1'prnvništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta J7 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
riska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
I r c d 11 i š t v o : Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno	15	din
za pol leta	30	din
za vse leto	60	din
Posamezne številke 1	.50	din
celoletna naročnina	00	din
Slovensko vprašanje kot vprašanje malega naroda
%?>?r
^1'
Doba, v kateri skušajo nekatere velesile nadomestiti meddržavnopravna načela z nacionalno-pravnimi, ni ugodna za uveljavljenje življenjskih pravic malih narodov, kolikor ne gredo v račun teh velesil. K jer vlada in odloča moč, mali narodi ne štejejo dosti. Nič čudnega ni, če v takem času obupujejo nad usodo svojega naroda vsi šibki značaji tudi pri nas, ker nimajo notranje trdnosti in moči. ki bi ju zoperstavili, psihozi strahu. V našem gledanju ina zunan ji svet se vedno zrcali naše notranje življenje. S sadizmom samomorilca iščejo in naštevajo ti ljudje razumske razloge in dokaze, ki govore proti obstoju malih narodov. Nimajo čuta za snovanje razvojnih sil, nimajo dovolj nega zgodovinskega znanja in razgledanosti po svetu. Nesposobni so zato dojeti, da je proces narodne diferenciacije nekaj nujnega, da ni zaključen in ne bo nikoli zaključen, ne zavedajo se, da ta proces narodnega ločevanja ni v inikakem nasprotju z očitno razvojno tendenco po snovanju vedno večjih političnih tvorb. Narodno načelo kot kulturnotvorno načelo je izraz glolbokiii razvojnih tokov in bo večno gonilo človeškega napredka. Zato ne gre razvoj nikjer v smeri stapljanja narodov, ampak v smeri nastajanja vedno novih ljudskih občestev s prizadevanji po samosvojem kulturnem življenju. Ideja o pravici malih narodov do samosvojega in enakopravnega, življenja in razvoja ustreza razvojnim nujnostim, in ni je sile, ki bi mogla to idejo trajno zatreti ali mailičiti. Mednarodna anarhija v razmerju narodov se bo prej ali slej morala umakniti novemu pravnemu in nravstvenemu redu med narodi in državami. Za majhne narode pride njih čas tako gotovo, kakor pride za zimsko puščobo pomladno življenje. Odvisno bo vse od njih pripravljenosti za ta čas. Seveda narodu, ki nima volje do življenja, ne more nihče pomagati. Tudi za manjšine malih narodov napoči nova dolba. Iz današnjih prerivanj in pretresov bo izšlo novo pojmovanje naroda in narodnega prava. Kar danes neki veliki narodi iz osvajalnih namenov tako poudarjajo, bo moralo veljati tudi za male narode. Zmagati mora načelo, da predstavlja vsak narod neko živo organsko enoto po svojem življenjskem občut ju, po svoj Ut kulturnih vezeh, da predstavlja neko duhovno občestvo, ki veže svoje člene preko vseh državnih meja. S tega vidika ne bomo mogli pripadnike neke narodne manjšine samo šteti, morali bomo manjšino tudi tehtati, upoštevati njen pomen za narodno celoto. Majhnemu narodu ne pomeni izguba ene četrtine narodnega telesa nič manj ko velikemu. Zanj in za njegov narodni obstoj lahko pomeni izguba stotisoč rojakov hujši udarec ko za velik narod izguba enega milijona. Nihče ne misli, da bo zmagalo tako pojmovanje in vrednotenje naroda kar čez noč, a čas in razvoj delata v to smer, in tudi Slovenci moramo s tem računati.
Več ko ena tretjina našega naroda živi za mejo. ^Vet takih dejstev ne upošteva. Naša narodna manjšina pomeni zanj drobec jugoslovanskega naroda, svet nas kot narod ne pozna, in to lahko postane kdaj usodno za nas. Prav zemljepisna) jzpostayljenost slovenskega ozemlja dejstvo, da n ,nv?aSa ?em|ju stisnjena med dva mogočna eks-ržfvn? lniperija, nam narekuje, da se v danem j* o °kviru uveljavimo kol samostojen, na-'	m°ra Vccleti, da živimo Slovenci svoje
sli „! T° nar°dno Življenje pri vsej navezano-■ j s 11 Pn9vdržavo, mora vedeti, da slovenska ' i Ma nii,ll.llšina ni samo neznaten del enega ju • anskega državnega naroda, ampak živi jen j-
skovazen v
tlel
našega narodnega
telesa. Ni vseeno.
če predstavlja ta: manjšina za nas celo tretjino naše narodne celote ali samo tridesetimi. O uveljavljen ju pravic malega naroda tako ^ dolgo ne moremo govoriti, dokler se ne upošteva pravica njegove manjšine sorazmerno z njeno pomembnostjo za celotno življenje naroda. Danes ima svet kaj malo razumevanja za taka dokazovanja in razmišljanja, a kdo si upa zanikati mo-gočost, da se časi spremene, da bo narodno načelo navsezadnje le zmagalo. Slovenci smo kaj malo storili, da bi svet seznanili s svojim narodnim položajem in svojimi narodnimi prizadevanji. V tem pogledu moramo mnogo zamujenega! popra-predvsem pa svet opozoriti in prepričati, da
viti.
je vsaka aspiracija na slovensko ozemlje znotraj naših državnih meja naperjena naravnost proti golemu življenju našega naroda, da bi vsaka okrnitev tega ozemlja pomenila smrtno obsodbo za slovenski narod, za narod z evropsko civilizacijo in s samosvojim kulturnim življenjem in vsemi ustanovami, ki so v ta; namen potrebne.
S tega vidika, zlasti če upoštevamo, da živi skoraj polovica Slovencev izven naše'države, se nam predstavlja slovensko vprašanje kot samostojno vprašanje, v določenem pogledu neodvisno od ureditve narodnih razmer v državi, neodvisno od h rvaškega vprašanja, kot vprašanje duhovne združitve vseh raztresenih udov naše narodne družine in življenjskih pogojev naših narodnih manjšin. Vse bolj ko veliki narodi bi se morali brigati za slehernega rojaka za mejo, med izseljenci in v državi onstran Sotle. Nimamo pravice trkati se na prsi in govoriti o slovenski zavesti. dokler v tem oziru ne storimo več ko doslej.
Dr. I. Š.:
Pravna zveznost v politiki
Razgovori predstavnika opozicije predsednika dr. Mačka z odgovornim predstavnikom političnega roda od 6. t. 1929 in 3. 9. 1931, ministrskim ■predsednikom Cvetkovičem, so predmet splošne pozornosti in radovednosti naše javnosti. Iz razumljivih razlogov se ine dajejo javnosti pod rob-
i' /\ \rc-WUi«J r.	   _	•	 •
nejši pod a tiki o vsebi n i raz/govorov. To pa ni ovira, da ne bi vsakteri politični krogi skušali po svoje uganiti, kaj utegne biti vsebina teh razgovorov. Eno izmed glavnih vprašanj, ki sc postavljajo v prehodu na novo stanje je — posebno za politične pravnike — vprašanje »pravne zveznosti«. pravne 'kontinuitete.
Pravna zveznost zahteva, da vsako poznejše politično stanje nastaja v zakoniti soglasnosti s predpisi pred'hodnega stanja. Kajti politično stanje, ki je nastalo olb kršitvi predpisov predhodnega stanja, je revolucija, prevrat. So ljudje, «ki se prevratov od sile bojijo, če jih .priinaša ljudska volja, še malo pa ,ne, če jih uveljavi zgornja plast družbe. Od tod njihova ljubezen do pravne zveznosti -r za določene primere.
Kakšno stališče zavzemata dve glavni skupini nasprotnih taborov, kolikor gre za vprašanje pravne zveznosti: na eni strani dr. Mačelk kot glasnik pripadnikov opozicijske demokratične koalicije, na drugi strani pestra množica najrazličnejših inačic pripadnikov unitarizma od tistih, ki so pri volitvah II. 12. 1938 imeli dr. Stojadinovičevo dovoljenje, da smejo kandidirati, do onih, ki so se za te volitve tehnično vezali na seznamih JNS z državnim seznamom dr. Mačka.
Stališče dr. Mačka je znamo. Potrebno je pogledati le v besedilo sporazuma z dne 8. 10. 1937. Na kratko ga smemo oznameniti s tem. da mu načelo pravne zveznosti ni važno. Razen če naj bi šlo za to, da se vzame to načelo za izgovor, da sporazum ni mogoč.
Stališče drugega tabora je znano le glede nekaterih skupin. Tako, kar se tiče JNS. Manj jasno je stališče JRZ, če ga iščemo v izjavah njenih pripadnikov, kadar govorijo v Sloveniji. Brez vsake krivice pa smemo šteti ministrskega predsednika med tiste, ki so že po službeni dolžnosti, kakor se ta čas še razume, obvezani zastopati načelo pravne zveznosti. Vendar ni v naši moči, da bi v tem oziru izvajali kar koli predsodnega.
Zato nam ostaja le, da se poba vi mo s stališčem tistih, ki so se na tem področju že odkrili, in da primerjamo ta stališča s stvarnost jo dneva.
V brošuri dr. Pirkmajerja »Glavna načela na-šeg unutrašnjeg preuredjenj«. Ljubljana 1939«
smo
v tein p.
li 'sledi
Pripombe k slovenskemu političnemu
program u.
oziru nas 'ostupak«, Mi venščino.
Vse potrebne preosnove pretresa za redno državno
eče misli. Glej pogl jih seveda prevajamo v
avje
slo-
je treba življenje
izvesti brez in potrebe
ljudstva. Zaradi tega je treba predvsem uresničiti najprej samo predloge, ki jih je mogoče izvesti na osnovi sedanje ustave, šele v drugi stopnji se sme preiti na preosnove, ki zahtevajo spremembo ustave. Dr. Pirkmajer kaže pri tem izrečno na VIII. oddelek ustave. To pa ni niti oddelek ustave, ki predpisuje, kako se sme ustava spremeniti, temveč oddelek, ki vsebuje uredbe o — oblasti.
upravni
Za to. da bi se vsa. vprašanja notranje ureditve države reševala ob upoštevanju vseh strokovnih in državno-političnih potreb, priporoča dr. Pirkmajer, naj potrebne priprave izvršuje n osebno telo, namreč Državni odbor za ureditev' uprave, ki naj ga postavi kraljev ukaz iz vrst prominentnih upravnih strokovnjakov in (upravnih?) politikov tako. da v njem ne bo »plemenskega« preglasovanja, da pa bo v njem uspešno delo zavarovano.
V okviru tega sestavka se ni mogoče ukvarjati podrobneje z mislimi, ki žarijo iz tega poglavja brošure. To bodi pridržano obširnejši razpravi, ki jo pripravljamo v pričakovanju, da se bo ]N.S izpovedala glede svoje odgovornosti za v brošuri vsebovani načrt njenega vidnega pripadnika. Pač pa je mogoče iz samega poglavja bistveno izklesati sklepe:
a) da je dr. Pirkmajer zagovornik popolne izvedbe pravne zveznosti,
'b) da je po njegovem mišljenju vsa potrebna sprememba obstoječega stanja izčrpana s spremembo enega samega poglavja sedanje ustave _________
poglavja o upravni oblasti,
c) da politični zbor narodnih zastopnikov ni sposoben pripraviti predpisov, ki bodo nosilci bodočega stanja, niti tega ne zmore vrhovna sto jna uprava, temveč je treba nalogo zaupati'no vemu posvetovalnemu telesu upravnih strokov njakov in (upravnih?) politikov.
pri>
,	,)r-Pirkmajer	ne pripušča nobenega dvoma o
!	SC ™ol'a	^°d°ce stanje izviti iz oklepov
‘jffo spanja	po predpisih sedanjega stanja.
JNS izposlovala pristanek dr. Mačika na to
SmP Tfiihmrtnrv   i ;	_	•	i	•
sedanj Ko je
da se sme tehnično vezati na njegov državni seznam, je izrekla isto načelo z izpovedjo da bodi rešitev notranje preureditve države plod zuma med krono in narodoi
Važno za n -maj er ne ski 11 uje ve, ki določa jo način ne sklicuje, ni čisto
>m.
sipo ra-
zpravico je to, da se dr. Pirk-
na is c predpise sedanje usta-
spremembe ustave. Zakaj se
np 1-p,. „i . -. .Iasno videti pa je da zato ne, ker se steje k tistim, ki	•
preosnova.
tem oziru po ‘sredi neko napaka, zaradi katere je navajanje VIII. oddelka ustavo
jun zadošča že upravna
ripuscamo pa tudi
iko kočljiva prišlo v tisku brošure na konec prvega
možnost, da je v uredniška
Medna
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
Peteline, /f
ob vodi, blizu Prešernovega spomenik«
odstavka 17. poglavja, namesto tja, ko se konča stavek o preosnovah, ki jih je mogoče izvesti brez spremembe ustave, Ali tudi, če ni napake, smemo misliti, da se dr. Pirkmajer zadovol juje z upravno preosnovo že zaradi privajenosti: bil je namreč ud komisije za upravno preosnovo, ki je bila ustanovljena kmalu po uvedbi diktature, ne da bi bili kdaj imeli kaj od nje.
Vsekakor je glede njega gotovo, da je za pravno zvezinost dandanes, medtem ko bodi zagrnjeno s plaščem molka, kakšnega nazora je bil 1. 1929. Ali preidimo na druge.
I u ne moremo preiti razprave docenta dr. Kli-
šeja v mesečniku »Misel in delo« za letošnji april, ki razpravlja »o naši državni ustavi in o načinu nje spremembe«. Ta razprava se namreč s tem v zvezi ukvarja naravnost s prizadetim poglavjem ustave, namreč s členi I 14., 1 15. in I 16., in se konča s sklepom, da obstoj sedanje ustave ne more 'biti ovira zaželenemu sporazumu o rešitvi hrvaškega vprašanja, /a nas je značilna okolnost, da se ukvarja dr. Kuse j tudi s členom 116. ustave. Pri tem členu se srečuje namreč s sestavkom, ki ga je napisal ban dr. Natlačen za zbornik, ki ga urejajo razni strokovnjaki z dr. Malom na čelu. Dr. Natlačen — sodeč po poročilu »Slovenca« z dne S. aprila — zastopa mnenje, da daje člen 116. ustave vladarju daljnosežno pravico, tla lahko neodvisno od ustavnih predpisov, torej tudi proti izrečnim predpisom ustave, izvede tudi tako ureditev države, ki bo najbolj ustrezala državni celoti in njenim posameznim delom.
Okolnost, da se v zvezi z ugibanji, kako bo rešeno vprašanje notranje ureditve državepri pogajanjih z dr. Mačkom, omenja člen 1 16. ustave kar z dveh, nedvomno upoštevanilt pravniških mest, zasluži izredno pozornost. Pozorni morajo biti posebno tisti, ki se prostovoljno bavijo s politiko.
Kaj pravi člen 116. ustave? Ob vojni, mobilizaciji. neredih in uporu, ki bi ogražali javni red in varnost države ali če so do take mere vobče ogražane javne koristi, sme kralj, v tem izjemnem. primeru, odrediti z ukazom, da se začasno podjamejo vsi izredni ukrepi, ki so neizogibno potrebni, v vsej kraljevini ali samo v enem delu neodvisno od ustavnih in zakonskih predpisov. Take ukrepe mora dodatno sprejeti narodno predstavništvo v sklepanje.
(Dalje prihodnjič.)
Politična razsodnost pri nas
Premajhno politično izobrazbo našega »ljudstva« in našega »izobraženstva:« dokazuje med drugim tudi dejstvo, da lahko pri nas politični in tudi drugi »voditelji« počno, kar jim je drago, a jim vseeno »pripadniki« slede kot slepa čreda. Dr. Kramer je bil na primer ob prevratu menda s svojimi somišljeniki vred republikanec, a že nekaj tednov nato najhujši monarhistični centralist. Prepleskal je staro reakcionarno slovensko liberalno barko s kričavo demokratično barvo, a pozimi leta 1924/25. je bil med voditelji znamenitega PP batinaškega absolutizma. Ko je bil s starim Pašičem vred izvagoniran, se je postavil čez noč pod Radičevo okrilje in po njegovem umoru podpisal znano ostro zagrebško izjavo, ki je naznanjala nekak prelom z Belgradom. I oda želja po oblasti ga je kmalu začela zopet gnati iz federalističnega tabora in že leta 1951. je pristal v Živkovičevem taboru in postal eden izmed nosilcev njegovega naj reakcionar ne jšega centralizma in absolutizma, ki je med drugimi zaprl in obsodil v ječo tudi dr. Mačka. Menda se ni še po-
sušilo niti črnilo tistih neštetih »Jutrovih člankov. ki so sploh zanikovali obstoj slovenskega in hrvaškega naroda in klicali vislice in žandarje na vse »protidržavne elemente« z dr. Mačkom na čelu. Dogodki v jeseni leta 1954. so mu izvili spet oblast iz rok. Nekaj časa je ob strani prežal, kdaj mu bo vnovič damo prisesti, a ko le ni mogel do oblasti, se je lansko jesen vnovič pokazal najprej pred dr. Mačkovimi vrati, nato pa celo na njegovi kandidatni listi.
Vsa jugoslovanska javnost ve, da se tir. Maček v vseh povojnih letih ni izpremenil prav nič, temveč da zahteva z železno doslednostjo danes 10. kar je zahteval včeraj, nged petimi, pred desetimi in pred dvajsetimi leti. A dr. Kramer? N naravnost občudovati moramo njegove pripadnike, da morejo dohitevati vse njegove skoke, ko je padal skoraj vsake kvatre iz ene skrajnosti v drugo: danes je zastavonoša »batinaškega« centralizma, jutri prisega svojo vdano zvestobo pred-stavitelju federalistične misli.
Nismo se nekoliko podrobneje ozrli na nešte-
vilna povojna politična preobraževan ja dr. Kramerja zaradi n jegove osebe, temveč zato, ker predstavlja tip vse povojne slovenske politike sploh in ker sta on in dr. Gregor Žerjav v slovensko politiko zanesla akrobatske metode in postala; očeta in začetnika te vrste politike pri nas. Popolnoma enako zgodbo bi lahko napisali tudi o vseh drugih povojnih političnih in narodnih »voditeljih« ter »državnikih«, pa naj se imenujejo potem Janez Pucelj, dr. Dinko Puc, dr. Marušič ali kakor koli. Saj na primer še nismo pozabili avtonomističnega gibanja iz leta 1925—1925 in nato vloge, ki so jo igrali isti gospodje leta I92S—-1950, slovenskih »punktacij« z dne 1. januarja leta 1955. in tako dalje.
Res, izpraševati se moramo, če je še pri kakem narodu mogoča taka cinična igra strank. Menda prav nikjer več, kajti drugod ljudstvo čez noč pomede s strankami, ki niso dosledne v najvažnejših stvareh. Povsod na svetu, pravim, izvzeme i pri nas, kjer goltata »ljudstvo in »izobraženstvo« prav vse, kar koli jim polože na mizo politične stranke, ker sploh nimajo nobenega programa, razen namena, pririniti se do oblasti, oziroma ostati na oblasti. Ali se potem spričo takih razmer še moremo čuditi popolni hrezuspešnosti slovenske povojne politike, ki utegne postati naravnost usodna za naš mali narod.
I oda vse kaze, da teh nevzdržnih razmer -pri nas še vedno ne misli biti konec. Ker je poleti leta 1928. stopil dr. Barič v vlado, ki ni imela hrvaškega programa, seje na Hrvaškem tako popolnoma in za vedno onemogočil, da je izginil kakor kalra iz hrvaškega javnega življenja. Pri nas pa so ljudje, ki so zagrešili večje napake, a vsi imajo še vedno večjo ali manjšo tropo podajačev in »pripadnikov«, ki slepo drve zai takimi »voditelji«, čeprav so nas »privodili« tja, kjer danes pač smo. Ves svet ve in vsi čutimo, da stojimo na usodnem prelomu, ki bo vnovič odločal o usodi narodov. Leta 1918. so nas »privodili« do razčetverjenja, seda j nas ne čaka nič boljšega, če se ne zavemo pravočasno. Prvi zunanji znak našega izlreznje-nja bi pa moral biti, da izginejo iz naše javnosti vsi. ki so odgovorni za napake slovenske povojne politike. Že sam bežen pogled po današnji kulturni Evropi kaže, da imajo tern boljše umiranje razmeta1 in tem boljšo politiko tisti narodi, ki imajo čim manj »voditeljev«, oziroma so sploh brez njih in to je v vseh — resničnih demokracijah.
Vsi znaki nam dokazu jejo, da bo prišlo do zmage demokracije, kljub vsem trenutnim nasprotnim pojavom. Ali si bo slovensko »izobraženstvo« sve-•sto nalog, ki ga čakajo, ali se bo zavedlo malo častne vloge, ki jo je igralo 'zadnja leta in ali ne bo prestraho,petno, da izvede poslanstvo, ki ga ima izobraženstvo vsakega naroda? Bila bi to njegova
najvišja — dolžnost.
V. Z. Ž.
Pesem slovenskega preporoda
(!l koncertu Akademskega pevskega zbora v Ljubljani 5. IV. 1939)
Koncertni spored
I. Blaž Potočnik-Anton Foerster: Zvonikarje-va. 2. Jurij Fleiišman-dr. Pavel Kozina: Tiha noč. 5. Gregor Rihar: Jamica. 4. Gregor Rihar-dr. Pavel Kozina: Veseli godec. 5. Kamilo Musek: Pri zibeli. 6. Kamilo Mašek: Mlatiči. 7. Anton Llajdrih: Pod oknam. 8. Anton llajdrih: Cerkvica. 9. Anton llajdrih: Hercegovska. 10. Anton Nedved: Maša II. za moški zbor. »K tebi srca povzdignimo«: a) Kyrie, b) Gloria. 11. Anton Nedved: Popotnikova pesem 12. Fr. S. Vilhar: Ljubičica. 15. Fr. S. Vilhar: Gusiam. U. Davorin Jenko: Vabilo. 15. Davorin Jenko: Na moru. 16. Davorin Jenko: Lipa.
Skladatelji
Blaž Potočnik (1799-1872)
Župnik šentvidski, pesnik in skladatelj, je bil kakor vsi vrstniki njegovi tudi on dober pevec-vižar. Kakor pojav slovenskega preporodi tel ja, z vsemi svojimi zmožnostmi in srcem zakoremnje-nega v narodu, kremenit tip pravega Slovenca, je na las podoben kasnejšemu sovrstniku J. Aljaizu. Potočnika je vzgajal Gregor Rihar, ki mu je bil v njegovih ustvaritvah veren mentor in mu urejeval njegove viže. Podobno je bil Aljažu glasbeni vzor in vodnitk Anton Foerster, Z Riharjem stči devet let skupaj vodila in dvigala cerkveno glasbo v ljubljanski stolnici. Bil je v prvi vrsti cerkveni pesnik in skladatelj. (»Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam.« V Ljubljani, 1827.) Med ljudstvom se bodo trajno ohranili tudi njegovi posvetni napevi. (»Dolenjska«, »Zvonikarjeva«, »Planimar«, »Vprašanje — odgovor«.) Vse te melodije so ponarodele, zajete so živo iz življenja slovenskega človeka, zato jih bo
naš rod trajno prepeval. V slovenskih šolskih pesmaricah, iz katerih so docela izginile, jim gre prvo mesto. O Potočnikovih pesmih sodi Čop: »Potočnik trifft nameAtlich den eigentlichen Lie-derton gut.« — Potočnik zna ubrati pristni ton pesmi.
J u rij F 1 e iš m a n (1818—1874)
Eden največjih slovenskih glasbenih talentov do šestdesetih let, odličen narodni delavec — pre-poroditelj. V vrsti številnih preporoditeljev mu gre prvo mesto. Bil je sugestiven, močan, mojstrski pevec, ki je znal s svojo pesmijo osvojiti nem-škutarsko malomeščanstvo. Glasbe se je učil pri Maških in pri svojem bratu Andreju, ki je bul ljubljanski orglavec. Fleišman ima čudovito uho za narodno melodi jo: »vižo« je povzel iz ljudstva; njegove ustvaritve, vse v ljudskem slogu, so pronicale v narod, zato je toliko njegovih ponarodelo. On je bil prvi stilizator narodnih pesmi, dasirav-no jih ni nabiral. Poleg Kurnikovih tekstov, ki jih je mnogo uglasbil, je sam zložil dosti pesmi in nadomestil tačas bohotno šaro nemškutarskih ošta-rijskih popevk in italijanskih klamf z imenitnimi zdravicami, ki jih je narod takoj osvojil. Znane so njegova »Luna sije« (na Prešernovo »Pod oknam«), »Ti si urce zamudila« (besede in napev Fleišmana), »V gorenjsko oziram se skalnato stran« (besede M. Semrajca). Kdo ne pozna znamenitih zdravic »En starček je živel« (besede in napev Fleišmana) in »Sezidal sem si vinski hram« (besede F. Kurnika)? Fleišmanovo ime je pozabljeno — te in mnogo drugih pesmi mu bodo ohranili) dovolj spomina. Gotovo bi bilo ponarodelo še več; njegovih pesmi, da jih ni izvajal le v ljubljanski, okolici. Fleišman	je	uredil	II.	izdajo (novo) »Slo7
venske Gerlice«.	I.	bržčas	K.	Mašek. Svojega je
izdal: 1. Mične slovenske zdravice 1—lil. Zložil Jurij Fleišman. Založil J. Giontini. Natisnil J, Blaznik. 2. Slovanska •beseda. Pesmi za veselice I do III. Zložil J. Fleišman. Založil J. Giontini. Na? tisnil J. Blaznik.	5.	šolarske	pesmi. (Založnik in
tisk isti.) Zadnji	je	pel te	šolske pesmi pred po-
ukom z učenci pokojni A. Razinger.
Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"!
Fleišman je bil eden redkih zavednih in načeli nili borcev za slovenski preporod. Spoiznal je vsestranski pomen narodne in umetne pesmi za prc-, porod naroda. Fleišmanovo glasbeno vrednost in kulturni pomen je doslej spoznal in edini poudaril dr. P. Kozina in mu v njegovem rojstnem kraja, Beričevem omogočil skromen — spomenik.
Gregor R i h a r (1796—4865)
Na nebu slovenske cerkvene glasbe sveti visoko nje vodnica — Gregor Rihar. Že kakor pre-» prost pastir v Polhovem gradcu je izdeloval piščali in violine ter se naučil orglati. Ob nedeljah je prihajal bos poslušat v Šenklavž stolnega organista Kellerja, ki ga je izučil orgelske igre in generalbasa. Kasneje ga je slišal sloviti Stattin iz Kranja, ko je že Rihar zaradi protina v levi roki težje orglal; priznal mu je, da tudi Dunaj ne premore podobnega orglavca. Že po dveletnem šolanju je nastopil Rihar službo stolnega orglarja in, zakristana v Ljubljani. V Semenišču je organiziral pevski zbor, s katerim je pel nove slovenske cerkvene pesmi. Bil je to prvi slovenski zbor (1826), ki je izvajal pod Riharjevim vodstvom njegove cerkvene pesmi, Marijine pesmi, maše in gojil cerkveno glasbo. Razmere na takratnih korih po Sloveniji so bile takšne, da zahteva ilustracija teh posebne študije. Organisti so bili po večini učitelji trivialk, brez javne namestitve in plač, vzdrževani od občin. (Letna plača učitelja do leta 1845. je znašala 57 goldinarjev in 16 krajcarjev, bila je nižja vzdržcvalnine kaznjenca.) Na stolnem koru v Ljubljani so tokrat še muzicirali godci, škripači in trobentači. Gregor Rihar se je prvi uprl tej nespodobnosti s svojim stvariteljskim delom. Imel je težke boje s predstavniki, ki pa niso hoteli popustiti, boječ se ljudske zamere. Rihar je prvi uvedel v cerkev ljudsko cerkveno petje, do malega sam s svojimi skladbam1’ ki so se ob takratni suši in revščini cerkvenega
Eetja mahoma razširile po slovenskih krap11; judstvo jih je hipoma osvojilo, pelo jih ni ?aI1> po cerkvah, ampak tudi doima in pri delu. Nj®£® ve pesmi so ljudski vernosti najbližje, hkrati 1‘
Slovenske železnice v primeri z drugimi
Oblastni odbor Ljubljana »Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev« je izdal knjižico »Jugoslovanske železnice v sli/ki. številki in besedi«. Iz nje je razvidno:
1. da je izvršeno delo prog ljubljanskega železniškega ravnateljstva razmeroma največje:
2. da so te proge najdonosnejše, in
". da imajo navzlic temu najmanj osebja.
I. Potniški promet.
A letu 1957. je 'bila dolžina prog posameznih ravnateljstev naslednja (v 'km): Ljubljana 1146, Zagreb 2212. Belgrad 23(8. Subotica 2292. Sarajevo 1466.
Navzlic temu, da je dolžina prog ljubljanskega ravnateljstva najmanjša, je bil potniški promet največji. Število odpravljenih potnikov je celo za dobro četrtino večje'kakor na progah belgrajskega ravnateljstva. Ako še upoštevamo, da je dolžina prog belgrajskega železniškega ravnateljstva ver. kot dvakrat večja od ljubljanskih, vidimo. da se število potnikov na srbskih progah s slovenskimi progami niti primerjati ne da!
Da bo pregled potniškega prometa po posameznih ravnateljstvih jasen, navajamo za 1. 1{)37 Zil VS-il ko ravnateljstvo 1. skupno število prevože-nih potnikov, 2. število potnikov povprečno na en 'kilometer in 3. na enega uslužbenca:
Ljubljana
Zagreb
Belgrad
Subotica
Sarajevo
V številu potnikov na 1 km 'prednjači tedaj Ljubljana daleč vsem drugim. Celo zagrebško ravnateljstvo, ki je v potniški frekvenci na drugem mestu, ima na 1 km komaj polovico ljubljanske, medtem ko Belgrad ne doseže niti števila 4.000. Na enega uslužbenca pride na ljubljanskih progah 1.325 potnikov in šele na 2. mestu je Subotica z 1.118 potniki. Najmanj potnikov na 1 uslužlbenca pride v bclgrajskem in sarajevskem ravnateljstvu.
II. Tovorni promet.
Pri tovornem prometu razlika ni tako velika kot pri potniškem prometu, vendar relativno tudi tu prekaša Ljubljana vsa druga ravnateljstva olb upoštevanju na I km prevoženih brutotonskih km. Samo pri prevoženih 1000 brutotonskih km na enega uslužbenca prednjači Zagreb za mn lot no število 14. Na zadnjem mestu sta zopet Belgrad in Sarajevo.
Za pregled navajamo: 1. skupno število prevoženih i000'brutotonskih km.* 2. število 1000 bruto-
* En 1000 brutotonaki km = prevoz 1000 ton skupne teže i-H 1 kan dolžine.
12,680.440	11.050	. 1.325
12,616.930	5.720	854
9.239.390	3.980	592
12.314.990	3.480	1.118
6.092.530	4.150	566
pristne ljudskemu vzdušju in značaju preproste ljudske pesmi. Po kvaliteti so toliko vredne in cerkveno primerne, da jih do danes ni nihče dosegel, kaj^ šele presegel. Tako je Rihar položil osnovo nasi cerkveni glasbi in 1 judsko-cerkvenemu petju: kar je Vodnik v slovenskem slovstvu, to je Rihar v naši cerkveni glasbi. Fleišmanov vrstnik je, a mnogo pred njim v pomenu eminentnega preporoditelja slovenske glasbe. Riharjeve preproste, narodne melodije ustrezajo predvsem pobožnosti našega ljudstva. Navzlic stremljenju janzenistovskih obskurantov so se posebej še njegove Marijine pesmi med ljudstvom vdomačile, prešle so tradicijsko v narodno pesem. Spomniti je treba na ,prekrasne primere »Poznate dom«, "O kam Gospod, gre F voj a pot«, »Žalostna je Mati stala«. Bil je v pravem pomenu besede ljudski pevec'po božji volji, kakor za njim v posvetni glasb. J. Fleusman. Rihar je učil peti Slovence v cerkvi .n doma ter jim ustvaril zakladnico pesmi, saj je samo njegovih Marijinih nad ",00 poleg obilice drugih cerkvenih spevov, slovenskih in latinskih svečanih in žalnih maš. S svojim delom je odklonil suhoparno asketsko pusto jan-zenistovsko pred pisanost, ki sc je docela krila s cerkveno-uradnimi določbami in uredbami jože-finizma. Bil je prvi slovenski mojstrski orglavec, ki je s svojim vzorom pobudi! druge. Prvi je postavil zahtevo po izboljšanju orgel v Sloveniji; sam izvrsten uglaševalec, kolavdator in svetova-ecv i.e s svojim svetom in poukom pomagal na-roc-ml-— i rg]avcem in gradivcem. Zna-
v ,_	’ V7 J i lil	—	I	l	O
v;>cmkoni orgel, orglavcem in gradivcem. Zna-»KoV-e mnenje I la j tir i h a o Riharju glasbeniku: šolo j ljil Rihar dve leti obiskoval muzikalno v e I i L-«	se£el bi največje evropske glasbene
krven "trt aiU Pa iih celo presegel.« Kot vročeni vstooH -iU]k’ odličen pevovodja in organist Disi v i • ,U ar v službo ozkosrčne dogmatike, niejrnvfllJa °. nJem v prvi vrsti nagrobno geslo si nol \*i ^rj'ja*eUe.v: »Vikšal z glasi božjo čast verni•	‘'i0- si preslavil sebe, narod svoj......
Dri {Se P1’i st n a struna Riharjeva izrazito oglasi * v akt> v »Jamici« in v »Veselem giKlcu«, k jer z' 111 tiček« zakroži, kakor mu srce veli.
tonskih km povprečno na l ikm proge, in 3. na enega uslužbenca odpadajoče število 1000 brutotonskih km v letu 193?.:
Ljubljana
Zagreb
Belgrad
Subotica
Sarajevo
2.773.446
4,332.375
3,279.050
2.867.353
1,983.583
2.330 2.060 1.410 1.260 1.360
292
306
210
261
185
direkcije in ujej naravnost podrejenih enot (glavne delavnice) v zgoraj navedenem številu ni všteto.
V. Narast železniške mreže.
Za lažji pregled navajamo po posameznih ravnateljstvih: 1. število kilometrov, ki so bili v obratu leta 1918., 2. število v letih 1918. do 1937. dodelanih in prometu izročenih km, in 3. prirastek v odstotkih:
III. Transportni dohodki.
Pri dohodkih navajamo: 1. skupno število v miljonih. 2. na 1 km v tisočih, in 3. na 1 usluž-
Ljubljana	1.086	60	5.5%
Zagreb	1.963	275	14.0%
Belgrad	1.581	737	46.6%
Subotica	2.1%	96	4.3%
Sarajevo	1.220	246	20.0%
42
38
22
36
25
benca v tisočih dinarjev:
Ljubljana	402	350
Zagreb	562	255
Belgrad	343	148
Subotica	399	1?*!'
Sarajevo	272	186
Iz tega pregleda, se zopet vidi, da so proge ljubljanskega ravnateljstva najbolj aktivne, a proge belgrajskega in sarajevskega ravnateljstva najbolj pasivne.
IV. število uslužbencev, potrebnih z ozirom na dohodke.
Ako upoštevamo višino dohodkov, bi moralo biti število uslužbencev med posamezna ravnateljstva talko razdeljeno (v oklepajih navajamo faktično v službi stoječe število):
Ljubljana 12.600	(9.578),	tedaj	premalo 3.022
Zagreb	17.600	(14.809),	tedaj	premalo	2.791
Subotica	12.500	(11.020),	tedaj	premalo	1.480
Belgrad	10.700	(15.605),	tedaj	preveč	4.905
Sarajevo	8.500	(10.764),	tedaj	preveč	2.264
Kot se vidi	iz teh	podatkov, ima	zopet Ljublja-
na najmanj, a Belgrad največ oselbja (Ljubljana nad tri tisoč; premalo, a Belgrad nad 5000 preveč). ' udi favorizaei ja sarajevskega ravnateljstva je recejšnja. Pripominjamo še, da osebje generalne
pr
Prirastek prog v ljubljanskem ravnateljstvu je tedaj v skoraj 20 letih komaj 5.5%, a v bel-grajsikem 46.6%, tedaj več '-kot osemkrat tolikšen. Tudi v Bosni je narast skoraj štirikrat večji kakor v Sloveniji. Ker se pri napravi novih prog v območju belgrajskega in sarajevskega ravnateljstva nikdo ni oziral na rentabilnost, ni čudno, če so te proge tako pasivne. V Sloveniji pa, kjer so železniške proge najbolj aktivne in ki morajo s svojimi presežki kriti primanjkljaj srbskih in bosanskih železnic, se ne dela skora j nič. Pa ne samo to, celo stare oroge se ne popravljajo, kar povzroča polno »počasnih voženj« in s tem zamud vlakov. In vendar bi bilo potrebno, narediti celo vrsto prog, ki bi pa ne bile pasivne kot v Srbiji (posebno v južni) in v Bosni, ampak aktivne. Omenimo naj na primer le proge Maribor-Pesnica-Lju-tomer, Brežice-Sotelska dolina-Rogatec, Brežice-Novo mesto, Straža-žužembenk-Kočevje in Beltin-ci-Dolnja Lendava.
Iz navedenega je razvidno zapostavljanje Slovenije, ki mora kriti primanjkljaj drugih pokrajin, medtem ko doma stradajo množice brezposelnih in hira gospodarstvo od dne do dne.
Natančnejši statistični in drugi podatki so razvidni iiz že omenjene knjižice »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«, ki se naroča pri oblastnem odboru jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, Masarvkova cesta 14/1, za ceno 10 dinarjev.
Opazovalec
Od belgrajskem velesejmu
Preteklo soboto je bil v Belgradu odprt letošnji spomladanski veselejem. je to najmlajši velesejem v državi, 111 marsikdo se bo še spominjal, da je pred nekaj leti časopisje veliko razpravljalo o tem, če je ta velesejem kot konkurenčno podjetje ljubljanskemu in zagrebškemu sploh potreben. Tedaj je bilo dosti ugovorov proti ustanovitvi tega velesejma posebno zaradi tega. ker so se v ta namen porabila velika državna denarna sredstva. Drugi velesejmi namreč niso bili ustanovljeni in postavljeni z državnimi sredstvi, temveč s prispevki prizadetih podjetij in gospodarskih ustanov. Toda ugovori niso pomagali, in v stvari poučeni računajo, da je država žrtvovala za ta velesejem približno 17 milijonov dinarjev.
Na velesejmih je predvsem interesirana industrija. Ker pa Belgrad pred 20 leti prav za prav ni imel nobene industrije, je razumljivo, da tedaj, ko se je ustanavljal velesejem v Ljubljani, za taksno ustanovo tam niso imeli nobenega smisla. Industrija se v Belgradu tudi v prvih desetih letih po vojni ni ravno posebno razvila. V letu največ je konjunkture 1929. leta je bilo v Belgradu samo še 67 industrijskih podjetij. Toda leta 1932. jih je bilo že 165 in na koncu leta 1938. nič manj kot 250. Pri tem je prav zanimivo in razmišljanja vredno, da je po letu 1929. industrija v Belgradu kljub hudi gospodarski krizi izredno narastla, medtem ko je drugod v tervt času v veliki meri nazadovala.
Kljub temu velikanskemu napredku pa seveda belgrajska industrija sama ne more napolniti svojega velesejma. Zato se ga tem bolj poslužuje zamejska industrija. Na prvem mestu so Nemci, ki so hudo ponosni na to, da s svojimi 87 razstav-ljalci predstavljajo tretjino vseh razstavijalcev.
Kar se reklame tiče, je belgrajski velesejem precej skromen. Vsaj v slovenskih listih ni videti njegovih oglasov. V Ljubljani sami pa smo opazili le nekaj lepakov s srbskim besedilom. B.
Enotnost delavskega vodstva
Kakor poroča »Slovenec« z dne 18. aprila t. I., je na novo imenovani predsednik upravnega od-ora ljubl janske Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik na zborovanju v nedeljo 16. malega ra\ na tegq, leta podal načelno izjavo glede prizadevanj na novo imenovanega upravnega odbora ter je med drugim tudi izrekel naslednji stavek: »Strnjeni s celotnim narodom priznavamo tudi za delavski stan isto vrhovno vodstvo v narodnem in državnem pogledu.« Isto vrhovno vodstvo v »drža \ nem pogledu« ne more pomeniti drugega kot enotno organizacijo v celi državi z vodstvom v Belgradu, tako da bo o vseh odločilnih stvareh v
gibanju delavstva odločala centrala v Belgradu. Omenjenega zborovanja se je udeležil tudi zastopnik Jugorasa Zario Popovio. Doslej je imelo novo slovensko delavstvo samostojne slovenske organizacije z vrhovnim vodstvom v Ljubljani, ki je edino moglo v resnici zastopati koristi slovenskega delavstva, ki so dostikrat precej drugačne kot koristi delavstva v južnih krajih. Kako je razumeti »isto vrhovno vodstvo v narodnem pogledu«, g. Viktor Kozamernik ni natančno razložil, logično pa sledi iz teh besed, da če je v celi državi Jugoslaviji le eno vodstvo v narodnem pogledu, oziroma v narodnih zadevah, da je potem v državi Jugoslaviji en sam narod.
Zgodbica za nezrele ljudi
V »Slovenskem narodu« beremo:
Sava Davidovič-Zaremski pripoveduje v novosadskem »Dnevu«: Na eni izmed konferenc v Ženevi sta prišla v razgovor jugoslovenski in bolgarski diplomat. Govorila sta vsak v svojem jeziku in se izvrstno razumela. Opazoval in pozorno jih je poslušal angleški diplomat. Končno jih je začudeno vprašal, v kakšnem jeziku se razgovarjata. Dobil je v odgovor, da govorita vsak v svojem jeziku. »Pa kako se potem moreta razumeti?!« je nato vzkliknil Anglež. Pojasnila sta mu, da sta jezilka tako sorodna in tako drug drugemu podobna, da bi jih lahko imeli za narečji enega jezika. Angleški diiplomat je ves presenečen vstal, zmajal z glavo in Srbu in Bolgaru zaklicali: »Za Boga svetega. pa zakaj se potem pretepate?!«
Sicer se nam zdi, da je to ena izmed tistih patroidiotičnih storjic, kakor so jih včasih ponujale samo šolske oblasti po abecednikih. Vsaj dokler nam gospod Sava Davidovič-Zeremski ne razodene imena tistega angleškega diplomata, bomo stali nasproti tej zgodbici z naj popolnejšo' skepso. Saj ne rečemo, da predpostavljamo pri vsakem diplomatu bogve kakšno izobrazbo in znanje, prav res da ne. Ali da bi angleški diiplomat na primer ne vedel, da je jezik prebivalcev Zedinjenih držav in Anglije eden in isiti, namreč angleški, in da so si torej prebivalci teh držav v jezikovnem pogledu vsekako bližji, kakor Srbi in Bolgari, tega le ne verjamemo, ipa če nam poleg g. Zeremskega to potrdi še sam g. dr. Mihail Ilič iz Bel grada in mam »Slovenski narod« poveri nju na podpisa. Tudi tega ne verjamemo, da bi tisti neimenovani angleški diplomat ne vedel, da so si bili Angleži m Amenkanci že večkrat hudo v laseh enkrat celo v večletni vojni, ki je bila še bolj krvava, kakor so bi h kedaj spopadi med Srbi m Bolgari. In morebiti b, se bil ta diplomat spomnil se na v ec podobnih primerov iz svetovne zgodovine. ko tudi med sorodnimi narodi, še več, med c e 1 enega in istega naroda ni bilo pri jatel jstva
111 miru.
Najboljše šivalne stroje
ADLIR
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PfTELINC
LJUBLJANA
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Vetletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
Poglavje o izbiri najboljših
Novosadski jugoslovenski dnevnilk »Dan« zelo skrbi, kaj bo z unitarizmom. Zato nam pripoveduje vsak dan kakšne edinstvene zgodbe, da bi ljudje pozabili, v čem je vir zla in dali centralizmu, da se šopiri naprej. Zdajci se je razvnel za veliko državo vseh južnih Slovanov, namreč tudi Bolgarov, v kateri bi po njegovem mnenju vodil tisti, ki je sposobnejši in ki zna bolj pametno in pošteno upravljati.
Samo ene stvari nam ni »Dan« hotel pri tej deklamaciji razodeti, (namreč kdo bo tisti, ki bo odločil in določil najbolj sposobnega in pametnega in poštenega človeka, ki naj bi nas vodil. Kajti natančno se spominjamo, da so nam pred dvajsetimi leti trobili isto edinstveno pesem o najsposobnejših in najpoštenejših in najidealnejših ljudeh, ki da nas bodo vodili. Zato smo pa dobili Živ-koviče in Uzunoviče iin Srskiče in Jevtiče in seveda Stojadinovioe. A danes ga ni, ki bi se upal tem ljudem dati samo enega izmed zgorajšnjih superlativov, če bi hotel veljati za resnega človeka. Zato bo »Dan« storil dobro in lepo, če bo v tem oziru bolj jasen.
Sicer pa vemo, po mnenju jugoslovenov naj bi izbirali naše voditelje tisti, ki so jih izbirali doslej. Ostalo bi torej pri starem. Mi pa tega nočemo. Mi nočemo niti, da 'bi jih izbirali tisti kakor doslej, niti da bi jih izbirali na isti način kakor doslej. In tudi poroštva hočemo, da bodo izločeni iz javnega življenja vsi, ki niso dali, da bi res sposobni prišli na vrh.
To vse pa je mogoče samo v popolni politični svobodi in popolni samoupravi, finančni in politični, vseh sestavin naše države.
Pravica ni miloščina
Glede na sedanja pogajanja za sporazum in glede na politiko dosedanjih režimov, ki niso dali, da bi se bil sporazum uresničil, piše »llrvatski dnevnik«:
Dokler je 'bil na vladi dr. Milan Stojadinovič, so polivali njegovi listi Hrvate, naj povedo, kaj zahtevajo. To so posebej zahtevali od hrvaških listov, čeprav so vedeli, da hrvaški listi, če Ibi bili tudi hoteli, niso mogli miti postaviti niti razložiti hrvaških narodnih zahtev. To pozivanje ni imelo namena, da! omogoči resno obravnavo o hrvaškem vprašanju in hrvaških zahtevah, ker na drugi strani sploh ni ibilo niti volje niti nastrojen ja, da se začne s stvarnim delom za rešitev hrvaškega vprašanja. To se je videlo že po tistih ostrih napadih na sporazum od 8. oktobra 1937, četudi je bil ta sporazum samo deklaracija naravnih pravic hrvaškega naroda. Ljudje, ki jih je motila že ta sama deklaracija, niso bili pdklicami, da se sploh raizgovarjajo s predstavnikom hrvaškega naroda. Dames je položaj A rez dvoma drugačen, za kar se je treba v prvi vrsti zahvaliti dokazani enotnosti hrvaškega naroda in veliki moči, tki si jo je pridobil in ki jo hoče rabiti, da doseže kot narod položaj, ki mu bo omogočil popoln narodni razvoj iin potrdilo vseh njegovih sposobnosti. Tudi svetovni položaj pospešuje uazgovore o sporazumu, 'ker naravnost ukazuje, da se ze kedaj uredi položaj hrvaškega naroda. Če je mogla bivša Avstrija po letu 1848., ko je bila Madžarska premagana, skleniti z njo izravnavo in jej priznati enakopravnost, tedaj moreta že celo Srbija in Hrvaška urediti svoje razmere na pravični osnovi. Ni namreč res, da bi se ne mogel likvidirati centralizem na miren način. Nasprotno, brž ko se je neki sestav pokazal nevzdržnega, zahteva sama korist državne sjkupnosti korenite spremembe. A teh 20 let, izpolnjenih s številnimi posfkusi in odloki, napravljenimi brez Hrvatov, a večinoma zoper Hrvate, je pokazalo, da centralizem nima življenjske moči in da .ga je treba za vselej pokopati.
............Namesto	politike morebitnih koncesij mora
priti politika stvarne enakopravnosti, ker ne more biti eden v položaju tistega, k.i baje daje, 'ker nič svojega ne daje, a drugi v položaju tistega, ki sprejema miloščino, ker me prejema nič tujega.
Zapostavljanje vsepovsod
»Llrvatski dnevnik« od 15. t. m. poroča:
Narodna banka je prevzela od bi više Avstro-ogrske banke 15 podružnic, ki so se nahajale v prečansikih krajih, in večji del uradniištva v teli podružnicah, ki so bili Hrvatje, S ribi in Slovenci. Z vsem temi prevzetim uradniištvoini je število Hrvatov (samo okoli 8 odstotkov) in prečanov v Narodni banki zelo majhno in nimajo nobenih vodilnih mest v banki. Da bi se to majhno števillo uradnikov Hrvatov im sploh prečanov še bolj ponižalo in zapostavilo, je dala banka pri preureditvi plač 1934. leta uradnikom v centrali v Belgradu, Srbiji in Črni gori po 300 dinarjev na mesec več kakor uradnikom v prečansikih krajih. Na talk način so uradniki iz Srbije in Črne gore. ki imajo po zakonu iste pravice im dolžnosti kakor ostali uradniki, preskočili v činu svoje starejše tovariše prečane ter zavzeli in zavzemajo vodilna mesta v banki. To je klasičen primer enakopravnosti prejšnjih režimov.
Ta primer neenakopravnosti je seveda eden izmed mnogih, in vsaj majhen del teh mnogih je našim bralcem tudi znan. Taki in podobni primeri pa tudi kažejo, koliko preužitkarjev in zajedavcev ima centralizem. In sedaj, ko je postal sporazum, na enakopravnosti sloneč, res neodložljiv, sedaj se oglašajo eden za drugim. Kot nesebični domoljubi, ki jih sicer ni nihče vprašal za svet, nam priporočajo, naj v teli resnih dneh pozabimo domače razprtije, to se pravi krivice, naj bomo edini, to se pravi centralisti, in na j pustimo na strani nevažna vprašanja.
Pa ne bo ne edinosti, ne miru, dokler ne bo krivica dokončno popravljena in uvedena popolna enakopravnost.
Nemško znanstveno glasilo o Melikovi „Sloveniji“
Vseučilišču v Leipzigu je prideljen oddelek, ki se imenuje »Sudosteuropa-lnstitut« in ki izdaja glasilo z imenom »Leipziger Virteljahrssclirift fiir Sudosteuropa«, in sicer vsako četrtletje. V četrtem zvezku tega znanstvenega glasila, ki je izšel januarja tega leta, je napisal o obeh knjigah zemljepisnega dela dr. Antona Melika »Slovenija«, ki ju je izdala »Slovenska Matica« leta 1955. in 1956. dr. L. Bauer daljše poročilo. Dr. Bauer pripozna-va, da podaja Melikova »Slovenija« pregledno in dobro podobo Slovenije in da je res porabna priročna knjiga. Omenja, da je iprvi zemljevid cele Slovenije napravil letu 1848. Peter Kozler, ki ga je prepustil Slovenski Matici, da ga izda. Dr. Bauer po Meliku ugotavlja, da ima Slovenija neugodno zemljepisno lego, ker t ek o ob nji meje raznih narodov in ker je bila že v najstarejših časih prehodno ozemlje in da se med Slovenci dinarska rasa ni mogla ohraniti v taki meri kot v drugih južnoslovanskih pokrajinah. Omenja boj Slovencev za ohranitev samobitnosti zoper nemštvo in italijanstvo ter položaj slovenske manjšine na Koroškem, posebno pa še položaj Slovencev v Jstri, na Gorišlkem in v Trstu, kjer je bilo po avstrijski statistiki naštetih 566.000 Slovencev (v resinici jih je bilo precej več brez Notranjske!), medtem ko jih je italijanska uradna statistika naštela le 292.876. Sestavek v »Leipziger Viertel-jahrsschrift fiir Siidosteuropa« pa ugotavlja v nasprotju z dr. Melikom, da Slovenci sedanjega ozemlja Slovenije, to je ozemlja, kjer prebivajo Slovenci, ne glede na sedanje državne meje, niso zasedli obenem, ko so zasedli druge južne slovanske kraje južni Slovani, ampak dla so zasedli slovensko ozemlje Slovenci čisto zase. Ker so se pomešali z njimi tudi ostanki drugih ljudstev, ki so bili pred njimi na slovenskem ozemlju, je zato nastala še močnejša razlika med Slovenci in ostalimi južnimi Slovani.	A.	B.
Pota slovaške polilike
O državnem ustroju Slovaške piše švicarski dnevnik »Basler Nachrichten«:
Državna ideologija je avtoritarna, stanovska, izrečno protiboljševiška in proti judovska. Enciklika »Quadragesimo anmo«, ki se je nanjo ne zmeraj po pravici skliceval Doillfuss, bo menda tudi rtu dobila osnoven pomen. Pisarne ustave država še nima, — deželni zbor je dal 14. marca sedanji vladi preprosto neomejena pooblastila, — pač pa jo sedaj pripravlja neka komisija. Naslanjala se bo menda v marsičem na avstrijski vzorec.
O slovaški politiki pa sodi ta dnevnik:
Slovaki so se osvobodili tistega, ikar so imenovali češlki »imperializem«. Prepričani so, da jim ne grozi nobena nevarnost od mnogo važnejšega, po celostnem svetovnem nazoru delajočega novonemškega imperializma; celo, da bo ta oplodili njiihno gospodarstvo in branil državo zoper madžarski imperializem, ki postaja bolj in bolj nevaren. Ta račun predpostav da bo ostala politična in gospodarska im	,	,	.	.
Pravni svetovalec
Knjiga druga, str. 113, založila Umetniška propaganda.
Napačno bi bilo. če bi se n. pr. v zdravilstvu zanašali samo na zdravnika, ampak je treba, da ima vsak vsaj neka j znanja o osnovah zdravja in zdrav-
stva, o telesnih organih in .njihnih fizio1 logičnih funkcijah. Kajti sicer mu zlasti v nekaterih stvareh še tako izveden zdravnik nebi mogel več pomagati, v drugih bi mu pa utegnila priti njegova pomoč prepozno. Prav isto velja za vse po jave pravnega življenja. Vsak naj bi poznal vsaj osnovna načela in vodila javnega in zasebnega prava, sicer ga utegne včasih doleteti nepopravljiva ali vsaj težko popravljiva škoda. V tem pogledu ima slovensko pravniško knjištvo že prav lepo izročilo: »Slovenski pravnik« dr. Ivana Tavčarja, ki je poljudna razlaga našega zasebnega prava in v vsakem pogledu dobra knjiga.
Seveda vel ja tudi tukaj isto načelo, kakor pri porabi knjig o zdravju: strokovnjaškega sveta v zahomotanih pravnih in pravdnih vprašanjih mu ne morejo dati. Tu je potrebno poznanje najrazličnejših pravnih panog, kajti navsezadnje je vse pravo vendar nujno in bolj ali manj tesno povezano med seboj. Toda dobra poljudno pravna kn jiga more vendarle dati tudi nepravniku pogled v pravni ustroj in mu talko pomagali, da se znajde
obilici zakonov in predpisov, ki včasih naravnost dežujejo nanj. Pri tem se pa razume ob sebi, da^more biti pravna razlaga leni bolj jasno in teni laže tudi nepravniku doumljiva, čim bolj je njen predmet po svoji vsebini omejen na eno. določeno in posebno pravno tvarino.
Druga kn jiga »Pravnega svetovalca« je posvečena deloma kmečki zaščiti, -ki jo obravnava dr. Srečko Goljar, deloma pa zakonskemu pravu, ki ga je orisal dr. Rado Kušej. Vsebina obeh obravnav je torej za mnogo ljudi dovol j aktualna.
Kar se tiče kmečke zaščite, je njen pomen važen ne samo za kmeta, ampak najmanj toliko tudi za njegovega upnilka. Za nalogo si je dal pisec, da pouči o najvažnejših pravnih1 predpisih. Dejansko upoštevana zakonodaja pa, priča, da je obdelal snov dovolj izčrepno, in prav zaradi tega bo knjižica tudi pravniku dobrodošla. Saj upošteva nič manj 'kakor 46 raznih zakonov in uredb in pravilnikov, ki so zlasti v naglici le težko dostopni in pregledni.
Nič manj bo za marsikoga važno, če se pouči o našem zakonskem pravu. Tudi to jo postalo v marsikaterem pogledu precej zamotano — naravni nasledek, da je trčilo v naši državi več pravnih sestavov eden ob drugega. Pisec pravi sicer v naslovu, da obdeluje »zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona«. Vendar podaja tudi v obsežnem uvodnem poglavju pregled današnjega pravnega stanja. V naslednjih poglavjih pa obravnava knjiga najvažnejše pojave zakonskega prava po predhodnem načrtu novega državljanskega zakona. Kdor pozna naše politično in kulturno življenje, ia ve, da bo prav v tem pogledu prehod v novo državljansko pravo težak. Vsa vprašanj a in težave nakazuje pisec jasno in pregledno.
Vzemi torej in beri!
Mali zapiski
Enakopravnost
Lanskega leta je dala Privilegirana agrarna banka, od vseh posojil 75 odstotkov v Srbiji i11 Vojvodini. To je enakopravnost, kakor so jo razumeli »vodjal« Stojadinovio posebej in jugoslo-veni sploh.
Centralizem je pognal nov popek
Pod naslovom »Nerazumljivo postopanje: poroča »Trgovski list«:
Tako smo pred kratkim dobili uredbo o preizkušanju in kontroli kmetijskih strojev, priprav im orodja. Zakaj je bila ta uredba potrebna, ni mogoče uganiti niti pri najboljši vol ji. Znamo je vendar, da že kmetovalec sam pazi, ‘kakšno orodje kupuje im da svojega težko prisilužemega denarja ne .zametuje za slabo orodje. l o dobro vedo tudi vse tovarne, ki izdelujejo kmetijsko orodje. Zato so se tudi tovarne silno prilagodile vsem potrebam kmetovalca in izdelujejo kmetijsko orodje v vseh oblikah, ki so sploh mogoče. Treba je samo pogledati cenike tovarn, ki izdelujejo motike, sekire, srpe itd. Prav vse želje 'kmetovalcev so tu upoštevane in kakršno koli obliko sekire, motike ali srpa si kmetovalec želi. takšno tudi dolbi. Pri tem pa je tudi kakovost orodja vseskozi prvovrstna in še nikdar ni bilo slišati niti ene pritožbe zaradi slabe kakovosti ali neprimernosti kmetijskega orodja. Pa to je tudi nemogoče, ker kmetovalec orodja, ki mil docela ne ustreza, sploh ne kupuje.
Javno predavanje
Slavistični klub na univerzi v Ljubljani vljudno vabi vso kulturno javnost na predavan je dr. Fr-Mesesnela:
Umetnik in njegova doba.
Predavanje bo v ponedeljek 24. aprila 1959 ob 20. uri v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice ob Vegovi ulici. Vstop prost.
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubija,,a-