viča dobro delovalo in radijski škra-
tek je bil tokrat uspešno premagan.
Na laško prireditev sta prišla tudi
harmonikarja Janko Mogu in Dani Je-
reb, ki vsako leto na naših izletih skr-
bita za dobro razpoloženje potnic
v dveh avtobusih. Tudi letos bosta
zraven. Sicer pa sta bila v Laškem
brez harmonik, vendar sta pomagala
povsod, kjer je bila njuna pomoč do-
brodošla. Bravo,fanta!
Ko niso bili na odru, so se člani moškega pevskega zbora Laško pod vodstvom Lojzeta Šveca prelevili v poslušalce in
skupaj z ostalimi navdušeno spremljali prvo javno žrebanje za izlet 100 kmečkih žensk na morje v Zdravilišču Laško.
Foto: EDI MASNEC
Seznam izžrebanih za 20. izlet 100 kmečkih žensk na morje
Občina Celje
Marija Dokler, Ivenca 13, Vojnik
Karolina Krajne, Trnovlje 112, Celje
Justina Lebič, Slatina 16 c, Šmartno v Rož. dolini
Zofija Novak, Gorica pri Šmartnem 27 b, Šmartno
v Rož. dolini
Antonija Šumej, Rupe 5, Šmartno v Rož. dolini
Občina Šentjur
Marija Antlej ml., Presečno 12, Šentjur
Pavla Fendre, Brezje ob Slomu, Ponikva
Nežika Slemenšek, Straža na gori 9, Šentjur
Silva Tovornik, Trška gorca 3, Šentjur	•
Tilčka Vouk, Kameno 17, Šentjur
Občina Šmarje
Marija Dobrajc, Zg.Tinsko 52, Loka pri Žusmu
Majda Korošec, Sp. Selce, Grobelno
Slava Kunstič, Jerčin 9, Pristava
Poldika Mužerlin, Babna reka 23, Šmarje
Občina Laško
Jožefa Krašovec, Tevče 9, Laško
Pavla Ulaga, Velike Gorelce 22, Laško
Milena Žavski, Curnovec 9, Laško
Občina Žalec
Metka Doler, Zavrh pri Galiciji 6, Žalec
Marinka Jane, Latkova vas 64, Prebold
Milena Rezman, Ponikva 43, Žalec
Občina Slov. Konjice
Nada Korošec, Brdo 18, Slov. Konjice
Alojzija Padežnik, Bukovlje 8, Slov. Konjice
Občina Mozirje
Ivica Gostečnik, Radegunde 43, Mozirje
Lizika Povšnar, Raduha 21, Luče
Občina Velenje
Rozika Sila, Podkraj 40, Velenje
Begunci nočejo v zbirni center
Občinska organizacija Rde-
čega križa v Laškem je bila
zadnje mesece predvsem obre-
menjena s problematiko be-
guncev, ki jih je bilo v laški
občini veliko. To so ugotovili
na zadnji seji predsedstva
Skupščine Občinske organiza-
cije RK Laško. Trenutno je
v Laškem še štiriindvajset be-
guncev, katere so po predlogu
Republiškega štaba za civilno
zaščito želeli premestiti iz
Zdravilišča Laško v enega od
republiških zbirnih centrov.
Begunci so si pred dnevi ogle-
dali takšen center v Mariboru,
vendar s pogoji v njem niso
bili zadovoljni, saj baje ne
ustrezajo minimalnim živ-
ljenjskim standardom. Zato so
laški rdeči križ prosili, da jim
podaljša bivanje v Laškem,
medtem pa si bodo sami priza-
devali najti možnost za čim-
prejšnjo vrnitev domov ali
v drug kraj. Pripravljeni so si
tudi sami kuhati, samo da bi
zmanjšali stroške. Zavedajo
se, da s takšnim odklanjanjem
odhoda v zbirni center lahko
izgubijo status begunca.
Po besedah sekretarja Ob-
činske organizacije RK Laško
Vlada Marota ljudi, ki so v sti-
ski, po svoje razumejo in so
jim zato bivanje v Laškem po-
daljšali še za petnajst dni. Se-
veda pa to ne sme postati pra-
vilo. Laščani so z begunci
kljub svoji dobri volji imeli že
veliko težav in treba je biti
previden, pravijo.
Se pa stvar počasi umirja in
v Laškem upajo, da se bo tudi
stiska ljudi brez doma kmalu
uredila.
T. VRABL
V soboto, 14. marca, bo
v Laškem posvet predsednikov
in sekretarjev krajevnih orga-
nizacij RK v občini Laško.
V prvem delu bodo govorili
o statusnih vprašanjih organi-
zacije RK (med drugim tudi
o odnosu RK do ostalih huma-
nitarnih organizacij), v dru-
gem pa o organizacijskih in
vsebinskih nalogah za letošnje
leto. Posvet se bo začel ob 9.
uri v Zdravilišču Laško.
Po Cankarju s Cankarjem
V soboto, 22. februarja, je bilo na Srednji ekonomski šoli
občinsko tekmovanje iz slovenskega jezika za osmošolce in
srednješolce iz celjske regije. Sedaj so rezultati Cankarjevega
tekmovanja že znani; na republiškem tekmovanju, ki bo 28.
marca na Pedagoški akademiji v Ljubljani, bo naše barve zasto-
palo najboljših šest. Med osnovnošolci so največ točk dosegli
Lea Gril (OŠ Lava), Miran Cernee (OŠ Ob Dravinji, Slovenske
Konjice) in Eva Domitrovič (3. OŠ Celje). V kategoriji srednjih
šol pa sta bili najboljši Mojca Boitin in Estela Žutič, obe dijaki-
nji tretjega letnika Gimnazije Celje.
NMS
Št. 10 - 12. marec 1992
12
S Pucom med prvih pet na svetu
Tako ocenjuje kakovost slovenskih rokometašev Tomaž Jeršlč - V sredo v Celju Slovenija z Italijo
Po prijateljskih mednarod-
nih srečanjih s Hrvaško v Pod-
susedu in Islandijo v Rejkyavi-
ku se bo slovenska moška iz-
brana vrsta predstavila še na
domačih tleh. Čeprav je pred-
viden neposredni prenos prija-
teljske tekme z Italijo, ki se bo
pričela ob 20. uri, ni dvoma, da
bo dvorana Golovec znova
polna.
»Gledalcem se obeta pravi
spektakel. Prišel naj bi tudi
Miha Bojovič, ki bo s Pušni-
kom spomnil na stare uspehe
celjskega rokometa«, je začel
kapetan Celja Pivovarne La-
ško Tomaž Jeršič, ki tudi pri
reprezentanci Slovenije, za
katero je zbral že 3 nastope,
igra na mestu levega krila. 23-
letni Jeršič je skupaj z Velenj-
čanom Iztokom Pucom leta
1987 na mladinskem SP na
Reki osvojil zlato odličje.
Takratna jugoslovanska re-
prezentanca bi sedaj »pomet-
la« z Italijani, kaj pa bo storila
slovenska, ki se še bori za uve-
ljavitev v svetu?
»Naša zmaga ne bi smela bi-
ti pod vprašajem zaradi publi-
ke, ki nas bo zagotovo silovito
podprla. Za koliko smo boljši
po golih pa je težko reči. Ima-
mo izredno velik motiv, kajti
ne igraš vsak dan za reprezen-
tanco. Gre za zastopanje drža-
ve, svoje pa naredi tudi himna
pred tekmo. Italijanski roko-
met poznam v glavnem preko
dveh klubov, tražaškega Civi-
dina, katerega prejšnji trener
je sedaj selektor reprezentan-
ce, in Syracuse, kjer je nasto-
pal sedanji trener Zagreba
Zdravko Zovko. Italijani so se
predlani v Slovenj Gradcu pri-
pravljali na SP skupine C, ta-
krat še pod vodstvom Celjana
Bojana Levstika, in v trening
tekmi v Celju smo jih s klubom
premagali. Od igralcev mi je
znan le Massoti, ki pri Cividi-
nu igra na mestu levega zuna-
njega napadalca in je vedno
med najboljšimi strelci.«
Kam bi postavil Slovenijo
v mednarodnem merilu?
»V popolni sestavi smo zelo
močni. Tukaj mislim tudi na
Iztoka Puca, s katerim bi Slo-
venija zelo visoko kotirala
v svetovnem rokometu. To bi
bila res prava ekipa, sposobna
celo za preboj med najboljših
pet selekcij.«
Na prvih treh tekmah sta bi-
la poleg tebe v moštvu še dva
levokrilna napadalca, Velenj-
čan Plaskan in Celjan Medved,
prednost pa je bila na tvoji
strani. Kako pa bo v sredo, ko
naj bi zaigral Jani Kontrec?
»Konkurenca naredi svoje in
tisti, ki bo boljši v pripravljal-
nih dneh, bo tudi igral. Sam se
bom potrudil po svojih naj-
boljših močeh in se v borbi za
mesto v prvi šesterki ne bom
predal, pa če bi bil moj tekmec
kdorkoli.«
Kje moraš izboljšati svojo
igro in po kom se boš zgle-
doval?
»Še vedno imam v mislih Ju-
goslovana Mileta Isakoviča, ki
so ga v najboljših dneh krasile
hitrost, eksplozivna moč, do-
bra igra v obrambi in visok
odstotek realizacije pri strelih
na vrata. Skušam se čim bolj
posvetiti igri v obrambi, kate-
ra ti vii j e dober občutek pri
napadalnih akcijah in daje
kredit tudi za potezo za gle-
dalce. Priznam, da sem prema-
lo agresiven pri samostojnih
prodorih, kar skušam izboljša-
ti na klubskih tekmah.«
Čaka te zagovor diplomske
naloge na višji stopnji EPF
v Mariboru, v septembru pa
boš že v 4. letniku. So tvoji
cilji v rokometu povezani
s štiidiifim?
»Na nek način da, ker bom
med usklajevanjem študija in
športa izbral srednjo pot. Ce bi
se pokazala priložnost za pre-
stop v tuji klub, ne izključu-
jem možnosti, da jo bom tudi
izkoristil. Sicer pa nam pri Ce-
lju Pivovarni Laško večini teče
delovna doba.«
Prav reprezentantje iz celj-
skega kluba ste v zadnjih dveh
ligaških tekmah, ko ste polčas
z Novo onremo v Celiu dobili
le z golom razlike in igrali ne-
odločeno v Bakovcih, delovali,
kot da ste z mislimi že na re-
prezentančnih preizkušnjah?
»Morda. Želje po čimboljših
dosežkih v mednarodnih tek-
mah ne manjka, v ligi pa se
proti realno gledano slabšim
nasprotnikom izgubi. Trenut-
no res živimo za sredo in za
vzdušje, ki ga znajo pripraviti
le Celjani.«
ПТГАМ £TT«TFT?
Prav tako kot v klubu je tudi v reprezentanci Jeršičeva naloga
hitro steči v protinapad.
Reprezentanom, ki se bodo
jutri vrnili z Islandije, se bodo
v ponedeljek na pripravah pri-
družili Banfro, Kontrec, Puš-
nik, pa tudi Puc. Velenjčan je
izjavil, da je na razpolago se-
lektorju Tislja, ki z njim na
tekmi s Hrvaško ni mogel ra-
čunati zaradi poškodbe, v času
gostovanja na Islandiji pa bi
moral biti s klubom na turneji
po Nemčiji. Prihod Mihe Bojo-
viča pa je še negotov.
Čuku ušel olimpijski vlak
Na judoisti čriem turnirju za svetovni pokal je v Pra-
gi med 428 tekmovalci iz 28 držav nastopil tudi Celjan
Stefan Cuk m v kategoriji do 65 kg zasedel odlično 7.
mesto. Cuk pa s svojim dosežkom vendarle ni povsem
zadovoljen, kajti le z eno zmago več bi izpolnil olimpij-
sko normo.
Košarkarji
razširili lige
Košarkarji Celja so daleč
najslabše moštvo letošnjega
slovenskega prvenstva, saj je
njihova skupna bilanca zmag
in porazov 2-23, a bodo ven-
darle tudi v prihodnji sezoni
prvoligaši.
Združenje prvoligašev je na-
mreč minuli teden sprejelo
sklep o novem tekmovalnem
sistemu, ki s seboj prinaša raz-
širitev lig. V mednarodni su-
per ligi bodo skupaj s klubi iz
Avstrije, Madžarske in ČSFR
igrale štiri ekipe, po osem jih
bo v zeleni in rdeči skupini
SKL, v dveh drugoligaških
konkurencah pa bo tekmovalo
po 10 ekip.
Slovenska košarka ima v su-
per ligi zagotovljena štiri me-
sta in če jih bo tudi izkoristila
(Olimpija, Postojna in Micom
Marcus so že posredovali za-
gotovila), potem ne bo spornih
kvalifikacij za popolnitev rde-
če skupine. V njej bodo ostala
vsa štiri moštva spodnjega de-
la lestvice, v novi sezoni pa se
jim bodo pridružili še udele-
ženci drugoligaške končnice.
V zeleni skupini bodo v pri-
hodnje poleg klubov od 5. do 8.
mesta igrali tudi najboljši iz
rdeče skupine, medtem ko pri
ženskah ne bo sprememb in si
bodo torej štiri ekipe v play-
outu zagotovile igranje v prvi
ligi. Novo prvenstvo se bo za-
čelo 13. septembra, znova pa
bosta najprej na sporedu dva
kroga rednega dela lige, nato
pa še končnica za naslov, uvr-
stitev v zeleno skupino in
evropske pokale (5. in 6. me-
sto) ter obstanek oziroma na-
predovanje v rdečo skupino.
Ž. Z.
NA TEMELJIH TRADICIJE
Pred več kot 100 leti
smo bili ena izmed prvih dežel v Evropi
z obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Minilo je stoletje dogodkov, iskanj, razvoja, sprememb in stranpoti.
V SAMOSTOJNI DRŽAVI
Z izkušnjami iz preteklosti, hotenji in voljo,
znanji in uporabo informatike organiziramo
zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce Slovenije,
ker
ZDRAVJE JE SREČA,
BOLEZEN IN NESREČO ZAVARUJEMO MI:
Želimo biti evropski in poslovni,
zato vabimo nove sodelavce,
dinamične in ustvarjalne,
z najmanj visokošolsko izobrazbo -
EKONOMISTE, PRAVNIKE,
ZDRAVNIKE.
Nove ideje, samostojnost in kreativnost,
izobraževanje in inovativnost je naša ponudba vam,
ki želite novo delo in uveljavitev.
Podrobnejše informacije po telefonu 063-25-531.
Pričakujemo vašo pisno ponudbo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA CELJE
Celje, Gregorčičeva 5/a
Št. 10 - 12. marec 1992
131
PANORAMA
Košarka
Slovenska liga
Moški: 11. kolo - zelena
skupina: Rogaška - Helios
71:86 (38:39), strelci: Tišma
22, Ritonja 21, Sušin 12, Ta-
bak 8, Kidrič 4, Volane, Ka-
linger 2. Vrstni red: Olimpija
22, Postojna 20, Helios 18, Ro-
gaška, Medvode 17, M. Mar-
cus, Triglav, Unicom 16.
Rdeča skupina: Elektra
-	Maribor 91:89 (38:40), strel-
ci: Gole 34, Plešej 24, Pipan
10,	Mrzel 7, Lipnik 6, Pečov-
nik 5, Kitak 3, Dumbuya 2;
Celje - Podbočje 82:93 (37:41),
strelci: Drobnič 21, Pučko 18,
Kahvedžič 13, Herman 10,
Tkalec 9, Starovasnik 7, Ki tek
2; Slovan - Comet 112:84
(46:44), strelci: Nerat 21, Žele-
znikar 19, Šmid 18, Kozar 12,
Šrot, Perkič 6, Mlakar 2. Vrst-
ni red: Slovna, Ježića 19, Co-
met 18, Podbočje, Elektra 17,
Maribor, Olimpija ml. 15, Ce-
lje 12.
Ženske: zelena skupina -21.
kolo: K. Afrodita - Ilirja
105:67 (37:31), strelke: C. Je-
zovšek 28, Pešič 24, Virant 14,
Jurše 13, A. Jezovšek 12, Ške-
gro 10, Kokolj 4. Vrstni red:
Ježica 42, K. Afrodita 38, Apis,
Odeja 36, Kranj 31, Ilirija 29.
Rdeča skupina - 3. kolo: Ci-
mos - Comet 83:57 (35:28),
strelke: Baraga 14, Zdovc 10,
Koželj 8, Kranjc 7, Pantič 6,
Temnik 5, Rek 4, Močnik 2,
Šporar 1. Vrstni red: Ježica
ml. 6, Slovan 5, Induplati 4,
Cimos, Jesenice, Comet 3.
11.	slovenska liga
Moški - 3. kolo končnice:
Polzela - Idrija 91:66 (41:32),
strelci: Cencelj 31, Turnšek 28,
Cizej 12, Urbanija 10, Vasilje-
vič 6, Benčan, Mlakar 2. Vrstni
red: Polzela, Kokra 5, Mi-
klavž, Idrija 4.
Končni vrstni red vzhodne
lige: Polzela 43, Miklavž 42, P.
Laško 39, Bistrica 36, Radgo-
na 33, Slivnica, SI. Gradec 31,
Ruše 30, Rudar 26, Maribor
ml., Ptuj 25, Alpos izključen.
Območna liga
Moški - 7. kolo končnice:
Jelša - Janče 79:104, Črnuče
-	Prebold 71:61. Vrstni red:
Prebold, Črnuče 12, Janče 11,
Kočevje (s tekmo manj), Jelša
9, Starše (s tekmo manj) 7.
Medobčinska liga
Končni vrstni red: Ponikva,
Rogla 26, Kozje 23, Podčetrtek
22, Comet B 18, Šmarje, Plani-
na 17, Lesično 15. Polfinale
končnice: Rogla-Kozje 2:0
(82:64, 114:61), Ponikva-
-Podčetrtek 1:1 (64:81,
94:84).
Nogomet
Slovenska liga
23. kolo: Publikum-Izola
0:0, Steklar-Jadran 2:0 (0:0),
Strni ra-	Valpk Riirinr
(V)-Nafta 3:2 (2:2), strelci:
Polovšak, Cvikl, Grajfoner.
Vrstni red: Maribor 35, Olim-
pija, Izola 31, Naklo 30, Gori-
ca 28, Mura, Koper 27, Publi-
kum 26, Steklar 24, Slovan,
Ljubljana 22, Zagorje, Rudar
(V), Svoboda 21, Potrošnik 18,
Primorje 17, Rudar (T) 15,
Nafta 14, Medvode 13, Dom-
žale 10, Jadran 7.
Pokal Slovenije
Polfinale MNZ Celje: Dravi-
nja-Publikum 4:5 (1:1,0:1) PO
11-m.strelci: Kuk za domače,
Jelenko za goste; iz 11-m:
Zore, Bezenšek, Mlakar za do-
mače, Beve, Sešlar, Džafič,
Delameja za goste; Rudar (V)-
Svoboda 4:0 (4:0), strelci: Ka-
rič 2, Cvikl, Muslimovič.
Mladinci - četrtfinale:
P. Hmezad - Rudar (V) 0:6,
Kovinar - Publikum 2:3, Pa-
pirničar prost; polfinale: Pu-
blikum - Papirničar 3:1, Ru-
dar (V) prost.
Rokomet
Super liga
Moški - 14, kolo: Pomurka
-	P. Laško 18:18 (9:8), strelci:
Jeršič 6, Pungartnik 4, Šafarič
3, Šerbec, Tomšič 2, Leve 1;
Velenje-Slovan 13:15 (6:9),
strelci: Čater 3, Krejan, Pla-
skan, Vrečar, Rozman, Voglar
2. Vrstni red: P. Laško 26, Slo-
van 20, Rudar 17, Jadran 16,
Velenje, N. Oprema 15, Po-
murka 13, Drava 11, Duka,
Presad 10, Preddvor 8, Inles 6.
Ženske - 15. kolo: Olimpija
-Velenje 30:17 (13:6), strelke:
Oder 10, Golič 4, Topič, Fale,
Hudarin 1.
Slovenska liga
Moški - 16. kolo: Euro-
das-V. Nedelja 21:16 (8:6),
strelci: Novak 6, Leskovšek,
Begovič, Ocvirk 4, Dujič 2, Ve-
šligaj 1. Vrstni red: Eurodas
29, Dobova 25, Šešir 22, Krško
20, Grosuplje 18, Kamnik 17,
Črnomelj 16, Krog, Radeče,
Ormož 14, V. Nedelja, Izola 10,
Dol 8, Mokerc 3.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga: ženske - 20. kolo:
SCT-Emo 2488:2531 (Tkalčič
396, Grobelnik 416, Gobec
410, Petak 438, Šeško 420,
Kardinar 451). Končni vrstni
red: Emo 40, SCT 24, Triglav
19, Adria 18, Gorica 10, Kon-
struktor 9.
I. liga: moški - 18. kolo: Ža-
lec-Gorica 4901:4799. Končni
vrstni red: Fužinar 30, Rudar,
Triglav, Žalec 22 itd. Ženske
-	18. kolo: Emo II-Korotan
2431:2393 (Grivič 369, Kmeta
422, Verdnik 384, Zimšek 421,
Lesjak 414, Ledinek 421).
Končni vrsni red: Emo II, Fu-
žinar 28, SI. Gradec 24, Rudar,
SCT 18 itd.
П. liga: moški - 14. kolo: Ra-
denska-Emo 5092:5109, Kr-
ško-Ingrad 4840:4952. Konč-
ni vrstni red: Emo 24, Raden-
ska 20, Branik 16, Ingrad 14
Odbojka
Super liga
Žesnke - 14. kolo: Tabor-YU
STIP 3:2 (14,-12, 11,-9, 12).
Končni vrstni red: Paloma 24,
YU STIP 16, Bled, Koper 14,
Kočevje 8, Tabor, Gorica 4.
Vrstni red pred začetkom
končnice (21. t. m.): Paloma 6,
YU STIP 4, Bled 2, Koper 0.
Hokej
Prvenstvo Slovenije
Prva tekma končnice za 5.
mesto: Cinkarna-Olimpija ml.
5:8 (1:2, 1:3, 3:3), strelci: Žo-
lek 3, Grabler, Bulatovič 1.
Namizni tenis
Super liga
Moški - 11. kolo: Ingrad-
-Novotehna 3:6 (Maras 3,
Horvat, Bezjak o). Vrstni red:
Kovina 22, Potrošnik 20,
Strojna 18, Merkur 8, Radgo-
na, Ingrad, Novotehna 6, Iliri-
ia 2.
Tenis
Prvenstvo Slovenije
Dvoransko prvenstvo (Men-
geš): moški - 1. kolo: Topčič
(Vel) - Urh (Tr) 6:2,6:4, Senk
(Sl)-M. Dovšak (Vel) 6:1, 6:4,
Doberšek (Ce) - Kavčič (Tr)
6:4, 6:3, Furlan (Ce)-D.Brez-
nik (Br) 6:1, 6:0, osmina fina-
la: Topčič-Šenk 6:4m 6:3,
Doberšek-Furlan 6:4; 6:0; če-
trfinale: Topčič-Tome (01)
4:6, 6:4, 6:4, J. Božič
(Kp)-Doberšek 7:6, 7:6; pol-
finale Topčič-J. Božič 6:3,
6:1 ; finale: Trupej (Medv)
-Topčič 6:1, 6:2.
Streljanje
Občinska prvenstva
Celje: zračna puška - člani:
Ravnikar 571, Malee 547, Je-
ram 522, mladinci: Marko Do-
bovičnik 547, pionirji: Kajtna
(vsi Ce) 176, pionirke Knežević
(Kov) 153; pištola - člani: Ko-
lar 536, Malee 535, Frece (vsi
Ce) 535.
Laško: zračna puška - člani:
Brunšek 376, Gorišek 366, De-
želak (vsi DP) 365, članice:
Videč (Breze) 359, mladinci:
Matek (Z. most) 361, mladin-
ke: Topole 346, pionir: Drnov-
šek (Sedraž) 158, pionirke: Ža-
gar (oba Sedraž) 158.
Zlata puščica - Žalec: Zago-
ričnik 558, Ošep (oba SŠ) 554,
Kotnik (Žal) 549, Martinovič
(Jut) 543, Hadžič (SŠ) 540; La-
ško: Sajovic 556, Brunšek (oba
DP) 549, Gorišek 546, Sašek
(oba Z. most) 542, Razgoršek
(Laš) 541.
Umetnostno
drsanje
Prijateljska tekma Celje-
-Olimpija: pionirke C: 1. Pe-
unik, 2. Bratec, 4. Kolar; pi-
onirji D: 1. Meža, 2. Vizjak,
pionirke D: 2. Germadnik, 3.
Vizjak, 4. Piki, 6. Gorišek, 8.
Feldin, 11. Krivec.
V celjski vodi zlato le za Vračuna
Golovec in celjski Neptun sta bila minuli konec tedna gostitelja odprtega državnega prvenstva
v plavanju v 25-metrskem bazenu. Blizu 200 plavalcev se je potegovalo za 30 naslovov, domače
zastopstvo pa je bilo neprimerno bolj uspešno v moški konkurenci, v kateri je tudi osvojilo vseh
sedem kolajn. Edini naslov je osvojil Jure Vračun na 100 m prsno, nosilci srebrnih kolajn so
Tešovič (1500 m kravi, 400 m mešano), Vračun (100 m delfin) in štafeta 4 x 200 m kravi, bronaste pa
so osvojili člani štafete 4 x 100 m kravi in 4 x 100 m mešano. Na sliki: štart na 1500 m kravi, povsem
levo pa sta celjska plavalca Matjaž Kolčan in Andrej Kušar.	Foto: EDO EINSPIELER
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek, 13. 3._
Košarka
Slovenske Konjice: Comet
-	Slovan (4. kolo ženske SKL,
18).
Sobota, 14. 3._
Judo
Celje: državno prvenstvo za
pionirje, od 10. ure na STŠ.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet
-	Celje (18), Ljubljana: Ježica
-	Elektra (20), S. Olimpija
-	Rogaška (12. kolo moške
SKL, 19.30), Maribor: Apis
-	K.Afrodita (22. kolo ženske
SKL, 19), Kranj: Kokra - Pol-
zela (4. kolo končnice II. mo-
ške SKL, 16).
Namizni tenis
Ljubljana: Ilirija - Ingrad
(12. kolo moške super lige, 16).
Rokomet
Trbovlje: Rudar - Velenje (15.
kolo moške super lige, 18), Or-
mož: Ormož - Eurodas (17. ko-
lo moške lige, 18).
Nedelja, 15. 3.
Baseball
Celje: Celje - Kranj, prija-
teljska tekma ob 14. uri na Zg.
Hudinji.
Nogomet
Ljubljana: Olimpija - Publi-
kum, Trbovlje: Rudar (T)
-	Rudar (V), Ajdovščina: Pri-
morje - Steklar (24. kolo SNL,
vse ob 15. uri).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško
-	Drava (15. kolo moške super
lige, 11).
Sreda, 10. 3._
Rokomet
Celje: Slovenija - Italija,
prijateljska tekma ob 20. uri.
Cenjene goste obveščamo
da TETRIS, d.o.o., Teharje 23 na Teharjah
nadaljuje
v svoji enoti Gostišču Lavrič
stoletno tradicijo dobre kuhinje.
Nudimo vam: malice, kosila in večerje. Za zaključne
družbe možnost rezervacije na tel. 34-873, int. 1.
Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 7.00
do 22.00 ure.
Po posebnem dogovoru strežemo zaključenim družbam
tudi v ponedeljek.
Priporočamo se za obisk!
Št. 10 - 12. marec 1992
14
Rešitve
Vse moramo začeti na
novo, nas je v eni od od-
daj podučila neimeno-
vana (kako značilno!)
poslušalka. Zamenjaj-
mo praznike, zastave,
direktorje in, seveda,
novinarje, pa se bo svet
hipoma začel vrteti
v pravo smer. Skratka:
porušimo vse in začni-
mo graditi znova pa če-
tudi na črno in brez pra-
vih temeljev.
Vse južnjake moramo
brezpogojno nagnati čez
Kolpo, je bil odločen
eden od poslušalcev
v Rumenem ceju, kajti
šele, ko bomo sami za-
vladali v naši ljubi de-
želi, se nam bosta cedila
med in (vedno dražje)
mleko. Rešitev je tako-
rekoč na dlani: Raus za
vse Neslovence!
Osmi marec držimo
v rokah kot vroče jajce
in ne vemo, kako bi ga
pojedli, ne da bi se ope-
kli. Ne manj ne bolj
enakopravne ženske (po
Schwartzbartlu) si niso
edine, kaj narediti
z njim, moški pa so bolj
enotni: redkokdo si ga
bo pustil vzeti, ko pa je
vendar tako prijetno
praznovati. Karkoli že.
Na nekem drugem
mestu, v nekem drugem
času pa je nekdo razmi-
šljal nekako takole: sto-
letja že moški vladajo
svetu in kaj so naredili
iz niega?
Ni poslušanosti brez slišnosti
Obe značilnosti radijskega programa morata biti uravnoteženi
Pri obeh pojmih se včasih celo radijsko
izobražen človek lovi, če razmišlja v zna-
nem slogu, kaj je bilo prej, koklja ali
jajce. Vsekakor eno brez drugega pri ra-
dijskem poslu ne gre, prav tako bi težko
našli radijski program, ki ne bi bil slišen.
Čemu potem sploh delati radijski pro-
gram? Osnovni motiv prvih radijcev je
bil, da se slišijo oziroma, da drugi ljudje
-	poslušalci, slišijo njihovo sporočilo in,
da mu čim večkrat prisluhnejo, da ga po
možnosti redno poslušajo. Temu bi po-
tem lahko rekli poslušanost.
Ni moj namen, da se izgubimo na te-
oretičnem področju komunikacijske ve-
de. Za praktično razmišljanje naj mi bo
dovoljena tudi manjša natančnost. Reci-
mo, da zaradi lažjega razumevanja stvari
poskusimo razložiti takole: slišnost je
mogoče doseči s tehničnimi sredstvi
-	z oddajnikom, njegovo močjo in ustrez-
no frekvenco, medtem ko je poslušnost
v glavnem odvisna od privlačnosti ponu-
jenega radijskega programa.
Radijska postaja si kmalu lahko domi-
šlja, da oddaja zanimiv program, ki mu
vsak dan rado prisluhne veliko ljudi. To
je sicer mogoče preveriti tudi s kakšno
mnenjsko analizo, saj ne kaže preveč
verjeti le občutku ali »nosu« samih radij-
cev, ki o zanimivosti svojega programa
lahko sodijo tudi na osnovi odmevov
s strani poslušalcev. Skratka, od ustvar-
jalnega in zagnanega dela radijskih no-
vinarjev in tehnikov (sem sodijo tudi ra-
zlični sodelavci od glasbenih opremlje-
valcev do dopisnikov) in vodstva radij-
ske postaje je odvisno, ali bo radijski
program dosegal višjo ali nižjo stopnjo
poslušanosti. Ob inventivnem napreza-
nju in dobrih delovnih motivih je vseka-
kor mogoče dokaj hitro ustvariti pro-
gram solidne poslušanosti. Naj se ne sliši
preveč neskromno: za svoj program smo
tudi na Radiu Celje prepričani, da že sodi
v omenjeni rang poslušanosti. Seveda pa
smo bistveno manj zadovoljni s stopnjo
slišnosti programa RC. Prepričani smo,
da moramo poslušanost radijskega pro-
grama ponovno uravnotežiti s potrebno
slišnostjo.
Idealno je, da radijska postaja stalno
skrbi za skladen razvoj tehnike in pro-
grama, s katerim najučinkoviteje seže do
svoje ciljne publike. V praksi je teže sle-
diti takšni skladnosti v razvoju, kajti
v življenju je pač tako, da marsikdaj na-
vrže nepredvidljive stvari. V primeru Ra-
dia Celje pred poldrugim letom pač ni
bilo mogoče predvideti katastrofalnega
požara, niti lanske vojne, da drugih nev-
šečnosti ne omenjam.
Dva bistvena razloga sta, da moramo
svoje finančne in druge moči usmeriti
v izboljšanje slišnosti signala Radia Ce-
lje: predvsem je UKV oddajnik na Go-
lovcu prišel v tisto biološko stanje, ko ne
zagotavlja več korektnega oddajniškega
utripa in ga je treba zamenjati. Vzpored-
no s tem pa gre tudi za vprašanje ustrez-
nejše lokacije oziroma druge oddajniške
točke, kajti Golovec je bil najprej in
predvsem načrtovan za srednjevalovni
oddajnik. Ta je bil v Celju ukinjen sredi
leta 1990, praktično sporazumno kot
»protiutež« za UKV pretvornik na Mali-
ču. Drugi razlog pa so poslovne naravna-
nosti in ambicije medijske hiše NT & RC
in posebej RC, ki za svojo prihodnost
potrebuje več prostora (slišnosti).
Skoraj vsakemu laiku je jasno, da je
ustrezna oddajniška točka za področje
UKV oziroma FM lahko le tista, ki se
ponaša z bistveno večjo nadmorsko viši-
no, kot se z njo lahko pohvali celjski
Golovec. Zaradi boljše slišnosti se mora
Radio Celje s svojo oddajniško točko naj-
prej povzpeti na višjo nadmorsko višino,
šele nato lahko nastopijo različne kom-
binacije z močjo oddajnika.
Višja oddajniška točka, boljša tehnič-
na slišnost je stalna želja vsake radijske
postaje, pri tem pa naletimo na radiodi-
fuzni sistem države, ki je treba individu-
alne želje in ambicije podrediti pravilom
obnašanja. Žal v mladi državi vsa pravi-
la s področja telekomunikacij niso dogo-
vorjena; še vedno imamo opraviti z bivšo
zvezno jurisdikcijo, nove, slovenske, pa
še ni.
Predvsem štejejo argumenti, tako teh-
nične kot programske, vsebinske narave
in poslovna naravnanost radijske postaje
oziroma medijske hiše. Prepričan sem,
da imamo v hiši NT&RC dovolj pravih
argumentov, da nas bodo ustrezne insti-
tucije v državi Sloveniji poslušale in sli-
šale.
Končno tudi ne gre samo zaradi hiše
NT&RC, ampak zaradi Celja, zaradi
njegove vloge regijskega središča, zaradi
njegove nujne nove samozavesti in nove
prihodnosti.
MITJA UMNIK
REVIZIJA RUMENEGA CE
Mačkon in njegov trop
Devetdeseta bodo raj za ul-
tradesne ekstremiste. Politič-
no, še bolj pa ekonomsko bo
Evropa sicer lezla skupaj, toda
beda jugovzhodnjaške dediš-
čine bo sčasoma postala sim-
bolični bumerang: obljubljene
dežele s svojo ekspanzionistič-
no ekonomijo pač ne bodo tr-
pele nomadov, ki bodo trumo-
ma bežali iz revščine. Ne le
zaradi ogromne brezposelnosti
samih domorodcev, temveč tu-
di zaradi krhke tolerance do
tujcev, kakršnih koli že.
Tukaj potem nastopijo tisti,
ki v tej zmedi vidijo priložnost
za svoje fis točke. Samozvani
naci-leaderji s fašistoidnimi
manirami poskrbijo za red:
z grožnjami, pestmi ali bom-
bami. Takšnim se ponavadi
pridruži pisana množica des-
nih ekstremistov (od intelek-
tualcev brez konkretnega cilja
do ljudi iz t. i. »družbenega
podna«). Nekakšen proletari-
at, ki sicer bi, a ne more, ker
nima. Zakaj? Zato, ker je pre-
več Onih. Klasična parola.
Če bi Dobri človek iz Nego-
ve svojo petino slovenskih na-
vijačev začel masirati na to
finto, bi se razpoloženje do t. i.
Neslovencev tod okrog sčaso-
ma prekleto zaostrilo. Na-
mreč, preprosti ljudje, ki ni-
majo nič, a so ves čas garali, bi
pravljično doumeli, kdo je kriv
za njihovo nesrečo. No, na sre-
čo, veliki manipulator udriha
tja, kjer v resnici smrdi.
Naslednji protagonist brez-
kompromisnega nacionalizma
je bolj punkovsko-športne na-
rave. Gre za golo glave Skin-
headse, ki sicer izhajajo iz An-
glije, pri nas pa so se razvili na
punk koncertih v osemdesetih
in se dokončno etablirali zad-
nja leta na hokejskih tekmah.
Za njih je značilno, da se radi
mlatijo tako z Bosanci kot
s policaji. So pa upoštevanja
vreden element. Tako vsaj
pravi Zmago Jelinčič, šef Slo-
venske nacionalne stranke, ki
ima čedalje več privržencev.
Mimogrede, tej stranki se je
priključil tudi Gregor Uranič,
nekdaj nepogrešljiv med Pir-
na tovimi mladinci. Znano je,
da je prav Jelinčič velik na-
sprotnik sedaj veljavnega za-
kona o državljanstvu (češ, da
je premehak). Res pa je tudi,
da po »slovesnih« dodelitvah
(zavrnitvah) slovenskega dr-
žavljanstva ne bo več tako kot
je bilo. Za tiste, ki ga bodo
dobili, se praktično ne bo nič
spremenilo. Dejstvo je, da so
se po nevemkoliko letih biva-
nja in ustvarjanja v tej državi
morali sprehoditi čez grenak
cmok formalizma.
Ostali bodo tujci z delovno
vizo. Vedno več jih bo. Takš-
nih in drugačnih. Ti bodo po-
stali tarča ultradesničarjev,
poligon za sejanje sovraštva in
nabiranje simpatij pri tovrst-
no radikalnih pristaših. Mimo
tega pač ne bo šlo. Razvita
Evropa se s tem problemom
ubada že dlje časa: neofaši-
zem, ki žal ni več hobi redkih
marginalcev, straši v Španiji,
Franciji (na račun Maročanov
in priseljencev iz Afrike),
v Belgiji, Angliji (Nigger go
home), Avstriji (Haiderj èva te-
rapija večvrednostnega kom-
pleksa), Italiji (kjer tradicijo
obuja Mussolinijeva vnukinja)
in še kje. Zahodni Nemci bi
zopet radi videli Berlinski zid,
Slovenci zid na Kolpi, eni bo-
dečo žico, drugi visoko ograjo.
Da bi se v miru šli vrtnarijo
pred domačim pragom. Tako
se Evropa združuje, tako na-
staja raj za ultraše in tako si
pulimo lase, ko zmanjka kart
za Nadrealiste in bosanski ro-
kenrol.
Piše Bojan Krajne
I VABIMO K
ji POSLUŠANJU
Četrtek, 12. marca ob 11.
uri: AKVARIJ MARIBOR. Na-
ša terenska ekipa se bo odpra-
vila v Maribor, kjer bodo v če-
trtek odprli novi del akvarija.
Seveda se bomo še posebej po-
zanimali za usodo Korkija, ki
je blizu Celja, na Ljubečni
končal svojo pustolovščino iz-
ginotja. Izvedeli pa bomo, se-
veda, še marsikaj zanimivega.
Četrtek, 12. marca, ob 16.
uri: NAŠE OKOLJE. Svet je
vedno bolj onesnažen, ampak
odnos do okolja se pričenja
pred lastnim pragom. NINA
MARUŠKA - SEDLAR bo po-
gledala nekaj celjskih blokov
in pripravila reportažni zapis
o tem, kako skrbni smo do svo-
jega neposrednega okolja.
Nedelja, 15. marca, ob 10.
uri: ŽREBANJE ZA IZLET
100 KMEČKIH ŽENSK NA
MORJE. Prejšnjo nedeljo smo
preko radijskih valov prenaša-
li prvo javno oddajo, na kateri
smo izžrebali prvo četrtino
potnic za naš tradicionalni
izlet. Drugo žrebanje bomo
prenašali z LJUBEČNE.
Prvakom so se tresle hlače
Najboljša ekipa zimske lige Celja v malem nogometu Skavti je naslov potrdila tudi v prijatelj-
ski tekmi s selekcijo naše hiše, ki je bila okrepljena z nekaterimi zunanjimi sodelavci. V novinar-
sko-nogometnem žargonu povedano: »Skavti so imeli rahlo terensko premoč, velikega zaveznika
v sodniku in... zmagali s 3:1.« Ta celjska ekipa malega nogometa bo od 10. do 12. aprila na
zunanjih igriščih Zavoda Golovec pripravila turnir z nagradnim skladom 70 tisoč tolarjev,
posebnost pa bo v neprekinjenem igranju, torej tudi ponoči. Prijave do 28. t. m. sprejema Roman
Hriberšek (tel. 34-509), štartnina pa je 2000 SLT.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 10 - 12. marec 1992
151
Regrat iejte po pameti
Glede na opozorila, kje je regrat onesnažen in ga ni
priporočljivo nabirati, je potrebno dodatno pojasnilo.
Regrat spada med prve rastline, ki se pojavijo spomladi.
Zanj je značilno, da zaradi nižjih temperatur počasi rase,
zato je zeleni del zelo dolgo izpostavljen onesnaženju iz
zraka. Poleg tega je potrebno upoštevati še dejstvo, da je
onesnaženje ozračja v zimskih mesecih zaradi kurjenja in
temperaturnega obrata večje, onesnaženost regrata pa
povečuje še majhna količina padavin. Zaradi tega je
regrat živilo, ki je v vsakem primeru močno onesnaženo,
kar so pokazale tudi ustrezne kemične analize. Seveda je
to onesnaženje bistveno večje tam, kjer se onesnaženju iz
zraka pridruži še onesnaženje s strani prometa ali useda-
nje saj v bližini dimnikov. Manj onesnažen je regrat le
v višjih predelih in na območjih, kjer v bližini ni kurišč ali
prometnih cest. S temeljitim pranjem lahko snovi, ki so se
v dobi rasti nabrale na zelenih listih regrata, le deloma
odstranimo, saj številne v vodi niso topne in jih s pranjem
ne odstranimo. Pranje je bolj učinkovito, če vodi dodamo
nekoliko kisa, ki pomaga raztapljati snovi, ki v vodi niso
topne.
Iz vsega navedenega sledi, da je regrat v vsakem pri-
meru živilo, ki je verjetno onesnaženo z različnimi snovmi,
še posebej tisti del, ki je nad zemljo (zeleni del) in ga zato
ne kaže uživati v posebno velikih količinah.
mag. IVAN ERŽEN
»Centrov« praznik slovesno
V celjski krajevni skupnosti
Center bodo prihodnji četrtek,
19. marca, obeležili trinajsto
praznovanje krajevnega praz-
nika v znamenju 130-letnice
celjske Narodne čitalnice. Ta
je v takratnem čitalniškem ob-
dobju pomembno vzpodbudila
krepitev slovenstva v tem delu
Slovenije. V KS so zato za
praznik pripravili pestro do-
gajanje, ki se bo začelo dopol-
dan z otvoritvijo razstavljene-
ga gradiva o čitalnici (v celjski
Osrednji knjižnici), ob 17. uri
bo na Tomšičevem trgu in pred
Narodnim domom nastopila
Godba na pihala z Ljubečne
z mažoretkami, ob 18. uri pa
bo v Narodnem domu priredi-
tev »Večer v čitalnici«. Na
odru se bodo zvrstili Komorni
moški zbor iz Celja, celjski fol-
kloristi ter Gledališče Pod ko-
zolcem, ki bo uprizorilo Župa-
novo Micko. V krajevni skup-
nosti so pripravili za praznik
posebni Bilten.	B.J.
Gorje rdečega petelina
Planinska vas: sreča In nesreča si pri Bohinčevih podajata roke
Predlani poplave, lani voj-
na, letos ogenj... Med tistimi,
ki jih je prizadelo letošnje zlo,
so Bohinčevi iz Planinske vasi
pri Planini, ki leži na nadmor-
ski višini blizu šeststo metrov.
Od ugledne kmetije, kjer so
pred dnevi imeli v hlevu še tri-
najst govedi, je ostalo žalostno
pogorišče. In to že tretjič.
Med predzadnjo vojno so
Bohinčevo domačijo požgali
nacisti, ko so jo obnovili, je
otroška igra z ognjem uničila
gospodarsko poslopje. Kar
precej časa je trajalo, da ga je
sedanji gospodar Franci Bo-
hinc, ki je še kot otrok izgubil
očeta, posodobil. In veliko nje-
gove očetovske ljubezni je bilo
treba, da se je njegov petletni
prvorojenec Ladi osvobodil
težkega bremena cerebralne
paralize. O tej ljubezni*pričajo
tudi ostanki razbitega fička
pod kozolcem - posledica pro-
metne nesreče pri Domžalah,
ko so Ladija peljali na redno
zdravniško kontrolo.
Dan sreče se je
končal drugače
Zgodilo se je pred dnevi, na
prešerni pustni torek. Tisti
dnevi so bili pri Bohinčevih
polni pričakovanja, kdaj se bo
vrnila Franci jeva žena in La-
dij eva mamica, ki je že tri me-
sece v ljubljanski porodnišni-
ci, in ali bo z njo prišla punčka
ali fantek. Ravno na njen
rojstni dan je že ob peti uri
zjutraj pozvonil telefon: iz po-
rodnišnice so sporočili, da se je
rodila Natalija. Mamici so po-
slali od doma čestitko, nato pa
je novopečeni očka veselo od-
šel v hlev, pomolzel in oddal
mleko. Zatem je prišel sosed
zaradi prevoza gnojila. Ko so
po končanem delu pri sosedu
malicali, je prihitela razburje-
na soseda. Pri vas gori, je po-
vedala. Franci Bohinc je bil
v hipu doma. Iz gospodarskega
poslopja je bruhal ogenj!
V hlevu pa trinajst govedi, ve-
liko kmetijske mehanizacije,
ves lanski pridelek in še čuvaj
Kastor... Koliko družinskega
truda, odpovedovanja! Naj-
prej je odvezal psa in planil
v hlev k zbeganim živalim.
Ogenj ga je ožgal po rokah,
udarilo je po nogi, toda kdo bi
takrat mislil na to. Na pomoč
so prihiteli bližnji in daljni so-
sedi ter gasilci s Planine. Toda
gorelo je tako hitro, da je zgo-
relo v bistvu vse.
Vzelo je le za sto tisoč zava-
rovano gospodarsko poslopje,
lanski pridelek koruze, pšeni-
ce in ječmena ter dvesto kilo-
gramov fižola. Dvanajst gove-
di je ostalo brez krme, eno, pa
je vzela nesreča. Ognjeni zub-
lji niso prizanesli niti kmetij-
ski mehanizaciji in orodju. Bo-
hinčevi so med drugim ostali
tudi brez nakladalke, mlatil-
nice, puhalnika in drugih stro-
jev, ki so jim lajšali kmetova-
nje. Sosedi so pomagali polo-
viti in oskrbeti govedi, ki so
zdaj kar v štirih vaseh, na Vr-
hu, Lokah, Brdu in seveda po
Planinski vasi. Ugotovljeno je
bilo, da so požar povzročili
otroci, ki so se igrali s plin-
skim vžigalnikom. Bohinčevi,
Franci in Suzana, sin Ladi in
mama Kristina, ki živijo iz-
ključno od kmetovanja, so
ostali brez vsakdanjega kruha.
Tudi Natalija, ki se je pred ne-
kaj urami šele rodila. Jutro
z radostno novico se je preve-
silo v dan, ki se je končal po-
vsem drugače.
Sosedi so pomagali pospra-
viti pogorišče, tako da bo ženo
Suzano, ko se bo vrnila iz po-
rodnišnice, pričakala vsaj ure-
jenejša podoba. Dan po požaru
se je Franci Bohinc oglasil
v Šentjurju na občini ter
v kmetijski zadrugi. Kot prva
je s precejšnjo pomočjo poma-
gala šentjurska vlada, nato za-
druga, hitro pa so prišli tudi
prijatelji iz regijskega društva
za pomoč prizadetim s cere-
bralno paralizo. Jože Povalej
in Ivan Robnik iz društvenega
vodstva, sta prinesla deset ti-
soč tolarjev zbrane pomoči.
Starše otrok s to težko bo-
leznijo namreč vežejo tesne
vezi, velikokrat si pomagajo
z nasveti. Ivan Robnik je bil
presenečen, ko je izza vogala,
po hribu, pritekel Bohinčev
Ladi, zdrav in še živahnejši od
vrstnikov: »Spomnim se ga, da
je pred tremi leti imel hude
težave s hojo in negotovo pri-
hodnost. Vsaj to prizadevanje
je obrestovano.« Ladi je nujno
potreboval fizioterapijo in za-
to ga starša še vedno tedensko
vodita v oddaljeno celjsko bol-
nišnico. Pred tremi meseci je
bil še uspešno operiran. Speci-
alistov izvid, da deček ne more
sedeti, prestopati in ima zvr-
njeni stopah, je preteklost. Pri
tem je še zlasti zaslužen njegov
pozorni oče.
Poslovim se od na videz idi-
lične Planinske vasi. Nikoh ne
bo resnično srečen tisti, ki ni
bil nikoli nesrečen, je nekoč
zapisal italijanski pisatelj Ar-
turo Graf. Bohinčevi so zares
izkusili oboje.
BRANE JERANKO
Starše otrok s cerebralno paralizo vežejo tesne vezi. Na pogo-
rišče Francija Bohinca sta med prvimi prišla prijatelja iz dru-
štva za pomoč cerebralnim paralitikom, Jože Povalej in Ivan
Robnik.
Petletni Ladi je premagal tež-
ko breme cerebralne paralize
ter je celo živahnejši od vrst-
nikov.
Vegas v Celju
V središču Celja nastaja restavracija, kakrš-
nih v turistično razvitih deželah ne manjka,
v mestu ob Savinji pa je še ni. Ne le, da bo
obratovalni čas od zgodnjih jutranjih ur do
poznih nočnih, tudi ob nedeljah, bo zahteven
gost našel mesto tako zase kot morda za po-
slovnega partnerja v VEGASU, restavraciji,
diskoteki in kazinu Esada Čehajiča.
Ob koncu prejšnjega tedna je s simobličnim
prerezom vrvice prižgal zeleno luč k obratova-
nju dela tega lokala predsednik izvršnega sve-
ta Celje, Mirko Krajne. Na 150 m2 je prostora
za 100 gostov, izredno okusna notranja opre-
ma, ki so jo naredili v Mizarstvu Celje, projek-
tiral pa arhitekt Borut Pregelj, postavlja lokal
med najlepše urejene v Sloveniji. Trenutno so
poudarek dali na hitro pripravljene jedi, pizze
in italijanske specialitete, z ureditvijo novih
prostorov v zgornji etaži, pa naj bi se restavra-
cijski del razširil za 100 sedežev in seveda
z izborom hrane. Že v maju naj bi v kletnih
prostorih Vegasa pričela z obratovanjem naj-
sodobnejša diskoteka v Celju. Da pa bo Vegas
res podoben pravemu »Las Vegasu« s številni-
mi igralnicami, pa so se v najvišjem delu
zgradbe v Zidanškovi 20, že pričela dela za
pravi CASINO, ki naj bi v Celje pripeljal pred-
vsem petične goste s polnimi denarnicami.
Trenutno je delo dobilo 14 visokokvalificira-
nih gostinskih delavcev, strokovnjake za pri-
pravo pizz so poiskali v Poreču.
Ob otvoritvi je celjskemu Vegasu podal po-
potnico predsednik Turističnega društva Ce-
lje, Jaka Majcen, modno revialni teater pa je
s pomočjo modne konfekcije Metka Celje pri-
pravil plesno manekenski večer. Podobne pri-
reditve naj bi bile v Vegasu praksa tudi v bo-
doče.
EDI MASNEC
Ob otvoritvi Vegasa je nastopil modno revialni teater.
Jožefov sejem
Prihodnji četrtek bo v Pe-
trovčah ponovno Jožefov se-
jem. Organizirajo ga že četrtič
zapored, letos pa pripravljajo
tudi nekatere novosti.
V sodelovanju s številnimi
organizacijami sejem organi-
zirata Temeljna zadružna or-
ganizacija Petrovče in Kmetij-
sko svetovalna služba Žalec.
Prireditev bo potekala v okoli-
ci zadružnega doma. Do deve-
te ure bodo na sejmišče pripe-
ljali blago in pripravili stojni-
ce, uradna otvoritev bo ob de-
setih, pol ure zatem pa se bo
začela licitacija strojev ter de-
monstracije. Med novostmi naj
vas opozorimo na razstavo
ročnih izdelkov in dobrot iz
kmečkih kuhinj v dvorani za-
druge, ta razstava bo odprta
od desete do osemnajste ure.
Kmečke dobrote bodo kot obi-
čajno na voljo tudi na stojni-
cah in po izkušnjah v zadnjih
letih tudi tokrat najbrž ne bo
težav s prodajo domačega kru-
ha, rezancev, potic in še marsi-
česa drugega. V okviru sejma
bodo v Petrovčah pripravili še
ocenjevanje domačega kruha,
klobas in mesnih izdelkov, re-
zultate ocenjevanja pa bodo
razglasili ob petnajstih. Prire-
ditev bodo zaključili s kmečko
veselico. Lani je Jožefov sejem
v Petrovčah obiskalo 3 tisoč
ljudi, podoben obisk pa orga-
nizatorji pričakujejo tudi pri-
hodnji četrtek.
IB
Zasebna menjalnica
tudi v Žalcu
Pred dnevi so odprli vrata prve za-
sebne menjalnice v Savinjski dolini.
Menjalnica Publikum je v pritličju
žalske Name. V njej lahko vsakdo kupi
ali proda marke, šilinge, dolarje in švi-
carske franke. Menjalnica Publikum
že nekaj mesecev izredno dobro poslu-
je v Ljubljani, zato se nadejajo dobre-
ga poslovanja tudi v osrčju Savinjske
doline. Da bi jim deviz zmanjkalo, se
ne bojijo, njihovi tečaji so konkurenč-
ni in zato resnično ni razloga, da jih ne
bi obiskali tisti, ki so primorani kupiti
devize. Menjalnica Publikum je tudi
odraz dobrega sodelovanja podjetja
Publikum iz Ljubljane in žalske
Name.
Zrak v Celju
Od 3. do 9. marca je bila
onesnaženost zraka v Celju
nekoliko nižja kot pred ted-
nom dni.
Najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo žveplo vega di-
oksida v zraku smo pretekli
teden izmerili v sredo 4. marca
(150 mikrogramov S02/m3 zra-
ka), najnižjo pa v nedeljo
8. marca (50 mikrogramov
S02/m3 zraka). Sreda je bil
edini dan v preteklem tednu,
ko je bila 24-urna povprečna
koncentracija S02 v zraku viš-
ja od mejne imisijske koncen-
tracije (MIK) 125 mikrogra-
mov S02/m3 zraka.
Najvišje izmerjene enourne
povprečne koncentracije so
v preteklem tednu 2 x presegle
mejno imisijsko koncentra-
cijo (MIK) 350 mikrogramov
S02/m3 zraka. Prekoračitve
smo izmerili 4. in 9. marca.
Največje enourno povprečje
smo izmerili 9. marca, ko smo
med 9.00 in 10.00 izmerili 540
mikrogramov S02/m3 zraka.
Navedeni podatki o stopnji
onesnaženosti zraka veljajo za
merilno mesto v Miklošičevi 5,
kjer meritve izvaja Zavod za
socialno medicino in higieno
Celje.
Št. 10 - 12. marec 1992
»Da ne boste
vi vest dneva!«
So v Atlanti šefi rekli Jocu Žnldaršiču, snemalcu CNN, pred odhodom na bojišče
V	hrvaško-srbski vojni so kot prvega snemal-
ca pokosili Gorana Ledererja iz HTV. Hrvaška
stran zatrjuje, da je to bil naročen uboj, o čemer
naj bi pričala tudi nepripravljenost armade, da
s svojim helikopterjem prepelje ranjenega sne-
malca v zagrebško bolnišnico. Kot je dejal gene-
ral Rašeta, bi to bilo preveč nevarno za vojaški
helikopter.
V	Osijeku, na zloglasnem Poligonu C, je padel
še en snemalec HTV, vojska pa je uboj upraviče-
vala, češ da je vojak mislil, da ima snemalec
v rokah ročni minometalec. Živka Krstičeviča,
snemalca WTN (Worldwide Television News), je
granata usmrtila na dan pred silvestrovim
v Karlovcu. Lederer in Krstičevič sta svoj konec
doživela »on record«, smrt sta si posnela. Doslej
je od slovenske vojne do zadnjega premirja na
Hrvaškem umrlo 25 novinarjev, fotoreporterjev
in snemalcev. Joco Žnidaršič, snemalec CNN, je
med tistimi stotimi, ki nosijo glavo v torbi in so
se uspeli izogniti »najslabši možnosti«.
Novinarje streljajo kot trofeje
Slovenska vojna je terjala smrt »samo« dveh
novinarjev: avstrijska f otoreporter j a Nicolas
Vogl in Norbert Werner sta pod udarom granate
zgorela na brniškem letališču. »Svobodnjakov
z Dunaja nisem poznal, pravijo, da sta bila že
v Afganistanu. Očitno nista bila preveč izkuše-
na, njun nissan s puščavskimi letvami, mrežami
na oknih in lestvami je spominjal na vojaško
vozilo, najpomembneje pa je, da izgledaš čim
bolj civilno.«
Nekaj ur po tem dogodku je bil Joco pri ko-
mandantu tankovskega oddelka na Brniku ma-
jorju Danilu Radovanoviču, proti kateremu se-
daj na kranjskem sodišču teče proces zaradi
krivde za smrt avstrijskih fotoreporterjev. »Ka-
ko ste mogli ubiti novinarja, oni so ravno tako
na ,dužnosti' kot vi,« je besnel na komandanta.
»Šta? Kakšna novinarja, to je bilo vojno policij-
sko vozilo,« je Radovanovič poučil Joca in tudi
njemu grozil, da ga bo ubil. »I da znaš, ja imam
najsavremenije oružje i ako treba bit ču tu još
sto godina,« se je bahal major. »Čez nekaj dni,
ko je armada na kamione nalagala tanke in
zapuščala Brnik v spremstvu slovenske vojske,
sva se ujela s pogledi. Meni je bilo nerodno
zaradi njega, njemu je bilo nerodno, ko je videl
mene. V tistem pogledu je bilo njegovih 100 let.«
Joco pravi, da je domorodec in da ima zato
prednost pred tujimi snemalci. »Ni težko uganiti
zakaj tako veliko žrtev. Zunanji reporterji pri-
hajajo v večini primerov iz civiliziranega sveta,
kjer beseda nekaj pomeni. V našem okolju se
preprosto niso znašli. Mislili so, da je to fair play
vojna, da si pod oznako press obvarovan vseh
tragedij, kar pa niti slučajno ni res. Tukaj so te
ciljali za trofejo. Kaj pa je človeka ubiti? Noben
dogovor ni veljal, koliko mirovnih pogodb pa so
sklenili?«
Vendar se umira tudi v manj umazanih voj-
nah. Novinarji kot da ne jemljejo resno priročni-
ka Mednarodnega združenja novinarjev (Inter-
national Federation of Journalists), ki daje na-
svete tistim, ki odhajajo na bojišča (Danger Jo-
urnalists at work, Safety manual). Temeljno na-
čelo simpatične ilustrirane knjižice je: »Nobena
reportaža ni vredna tvojega življenja«. »Za tuje
agencije moraš delati brezkompromisno, imeti
moraš odlične posnetke. Moraš iti v središče
dogajanja, moraš prinesti material, tu so pravila
jasna. Vendar so nam vedno rekli tudi to, da
sicer delamo vesti, nikoli pa se nam ne sme
zgoditi, da bomo mi vest dneva. V vsakomur, ne
glede na poklic, je tekmovalnost. Moraš. Ne za-
to, da te nekdo treplja po rami, enostavno poklic
te sili, da greš vedno globlje in globlje, da potem
ni vrnitve,« razmišlja Joco.
Ali je mogoče z ekskluzivno fotovestjo, sliko,
napraviti kariero? »Ne, sploh ne gre za to. Gre
samo za pošten odnos do svojega dela. To je sila
poceni kariera. Delati moraš kontinuirano leta
in leta. Čisto vseeno je, o katerem poklicu se
pogovarjamo. Pri reporterstvu pa je tako: v celi
svoji karieri imaš petkrat ali desetkrat res mož-
nost narediti nekaj vrhunskega. Če takrat tega
nisi znal izkoristiti, si zamudil svoj trenutek in
si povprečnež ali podpovprečnež. Vojno pa vsi
nekako smatrajo za priložnost. Vendar to, da
čim bolj treskajo granate, da mine padajo okoli
tebe, ni priložnosti. Priti je treba do ključnih
ljudi, na primer v bunker do Jastreba... najti
način, kako priti do informacije preko rovov,
koruze, s helikopterjem. Tu se izkaže prodor-
nost, zvijačnost, vsi elementi dobrega dela. Ne
samo, da znaš odlično slikati, ampak da znaš
tudi drugače razmišljati.«
Imaš dve sekundi časa
Koliko ti ravnanje po priročnikih lahko po-
maga obvarovati življenje? Je način spremljanja
dogajanj na bojišču mogoče imenovati metodo-
logija? Kako pa lahko veš, kje so nastavljene
mine, kam bo priletela granata, v katerem oknu
se skriva ostrostrelec, kje boš padel v zasedo?
Ali ni vse zgolj sreča in naključje? Koliko je
mogoče predvidevati? »Vedno si naredim načrt,
ker je slučajnosti tako ali tako dovolj. Dogodku
posvetim pet minut predpriprave, vprašam se,
kaj se lahko zgodi. Najprej moram imeti prostor,
da vse, kar se bo dogajalo, »pokrijem«. Pustimo
vojno, lahko je to državniški obisk, karkoli. Kaj
bom naredil? Atentati? Ponavadi je grozovita
panika ob vsakem nenavadnem dogodku. Če
protokol ne gre po protokolu, kot se reče, so
varnostniki totalno živčni in te že oni lahko
ustrelijo, če prideš preblizu. Vse, kar se dogaja
»ob«, je priložnost za snemalca. Takrat ne sme
zabrisati kamere in zbežati. Ne, šele takrat zač-
ne prav delati. V tem smislu nisem imel nikoli
težav, kajti če je mina padla v najbolj neposred-
ni bližini, na moji sliki ni niti trznilo, ker sem bil
na to pripravljen.«
Na bojišču se novinar tako kot vojak bolj ali
manj prebuja, hrani in hodi spat z neprijetnim
vonjem po Matildi. Kaj pa pomeni zares izzivati
usodo, Joco?
»Iz vojašnice Maršal Tito v Zagrebu so opozo-
rili, da bodo vsako snemanje smatrali za provo-
kacijo in da bodo brezkompromisno streljali.
Amerikanci tega preprosto niso verjeli. Vodja
ekipe si je izbral neko točko: »Tukaj bomo sne-
mali.« Sem rekel: »Ne, tukaj pa ne bomo snema-
li, ker potem bomo mi vest.« »Ali imaš boljšo
idejo?« »Sploh nimam boljše ideje, ena in edina
možnost je, da gremo za nasip Save, tako da oni
ne vedo, da smo mi tam.« Pred sabo sem imel
ostrostrelca na 35 metrov, bili so okoli vojašnice
na vsakih deset metrov, vkopane tanke. Vse smo
delali brezšumno. Zdaj pa takole, z zdravo pa-
metjo se da vse narediti, ne da bi človek tvegal
življenje. Vzamem kamero dol in grem celo po
stativ. Gledam skozi periskop, v tistem pa ostro-
strelec, ki je gledal skozi daljnogled, z naglo
kretnjo potegne puško... takrat nastopi znano
načelo, to vedo vsi vojni snemalci, da imaš dve
sekundi časa. V tisti sekundi, ko je ustrelil, sem
kamero prevrnil in glavo še bolj zabil v travo.
Zadel bi me točno v čelo ali pa v objektiv, če bi
še sekundo dlje pregledoval teren. Potem so moji
amerikanski kolegi videli, da sem imel prav,«
pripoveduje Joco.
Ne, režirali pa ne bomo
Joco že približno deset let sodeluje z ameriško
družbo CNN iz Atlante, zadnja štiri leta zanjo
v duetu z Mjušo Sever dela profesionalno. Spo-
minja se, kaj je bila ta družba pred desetimi leti,
ko so izgubljali čas in iskali hotelsko sobo za 32
dolarjev, saj je bila tista za 35 predraga. »Danes,
če je potrebno, CNN kupi celo nadstropje, boljše
je pet sob preveč kot ena premalo. Najpomemb-
nejše je, da ima ekipa kar najboljše pogoje za
delo.«
Skorajda neverjetno se zdi, kakšen fenomen je
postala televizijska družba iz Atlante. Praktično
kroji svetovno javno mne™
ameriški tednik Time je ustaj
ka družbe Teda Turner j a p¡
lanskega leta, kajti njegova ç
dovino, ko televizijski gledal
jo.« Prej pa: »Ti so malo nori
tako so tradicionalisti pospre,
neka televizijska družba
z dnevno-informativnim prog
Kaj je temelj ameriškega
CNN pogleda na registracijo
kov? Ali mora čim bolj špric;
fascinirati s trupli in trpijo
zbujati srd in sočutje? »Sistej
mo, mi je zelo všeč. Nikoli
v vlogo učitelja. Reporterskoç
vanje dogodka, gledalca pa to
mu dopustijo, da ima svoje ц
Nekatere druge televizije i^
mora biti novinar zelo parne
nekaj učijo gledalca, kot da in
rij pred sabo. Ne, mi posredu
šljajte.«
In kako CNN posadka delu
od pravil je, da če človek tej
silijo. Moraš pa biti pošten in
se siliti in slabo delati. Pona
najmani 14 dni, maksimum jj
in pol. Če je cel dan, je pa cel
je pa dva dni.«
Ekipa šteje minimalno štiri
v rokah producent, njemu se
komunicira z Atlanto, z našiti
po na terenu. Za dobro delo el
go vse, kar v tehniki obstaja,
mora vsake tri ure vedeti, \
dvigne preplah.
Ledeni Homeini
Da ie bil v pravem času na
Joco Žnidaršič gotovo lahko i
ko je bil kot snemalec ljubljar
paj z novinarjem Urošem L|
v času islamske revolucije. To
ko je padel šah Reza Pahlavi
vrnil a j atola Homeini, iransl
sedli ameriško veleposlaništ\
vedel neuspešno intervencijo,
ja je bila prelomnica v mojen
nega sveta sem padel v re1
šokirala z brutalnostjo«. Joco
ta šok krivo tudi snemanje
sodišča, kar mu je uspelo
S tem si je prislužil vstop v
reporterjev. S kamero je pc
vaškemu policaju, ki so ga ob
letnega otroka. »To je bil poi
proces, kot je bilo še mnogo
vrst za ovajanje pred polic
Človek sploh ni bil kriv, s kar
dovala na pol metra, ko se je i
jutranji zori pa so ga že ustre
Še večji šok je bil za Joca si
jem. Do tega je prišlo po po
Joco in Uroš sta potovala si
francoskega L'Expresse, ki p
mesto Gom preveč gola za te
mere. Iz zgradbe revolucione
pritekel moški in ji, kot na iw
(čador) ter jo zvlekel v hišo.
sta z »neuvrščenimi priporoči
podporo Alijevi revoluciji« f
med novinarji do 15-mir
z iranskim verskim vodjem. I
sta hiša, preprosta soba, H
z blazinami na tleh. »Pogova
in pol. Nekaj neverjetnega, k¡
srep pogled. To sploh ni bil ]:
sem prvič videl kaj takega, d.
te ne vidi. Nobenega tempei
stveno, popolnoma mirno, sk<
meini na vprašanja odgovarja
»Nisem mrhovinar«
V Vukovarju so vprašali, 1
dec. Rekel je, da ga ima. P<
posnel truplo, ki so ga napol i
črvi. »Zakaj sem to snemal
objavljeno, za vedno bo ostal'
ti. Vendar nekateri ljudje tal
nje preživeli v študijih in s|!
predstave, kaj se tu dogaja,
domišljamo, da s kamero ski
in jo prikazati svetu. Vendar
Resnica ne izbira, lahko je le]
va. O truplih, preko katerih
bojiščih sveta, se mu zato p(
niti ni najbolj strašno, težj
obupanega starca, ki so mu "t
ne ve, kam bi se odpravil.«
»Nekoč sem na tovornjaku opazil zani-
miv obraz hrvaškega vojaka, ki je gledal
v daljavo. Dvignem kamero, v tistem tre-
nutku pa obraz izgine. Zdelo se mi je
škoda prizora, zato pokličem tega hrva-
škega vojaka, naj mi pozira, da bo tako
kot prej. On to naredi, potem pa sem imel
trd razgovor s producentom, ki mi je
dejal, da se tako ne dela. »Ni identično.«
»Kako ni identično? Pred pol minute je
tako gledal.« »Pred pol minute je gledal,
zdaj pa ni gledal. Lagali pa ne bomo, ne
bomo režirali.«
»Rad slikam Sočo. Ka;
poslikati reko, kako tečt
Jaz sem pravzaprav roi
romantik, ki bi v tej v(
rušijo domove, brez prei
in šel spat z mirno vestje
Joco Žnidaršič se je rodil leta 1937 v Mariboru.
Delati je začel v Tovarni avtomobilov v Mariboru,
vendar ga je kamera privlačila že od 15. leta, ko je
osnoval foto-kino klub. Potem se ji je v celoti po-
svetil. Leta 1968 sta z Darkom Marinom ustanovila
mariborsko dopisništvo ljubljanske televizije, od
leta 1973 pa dela v Ljubljani. Kakšnih deset let že
sodeluje z ameriško družbo CNN, zadnja štiri leta
z Mjušo Sever delata profesionalno, sodeluje pa
tudi z WISNEWS-om in državno nemško, franco-
sko, finsko televizijo ter drugimi. Joco Žnidaršič je
doslej prepotoval kakšnih 85 držav, v nekaterih je
bil večkrat. Bil je na vseh glavnih bojiščih v zad-
njem obdobju: na iraško-iranski fronti, v Nikara-
gvi, Afganistanu itn. Za posebne dosežke v novi-
narstvu je leta 1979 prejel nagrado Tomšičevega
sklada.
Joco ob razbitinah helikopterja Jugoslovanske armade v desetdnevni slovenski vojni.
Št. 10 - 12. marec 1992
16,17
Ldni
istni-
^ека
zg0'
sliši-
go!«,
bi se
¡golÍ
■oma
god-
ireba
fclcih
Lamo
[iso-
lo, da
t da
iprej
dito-
izmi-
».Eno
¡a ne
epa
iena
esec
i dni,
lima
[.On
[eki-
jola-
lanti
[sicer
i, bo
Ì979,
|sku-
ijranu
fleto,
.se je
jo za-
le iz-
¿uci-
imir-
Ie je
■o za
tega
¡retu.
klub
»proti
Kve-
ttm¡a
¡novi
jami.
ogle-
1, ob
eini-
ucju.
arko
veto
1 kot
fja.
Mar
I kl
bal
Ла je
jahto
fala,
ftsko
Mina
Kora
ipro-
fana,
feter
if oči,
jenju
min
i>jan-
fHo-
■želo-
f° in
fstni
fkoli
flan-
Mie-
fave
fhko
flico
Rr.«
f2nih
L>To
Nati
I culo
'ANc
V Vatikanu je skrita
slovenska z;lodovina
Po Papeškem slovenskem zavodu Slovenlk nas pozna Rim - Rektor dr. Maksimiljan Jezernlk napoveduje Sloveniji
kardinala
Papeški slovenski zavod Slove-
nik v Rimu označujejo kot najbolj
bleščečo postojanko slovenstva
zunaj slovenskega narodnega
prostora. Vodi ga univerzitetni
profesor na papeški univerzi Ur-
baniani in njen generalni tajnik
dr. Maksimiljan Jezernik, vidna
osebnost slovenskega Rima in Va-
tikana, doma iz Gornje Ponikve
pri Žalcu.
Zakaj slovenski zavod
v Rimu?
»Če nas ne bi bilo tukaj, nas
ni,« na kratko odgovori dr. Jezer-
nik na vprašanje, zakaj potrebu-
jemo Slovenci v Rimu svoj zavod.
Razlogi pa so številni in tehtni.
»Vatikan je središče krščanstva.
To se je poznalo, ko je Vatikan
priznal samostojnost Slovenije
dva dni pred državami Evropske
skupnosti. Brez dvoma je to vpli-
valo na njihove odločitve. Vati-
kan ima v svetu 400 univerz, v sa-
mem Rimu jih ima papež pet. Tu
je 117 podobnih zavodov, kot je
Slovenik, tu so narodni inštitu-
ti... Predvsem pa je tukaj Vati-
kanska knjižnica, ki hrani nepre-
cenljive zaklade. Tudi Trubarjeva
Cerkvena ordunga je med njimi.
Ljubljana je zaman prosila zanjo
- kar pride v Vatikan, v njem
ostane. Poleg knjižnice so tu še
arhivi. 70 kilometrov stalaž, pol-
nih dokumentov. Tudi vsa naša
slovenska zgodovina je tu, veči-
noma še neodkrita.«
Tako imenovane Tajne vati-
kanske arhive (v bistvu so bolj
zasebni kot tajni) postopoma od-
pirajo javnosti. V njih so med
drugim poročila vseh škofov pa-
pežu, ki jih morajo posredovati
vsakih šest let, s podatki o social-
nih razmerah, odnosih s politično
oblastjo... Arhivi so odprti od le-
ta 1922.
Tri desetletja
Slovenski zavod so v Rimu
ustanovili 22. novembra 1960.«
V zgodovini so rimske zavode
vedno ustanavljali takrat, kadar
je bila kriza doma. Večino so jih
ustanovili v prejšnjem stoletju, ko
so imeli papeži veliko moč, kriza
v Evropi pa se je odražala tudi
s pritiski na škofe.- Ti so lahko
oporo dobili v papežu. Zato so
ustanavljali zavode. Slovencev
takrat ni bilo zraven. Avstrija ni
dovolila. Če pa bi že takrat imeli
svoj zavod v Rimu, bi se marsikaj
drugače obrnilo,« pojasnjuje dr.
Jezernik. Sicer pa je bilo s for-
malno ustanovitvijo Slovenika
veliko težav, tako da je začel svo-
je poslanstvo opravljati šele
v zadnjih tednih II. vatikanskega
zbora - od 11. oktobra 1965 na-
prej. Predsednik italijanske repu-
blike je zavodu priznal položaj
pravne osebnosti 4. novembra
1965.
Papež Pavel VI. je 9. maja 1969
ob obisku slovenskih škofov bla-
goslovil vogelni kamen, vzet
v bližini groba sv. Petra. To je bil
temelj novega zavoda. 19. junija
1973 so Slovenik blagoslovili slo-
venski škofje, 20. junija 1973 pa
ga je papež Pavel VI. povzdignil
v Papeški slovenski zavod. Ob
vseslovenskem romanju v Rim je
papež Janez Pavel П. 18. oktobra
1979 blagoslovil in kronal Mariji-
no sliko. Sveti sedež je 27. maja
1989 imenoval Marijo Pomagaj za
glavno zavetnico Slovenika,
sv. brata Cirila in Metoda ter To-
maža Akvinskega pa za njegove
drugotne varuhe.
Sedež modrosti
Slovenski zavod v Rimu je bil
ustanovljen z namenom, da bi se
v njem živeči duhovniki izpopol-
njevali v študiju svetih znanosti
na cerkvenih univerzah in drugih
višjih akademskih inštitutih. Ena
izmed njih je tudi Slovenska te-
ološka akademija, ki si je zadala
tudi nalogo, da zbira in pospešuje
iskanje dokumentov v vatikan-
skih arhivih, jih objavlja in raz-
pošilja po svetovnih univerzah.
»Po zgledu drugih narodov smo
povabili naše znanstvenike iz
raznih koncev sveta in preučili
nekatere osebnosti, ki jih nismo
dovolj poznali. Vsi povabljenci so
z veseljem privolili in tako je bilo
doslej osem simpozijev, katerim
je treba prišteti še prvega, misi-
jonskega. To je bilo prvo vseslo-
vensko srečanje udeležencev od
Slovenije do Argentine, od Ame-
rike do Avstralije,« opisuje eno od
pomembnih dejavnosti dr. Je-
zernik.
Simpoziji so dejansko celovit
prispevek k poznavanju po-
membnih posameznikov iz naše
zgodovine. Približno 40 strokov-
njakov dve leti proučuje posa-
mezne dele njihovega življenja in
dela, nato pa se sestanejo in pri-
merjajo svoja odkritja. Simpoziji,
ki so jih že pripravili, so bili;
Slomškov, Ivanocyjev, Trinkov,
Sedejev, Missiev, Gnidovčev,
Mahničev in Jegličev.
Pri raziskovalnem delu ni ne-
pomembno, da na papeških uni-
verzah deluje kar 12 slovenskih
univerzitetnih profesorjev: »Veli-
ka akademska sila, ki ima mož-
nost in dolžnost, da izrabi svoj
položaj.«
Slovenik pa je tudi zavetišče
slovenskim duhovnikom, ki so jih
poslali škofje študirat na papeške
univerze. Povprečno sedemletni
študij, ki se zaključi z objavo
doktorskega dela, omogočajo
s štipendijami. Duhovnikom iz
slovenskih škofij so jih doslej po-
delili 80. Tisti, ki žele doktorirati
v Rimu, morajo poleg italijanšči-
ne in latinščine obvladati še dva
tuja jezika, če se poglabljajo
v sveto pismo, pa še grščino in
hebrejščino. Možnosti, kakršne so
v Rimu, Ljubljana seveda nima.
Z božjo previdnostjo
Slovenik je kulturno in versko
stičišče Slovencev vsega sveta.
K estetski izpopolnitvi zavoda so
povabili vrsto slovenskih arhitek-
tov in umetnikov, med njimi so
Tone Bitenc, Jože Kregar, Jože
Brec, France Gorše, Roman To-
rnine, S. Cerne in Marta Jakopič-
Kunaver. Tu je tudi bogata knjiž-
nica, ki so je med drugimi oboga-
tili tudi Slovenska akademija
znanosti in umetnosti in Univer-
zitetna knjižnica. Tako je Slove-
nik vizitka Slovenije v rimskem
katoliškem kulturnem svetu.
Dr. Jezernik je v intervjuju
z Zoro Tavčar, ki je izšel v knjigi
Slovenci za danes dejal, da je Slo-
venik vidni spomenik dejavne
krščanske ljubezni sonarodnja-
kov v zamejstvu, med begunci in
med izseljenci po svetu. Darovi
dobrotnikov so ga zgradili - kaj
pa danes? »Božja previdnost,« od-
govarja dr. Jezernik in razširi ro-
ke. No, malo manj previdni sogo-
vorniki so našteli še nekaj čisto
zemeljskih virov: publikacije, tr-
govina, dobrotniki, štipendije,
izobraževanje...
Povezani s Slovenijo
»Včasih smo bolj povezani
s Slovenijo, kot bi bili v njej,«
pravi dr. Jezernik. Spremembe, ki
jih je prinesel čas, komentira zelo
kratko: »Cerkev je navajena vseh
sistemov. Tudi pred sprememba-
mi ni bilo težav.« Sicer pa, po
njegovih besedah, Vatikan in pa-
pež bolje poznajo razmere v Slo-
veniji kot jih mi, ki v njej živimo.
»Vsakdo ima pravico, da piše
Svetemu sedežu. Pišejo posamez-
niki, duhovniki, obvezno škof-
je... Vsak človek, torej tudi ve-
ren, živi v neki državi. Res ni tež-
ko vsega vedeti.«
Pomembno povezavo predstav-
ljajo tudi diplomatski stiki. Slo-
venija se je z Vatikanom o tem že
dogovorila, čeprav je dolgo kole-
bala o odločitvi ali bi Vatikan
v Sloveniji zastopal nuncij ali
pronuncij. Nuncij namreč po tra-
diciji vedno vodi diplomatski
zbor. »Če država tega noče, dobi
pronuncija. Sedaj je Vatikan Slo-
veniji pripravljen dati nuncija,
Kasneje pa ga ne bi tako lahko
dobili. Vse države, tudi tiste, ki
niso pretežno katoliške, hočejo
imeti nuncija. Gre za prestiž. Ne
nazadnje je nuncij vedno oseba
s temeljito diplomatsko izobraz-
bo. Bolje je, da vodi diplomatski
zbor sposoben diplomat kot kdor-
koli. Najstarejši diplomat ni ved-
no tudi najboljši.«
Dobro poznavanje razmer pri
nas je po besedah dr. Jezernika
tudi razlog za odločitev Vatikana
o priznanju Slovenije.« Odgovor-
nost in odločitev je samo papeže-
va,« poudari. Žal pa drugi Slove-
nije ne poznajo tako dobro: »To je
tudi krivda Slovenije. Ob vati-
kanskem priznanju so želeli časo-
pisi posredovati čimveč informa-
cij o Sloveniji, pa niso imeli niče-
sar na razpolago. Nerazumljivo
je, da Slovenija ni poskrbela niti
za najosnovnejše podatke o svoji
državi.« Tudi zaradi tega ostaja
trditev, da nas Rim pozna po
- Sloveniku.
MILENA B. POKLIČ
»Vatikan je Sloveniji sedaj pripravljen dati
nuncija. Kasneje ga ne bi tako lahko dobili.«
»V zgodovini so bila mesta, ki so
že zaradi svojega pomena imela
vedno kardinale: Pariz, Dunaj, Pra-
ga, pa tudi Zagreb. Slovenije ni nih-
če poznal. Sedaj imamo svojo drža-
vo in prepričan sem, da bomo imeli
tudi kardinala. Kdaj in kdo bo to, je
izključno papeževa stvar. Kardinal
lahko postane škof, ki se odlikuje
po duhovnem življenju, znanstve-
nem delu...«
»Papež bolje pozna dogajanja v Sloveniji kot
tisti, ki v njej živijo.«
Dr. Maksimiljan Jezernik je doma
iz Gornje Ponikve pri Žalcu. Oče,
gospodar na domačiji Kresnik, je
moral trdo delati, da je preživel de-
setčlansko družino in poslal vse
svoje otroke v šole. Maksimiljana je
izbral za naslednika na kmetiji,
vendar je pod vplivom bogoslovca
Ivana Zupanca in žene dovolil sinu
na duhovniško pot. Gimnazijo je
obiskoval v Mariboru, maturiral pa
v Ljubljani, kamor je moral pobeg-
niti pred okupatorjem. Skupaj s še
sedmimi bogoslovci je leta 1942 od-
šel v Rim, kjer se je vpisal na uni-
verzo Urbaniano. Zaradi zaprtih
meja je ostal v Rimu, kjer je brez
prisotnosti domačih pel novo mašo
V Zavodu za širjenje vere. Novo-
mašniški blagoslov je podelil doma-
čim po vatikanskem radiu. Po kon-
čanem doktoratu so mu povedali,
da je v domovini dovolj duhovnikov
in da naj ostane v Rimu, kjer bo bolj
koristen. Tako je svoje sposobnosti
usmeril v univerzitetno delo. Leta
1973 je postal generalni tajnik na
univerzi Urbaniani (ustanovljena
leta 1627), ki je bila sredi notranje
prenove in razširanja svojih aktiv-
nosti na akademska središča v misi-
jonskih deželah z namenom, da jim
pomaga ustvariti lastna, neodvisna
teološka univerzitetna središča. Kot
profesor na misijonski univerzi je
preromal velik del sveta."
Dr. Maksimiljan Jezernik
Skupina slovenskih duhovnikov pred cerkvijo Marije Snežne v Rimu. V stranski kapeli te cerkve sta sv. brata Ciril
in Metod prva opravila slovansko bogoslužje. Duhovniki na fotografiji so udeleženci letošnjega teološko-
pastoralnega tečaja, ki ga je tokrat že četrtič pripravil Slovenik. Na njem je sodelovalo 17 duhovnikov, od tega 9 iz
ljubljanske škofije, 6 iz mariborske in dva Slovenca iz Kanade (drugi z desne v drugi vrsti je župnik iz Ljubečne
Lojze Kostanjšek). Letošnji udeleženci poglobljenih in vsebinsko bogatih dnevov v Rimu so kot prva slovenska
delegacija po priznanju Slovenije somaševali s papežem v njegovi zasebni kapeli. Papež jim je čestital k priznanju
Slovenije in izrazil željo, da bi bila Slovenija vedno svobodna in mirna.
Št. 10 - 12. marec 1992
18
ODMEVI
Še o Štajerski
banki
Podpisani delavci Štajerske
banke, d. d. Celje smo ogorčeni
nad početjem in pisanjem
g. Franca Kovača o naši banki.
Najprej želimo pojasniti g. Ko-
vaču in javnosti, da smo prišli
delat v banko po javnih razpi-
sih in to v času od julija 1991
dalje, to je po registraciji ban-
ke. Že to pove, da za morebit-
ne pomanjkljivosti, ki so bile
storjene v letu 1990 in do 18. 6.
1991, ko je bila banka vpisana
v sodni register, ne moremo
nositi odgovornosti. V pismu
g. Kovača, ki je bilo objavljeno
v NT - RC dne 27. 2. 1992 na
strani 19 pod naslovom »Še
o Štajerski banki« je nekaj
grobih neresnic, ki žalijo ves
naš kolektiv.
Najprej navaja pismo, da se
vodstvo banke izogiba javno
povedati resnico in da se »veš-
če izmika kontrolnemu pregle-
du«. Gre za grobo neresnico.
Delavci banke smo se ves čas
trudili, da bi se čimprej ugoto-
vilo oz. preverilo materialne
vložke v ustanovitev banke,
saj brez tega ni mogoče sesta-
viti niti verodostojne začetne
bilance niti kasnejših obraču-
nov poslovanja. Zato smo in-
špektorjem SDK ves čas po-
magali in sami iskali doku-
mentacijo o ustanavljanju.
Kontrolni organi nikoli niso
imeli pripomb na naše sodelo-
vanje pri kontroli.
Delavci banke in YU-STIP-
a smo kontroli posredovali tu-
di dokumentacijo o stroških
ustanovitve banke, ki jo je
hranil YU-STIP. Zato je tudi
druga trditev g. Kovača, da je
»dokumentacija o številu usta-
novnih delnic in za okoli
230.000 DEM stroškov usta-
navljanja enostavno izpuhte-
la«, neresnična.
Po sedanjih ugotovitvah
SDK sta sporna samo dva
manjša zneska pri stroških
ustanavljanja banke. Ker so
Upravni in nadzorni odbor
banke ter direktor banke po-
dali pismene pripombe na za-
pisnike o kontroli, SDK pa na-
nje še ni odgovorila, želimo
opozoriti g. Kovača, da »ugo-
tovitve kontrole SDK« še niso
dokončno in pravnomočno do-
kazane. Zato podatkov, ki jih
je prejel iz predhodnih poročil
SDK, ne more javno razglašati
kot neresnico in še povrhu pri-
rejeno njegovim osebnim inte-
resom v medstrankarskih
obračunih znotraj Skupščine
občine Šentjur. Da gre očitno
za osebni interes g. Kovača,
sklepamo iz dejstva, da je bil
odpoklican, kar sam v pismu
potrjuje, pa tudi iz dejstva, da
javno piše in postavlja poslan-
ska vprašanja že več kot eno
leto, pri tem pa krivi delavce
banke in kontrolo SDK, da ni-
so našli pri kontroli takih
stvari, ki jih je g. Kovač želel,
namreč dokazati svojim poli-
tičnim nasprotnikom najmanj
kriminalna dejanja. Če v kon-
troli ni bilo ugotovljeno tisto,
kar želi g. Kovač, temveč je de-
jansko stanje drugačno, potem
za to ne more biti kriva ne
SDK in ne delavci banke.
Kar se Šentjurja tiče, nam je
delavcem banke zelo žal, da še
vedno nimamo odprte ekspo-
ziture. Očitno je, da je še kma-
lu ne bo, če bo nekdo v tej
sredini neprestano sej al neza-
upanje in grozil s kazenskim
pregonom vsem tistim, ki bi
vložili v našo banko svoje pri-
hranke. Pri načrtovanju ek-
spoziture smo se namreč
s predstavniki Izvršnega sveta
in Obrtne zbornice dogovorili,
da bomo iskali vlagatelje
- delničarje, ki bi za zagon ek-
spoziture vložili svoj kapital.
Ker je potrebno zbrati okrog
5 mio SLT, tega sama banka
ne zmore. Potencialni delni-
čarji v tej občini pa oklevajo,
saj ne želijo, da jih nekdo noč
in dan preganja samo zato, ker
želijo odpirati delovna mesta
v občini, ne le v ekspozituri
banke, temveč tudi z izvaja-
njem poslovne politike banke,
ki je usmerjena prav v odpira-
nje novih obrtnih delavnic in
malih podjetij.
Kakšen odgovor boste dali
g. Kovač svojim sokrajanom,
kaj ste in česa niste storili kot
župan in kot poslanec Zbora
občin za vaše lastno okolje? Mi
smo pripravljeni priti v Šent-
jur ter za razvoj banke in
zdravega podjetništva žrtvo-
vati tudi veliko prostega časa
in del osebnega dohodka. Kaj
pa vi, g. Kovač, ki ste poslanec
v slovenskem parlamentu?
DELAVCI BANKE
(24 podpisov)
Gala lumpariia II.
Goápod Janez Lampret na
koncu članka z gornjim naslo-
vom omenja tudi mene. In ker
to počne na način, da v obšir-
nem zapisu podaja dogajanja
pohoda stranke, kateri pripa-
da in Demosa, na oblast, nato
pa potoži, da je ta oblast de-
žurni krivec za vse stranpoti
v zadnjih letih iz razloga, ker
nima popolne oblasti. Članek
nadaljuje in poveže z zapisom
v Novem tedniku z dne 27. 2.
1992 pod naslovom »Gala
lumparija«. Njegova razmi-
šljanja in poglede na to temo
zaključi tudi z mojim imenom
in priimkom tako, da lahko
bralec dobi vtis kot da sodelu-
jem v nekakšni prevari delav-
cev Blagovnega centra Celje.
Očitno gre za poizkus dis-
kvalifikacije brez navedbe ar-
gumentov, zato sem na takšno
pisanje primoran reagirati.
Moj odgovor je preprost.
V Zvezi svobodnih sindikatov
Slovenije, organizaciji kateri
pripadam in za njo opravljam
nekatere naloge bom storil
vse, da zaščitimo interese de-
lavcev Blagovnega centra, kot
tudi interese vseh naših članov
na ostalih področjih. Pri tem
sem in še bom deloval v skladu
z našim programom in z upo-
števanjem sprejete in veljavne
zakonodaje. Ob tem se zave-
dam, da tako nekateri zakoni
sprejeti še v prejšnjem sistemu
kot zakonodaja sprejeta v času
po zadnjih volitvah omejujejo
pravice delavcev in možnosti
za zaščito njihovih interesov.
Zlasti ravnanje oblasti v tem
obdobju ni v prid delavcem.
Zato je smešno vaše poziva-
nje oblasti, da zaščiti interese
državne lastnine, interese de-
lavcev in prepreči zlorabe. Po-
zivanje oblasti, katere del ste
tudi Vi.
Za zaščito interesov delav-
cev boste štorih več, če boste
kot poslanec občinske in repu-
bliške skupščine napravili vse
za spreminjanje in sprejem
takšne zakonodaje, ki bo bolj
naklonjena delavcem in večini
državljanov Slovenije. Prepri-
čan sem, da bo takšno ravna-
nje vas in stranke, kateri pri-
padate deležno odobravanja.
Do takrat pa bo vaše deklara-
tivno zavzemanje za interese
delavcev poceni predvolilna
propaganda in nabiranje
glasov.
In da zaključim: Vaš poziv
oziroma poziv občinskega od-
bora Vaše stranke komu naj
delavci obrnejo hrbet, je di-
rektno vmešavanje politike
v delo sindikata. Delo in rav-
nanje naše organizacije, pa tu-
di moje delo ocenjujejo in bo-
do ocenjevali samo člani, ne
glede na politično, versko in
narodnostno pripadnost, ne pa
vaša stranka in tudi nobena
druga stranka ne. Jasno !
V nasprotju z vami sem pre-
pričan v sposobnost delavcev,
da se vsak sam prostovoljno
odloči, kateremu sindikatu,
njegovemu programu in rav-
nanju zaupa ter se na osnovi
tega opredeli za članstvo.
Nobenih dušebrižnikov iz
ene ali druge politične strani
ne potrebuje za usmerjanje.
Ali pa si Vi in Vaša stranka
želi nazaj čase, ki so, upam že
za nami.
LADISLAV KALUŽA
Gala lumparija
III.
Ker Celjski demokrati sicer
ne razpolagamo z verodostoj-
nimi/overovljenimi podatki
o resničnosti trditev novinarja
v zvezi opisanega lastninjenja
prodajnega centra GALA na
nelegalni način, v današnjem
času t. i. napolzakonja pa so
tudi takšne stvari ag samo
možne, ampak tudi mogoče,
predlagamo oziroma zahteva-
mo, naj zadevo nemudoma ra-
ziščejo pristojni kontrolni or-
gani v skladu s svojimi zakon-
skimi pooblastili in o rezulta-
tih v čimkrajšem možnem času
obvestijo pristojne službe in
sredstva javnega obveščanja.
Ker je naše stališče sicer - zato
se tudi imenujemo Celjski de-
mokrati -, da je zakonsko pra-
vilno sproveden postopek pri
vseh zadevah nad »vsako« de-
mokracijo, ne bomo tudi v tem
primeru vnaprej in brez verifi-
ciranih podatkov - ali celo na-
pamet - sprejemali nikakršnih
zaključkov, še najmanj pa ob-
sodb. Skupaj z vsemi Celjani
pa seveda pričakujemo RES-
NICO!
TOMAŽ M. JEGLIČ,
tajnik
Celjskih demokratov
Podražitve
komunalnih
storitev
Ob skopem zapisu
v NT&RC, dne 28. 2. 1992
o podražitvi cen komunalnih
storitev me kot poslanca
skupščine SO Celje, člana
predsedstva OO SDSS Celje in
kot udeleženca seje IS SO Ce-
lje dne 26. 2. 1992 moti to, da
ni nikjer omenjeno katera
stranka je bila nosilec pobud
zoper podražitve komunalnih
storitev in zoper predlagano
prvo fazo reorganizacije Jav-
nega podjetja Komunala Celje
na tej seji.
Zahtevam poslancev, da se
ponovno prouči predlog povi-
šanja cen, da se zahteva od re-
publiške tržne inšpekcije, da
pregleda upravičenost podra-
žitev, pa se sekretariat za
družbenoekonomski razvoj IS
Sob Celje izogiba.
Niti eno od naših zahtev IS
Sob Celje ni izpolnil, niti ni
izpolnil še posebne zahteve, da
se pregledajo cene oziroma
struktura cen, saj je v ceni po-
dražitev poedinih komunalnih
storitev zajeto v ceno osebnih
dohodkov pri vodarini 36,4%,
pri kanalščini 58,2%, pri od-
vozu odpadkov 59,7%, pri
prodaji plina 40,4%, le pri
ogrevanju je ta postavka nižja
in sicer 18%. Na vse te zadeve
smo poslanci opozorili že na
17. seji zborov Sob Celje, pa do
danes na niti eno še nismo do-
bili odgovora IS SO Celje.
IS nadaljuje svojo že usta-
ljeno prakso, da posamezne
zadeve uvršča na dnevni red
zadnji trenutek, tudi v tem
primeru je bilo tako in tako
zmanjka časa, da bi se pregle-
dale kalkulacije, posebej še
zaradi tega, ker v predloženem
gradivu ni bilo posebej prika-
zano kako je bila cena formi-
rana prej in kako je sedaj.
Socialdemokrati Celja smo
nasprotovali podražitvam in
tudi povedali vzok zakaj na-
sprotujemo, toda na žalost IS
nima želje, da bi v bodoče pri-
pravljal materiale za seje pra-
vočasno in, da bi vsaj malo
upošteval zahteve predstavni-
kov strank, pa čeprav zahteva-
jo samo to, da se upoštevajo
zahteve parlamenta, kar bi
moralo biti za IS obveza.
Socialdemokratska stranka
OO Celje je po svojih pred-
stavnikih bila na tej seji med
vidnimi pobudniki proti ne-
utemeljenim podražitvam ko-
munalnih storitev, kakor tudi
pobudnik, da je predlagatelj
umaknil slabo pripravljen
predlog za izvedbo prve faze
reorganizacije Javnega po-
djetja Komunala Celje, kate-
remu bi naj Izvršni svet na tej
seji dal svoje soglasje. O tem,
da so to v pretežni meri pobu-
de naše stranke, pa so mediji
prezrli.
SILVAN BOŽIČ,
socialdemokrat
Pojasnilo
NT&RC v petek, 28. febru-
arja, o podražitvah komunal-
nih storitev v celjski občini ni
objavil ničesar, niti »skromne-
ga« zapisa ne.
O sprejetih višjih cenah ko-
munalnih storitev sem v infor-
mativnih oddajah Radia Celje
poročala v sredo, 26. februarja
(Kronika ob 17. uri) in v četrt-
kovih (27. 2.) jutranjih poroči-
lih, Novi tednik pa je poročilo
svojim bralcem zaradi narave
izhajanja (v sredo, 26. februar-
ja, ko so v občinski vladi spre-
jemali odločitev o višjih cenah
je bila namreč 8. številka NT
v Ljubljani že stiskana) prine-
sel šele v četrtek, 5. marca.
Če pa, gospod Silvan Božič,
niste bili zadovoljni s poroča-
njem katerega drugega medi-
ja, bi bilo najbrž bolj prav, če
bi se obrnili neposredno nanj.
S spoštovanje,
IVANA STAMEJČIČ
Pismo celjskim
demokratom
Vesel sem, da se je stranka
celjskih demokratov na vrsti-
ce, ki sem jih zapisal, oglasila.
Osebno mislim, da nam je jav-
ni pogovor potreben in kori-
sten. Štiri desetletja, ko za
raznolikost pogledov, ni bilo
»posebnega navdušenja«, so
nas nekoliko prikrajšala za ti-
sto tolerantnost - sicer značil-
no za pluralne demokracije
-	ki je potrebna, da se naučimo
poslušati drug drugega in ne
dobimo »kurje kože«, takoj, ko
zaznamo nekaj, kar se z našim
okusom ne sklada.
Naj mi bo zato dovoljeno, da
ta pogovor z naslednjimi vrsti-
cami še nekoli nadaljujem
-	kot odgovor na odmev objav-
ljen na pustni torek.
Vašo ugotovitev, da na do-
godke gledam skozi napačno
optiko, bi moral - kot nosilec
očal - sicer posredovati moje-
mu očesnemu zdravniku, ki bi
kaj takega lahko zakrivil z ne-
strokovnim delom. Lahko
Vam pa zagotovim, da mi moja
optika na splošno kar dobro
služi in nimam večjih težav
z razpoznavanjem dogodkov
v moji okolici.
Predvsem bi želel poudariti,
da bes, sovraštvo in užaljenost
iz vrstic, ki sem Vam jih napi-
sal, zanesljivo ne vejejo. Dolo-
čeno potrebo po informaciji na
viru dogodkov ne gre uvrstiti
med nekakšne nizke nagibe
-	zlasti če je izražena z jasno
osebno identifikacijo.
Imamo občutek, da moramo
postaviti nekaj političnih pr-
vin na svoje mesto, da bo raz-
govor lažji in ne bomo, name-
sto preproste aritmetike, upo-
rabljali take - za kulturne po-
litične razmere - neobičajne
izraze kot je »državljanska hi-
sterija«.
V demokraciji sme vsak dr-
žavljan ali politik svoje mne-
nje spremeniti - nič ni za več-
ne čase. Obstaja pa pojem
mandatne dobe. Ko se nekdo
poda na lov za volivci, jim ra-
zloži (obljubi), da se bo v man-
datnem obdobju zavzemal za
tako in tako politiko. V demo-
kraciji določenega politika
nihče ne more siliti, da upo-
rablja kot volilno vabo nekaj,
kar noče. Tudi g. Rupel se je
popolnoma svobodno odločal
o tem, kar nam je na obeh
predvolilnih shodih v Celju
govoril. Predstavil je projekt
DEMOS. Rad verjamem, da
v DEMOSu ni vse bilo tako,
kot bi si udeleženci želeli. Ime-
nujte mi vsaj eno koalicijo
v Evropi, ki funkcionira v vse-
stransko zadovoljstvo. Pomi-
slite samo na primer naše so-
sede Avstrije in njihove koali-
cijske zdrahe. Toda koalicija
se dogovarja za mandatno do-
bo - če seveda volja volivcev
predstavlja nekaj več kot za-
nemarljivo nepomembnost.
Seveda je več kot smešno, če
prav Rupel razvija toerijo
o »sektašenju« ob tem, da se je
prvi pohitel podpisati na tisti
prenoviteljski »apel« proti
Drobniču. Drobnica je imeno-
val parlament, če se prenovite-
ljem ni posebno dopadel, to še
zdaleč ni razlog, da se mora
nekdo drug poskušati dopasti
prenoviteljem.
Jedro problema pa je tista
tako imenovana »sredinska«
pozicija, ki jo je Vaša stranka
tako lepo prikazala ob kon-
struktivni nezaupnici. Nosilci
konstruktivne nezaupnice so
bili Ribičičevi prenovitelji,
Školčevi ZSMS (ki sebe sicer
imenujejo liberalne - ob tem,
da liberalna internacionala za
njih niti slišati noče, ker so pač
preveč levi) in nekaj »neodvis-
nih«, ki imajo povprečni komi-
tetski staž nad 10 let. Prav ta-
ko jasen je primer Žakljevih
socialistov. S temi izrazito le-
vimi strankami ste se ob kon-
struktivni nezaupnici popol-
noma poistovetili.
Niti najmanj se mi ne zdi, da
je karkoli narobe z levimi
strankami. Skoraj polovica
evropskega volilnega telesa
pripada levim strankam in
opravile so veliko plodnega
dela na področju zagotavlja-
nja socialne pravičnosti. Ne
vem zakaj se, ob sicer nepri-
kritem zavezništvu z njimi,
v javnosti poskušate predstav-
ljati kot nekakšna »sredinska«
stranka. Kot da je biti levo
usmerjen nekaj nespodobnega.
Trpi samo resnost in verodo-
stojnost. Ljudje itak hitro ugo-
tovijo kam »pes taco moli«.
Seveda si ne mislim prisva-
jati pravice deljenja nasvetov,
a prepričan sem, da bi z odkri-
tim poistovetenjem z levico
prej pridobili kot pa zapravili
politične simpatije. Bili bi ve-
liko bolj razpoznavni in. iz-
virni.
Zaradi korektnosti pa je tre-
ba le neizpodbitno ugotoviti,
da ni DEMOS zapustil vas,
ampak so Vaši voditelji zapu-
stili DEMOS. Parlamenta si-
cer nihče ni razbil — kot to
pišete v Vašem pismu - ga je
pa vodilna skupina Vaše
stranke zanesljivo onesposobi-
la, da bi lahko smotrno delo-
val. Računati do 240 znamo
skoraj vsi Slovenci. Poštevan-
ko se tudi ne da z gostobesed-
nostjo spremeniti. Če bomo
nekaj mesecev brez delujoče
konstituante, nas tudi konec
ne bo.
Zanesljivo pa to ni v prid
mladi državi, ki jo danes ne
tarejo neki »veliki« politični
dogodki, ampak predvsem
vsakodnevne pragmatične na-
loge: proračun, zagon gospo-
darstva, lastnjinjenje in na ku-
pe drugih popolnoma vsako
dnevnih nalog, ki urejajo živ-
ljenje nas malih državljanov.
Vse to delo stoji ali pa je skraj-
no otežkočeno - samo zato ker
gospod Rupel in nekaj njego-
vih prijateljev misli, da je za-
gledanost vase pomembnejša
od smisla za konsenz. Popol-
noma se strinjam z vami, da so
nam potrebni graditelji in ra-
ziskovalci, ne pa veliki vodje
in preroki - ki oznanjajo
»SREDINO« mislijo pa le
nase.
Vaši stranki želim, da bi se
uspešno razvijala v smeri, ki
bo dopuščala strpen dialog tu-
di takrat, ko pogledi niso po-
vsem koherentni in Vas lepo
pozdravljam.
IVO JAKOP
Kaj dela Društvo
za varstvo okolja
Celje?
G. Sorčanu bi se zahvalil za
pozornost, ki jo je posvetil de-
lovanju društva. Ugotovitev,
ki jo navaja je subjektivno toč-
na, vendar ne objektivna z ozi-
rom na dogajanja v letu 1990
in 1991 (vojna) in strategijo
delovanja društva. Naše delo
je usmerjeno v osveščanje lju-
di, na podlagi analitično doka-
zanih dejstev, evropske ekolo-
ške znanosti. Dosedanjega
razkroja, uničevanja in za-
strupljanja zemeljskih prvin
rastlin, živali, človeštva iij
medsebojnih razmerij naštetih
elementarnih področij naj bi
se fundamentalno zavedale
vse politične stranke, ki preko
parlamentarne demokracije
oblastno sodelujejo. V celj-
skem primeru, je vpliv osveš-
čanja postal po pluralnih voli-
tvah težavnejši, zaradi tega,
ker je bivša monolitna oblast
zaradi nekajletne naše argu-
mentirane kritike in agresiv-
nosti začela dojemati negativ-
ne posledice svojega delova-
nja. Posameznikom bivše
oblasti se je začela oglašati
slaba vest. Na novo pluralno
izvoljene osebnosti na oblasti,
pa so nekaj mesecev do volitev
dremuckale ob samoupravnem
socializmu in se prepuščale
zadovoljstvu skritega kritizer-
stva.
Naše društvo, ki si je s svo-
jim javnim delovanjem prido-
bivalo zaupanje ljudi do te
mere, da je bil njegov predsed-
nik izvoljen za republiškega
poslanca, skuša svoja prizade-
vanja sedaj realizirati preko
parlamenta. Moja poslanska
pobuda, ki je bila posredovana
predsedniku parlamenta in
parlamentarni Komisiji za
varstvo okolja in naravne de-
diščine in ki je dobila podporo
parlamenta ter štirih zaintere-
siranih ministerstev vsebuje
štiriletno, sicer amatersko,
vendar strokovno argumenti-
rano, truda polno, in prosto-
voljno delovanje (Uredništvo
prosim, da priloženo pobudo
v originalu objavi, kot prilogo
temu odgovoru).
Vsebinsko manj kompleks-
nih pobud sem dal še nekaj,
vendar so se v večini nanašale
na celjske razmere.
Gospod Sorčan, rad bi vam
pojasnil, da je društvo ohrani-
lo svojo »civilnost«, kljub te-
mu, da je predsednik politični
pristaš »demosovih« koalicij-
skih strank, podpredsednik
SDP-a, članstvo pa bi lahko
razvrstili v vseh 78 političnih
strank v Sloveniji. Po politič-
nih volitvah, sem takoj prosil
članstvo društva, da skličemo
občni zbor, sprejmemo nov
statut in izvolimo nov IO,
vključno s predsednikom.
Članstvo je temu nasprotovalo
z utemeljitvijo, da naj počaka-
mo na nov zakon o društvih in
da zaupa »civilni« usmeritvi
IO in predsednika. Imamo čvr-
sta dokazila, da bo naš navi-
dezni »javni molk« in navidez-
na »zaspanost« obrodil sadove
za Celjane in tudi velik del
Slovencev, saj so naša spozna-
nja prodrla v široko slovensko
javnost. Določena spoznanja,
ki zahtevajo široka znanja in
usklajenost, pa rabijo svoj čas.
G. Sorčan, v kolikor Vas mo-
tim kot oseba, po Vašem »na
oblasti«, ki je v bistvu znotraj
votla, zunaj pa je nič ni in kot
predsedujočega v društvu, Vas
prosim, da se včlanite v dru-
štvo in predlagate zamenjavo.
Politične volitve bodo tako ali
tako kmalu in zamenjave bodo
sledile. Moja družina Vam bo
hvaležna.
Predsednik
JANEZ ČRNEJ
Pes napadel psa
Ker me je neznani novinar,
ki sicer ureja v Novem tedniku
kroniko, in ki se očitno z moč-
nim argumentom skriva za
inicijalkami M. A., potegnil za
jezik po sistemu »rekla-kaza-
la«, bom zato v svojem odgo-
voru na članek iz kronike (NT
št. 9) pod naslovom Pes napa-
del psa poskušal jasno opisati
resnično in pravo plat meda-
lje. Osebno namreč verjamem,
da do prijave niti do članka
sploh ne bi prišlo, v kolikor bi
bil v opisanem spopadu vme-
šan pes katere koli druge
pasme!
V Sloveniji je malo tovrstnih
psov, sam poznam skoraj polo-
vico lastnikov psov pasme pit
bull terrier. Ti imajo prav go-
tovo s svojimi ljubljenci tudi
kakšne slabe izkušnje, enako
kot jih imajo lastniki psov
Št. 10 - 12. marec 1992
19
drugih pasem. Pa spet te iz-
kušnje s pit buli terrierji niso
tako slabe, kot bi si marsikdo
želel- Sploh pa še nobeden ni
končal ali začel kariero v časo-
pisu ali kje drugje!
Kaj me pravzaprav moti
v tem pavšalno napisanem
članku? Precej ! ! Zakaj v član-
ku ni označena tudi pasma po-
raženega psa? Mar zato, ker
lastnika nista prenesla poraza
svojega, do tedaj še vedno
agresivnega, napadalnega kot
tudi pogumnega psa koker
španjela? S tem bi namreč lju-
dje izvedeli, da je reč o njunem
psu, in žal mi je, če se je to
zgodilo sedaj?!
V	članku tudi piše, da je pes
pit buli terrier ugriznil manj-
šega psa. Nekoliko je res
manjši, je pa tudi dobri dve
leti starejši, moj Haston pa je
star komaj dobrih osem mese-
cev in je torej skoraj še mladič,
pa je kljub temu starejši kot
pred meseci, ko ga je skoraj ob
vsakem snidenju v celjskem
parku taisti koker španjel
agresivno popadel. Vse to je
moj Haston prav gotovo upra-
vičeno in skrbno hranil v svo-
jem spominu, vse do dne, ko je
bilo prepozno !
To agresijo svojega »malega
psa« je lastnica spremljala
z besedami tolažbe, kot na pri-
mer: Poglej ga, poglej tega na-
šega mulca ! Mule, ta je nor, ta
je čisto znorel! Itd. Tudi za te
dogodke imam najmanj tri
priče! ! ! Lastnica psa-nasprot-
nika je mojega psa večkrat
imenovala »lepota moja, lepo-
ta, kje si?! Pri tem ga je tudi
»pobožala«, s čimer pa ni do-
segla nič drugega kot to, da je
svojega španjela posredno pri-
pravila do ljubosumja in do
posledic, ki jih je moral prena-
šati moj pes!
V	članku tudi piše, da je bil
potreben poseben postopek,
da so lahko psa nasilno ločili.
Poglejmo, kakšen je ta patent
oziroma poseben postopek?
Ob samem kričanju, paniki
in nemoči lastnice se je bolj
opogumil lastnik koker špa-
njela, ki je mojega Hastona
(sva do tri krat brcnil v rebra,
s čimer bi lahko dosegel neslu-
tene posledice na sebi kot tudi
na psu. S tem dejanjem bi ga
veliko resneje poškodoval kot
je na samem kraju nesreče
srečno končal španjel (imel je
samo prebito kožo na zadnji
rebri). Našel se je tudi modri-
jan, ki je s prižganim vžigalni-
kom okoli smrčka želel mojega
psa prisiliti k umiku. Seveda
je na koncu to vendarle uspelo
meni in ne posebnemu po-
stopku.
Ko je bilo vse končano sem
želel zadevo dostojno opravi-
čiti in jo pokomentirati, kar pa
bi bilo mogoče le z lastnico, ne
pa tudi z lastnikom. Zato je
moja želja, da ta dogodek ob-
javite v celoti, toliko večja.
Tudi meni je namreč dovolj
razno raznih člankov z vseh
koncev sveta, ki sploh ne ko-
mentirajo pomembnih po-
drobnosti, ampak samo »plju-
vajo« po pit bulih in iz njh
delajo nekakšne sodobne gla-
diatorje, kot so to nekoč že po-
čeli z nekaterimi drugimi pa-
smami. Pa o tem kdaj drugič.
Seveda pa se zaradi novih
reakcij svojega psa dosledno
zavedam (kot se je zaradi po-
dobnih primerov že pred mano
zavedalo ogromno lastnikov
vseh vrst psov), da je napočil
čas, ko bom moral, pa četudi
samo zaradi enega psa, svoje-
ga pripeti na povodec, kar do
sedaj ni bilo potrebno.
Vsi, ki Hastona poznajo, ve-
do, da je zelo igriv, prijazen,
dojemljiv in predvsem sociali-
ziran. Zato so podtikljive in
žaljive besede v že omenjenem
članku kot npr. »ubijalski pes«
povsem krivične in nesmi-
selne.
Kljub vsemu sem se lastnici,
danes že zdravega psa, pri-
pravljen ponovno opravičiti,
seveda v upanju, da se podob-
no ne bo ponovilo.
BOJAN PESTIVSEK,
Celje
S psički je veliko veselja in
tudi veliko skrbi. Verjamem,
da posvečate svojemu Hastonu
veliko pozornosti in ljubezni,
zlasti zdaj, ko je vaš ljubljen-
ček v obdobju pasje pubertete.
S poberteto pa so, saj veste,
same težave, ki se pri vašem
psičku kažejo v muhavosti, ne-
predvidljivosti in preobčutlji-
vosti. Zato je vaš psiček prav
v tem času potreben še večje
pozornosti, nežnosti, zlasti pa
potrebuje občutek varnosti.
Vsekakor mu morate dati tudi
vedeti, da je vaš psiček izje-
men, sicer lahko nastopijo hu-
de vedenjske motnje in težave
pri socializaciji v pisani pasji
skupnosti, od raznih ščenetov
in neuglednih mešancev do
psov vrhunskih iz izjemnih
pasem, kakršen je vaš.
Za konec pa vam z močnim
argumentom svetujem, da
čimprej kupite pasji nagobč-
nik in pasji povodec. Sicer pa
so vam (vam bodo?) to sveto-
vali tudi na policijski postaji.
Lep pozdrav, enako vašemu
Hastonu in ljubosumnemu ko-
ker španjelu.
MARJELA AGREŽ
(tokrat z močnim argu-
mentom)
Neustrezen
razpis za vpis
v srednje šole
Socialdemokratska stranka
meni, da je razpis za vpis
v Srednje šole, kot ga je posla-
lo ministerstvo za šolstvo za
Celje neustrezen iz nalednjih
razlogov:
S tem razpisom se ukinjajo
štirje oddelki Srednjih šol
v Celju in sicer dva oddelka za
poklic firizer in dva oddelka
za poklic energetik. Takšen
razpis pomeni za Celje 120 uč-
nih mest manj, to pomeni, da
bo 120-tim našim otrokom
onemogočeno, da si pridobijo
poklic. Socialdemokratska
stranka OO Celje meni in zah-
teva, da država Republika
Slovenija vsem učencem, ki
končajo osnovno šolo in se že-
lijo usposobiti za poklic, to tu-
di omogoči, pri čemer je nepo-
membno to ali se bodo ti kas-
neje zaposlili v naši državi ali
pa kje drugje v Evropi ali sve-
tu. Seveda bi bila dolžnost
Slovenije, da omogoči zaposli-
tev doma, če pa tega ne stori,
je pa vsaka zaposlitev kjerkoli
dobrodošla.
Socialdemokratska stranka
OO Celje zahteva, da se opravi
naknadni vpis odnosno, da se
z naknadnim razpisom tudi
razpiše vpisovanje v te oddel-
ke, ki bi se naj ukinili v Celju.
K temu pripominjamo, da to
po drugi strani pomeni tudi
ukinitev določenih mest učite-
ljev, in ker bi naj ti učenci
eventuelno šli na šolanje v Ma-
ribor, Ljubljano ali kam dru-
gam to hkrati pomeni, da bi
takšnim učencem, ki želijo
priti do poklica povečali stro-
ške njihovega izobraževanja
ali jim celo to izobraževanje iz
finančnih razlogov onemogo-
čili. S tem pa seveda tudi po-
stavljamo te učence odnosno
njihove starše še v težji položaj
glede na to, da je materialno
stanje že tako in tako slabo.
ANTON ROJEČ
Predsednik Predsedstva
OO SDSS Celje
0 politični
kulturi in
o naravi boja za
oblast
V trenutnem političnem raz-
položenju pri nas res ni prave-
ga razloga za zadovoljstvo. Ši-
bimo se pod bremeni. Nekate-
ra smo si naložili prostovoljno,
druga so nam bila vsiljena.
Sprašujemo se, ali je sedanja
vlada storila vse to, kar je mo-
gla, ali bi katera druga posel
opravila bolje. V normalni de-
mokratični družbi je štiriletno
obdobje ravno pravšnje, da
igralcem zamenjajo vloge. Pri
nas je šlo vse hitreje. V dveh
letih se je zgodilo toliko stvari,
kot jih nismo pričakovali
v osmih, na drugi strani pa
nam ni uspelo pri tistih, za ka-
tere smo domnevali, da bo šest
mesecev dovolj. Z nekaterih
igralcev je odpadla maska in
so se spodaj pokazale stare
barve, nekateri so že utrujeni,
drugim spet ne ustrezajo vloge
statistov, nekateri se bolje po-
čutijo v vlogi kritikov, vsi bi
pa zagotovo bili najboljši reži-
serji. Pravzaprav vsi ugotav-
ljamo, da so nove volitve nuj-
ne. Poudarjam volitve, ne poli-
tični udar! Tako si predstav-
ljam demokracijo.
Vse te težave pri ljudeh vča-
sih porajajo dvom v mlado slo-
vensko demokracijo. Razpad
DEMOS-a, blokade in prepiri
v parlamentu, naraščanje go-
spodarske krize, nevarnost so-
cialnih nemirov. Kaj, to je de-
mokracija, sprašujejo.
Menim, da demokraciji
s tem delamo veliko krivico.
Ne zahtevajmo od nje več, kot
zmore! V svojem bistvu je sa-
mó upravljanje družbe po
okusu večine in nič več. Sama
po sebi ne zagotavlja ne razu-
ma, ne pravičnosti, ne strpno-
sti, ne kulture. Vse te kvalitete
prinesejo, ali pa ne, s seboj iz-
voljeni predstavniki ljudstva.
Kljub vsem pomanjkljivo-
stim pa je parlamentarna de-
mokracija vredna zaupanja.
Izhaja iz pravice posameznika,
da brez občutka krivde uve-
ljavlja lastni interes tudi, ka-
dar je ta v nasprotju z interesi
drugih. Pomembno je le, da ga
uveljavlja javno in na nenasi-
len način. Ko posameznik
spozna, da sam nima možnosti
za uspeh, se pridruži interesni
skupini - stranki. Znotraj sku-
pine se radikalna stališča po-
sameznikov obrusijo in prila-
godijo večini. Ista igra se po-
tem ponovi na nivoju stran-
karskih koalicij. Lastni inte-
res, že močno prilagojen po-
dobnomislečim, tako zaupam
stranki in izvoljenim po-
slancem.
Ko torej sprejmemo demo-
kratično borbo za oblast kot
nekaj povsem normalnega, je
tudi prav, da sprejmemo nekaj
splošnih načel tega spopada,
ki več ali manj veljajo za vse
stranke:
-	na prizorišču ni več ne do-
brih ne slabih strank, ampak
so le stranke, ki zastopajo dru-
gačne interese. Vsi interesi so
enako legitimni. Če sprejme-
mo to načelo, se bo politična
kultura takoj popravila. V na-
sprotnem se lahko zgodi, da se
bodo interesi uveljavljali pod-
talno.
-	Ni stranke, ki bi v celoti
zastopala moje interese. Prisi-
ljen sem sprejeti nekaj kom-
promisov in se pridružiti tisti,
ki le deloma, vendar relativno
najbolj ustreza mojemu okusu.
Najbolj sporno je pri tem spre-
minjanje programa stranke,
ali prestopanje poslancev
k drugi stranki. To razumem
kot grobo zlorabo mandata.
-	Ob vladni krizi je po-
trebno oblikovati novo koali-
cijo. Najbolje je, če se to zgodi
pred volitvami, da si s tem za-
gotovi najširšo legitimnost. Ob
trenutni vladni krizi in časov-
nem odmiku novih volitev je
nova koalicija zaradi učinko-
vitosti vlade potrebna, vendar
jo je treba razumeti le kot za-
časno rešitev do volitev.
-	Pri pridobivaju volilcev
stranke na vse načine poveli-
čujejo svoje pretekle uspehe in
razkrivajo neuspehe svojih na-
sprotnikov. Tako delajo vse
stranke in to dejanje je povsem
legalno, dokler se pri tem ne
poslužujejo laži in podobnih
sredstev.
-	Opozoriti želim na dej-
stvo, da ima pri prepričevanju
volilcev običajno opozicija
boljši položaj. Navadno brez
kakršnekoli odgovornosti ob-
ljublja volilcem vsemogoče,
misleč, da se bo že našel izgo-
vor, če obljub ne bo mogoče
izpolniti. Pomembno je le, da
si jo ljudje zapomnijo kot og-
njevitega zagovornika njiho-
vih interesov.
Volilec je torej pri odločitvi,
katero stranko ali katerega
kandidata bo volil, lahko kar
v precejšnji zadregi. Ob vsej
politični mimikriji, ob poplavi
obljub, ob karierizmu posa-
meznikov, ob včasih neobjek-
tivnih sredstvih obveščanja,
ob pomanjkljivo profiliranih
strankah bo moral v svoje do-
bro izbrati najboljšega.
Sam sem dovolj kritičen do
dela sedanje vlade in parla-
menta, vendar sprejemam de-
mokratično ljudsko voljo. Par-
lament je tak, kot si ga zaslu-
žimo. To naj nas izuči, da bo-
mo v prihodnje pri volitvah
pazljivejši. Motili bi se, če bi
mislili, da so že vsi problemi
rešeni in da naslednje volitve
niso pomembne.
TONE ŠEPEC,
Celje
Sporočilo za
javnost
Sindikat zdravstva in soci-
alnega skrbstva Slovenije ugo-
tavlja, da je od devetdnevne
stavke zaposlenih v dejavnosti
zdravstva in socialnega skrb-
stva preteklo že pet mesecev.
V tem času so le nekatere zah-
teve Stavkovnega odbora
uresničene. Gre predvsem za
podpis Kolektivne pogodbe, za
odstop ministrice za zdrav-
stvo, družino in socialno var-
stvo ter njenega namestnika
ter za rebalans proračuna, ki
ga je sprejela Skupščina
R Slovenije.
Kljub prizadevanjem Sindi-
kata zdravstva in socialnega
skrbstva Slovenije so ostala
neuresničena naslednja vpra-
šanja: spremembe in dopolni-
tve panožne kolektivne pogod-
be, še vedno niso sprejeti nor-
mativi in standardi, rebalans
proračuna sprejet v Skupščini
R Slovenije ni dal pričakova-
nih rezultatov, saj namensko
zbran denar ni bil v celoti na-
menjen za potrebe zdravstva
in socialnega skrbstva. Še do
danes nismo dobili odgovora
za katere namene se le-ta upo-
rablja.
V koordinaciji slovenskih
sindikatov smo vladi postavili
štiri temeljne zahteve kot po-
goj za sklepanje socialnega
pakta med sindikati, vlado ter
zbornico in sicer: ukinitev za-
kona o zamrznitvi plač in
uresničitev kolektivnih po-
godb, priprava ekonomskega,
gospodarskega in socialnega
programa razvoja republike,
uresničitev sistema pravne
varnosti zaposlenih ter vzpo-
stavitev enakopravnega part-
nerstva med vlado, zbornico in
sindikati. Do danes vlada tem
zahtevam ni ugodila.
Zato Zveza svobodnih sindi-
katov Slovenije kot številčno
najmočnejši sindikat, organi-
zira 18. marca 1992 opozorilno
stavko svojih članov.
Izvršni odbor Republiškega
odbora Sindikata zdravstva in
socialnega skrbstva Slovenije
je na seji 5. marca 1992 sklenil
podpreti napovedano stavko
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije. Izvršni odbor meni,
da so zahteve delavcev
v R Sloveniji po izboljšanju
pravne in socialne varnosti
skupne vsem zaposlenim, zato
bodo sindikati lahko le s skup-
nimi aktivnostmi vzpodbudili
vlado k hitrejšemu in odgovor-
nejšemu reševanju stiske v ka-
teri se nahaja večina zaposle-
nih. Izvršni odbor meni, da je
stavka legalna oblika sindi-
kalnega boja za dosego ciljev
na področju socialne in pravne
varnosti zaposlenih, da pa se
bodo tokrat v dejavnosti
zdravstva in socialnega skrb-
stva poslužili druge oblike de-
lovanja za dosego zastavljenih
ciljev.
Sindikat zdravstva in soci-
alnega skrbstva Slovenije po-
ziva vse predsednike sindika-
tov zavodov, da se vključijo
v pogajanja z delodajalci na
občinski ravni - predsedniki
izvršnih svetov in občin. 18.
marca 1992 bodo organizirali
razgovore z omenjenimi pred-
stavniki vlade in jim predsta-
vili skupne zahteve, kakor tu-
di tiste, ki so specifične za po-
samezno konkretno okolje.
Temeljne zahteve so:
1.	Ukinitev zakona o za-
mrznitvi plač in uveljavitev
Kolektivne pogodbe za zdrav-
stvo in socialno skrbstvo, ka-
kor tudi takojšnje nadaljeva-
nje pogajanj o njeni dopol-
nitvi.
2.	Izhodiščni osebni doho-
dek mora zagotavljati delavcu
vsaj preživetje, kar pomeni, da
mora temeljiti na izračunih po
metodologiji za določitev ko-
šarice minimalnih življenjskih
stroškov.
Zato Sindikat zdravstva in
socialnega skrbstva Slovenije
ne bo pristal na zakonsko do-
ločanje izhodiščnega osebnega
dohodka, ker želi delovati kot
enakopravni partner v dogo-
varjanju o socialni varnosti
delavcev. To pomeni, da mora
vlada čimprej uresničiti tudi
predpogoj glede ustanavljanja
tripartitnega pogajalskega or-
gana.
3.	Država je dolžna takoj
zagotoviti vse potrebne pogoje
za zaščito pravne varnosti za-
poslenih.
4.	Ne glede na dejstvo, da je
nova zdravstvena zakonodaja
že sprejeta, kar pomeni tudi
prehod v zavarovalniški si-
stem Sindikat zdravstva in so-
cialnega skrbstva Slovenije
zahteva, da se skladno s stav-
kovnimi cilji uredi problema-
tika namenske porabe sred-
stev za zdravstvo in socialno
skrbstvo. Zato predlagajo, da
se s prehodom na nov sistem
pripravi zaključni račun na
stanje 29. februarja 1992
v proračunu Slovenije in
v RUZV. S tem bi preprečili
morebitne posledice delovanja
dosedanjega sistema, ki bi še
vnaprej slabšale tako gmotni
položaj zaposlenih, kot tudi
poslovanje zavodov.
Sindikat zdravstva in soci-
alnega skrbstva Slovenije po-
ziva vse predsednike sindika-
tov zavodov, zadolžene za vo-
denje teh aktivnosti, da skliče-
jo koordinacije sindikalnih za-
upnikov v občini oz. območju
in da svojim občinskim vla-
dam napovedo skupni sesta-
nek za 18. marca 1992 ob 8.00
uri.
Na ravni republike bo funk-
cijo opravljal Stavkovni odbor
sindikata in stavkovni odbor
sindikatov zdravstva in social-
nega skrbstva. 18. marca 1992
ob 8.00 uri je že dogovorjen
sestanek na ministrstvu pri
dr. Božidarju Voljču in njego-
vem namestniku za področje
socialnega skrbstva.
V kolikor bo v teh dneh pri-
šlo do bistvenega poslabšanja
razmer v dejavnosti zdravstva
in socialnega skrbstva ter do
sprejema zakona o izhodiščni
plači v dejavnostih za katere je
podpisnik Kolektivne pogodbe
vlada R Slovenije, bosta Stav-
kovni odbor in RO Sindikata
zdravstva in socialnega skrb-
stva Slovenije, ki bo zasedal
16. marca 1992, razglasila na-
daljevanje začasno prekinjene
stavke.
Podpredsednik RO:
IGOR KODRIČ, dr. med.
Zahvala
Verjetno nas ni veliko vozni-
kov, ki ne bi kdaj občutili te-
gobe, ko nas vozilo pusti na
cedilu. Še posebno neprijetni
so tovrstni pripetljaji zgodaj
zjutraj pri -15 stopinjah. Zato
smo takrat še toliko bolj vese-
li, če se najde kdo, ki nam je
pripravljen pomagati.
Nekaj takega se mi je pred
dnevi zgodilo na Rogli. Ko sem
že mislil, da bom moral pokli-
cati pomoč iz doline, za katero
bi moral seveda drago plačati,
so mi na pomoč priskočili pri-
jazni žičničarji, mi avto odvle-
kli v njihovo delavnico in na-
pako na vozilu hitro popravili.
Majhna pozornost z njihove
strani, veliko veliko veselje za-
me. Tudi takšne stvari so ka-
menček v mozaik na poti
v Evropo.
VZ
DOHODNINA?
Ste v dvomih pri svoji prvi napovedi za odmero
dohodnine?
Bi se radi prepričali o pravilnosti svojega izračuna
dohodnine ali o tem, da boste svojo napoved sestavili
pravilno ter dali državi kar je njenega, toda niti tolarja
več, kot je potrebno?
Pomoč, nasvet ali dodatne obrazložitve poiščite
v Podjetju za finančno, komercialno in davčno
izvedenstvo
EXPERT d. o. o. Celje,
Linhartova 18, telefon 28-386 ali 34-151.
DRAGI PRIJATELJI!
Vabimo vas na spriritualno kulturni program.
EVOLUCIJA DUŠE,
ki je svojevrstna predstavitev najstarejše duhovne kulture na
svetu (vedske kulture iz Indije). Naš poseben gost bo Sačinan-
dana Swami, direktor Centra za vedske študije v Heidelbergu.
Sašinandana Swami bo v okviru turneje po naši deželi gosto-
val v Celju v soboto 14. marca ob 18. uri v dvorani Centra
interesnih dejavnosti Ul. 29. novembra 14 - bivši Pionirski
dom.
SKUPNOST ZA ZAVEST KRIŠNE
LJUBLJANA
Št. 10 - 12. marec 1992
 20
•	S spanjem in živci so
imeli v torek, 3. marca ob
pol treh ponoči, težave sta-
novalci bloka v Trubarjevi
ulici. Na policijo so sporo-
čili, da se v nekem stanova-
nju derejo, da ni bilo več za
prenašat. Nočni nemir je
povzročal Miha L., ki je
vpil in zmerjal svojo za-
konsko družico. Ker je to
počel v malce prerani uri,
bo šel Miha k sodniku za
prekrške, pa tudi sicer ni
lepo zmerjati lepših po-
lovic.
•	Istega dne, popoldne
je to bilo, so morali celjski
policisti intervenirati v bi-
stroju As na Cesti na
Ostrožno, kjer sta imela
probleme Simon K. in
Branko Z. Asa sta v Asu
kršila javni red in mir, pri
čemer pa ima več zaslug za
to Branko, ki je Simonu
grozil s plinsko pištolo, ki
so mu jo modri možje odv-
zeli in napisali napotnico
za sodnika za prekrške.
•	Neznani leteči pred-
meti so bile v torek popold-
ne polivinilaste vrečke, na-
polnjene z vodo, ki so pa-
dale na tla s stolpnice na
Milčinskega ulici 10 v Ce-
lju. Tisti, ki so to hladno in
mokro »municijo« metali
na cesto, so pred prihodom
policistov pobegnili, kar pa
še ne pomeni, da so jim tudi
ušli.
•	V sredo popoldne je iz
samskega doma v Aškerče-
vi ulici v Celju poklicala
priletna ženska in polici-
stom povedala svojo ža-
lostno zgodbo. Pred dvema
dnevoma ji je neznanec vr-
gel v njeno okno gnil krom-
pir, ki je bojda tako zelo
smrdel, da se je ženska po
dveh dneh odločila za pri-
javo. Ko so policisti za to
izvedeli, je menda na pot
krenila cela četa do zob
oboroženih in zamaskira-
nih specialcev.
•	Istega dne zvečer pa je
poklicala Renata, ki je po-
vedala, da jo tepe njen Mi-
ro, s katerim živi v nepo-
žegnani skupnosti. Možje
v modrem so potem prišli
na kraj dogajanja in ugoto-
vili, da sta si Miro in Rena-
ta udarce kar lepo izmenja-
vala.
•	V petek, 6. marca oko-
li poldneva, je poklical
zdajšnji Tone, ki je pove-
dal, da njegovo izvenza-
konsko Ivico tepe njen biv-
ši. Bivši Stanko bo za svoje
nečedno dejanje odgovar-
jal, saj je šla njegova bivša
k zdravniku.
•	Še en petkov klic v si-
li. Tokrat se je oglasila bo-
doča tašča, ki je povedala,
da njeno hčerko nadira
njen ljubi, ki zaudarja po
alkoholu. Celjan Engelberg
je s tem napravil usodno
napako, saj se je zameril
bodoči tašči, zaradi česar
najverjetneje ne bo postal
nikoli zet.
•	V soboto, 7. marca
okoli polnoči je nekdo stal
pred steklenimi vrati Do-
ma upokojenccev v Celju in
ga razkazoval. Ekshibici-
onista so policisti prijeli,
mu zapeli šlic in ga odpe-
ljali na policijo, bolnik pa
se bo v kratkem srečal
s sodnikom za prekrške.
M. A.
Celjski neregistrirani revolverasi
Ljudi, ki nelegalno posedujejo
orožje, je tudi v občini Celje vse več.
Število primerov nezakonite posesti
oziroma nošenja orožja se je skoko-
vito dvignilo zlasti v minulem letu,
ko so bili v Policijski postaji Celje
dokaj uspešni pri odkrivanju to-
vrstnih prekrškov.
V letu 1991 so odkrili 34 kršite-
ljev, ki so nezakonito posedovali
orožje, leto poprej pa so jih odkrili
in obravnavali le 14. Tovrstnim kr-
šiteljem so lani odvzeli dve maloka-
librski pištoli, deset navadnih pi-
štol, dve plinski pištoli, tri lovske
puške, šest avtomatskih pušk, eno
vojaško puško, eno malokalibrsko
puško, šest kosov hladnega orožja,
šest plinskih razpršilcev in 355 ra-
zličnih nabojev. Našli so tudi dve
topovski granati, eno avionsko
bombo, štiri ročne bombe in tri pro-
titankovske mine kot nevarne
ostanke iz časa druge svetovne voj-
ne. S ciljem odkrivanja nezakonite
posesti orožja so v celjski policijski
postaji lani opravili osem hišnih
preiskav, vso najdeno orožje pa je
bilo odvzeto v postopku pri sodniku
za prekrške.
Nezakonita posest oziroma noše-
nje orožja pa se lahko konča tudi
z nesrečo. Tako so celjski policisti
v minulem letu obravnavali štiri ne-
sreče z orožjem. Tri osebe so bile pri
tem hudo telesno poškodovane, ena
oseba pa je pri eksploziji bombe iz-
gubila življenje. Po odhodu JA iz
celjske vojašnice so v neposredni
bližini tega objekta našli precej ne-
varnih zažigalnih sredstev (dimni
vložki, vžigalniki za eksplozivna te-
lesa itd.), ki so bila najbolj vabljiva
za otroke.
Odkrivanje teh prekrškov oziro-
ma kršiteljev se v tem letu nadalju-
je. V Policijski postaji Celje so do
konca februarja odkrili tri pištole,
tri puške, eno puško z daljnogledom
in 52 najrazličnejših nabojev. TucÜ
to orožje je bilo kršiteljem odvzeto
v postopku o prekršku. M. AGREŽ
Po travnikih se ЏШ M gori
Štpnmiadanska bčiišcevalna vnema je tako
da IjpdEL spravlja ob pajnet,. kjer pameti ni; pa ratte
isagorí,. ;^aVniški požari se. že dobrih. ?tirín.áj¿t dni
vréiíjo kot po tekočem, traj ín nobena opozotíia ne
zaiežejo. Šržcas bopovsrOéíteíje požarov treba kï%>jk*>
po žepu. ш osveščenost «i več mogoče
računati.	'-^Ai? ■ АГ:ШАА:- ^
ÎSÏâ Opravi za notranje. ¿adevç so v Žastt od 2.
do marea zabeležili šest večjih travniških požarov,
ki.pa so se+ -zahvaljujoč hitri intervenciji gasilcev,
končali le z msiijso materialno Škodo, Ža vse tes požare
pa £n.aeiínó,.<ia so na&taîï xaradi neprevidnosti in
nepìientèsÌFnostj ' občanov strain celjske regijè, Žpper
' «tiri povzročitelje požarov bodo policisüpodaft kazen-
ske шк• •
• • • Ш:ЛМ
mini KRIMIĆI
Cekini odžvenketali
Neznanec, ki je v dneh do 3.
marca vlomil v stanovanjsko
hišo, last Draga Ž. v Plečniko-
vi ulici v Celju, je iskal in na
koncu našel kar lepo število
srebrnikov, vmes pa pobral še
nekaj uporabnih predmetov.
S tem je lastnika oškodoval za
okoli sto tisoč tolarjev.
Sramežljiva
Sneguljčica
V	noči na 2. marec je nekdo
vlomil v videoteko v pritličju
stanovanjske hiše na Bregu pri
Polzeli. Neznanec je izbiral in
izbral 30 video kaset s posneti-
mi porniči. Med njimi je pre-
vladovala žanrska klasika, iz-
viren pornič pa je bil tisti,
v katerem nastopa sedem
palčkov v belih rokavičkah,
Sneguljčica pa pere sedem pa-
rov belih nogavičk in je zgoraj
brez.
Kje je meh?
Jože K. iz Dola pri Šmart-
nem je prijavil, da mu je nez-
nanec v februarju ukradel star
kovaški meh, ki je bil že dolga
leta na zasluženem počitku
pod kozolcem oškodovanca.
Vneti zbiralec (ali prodajalec)
starin je Jožeta oškodoval za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Zaloga
Tisti neznanec, ki je v noči
na 4. marec vlomil v Merxov
market na Ljubečni bo v na-
slednjih mesecih veselo kadil,
pral in se drogiral s kavo.
Ukradel je namreč kar 200 za-
vitkov cigaret, več vreč pral-
nega praška in 20 kilogramov
kave.
Ure že v prometu
V	noči na 5. marec je nekdo
vlomil v urarsko delavnico
Lečnik v Aškerčevi ulici.
Ukradel je preko trideset roč-
nih ur, vrednih krepkih sto
slovenskih tisočakov. Ker so se
ukradene Lečnikove ure men-
da že pojavile na črnem trgu,
se storilcu slabo piše. Policisti
so namreč prepričani, da so
storilcu ure štete.
Drzna tatvina
Upokojena gospa Alenka je
minulo soboto zvečer odšla na
sprehod, kar naenkrat pa se je
pojavil neznanec, ki ji je iz rok
iztrgal ročno torbico in zbežal
v neznano. V torbici je imela
gospa Alenka nekaj ostanka
skromne pokojnine, pa tudi
nove torbice si ne bo mogla
kmalu kupiti.
Ritmo izginil
Osmega marca zvečer je
neznanec ukradel osebni avto,
svetlomoder fiat ritmo z reg.
številko LJ 653-062, ki je stal
na dvorišču stanovanjske hiše
v Gorici pri Šmartnem. Janez
O. je s tem oškodovan za 350
tisoč tolarjev.
Kamertat
V ponedeljek, 9. marca po-
poldne je nekdo vlomil v sta-
novanjsko hišo na Cesti П.
v Velenju. Odnesel je dve video
kameri znamke panasonic ter
nekaj drugih uporabnih pred-
metov v skupni vrednosti do-
brih 100 tisoč tolarjev. Bodoči
kamerman bo imel v prihodnje
veliko oblačnih in deževnih
dni.
Pretep na Konjiškem
Osumljeni Miro R., Polde R.
in Polde H. so v ponedeljek
najprej popivali pred hišo, po-
tem pa so se sprli z lastnikom
domačije v Kravjeku, Francem
M. Razbili so mu domala vsa
okenska stekla, v notranjosti
hiše pa so začeli fizično obra-
čunavati z njim, nakar so po-
begnili. Delavci organov za
notranje zadeve primer še ra-
ziskujejo.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Trčil v ograjo
Na regionalni cesti, izven
naselja Dekmanca, se je v po-
nedeljek, 2. marca zvečer pri-
petila nezgoda, v kateri sta bili
dve osebi hudo telesno poško-
dovani, materialna škoda pa
znaša okoli 25 tisoč tolarjev.
Emilij an Valenčak (19) iz
Brezovca, je vozil osebni avto
iz smeri Bistrice ob Sotli proti
Sedlarjevem. Izven naselja
Dekmanca je v ostrem levem
ovinku zapeljal na bankino,
vozil po njej okoli 30 metrov,
nekar je vozilo s prednjim des-
nim delom trčilo v zaščitno
ograjo ob cesti. Po trčenju
v ograjo se je vozilo prevračalo
in drselo ter končno pristalo
na kolesih. V nesreči sta se hu-
do poškodovala sopotnika,
Marko Kliček (21) in Karel
Vrenko (37), oba iz Sedlarje-
vega.
Nezgoda v križišču
Istega večera je prišlo do
prometne nezgode na magi-
stralni cesti v Celju. Dve osebi
sta bili hudo telesno poškodo-
vani, gmotna škoda pa znaša
probližno 600 tisoč tolarjev.
Iz smeri Celja je proti Žalcu
vozil osebni avto 31-letni Dar-
ko Plahuta iz Bevč. Ko je na
celjski zahodni obvoznici pri-
peljal v bližino križišča z lo-
kalno cesto za Babno, je zape-
ljal v levo. V tem trenutku je iz
smeri Levca pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 48-letna
Jožica Cokan iz Celja. Med vo-
ziloma je prišlo do trčenja, pri
čemer sta bila oba voznika hu-
do poškodovana.
Spregledal stoječe
vozilo
Na magistralni cesti v Roga-
ški Slatini se je v torek, 3.
marca okoli polnoči pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša okoli 45 tisoč tolarjev.
Vilim Špoljar (28) iz Pregra-
de (R Hrvaška) je vozil osebni
avtomobil iz smeri Šmarja
proti centru Rogaške Slatine.
V bližini kulturnega doma
v Rogaški Slatini je trčil v tam
parkiran polpriklopnik tovor-
nega vozila, last Borislava De-
lije iz Bosanskega Broda. Pri
trčenju se je hudo poškodoval
sopotnik v osebnem avtomobi-
lu, 22-letni Stjepan Kamen-
ščak iz Pregrade.
Umrl v čelnem
trčenju
Smrtna prometna nezgoda
se je pripetila v sredo, 4. marca
ob 05.50 uri na regionalni cesti
v Lokovici.
Iz smeri Gorenja je proti Ve-
lenju vozil osebni avto 2 7-letni
Herman Marovt iz Šmartnega
ob Paki. Izven naselja Lokavi -
ca je zapeljal na levo stran vo-
zišča in čelno trčil v nasproti
vozeči Izletnikov avtobus, ki
ga je vozil Martin Vodovnik
(40) iz Braslovč. Po trčenju je
osebni avto odbilo na bankino,
avtobus pa v obcestni jarek.
Voznik Marovt je na kraju ne-
sreče poškodbam podlegel.
Kolesarili po levi
Na lokalni cesti v Vrbju se je
v sredo, 4. marca zvečer pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba' hudo telesno poško-
dovana.
Iz smeri Doma krajanov je
proti gasilskemu domu vozil
kmetijski traktor s prikolico
51-letni Jože Kapus iz Latko-
ve vasi. V bližini gasilskega
doma je peljal mimo treh kole-
sarjev, ki so vozili po levi stra-
ni vozišče v isti smeri. Med ko-
lesarji je bila tudi šestletna
M. B. iz Vrbja, ki je nenadoma
zavila v desno in trčila v zad-
nje levo kolo prikolice. Pri tr-
čenju je padla po vozišču in se
hudo telesno poškodovala.
Zdrsnil s ceste
Na lokalni cesti v Malem
bregu na Konjiškem se je v če-
trtek, 5. marca zvečer pripetila
nezgoda, v kateri se je ena ose-
ba hudo telesno poškodovala.
Sandi Gaber (22) iz Kolač-
nega je vozil osebni avtomobil
iz smeri Loč proti Koblam.
V bližini stanovanjske hiše
Mali breg 1 je v ostrem ovinku
zapeljal na levo, zdrsnil s ceste
in trčil v nasip obcestnega jar-
ka. V nesreči se je hudo poško-
doval sopotnik, 22-letni Robi
Flis iz Loč.
Nesreča na
Sloveniki
V	petek, 6. marca zvečer se
je pripetila nezgoda na cesti,
rezervirani za motorna vozila,
v kraju Ruše. Ena oseba je bila
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 5 milijonov tolarjev.
Marko Sršen (57) z Bleda, je
vozil osebni avto iz smeri Celja
proti izstopni postaji v Arji
vasi. V Rušah je v levem
ostrem ovinku zapeljal na des-
no bankino in po njej vozil 80
metrov. Nato je vozilo zaneslo
na levo stran vozišča, kjer se je
obrnilo na streho. V nesreči je
hude telesne poškodbe utrpel
sopotnik, 48-letni Hans Adolf
Blumier iz Švice.
Vozilo trčilo
v bankino
V	nedeljo, 8. marca se je, ob
17.30 uri, pripetila nezgoda na
magistralni cesti Cëlje-Roga-
tec, izven naselja Štore. Ena
oseba je bila hudo telesno po-
škodovana.
Štiridesetletni Anton Zorfco
iz Celja, je vozil osebni avto iz
smeri Šentjurja proti Celju.
Pred Štorami je v blagem le-
vem ovinku zapeljal na levi
vozni pas, nato na cestno ban-
kino, kjer se je vozilo prevrnilo
in obstalo izven vozišča.
V nezgodi se je hudo poškodo-
val voznik Zorko.
M. A.
Št. 10 - 12. marec 1992
Ansambla Bratov Zeme ni
več. Po slabem letu so se člani
iz različnih razlogov razšli.
Zdaj sta brata Andrej in Bojan
¿e uradno člana ansambla Mi-
helič. Srečno.
* * *
Viki Ašič ml., ki je igral har-
moniko pri Bratih Zeme, je
ostal sam. Nekaj časa bo nada-
ljeval s triom, potem pa bo tre-
ba najti nekaj bolj sigurnega,
kot sta bila Brata Zeme!
* * *
Robi Zupan, ki je presenetil
s prvo kaseto Mami za praz-
nik, ima za novo kaseto posne-
te že tri skladbe. Ob tem se
pripravlja na nastop na Veseli
karavani v organizaciji turi-
stične agencije Dober dan in
za nastop na javni radijski od-
daji RC v Atomskih toplicah,
22. marca.
* * *
Ansambel Jožeta Šumaha iz
Velenja je posnel drugo kaseto
Ko v meni pesem se rodi. Poleg
vodje ansambla še igrajo in
pojejo Mitja Venišnik, Ivan
Brec, Saša Venišnik, Franc in
Dani Gregore. Kaseta bo v teh
dneh že v prodaji.
* * *
Na glasbeno sceno se vrača
popularni4* ansambel Vinka
Cverleta iz Šentjurja. V tujini
so podpisali obetavno petletno
pogodbo z znano firmo VM
Rekords, doma se pogovarjajo
za novo kaseto s studiom Zlati
zvoki in Igorjem Podpečanom.
Poleg Vinka so v skupini še
njegova žena Marija ter Stane
Ropotar, Darko Dobrotinšek
in Zvone Škorja.
* * *
Celjski instrumentalni kvin-
tet je kupil novo ozvočenje
s katerim bo tudi tržil. Prvi ga
preizkuša Radio Celje, ki bo
z njim izpeljal štiri radijske
oddaje z žrebanjem za izlet
100 kmečkih žensk na morje.
Prvi poskus iz Laškega je bil
O. K.
TV
Zreških 6
Več kot 10 let že igrajo in prepevajo skupaj Zreških 6,
narodno zabavni ansambel izpod Loške gore pri Zrečah.
Skromni fantje si za svojo glasbeno pot niso zastavili visoko
letečih ciljev. Zadovoljni so, da igrajo in še bolj, da jih poslu-
šalci radi poslušajo. Da je to res, pričajo številni nastopi, pred-
vsem v domačem kraju, kjer turističnih prireditev ne manjka.
Njihovi člani so: Ivan Hrovat s saksofonom in klarinetom,
Drago Beškovnik s harmoniko in kitaro, Sandi Gorenjak z bari-
tonom in bobni, Jože Kovše z bas kitaro, Zdenko Kovačec
s klaviaturami in trobento ter Leopold Kovšek s kitaro in
harmoniko, vsi pa tudi prepevajo.	EDI MASNEC
Podjetje
maranta
Urejanje
VRTOV in OKOLJA
-	načrti in celostne ureditve
-	zasaditve najustreznejših
sadik
-	celotna oskrba nasadov
-	vzdrževanje, obrezovanje,
škropljenje
-	letna oskrba nasadov in
grobov
tel.: 063/29-905, Zagrad
36/B, Celje
Trgovina
KOŠARICA
Pemovo 17/a
pri VEL. PIREŠICI,
tel. 779-220
UGODNE CENE: SLT
-	persil 3 kg	533
-	oskar yolly 3 kg	375
-	jedilni krompir 1 kg	18
-	riž 1 kg	82
-	testenine 1/2 kg od 43-55
-	olje konzum PVC	98
-	olje zvezda	103
-	moka tip 500,25 kg/1 20,50
-	koruza 1 kg	15
Za večje nakupe naročila na
telefon in brezplačna do-
stava. .
Priporoča se
^ trgovina KOŠARICA!^
Kam na prijeten izlet?
Iz
Turističnega društva Šempeter
sporočajo, da je od 1. marca odprta
jama Pekel,
in sicer vsak dan od 10. do 18. ure.
Obiščite torej jamo Pekel, kjer so poskrbeli tudi za
gostinsko ponudbo.
Št. 10 - 12. marec 1992
22
Št. 10 - 12. marec 1992
23!
Piše
FRANCI HORVAT
2. nadaljevanje
V bližini penziona je manjši
trg, kjer Indijanci iz bližnjih
vasi prodajajo svoje pridelke.
Indijanke so oblečene zelo pi-
sano. Na sebi imajo več kril,
nekatere so zavite v odeje ali
ponče, vsi pa imajo pokrivala.
Najbolj pogost je seveda klo-
buk. Kasneje sem opazil, da so
ti klobuki različni od pokraji-
ne do pokrajine. Moški nosijo
pod klobuki še pisane kape, ki
se zavežejo pod brato. Lase
imajo črne kot oglje, prav tako
se tudi svetijo. Široke ličnice
\n zagorela polt se prav dobro
podajo gostim ravnim lasem.
Ženske si spletajo dolge kite.
Huaraz je precej bolj urejen
in snažen kot Lima, seveda pa
ga ne smemo ocenjevati
z evropskimi merili. Ulice so
ravne, promet pa zmeren.
Odpraviva se na glavno uli-
co. Že pri podhodu naju dobijo
menjalci denarja. Opazim, da
tu precej bolje menjajo kot
v Limi. Joco zamenja dokaj hi-
tro, jaz pa šele, ko dokončno
spoznam ceno. Na ulici se do-
gaja pravzaprav vse - od čiš-
čenja čevljev in pisanja na pi-
salni stroj do nakupovanja
vseh možnih stvari. Na vsa-
kem koraku kdo kaj ponuja.
Zajtrk si izbereva v dokaj so-
lidni restavraciji, kjer cene ni-
so pretirane. Malo več težav
imava pri izbiri jedi, jedilnik
je namreč napisan v španskem
jeziku. Odločiva se za biftek,
ki je bil res malce pikanten,
toda okusen. Po zajtrku zavi-
jeva v turistično - vodniške
agencije in najprej spoznava
nekaj ljudi, ki bi naju za velik
denar pripeljali kamorkoli
(tudi žejna čez vodo). Zelo so
vsiljivi, tako da se jih komaj
znebiva. Pozna se, da je v Pe-
ruju precej visoka inflacija, da
razsaja kolera in tudi terori-
stični napadi niso nobena red-
kost, zato je alpinistov malo.
Spoznava prijetnega Angle-
ža Davida. Pogosto zahaja v te
kraje, med drugim pripravlja
alpinistični vodnik po C. Blan-
ci. Z njegovo pomočjo si pri-
hraniva precej poti, pa tudi
denarja, obenem nama je za
učitelja, kajti midva šele spoz-
navava deželo, ljudi in običaje.
Popoldan se preizkusimo na
umetni steni, ki je zame dokaj
zahtevna, zvečer pa naju sez-
nani s preostalo alpinistično
druščino. Zanimivo se je bilo
pogovarjati z Avstrijcem po
špansko, roke so me res pošte-
no bolele, omlete, narejene na
španski način, pa so mi zelo
teknile.' Ker imava za nasled-
nji dan že v načrtu aklimatiza-
cijski vzpon na nek vrh
v C. Negri, sva se dokaj zgodaj
odpravila proti domu in v po-
steljo.
Л
Že zgodaj sva spet pokonci.
Za zajtrk pojeva nekaj malega,
kupiva še nekaj kruha in že
hitiva proti reki Santi. Pred-
mestje je polno otrok, ki naju
imajo za gringa. Prečkava re-
ko, nato pa zavijeva v strmo
pobočje.
Izbereva nekaj bližnjic, ki
vodijo ob skromnih hišah.
Otroci so umazani in napol go-
li. Svinje so v nekaterih hišah
enakopraven član družine,
spijo v istem prostoru kot last-
niki, vmes je le stena iz trstike.
Vegetacija je tu ob vodi precej
bujna, ogromno je tudi kaktu-
sov in evkaliptov. Ker ugoto-
viva, da je precej bolj zanimi-
vo stran od velikih poti, se na-
potiva ob potoku navzgor. Tu
je bil »bog« radodaren in je
naravo bogato obdaril. Nekaj-
krat je bilo potrebno preskoči-
ti potok in pot nadaljevati na
drugi strani. Kolibri se mi je
navihano prikazal, se skril in
zopet pojavil na drugi strani
potoka. Nadmorska višina je
bila blizu 3500 m, kar visoko
za kolibrije. Kjer je voda, je
življenje - in obratno.
Sonce je dokaj močno, zato
se slečeva do majice. Izmenič-
no nosiva nahrbtnik, vsak eno
uro. Višina je že preko 4000 m,
zato se že krepko pozna pri
dihanju. Hodiva počasi, da si
lahko ogledujeva okolico. Na
žalost pa z razgledom na C.
Blanco ni nič - gore so zavite
v oblake. Fotoaparat se le red-
ko usmeri v »belo verigo«. Ma-
lo pod vrhom so pašniki, kjer
se pase precej krav in ovac.
Nekateri pastirski stanovi so
že preko 4200 m visoko, kar
omogoča ugodna lega skupine.
V tem času je C. Negra povsem
gola - črna, le občasno zapade
sneg, a hitro skopni. Vrhovi so
visoki nekaj čez pet tisoč me-
trov. Najin vrh je visok
4622 m, imenuje se Japrujirca,
kar ugotoviva šele na vrhu, ko
odpreva zemljevid. Zadnji me-
tri so naju pošteno izmučili.
Počivala sva vsakih nekaj ko-
rakov, toda to naju ne skrbi,
saj imava za seboj šele prvo
turo. Vrh ni zanimiv, le kopica
kamenja priča, da sva na vrhu.
Nadaljevanje prihodnjič
Huaraz, v ozadju najvišji vrh Peruja Huascan
Št. 10 - 12. marec 1992
24
KMETIJSKI
NASVET
Nega starih kmečkih nasadov jablan
Na našem področju je še so-
razmerno veliko starih sort
kmečkih sadovnjakov. Prevla-
dujejo jablane cepljene na
močno rastoče podlage-seme-
njake, vzgojene na visoko de-
blo. Sortni sestav je zelo pe-
ster, v glavnem prevladujejo
stare odporne sorte kot so bo-
bovec, mošancelj, razne rene-
te. Pridelki iz teh sadovnjakov
so manj kvalitetni, neprimerni
za sedanje zahtevno tržišče.
V glavnem so primerni le za
predelavo v sokove in sušenje.
Nova sodobna tehnologija go-
stih nasadov na šibkih podla-
gah jih neizprosno izpodriva
Spodriva pa jih tudi kmečka
mehanizacija, saj se v večini
nasadov istočasno prideluje
tudi trava ali pasejo krave.
Včasih so ti nasadi dajali lep
dohodek kmetijam, krasili nji-
hovo okolico, dajali so ji svoj-
stven videz. Bili so značilnost
slovenskega podeželja. Večina
teh nasadov je danes v takem
stanju, da niso v ponos kmetu,
še manj pa stroki.
S tem člankom pa bi želeli
vzpodbuditi predvsem mlade
gospodarje, da vsaj malo pri-
spevajo k izboljšanju sedanje-
ga stanja. Da vsaj malo časa
posvetijo tudi sadjarstvu in
pregledajo svoje nasade. Dre-
vesa, ki so že v takem stanju,
da jim ni več pomoči poseka-
mo, ostala pa obrežemo - pre-
redčimo.
Obrezovanje je eno najtežjih
in odgovornih opravil. Brez
obrezovanja razvije sadno
drevo gosto in visoko krono ali
krošnjo. Večina poganjkov se
razvije v pokončno smer, zato
se krošnja zgosti in pozno za-
rodi. Zaradi pomanjkanja
svetlobe in zraka se začnejo
v notranjosti krošnje veje suši-
ti in odmirati. Najprej mladi
poganjki nato tudi starejše ve-
je in vrhovi. V nekaj letih se
ves notranji in spodnji del
krošnje »oguli«. Tako drevo
rodi samo na obodu krošnje.
Plodovi neobrezanega drevesa
so kržljavi, drobni, manj vred-
ni. Tako drevo rodi vsako dru-
go ali tretje leto.
V razvoju drevesa ločimo tri
obdobja:
- doba bujne rasti, to je
v mladosti. V tem obdobju čim
manj režemo. Veje upogibamo
- razpiramo.
-	doba rodnosti, drevo se
umiri in polno rodi. To obdob-
je želimo čim dalj obdržati
z rezjo.
-	doba staranja ali odmira-
nja, drevo preneha z rastjo,
prevladujejo asimilati, zato
ima močni cvetni nastavek, ki
ga ni moč prehraniti.
V katere veje se pri čiščenju
sadnega drevja odstranijo?
-	vse suhe in bolne - rakave
veje
-	vse pregoste veje - to je
malo težje natančno določiti
-	vse križajoče in navznoter
rastoče veje
-	vodne poganjke, tiste ki
rastejo navznoter se odstrani-
jo, stranski pa, če je prostor se
prikrajšajo, če jih je preveč, pa
razredčijo.
Starejše sadno drevje, ki je
zapuščeno, se ne razredči na-
enkrat, ampak postopoma par
let. Vsak poseg, s katerim bo-
mo razredčili krošnjo, pa če-
prav ne bo morda popolnoma
v skladu s stroko, bo pozitivno
vplival na rast in kvaliteto pri-
delka. Letos pričakujemo bo-
gato letino kmečkega sadja,
zato se nam bo vsako redčenje
krošnje še posebej bogato
obrestovalo v obliki debelejših
in lepših plodov jeseni.
Priporočamo tudi, da postr-
gate staro lubje, kajti tu je le-
glo sadnih škodljivcev, vendar
ne preveč v živo.
Da bi bilo vsaj malo jabolk
primernih za trg - kot kmečko
namizno sadje - bi morali
v nasadih izvajati vsaj mini-
malno zaščito pred boleznimi
in škodljivci. To se pravi, da bi
izvršili zimsko škropljenje
s folidol oljem ali belim oljem,
nato pa vsaj dvakrat poškropi-
li proti škrlupu z enim od fun-
gicidov, nato pa vsaj enkrat
proti jabolčnemu zavij aču
- črvivosti. Vsak, ki bo pri-
pravljen izvajati tudi zaščito
in ima težave kdaj in s čim naj
škropi, naj se obrne na sveto-
valno službo, ki mu bo sveto-
vala najugodnejši čas za
škropljenje in katero sredstvo
naj uporabi.
Spomladi bo v prodaji do-
volj sadik, zato priporočamo,
da vsaka kmetija obdrži vsaj
minimalno število dreves
okrog domačije. Za sajenje si
izberite stare odporne sorte,
ter od prodajalca zahtevajte,
da vam da sadike, ki so ceplje-
ne na semenjakih ali na močno
vegetativno podlago.
IVAN MLAKER, ing. agr.
svetovalna služba
Šmarje pri Jelšah
BIOENERGETIK
ODGOVARJA
Bolečina
Imam moža, ki je star 30 let.
Pred dvema letoma je bil
v bolnici, kjer so ga zdravili
zaradi rane na želodcu. Pred
nedavnim je bil ponovno
v bolnici, kjer so zdravniki
ugotovili, da ima rano na poži-
ralniku. Jemlje tudi predpisa-
na zdravila, saj brez njih ne bi
mogel opravljati svojega dela,
ker bi bile bolečine prehude.
Sneža
Kraj, od koder pišete, ne na-
vajam ga zato, ker ste zapisali,
da tega nočete, poznam, ne-
kajkrat sem ga že obiskal. Tam
je močno podzemno sevanje,
prisotne pa so tudi močne pod-
talne vode. Zato je v vašem
kraju veliko ljudi, ki so hudo
bolani. Pri vašem možu imam
občutek, da nekaj ni prav tudi
z njegovim žolčem, zato bi bilo
dobro, če bi se dal pregledati
z ultrazvokom. Glede ostalih
zdravstvenih težav pa je naj-
bolje, da me pokličete in da se
dogovorimo za srečanje. Po-
trebno bo prestaviti lego po-
stelje, spremeniti jedilnik ter
opraviti še kakšno bio-terapi-
jo, s pomočjo katere bi vitali-
ziali prebavni trakt. Vaš mož
naj se izogiba močno začinjene
hrane, gaziranih pijač, alko-
hola, beljakovinske hrane in
maščob.
Želim ozdraveli
Stara sem 31 let in že več let
imam na rokah ekcem. Bila
sem že pri dermatologu, ki me
je poslal na testiranje ter ugo-
tovil, da mi škoduje voda, či-
stilna sredstva, kot so Cet, WC
sanitar in drugo. Predpisal mi
je več mazil, toda nič mi ne
pomaga, saj se ekcem nepre-
stano ponavlja. Ker delam
z zgoraj navedenimi sredstvi
v službi, sem zato tudi pogosto
v bolniškem staležu. Prosim za
vaš nasvet. Marija K. iz Celja
Svetujem vam, da uporab-
ljajte čistila, ki ne vsebujejo
fosfatov, poizkusite morda
z Dajmond sredstvi za čišče-
nje. Po uporabi čistil si roke
umijte le s toplo vodo, brez
mila, ki se ga tudi sicer izogi-
bajte. Sicer pa vaše težave ka-
žejo tudi na to, da je nekaj
narobe z vašim obrambnim si-
stemom, zato me pokličite, da
se dogovoriva za terapijo.
Zardevanje
Sem srednješolka, ki bom po
zaključku šolanja opravljala
poklic, kjer bom imela veliko
stikov z ljudmi. Tega se vese-
lim, vendar pa imam velike te-
žave z zardevanjem. Zardim
takoj, ko vidim nekoga, ki mi
je všeč, ko naredim kaj narobe,
ko kakšna stranka kritizira
blago, ko zagledam znanca ali
sorodnika, ko sem vprašana.
To je samo nekaj primerov,
kadar zardim in to me zelo
moti, pomislila sem celo že na
samomor. Rada bi to odpravi-
la, rada bi bila brezskrbna
v družbi.
bralka iz Celja
Ni pomembno kje tičijo
vzroki za tvoje zardevanje. Po-
membno je, da si na robu pol-
noletnosti in da je napočil zad-
nji čas, da postaneš gospodar
svojega telesa in misli. Seveda
me pokliči, da se dogovoriva
za srečanje, kajti tvoje težave
niso tako hude, kot se ti zdi.
Skušal ti bom odkriti nekaj
skrivnosti o človeški samoza-
vesti, uspešnosti in poti do sre-
če. Na dosegu tvojih rok je vse
to. Zato me zagotovo pokliči.
Marjan Knez
Porova prihuha
Potrebujemo: en kg pora, 2 žlici olja, žlico moke,
žlico drobtin, nekaj žlic smetane, sol in malo čiste
kostne ali zelenjavne juhe.
Dobro očiščen, obeljen por zrežemo na drobne re-
zance in vse skupaj kuhamo 5 minut. Odcedimo in
odcejenega stresemo v kozico, v kateri smo že segreli
olje. Odcedimo in odcejenega stresemo v kozico, v ka-
teri smo že segreli olje. Prilijemo nekaj žlic vode ali
juhe in pokrito dušimo. Ko se zmehča, ga potresemo
z moko in drobtinami, prepražimo, prilijemo zajemal-
ko juhe in nekaj smetane ter vse kuhamo še nekaj časa.
Okus lahko izboljšamo z žličko sladke rdeče paprike
v prahu in z nastrganim muškatnim oreščkom.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Večkrat smo že zapisali,
da je letošnja spomladan-
sko-poletna moda prijazna
in zelo naklonjena vsem, ki
se želijo vsaj malce ravnati
po njenih zakonitostih. Širo-
ka paleta modnih smernic
ponuja prav vsakomur nekaj
po njegovem okusu.
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik je za
danes pripravila zapis o hla-
čah - tem večno aktualnem
in pri večini žensk še kako
dobro zapisanem oblačilu.
Tudi spomladansko-poletne
hlače prinašajo na modno
sceno različne variacije. Ne-
kaj si jih bomo ogledali da-
nes, druge pa bodo, vsaj
upajmo tako, že kmalu na
ogled vsaj v nekaterih naših
trgovinah.
Tudi za danes je naša
modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik pripravila na-
gradno vprašanje, ki je prav
tako vezano na hlače. Odgo-
vor najbržda ne bo pretežak
- ob koncu meseca pa nagra-
jenca, ki ga bomo izžrebali
med pravilnimi odgovori,
čaka unikaten, ročno pleten
pulover ali jopica.
Oba nagrajenca meseca fe-
bruarja pa prosimo, naj še
nekaj dni počakata na svoji
nagradi, ki ju bosta v drugi
polovici marca čakali v taj-
ništvu našega uredništva. Pa
lepo pozdravljeni!
Uredništvo
Variacije
na temo
- hlače!
Seveda téma današnjega
klepeta ni nikakršna modna
velevest, morda si tudi čisto
po pravici in resnici ne za-
služi, da jo obravnavamo
skupaj z glavnimi značil-
nostmi letošnje modne po-
mladi in poletje, spada pa
vendarle med omembe vred-
ne posebnosti.
Ze zaradi tega, ker si pre-
cejšnje število dam in gospo-
dičen nikakor ne predstavlja
vsakdanje mode brez tega
najbolj praktičnega in vse-
stransko uporabnega obla-
čila.
Hlače so bile, so in gotovo
še bodo precej sezon v modm
milosti. Res, da včasih bolj,
drugič manj - letos je deni-
mo aktualnih kar nekaj vari-
acij na tèmo - hlače.
Modo je znova premagala
nostalgija za štiridesetimi in
petdesetimi leti, ko so na
modni sceni povzročile pravi
boom hlače à la Marlene, pri
katerih meri širina hlačnice
celo do 45cm! Modni dikta-
torji menijo, da so najlepše
tiste, ki prhutajo okoli nas
v čisti svili ! No, pa tudi brez
svile bo menda kar šlo, saj so
modi pri srcu tudi cenejši
materiali - bombaž, lanene
mešanice in organdi, ki so
kot naročeni za izdelavo
overalov, pa cevastih in vro-
čih hlačk, ki se tudi to sezo-
no ne nameravajo umakniti
z modne scene.
Skratka - hlače ali ne, to
letošnjo pomlad res ni vpra-
šanje!
VLASTA
Če vas mika nov pulover, odgovorite na nagradno vprašanje
tega tedna:
KAKO IMENUJEMO
POLŠIROKE HLAČE DO KOLEN?
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
Št. 10 - 12. marec 1992
25
Sejem Avto in vzdrževanje
Zavod Golovec bo od 24. do 29. apri-
la priredil že tretji sejem Avto in vzdr-
ževanje. Razstava bo mednarodna in
se bo v sklopu povezovala s sloven-
skim Avtomobilskim salonom 92' na
Gospodarskem razstavišču v Ljub-
ljani.
Tak pristop in sodelovanje dveh se-
jemskih organizacij je novost, zato bo
v času prireditve med Ljubljano in Ce-
ljem potekal stalni avtobusni promet,
vstopnice za obiskovalce bodo veljale
na obeh sejmih, razstavljalci pa bodo
z udeležbo na obeh prireditvah deležni
25 odstotnega popusta za najem raz-
stavnega prostora.
V Ljubljani bo predstavljen pro-
gram domačih in uvoženih avtomobi-
lov, slovenski avto-moto šport ter raz-
ne zanimivosti iz avtomobilskega po-
dročja. Celjski sejem bo zajemal več
delov in sicer: tovorni avtomobilski
program, potniško-turistični program,
prevozna sredstva za invalide, pro-
gram posebnih vozil in avtomobilov,
program motociklov, program vzdrže-
vanja in dodatne opreme, stari avto-
mobili (old-timer j i) ter ostali sprem-
ljevalni programi.
Organizatorji celjskega sejma bodo
skušali obiskovalcem prikazati čim
bolj celovito sliko, zato bi prireditev
lahko imenovali tudi »Avto in vse za
avto« (rezervni deli, dodatna oprema,
avto-kozmetika). V svetu se spremi-
njata oblika in način vzdrževanja vo-
zil, saj so drugače konstruirana, imajo
različno življenjsko dobo (predvsem
krajšo, saj lastniki vedno pogosteje za-
menjujejo svoje avtomobile), pred-
vsem pa veliko več elektronske opreme
- avtomobilska industrija je na tem
področju dosegla največji tehnološki
napredek. Naša servisna mreža je žal
v veliki meri še vedno prilagojena teh-
nološko sorazmerno nezahtevnim vo-
zilom, zato želijo na sejmu podrobneje
predstaviti nove načine uporabe in
vzdrževanja, predvsem pa novo
opremo.
Ker rok za prijavo udeležbe še ni
potekel, lahko zaenkrat povemo le, da
bosta v celoti svoje programe predsta-
vila slovenska proizvajalca CIMOS in
RENAULT (osebni in dopolnilni pro-
gram - namenska, specialna vozila),
v sodelovanju z Mariborsko Tehniško
fakulteto pa bo prikazan električni av-
tomobil, ki je ekološko čist in je ena
izmed opcij prihodnjega razvoja avto-
mobilske industrije.
PRIMOŽ ŠKERL
Slovenski avto-moto šport izumira
Avto-moto šport in avtomo-
bilska industrija sta vedno ho-
dila z roko v roki. Seveda se
pri nas razmere zelo razlikuje-
jo glede na evropske in svetov-
ne standarde. O tej zvrsti špor-
ta, o njegovem položaju in še
o marsičem zanimivem, smo se
pogovarjali s Stanetom Oster-
vuhom, vodjo tekmovalne eki-
pe Avtokluba Donit Olimpija
pri tekmovalcu Slavku De-
kle vi.
Kako ste zašli v avto-moto
šport?
Pričel sem s petnajstimi leti.
V moji družini je samo brat
imel svoj avtomobil, zato je bi-
lo moje veselje do avtomobo-
lizma toliko večje. Na prvi dir-
ki sem sodeloval leta 1983 na
pokalu Alpe-Adria v rallyju.
Kasneje sem uvidel, da z mo-
^m dirkanjem ne bo nič in sem
se rajši odločil poiskati stike
í tekmovalci. Poizkušal sem
v Avstriji, kjer pa je tujcem
pristop dokaj otežen (na odpr-
tem avstrijskem prvenstvu je
tekmoval tudi znani dirkač
formule 1 pri ekipi Benetton
Michael Schumacher - op.a.).
Tako sem se odločil za doma-
čega tekmovalsa Slavka De-
klevo, ki je prej vozil rally, po
ukinitvi njegovega razreda pa
je presedlal na gorske dirke in
takoj ostal eden najuspešnej-
ših tekmovalcev.
Opišite nam gorske dirke!
Potekajo na trasi dolžine
4km(2 X 2km).Cestojepotreb-
no temeljito preštudirati, kajti
zaradi kratke dolžine je že
vsaka napaka usodna, zato po-
leg voznika sedi še sovoznik,
ki mu za vsak odsek ceste daje
napotke o stopnji prestave,
količini pina, zavojih ipd. Za-
radi sorazmerno nizkih stro-
škov se večina dirkačev odloča
za to vrsto dirk.
Kako poteka delo tekmoval-
nega vodje?
Dirk v državnem prvenstvu
je 5. Prva naloga vodje je zago-
toviti denar, priskrbeti kvali-
teten material, organizirati
treninge pred dirko, kajti pri
nas velikokrat niti cest ne za-
prejo in potem vozimo po od-
prtih cestiščih, pomagamo pa
si s signalizacijskimi zastavi-
cami za označevanje prevoz-
nosti ceste. Poleg naštetega je
vodja zadolžen še za stike
z javnostjo, saj ta šport v me-
dijih ne živi, kot bi moral.
Koliko je po predelavi vre-
den tekmovalni avtomobil?
Nabavimo komforten avto,
po možnosti v dogovoru s to-
varno, tako da ga dobimo brez
nepotrebnih delov, ki jih kas-
neje zamenjamo. V glavnem so
to bati, ročična gred in glava
motorja, ki pa so v kvalitetnej-
ših izvedbah tudi do petkrat
dražji. Menjalnik v vrhunskem
avtomobilu stane na primer 60
tisoč DEM. Slavko Dekleva
vozi Golf serije 3 s 16 ventili in
bi po predelavi za dirke stal
100 tisoč DEM. Resnično vr-
hunsko predelan Golf pa dose-
ga vrednost od 500 do 800 ti-
soč DEM, Lancia Delta Inte-
grale pa tudi preko milijon
DEM. Vsota je takšna, da le
malokdo verjame temu po-
datku.
Kolikšni so torej stroški tek-
movalne ekipe na sezono, če
upoštevamo še nabavo novega
vozila?
Tako pri nas kot v tujini se
novo vozilo kupi približno na
vsaka 3 leta, skratka kadar je
denar, saj že slabša tekmoval-
na guma stane 300 DEM, za-
pora diferencijala pa 7000
DEM, le-ta pa se lahko zlomi
kadarkoli. Zatorej so stroški
precej odvisni od števila okvar
na avtomobilu. Zaradi visoke
rizičnosti so tudi stroški zava-
rovanja ogromni, tako da bi za
normalen potek sezone potre-
bovali vsaj 200 tisoč DEM.
Katere znamke prevladujejo
za gorske dirke in rally pri nas
in v tujini?
Na naših gorskih dirkah je
to BMW, v rally-ju pa Ford
Sierra in Renault Clio. V tujini
so to Lancia, Toyota, Ford, de-
loma še Nissan.
Kako je z avto-moto špor-
tom na Celjskem? Kakšne so
možnosti in interes sponzor-
jev, kateri tekmovalci izsto-
pajo?
V Celju je AMD Šlander or-
ganiziral. carting dirke, ki si-
cer lahko potekajo na vsakem
avto-poligonu. Imeli so odlič-
nega tekmovalca Jožeta Me-
sarca, ki je bil petkrat zapored
državni prvak, žal pa ni bilo
interesa celjskega gospodar-
stva, zato se ni mogel uveljavi-
ti v kakšni močnejši panogi.
Z gorskimi dirkami ravno tako
ne bi smeli imeti težav. Pri-
merna trasa je cesta na Pohor-
je. Rally dirke vsako leto orga-
nizira Avto-moto Touring
klub iz Velenja, poteka pa sa-
mo po Šaleški dolini in šteje za
državno prvenstvo. Tu izsto-
pata Zvone Blažim iz Rogaške
Slatine, ki vozi Suzuti Swift
GTI v razredu do 1300 ccm in
Peter Adam iz Slovenskih Ko-
njic z Daihatsu Charade. Sled-
nji ima podporo Jeklotehne,
saj je v svojem razredu prvak
Slovenije.
Kaj je po vašem mnenju naj-
večja ovira za širšo uveljavitev
avto-moto dejavnosti nasploh?
Vsekakor je to neodgovoren
odnos vodilnih pri AMZS. Kot
ekstremen primer tega lahko
navedem lanskoletno predsta-
vitev »Šole dobre vožnje« na-
šega znanega tekmovalca Sil-
va Lulika, ki je v decembru
poleg omenjenega razložil še
program za naslednje leto,
v katerem je bila zajeta mož-
nost, da bi k nam pripeljali
tudi rally za evropsko prven-
stvo, saj so bili italijanski
sponzorji pripravljeni vložiti
denar. Na tej predstavitvi ni
bilo nikogar iz slovenske Av-
to-moto zveze, prišel pa je Mi-
lan Kučan.
PRIMOŽ ŠKERL
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOSTI:
Prodaja NOVIH
Goltov - serija 3.
- Odkupujemo stare
avtomobile ali
menjavamo - rabljeno
za rabljeno.
Št. 10 - 12. marec 1992
26
Št. 10 - 12. marec 1992

Št. 10 - 12. marec 1992
28
Št. 10 - 12. marec 1992

Št. 10 - 12. marec 1992
130
Št. 10 - 12. marec 1992
31
Št. 10 - 12. marec 1992
32
Če mačku stopiš na rep - zacvili cela politična stranka
Med kolegi
»Daj no mir,« pravi igralec Marjan Bačko iz celjskega
gledališča kolegu Sandiju Krošlu iz Primorskega gledališča,
»da bi nam tolarčki zaradi Dnevov komedije kar sami, za
hrbtom kapljali v malho. Prej je bilo potrebno kaj narediti!«
In beseda je meso postala !
Sigrid Pirnat: »Vam kar
povem, dragi Celjani in
predvsem Celjanke, o mojem
Mucku vse najlepše - druga-
če bom še bolj našpičila
krempeljce!«
Bojan Umek in Jerca Mrzel Borutu Alujeviču: »Gospod upravnik, kar privoščite si,
privežite si dušo, saj bova gledala stran.«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Ko novo ustanavljajo razne se stranke,
Lušne in tečne pregnanke,
Upa vsaka, da bo uspela,
Bogato rodila, sadove žela.
Saljivcev je mnogo po naši deželi,
A takih kot celjski je malo,
Ljudje tu za spretno so šalo,
Junaško gredo naprej kot za stavo.
In ko postali smo nova država,
Veselje in sreča sta vrela v nas,
Celjski (NT) pa z novo je stranko,
Enkratno izbrano, iskano,
Vlil upanje v novi je čas.	Dragica Brilej,
Planina pri Sevnici
Petelin
»Striček, zakaj petelin
poje?«
Pravijo, da petelin zapoje,
če se kdo zlaže.«
»Zakaj pa potem petelin
poje ob treh ponoči, ko še vsi
spijo?«
»Veš, dragi fantič, ob tisti
uri pa tiskajo NOVI
TEDNIK.«
Ema Založnik,
Loška gora
Pasja
»Oprostite, prosim, ali je
vaš pes zjutraj odnesel moje
copate s plaže?«
»Nemogoče. Domov je pri-
šel bos.«
Zoran Mirčič,
Celje
Hlapčevska
Gospodar vpraša novega
hlapca:
»Kaj pa bi najrajši delal?«
»Veste gospodar, do vsega
imam veselje, samo do dela
ne.«
Rezi Filipančič,
Buče
Kozjanski hibrid
Šentjurska Narodno de-
mokratska stranka predlaga
Kmečki zvezi - Ljudski
stranki v občini, da bi se
pred volitvami povezali ali
celo združili. V zvezi s tem je
prišel na uho tudi tale pogo-
vor med dvema Kozjancema:
-	Čuj, Joža, a veš, kdo je
to: na traktorju se pelje in
jodia?
-	???
- To je šentjurski narod-
njak, ki je šel v špan ovij o
s kmeti!...
Loto - demokracija
Šmarski poslanci so na
zadnji seji »izvolili« nado-
mestnega člana v zbor zdru-
ženega dela kar z žrebom!
Nekateri se sprašujejo, zakaj
neki so se potem cele tri me-
sece mučili z izvolitvijo no-
vega župana. Tudi njega bi
lahko enostavno potegnili
»iz bobna«! Da bi stvar iz-
padla kar najbolj demokra-
tično, pa bi moralo biti žre-
banje javno!
Špric-mojstri prvič
Nekateri poslanci s Celj-
skega so prejšnji teden prid-
no špricali posamezne seje
dvodnevnega zasedanja re-
publiške skupščine. Šentjur-
čan Franc Kovač si je to pri-
voščil v sredo popoldan, za
kar pa ima trden alibi: sode-
loval je namreč v »domači«,
občinski skupščini, ki je
obravnavala njegovo zelo
priljubljeno temo - Štajer-
sko banko. Tega pa gospod
Kovač seveda ni mogel za-
muditi! Ne vemo pa, ali je bil
v Ljublani vsaj v sredo do-
poldne, ko je republiški par-
lament odločal o zadevi, ki je
še kako aktualna za Šentjur
- o demografsko ogroženih
območjih...
Špric-mojstri drugič
V četrtek, ko je bilo v re-
publiški skuščini najbolj
vroče okoli pokojninske za-
konodaje, je svoje poslanske
dolžnosti in skrbi odložil
mozirski liberalni gospod
Ivan Krefl. Namesto da bi
v metropoli poslušal prekla-
nje o (ne)enakopravnosti
žensk, je raje doma zbobnal
skupaj novinarje in jim pri-
povedoval o grehih mozir-
skega premierja Božiča ter
o jubezni v občinskem De-
mosu. Gospod Krefl je očitno
ocenil, da so za njegove vo,
lilce pomembnejše lokal'де
zdrahe kot pa penzije...
Špric-mojstri tretjič
Samo ugibamo lahko, za.
kaj je četrtkovo sejo republi.
škega parlamenta bojkotiral
celjski župan anton Roje e
Morda je doma dežural, kda¡
bodo prišli bogati možje ц
Mitsubishija z žakljem do-
larjev za obnovo Knežnjegs
dvorca. Bilo bi zelo nerodno,
če bi prišli, pa ne bi našli
župana. V sosednji pisarni,
kjer domu je premier Mirke
Krajne, namreč niso nič ve-
deli o namerah, ki so jih do-
brodušni Japonci zaupali
gospodu Rojcu. Dolarji bi
splavali po Savinji, Mistsu-
bishi pa v jok...
Plavanje jim gre
v nos
Pred kratkim so v Savinj-
ski dolini organizirali pla-
valni tečaj za kmečke žene
Okoli 50 udeleženk se je m
Dobrni naučilo nove veščine
kar pa hi nič kaj po godi
gospodu poslancu kmečki
stranke. Čeprav so tečaj pla-
čale iz lastnega žepa, jin
očita zapravljanje državnegi
denarja. O tem, da sam poče-
nja neumnosti v parlamentu
na resnično državne stroške
pa nič.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Na ločitvi je »muzka« zastonj
»Ko me pridejo svatje za mu-
ziko prosit, jim povem ceno,
v kateri je že vračunana tista, ki
jo lahko dobijo zastonj - ob lo-
čitvi. Sicer pa mislim, da so se
nekateri tako ,fajn' imeli ob mo-
jem igranju, da se hočejo ločit
samo zato, da bi se še enkrat
ženili in bi jaz igral,« pravi naš
sogovornik Robi Zupan iz Vran-
skega. Prav dobro igra tudi
s svojim ansamblom, s katerim
že celo plošče snema in po tele-
viziji hodi.
»Samo zato rad grem na kak-
šen izlet ali ohcet, da vidim, ka-
ko tudi druge žene zgledajo.
Moja namreč še v ansamblu igra
in se moram vrteti, kakor ona
hoče.
Kot je dejal vaš sogovornik iz
prejšnje številke v isti rubriki,
se hočejo stari običaji, kot npr.
kraja neveste, modernizirati.
Res je tako. Fantje, ki so nevesto
ukradli na eni od gostij, so jo
skrili kar v moj kombi. Tako
smo se ,fajn' imeli, tako smo
plesali in ga pili, da smo na ne-
vesto v avtu kar pozabili in se
na siroto spomnili šele čez dobri
dve uri, ko je skoraj že bila
v obliki ledene kocke.
Še najraje pa imam ,pouštr-
tanc'. Če je tega kmalu konec in
se nabere veliko denarja, je za
muzikantom pol skrbi.
Pa še priporočilo tistim, ki bi
tudi želeli zabavati ljudi: Če jih
hočete spraviti v smeh, morate
ohraniti resen obraz. Meni to ne
uspe najbolje, še posebno takrat
ne, ko si fant in punca izmenja-
ta prstane.«
EDI MASNEC
Ena iz Zupanovega rokava
Kmet v bližini Vranskega je začudeno gledal geometra
in inženirje, ki so prišli odmerit novo traso bodoče
avtoceste.
»Veste, ata, z avtocesto bomo morali naravnost skozi
vašo štalo,« pravi eden od inženirjev.
Kmet kar ni mogel verjeti gospodom iz mesta in je še
sam pogledal skozi pripravo, ki je bila usmerjena proti
štali.
»Če že ne gre drugače, pa naj bo. Vendar! Ob osmih,
ko gredo krave spat, jaz štalo zaprem!«
Št. 10 - 12. marec 1992