h* šteT. V Novem mestu 1. marca. 1885. Dolenjske Novice. Izhaiaio 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld-., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise pprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plaea za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. 0 Yolitvi žnpanov in občinskih odbornikov. , Ker predobro poznam, kako silno vnemarni so nekod volilci, če tudi je silno treba, da uboga •in silno zanemarjena občina dobi dobrega župana, •'zato hočem o volitviv županov in odbornikov ne- ', koliko spregovoriti. Želim pa iz ljubezni do vo- lilcev, da bi raoje besede ne bile bob v steno. ,'•'::•,".-• Kmetje imate slabo navado, da se volitvam •: preradi odtegujete. Vi pravite: Kaj bomo hodili 7. volit, saj se nobena volitev ne konča po naši volji: . izvoljeni so tako rekoč vselej le taki, ki so že rojeni odborniki. Prav imate, res je tako. A, da je tako, ste vendar le vi sami krivi, ker vas k •. volitvi nikdar ni. Pridejo le bližnji volilci, in še '; teh komaj toliko, da bi jih lahko na prste naštel; 'i...ti pa volijo vselej le može izmed sebe, tiste namreč, M jih pri volitvi ravno vidijo. Ni toraj nikakoršno ; čudo, če so odborniki vedno eni in tisti, pa tudi krivica za vas, vnemarneže, to ni. Pregovor pravi: „Bog je najpred sam sebi brado vstvaril" Tako si mislijo tudi možje, ki se potrudijo k volitvi. Vdeležujte se torej volitev vsi, ki imate vo- v'-lilno pravico, gotoyo bo potem občinski odbor izbran po vaši volji, in tudi župan bo potem po vaši želji. Če pa pridete k volitvi, glejte, da boste vo- lili složno može, ktere poznate, da imajo glavo na pravem mestu, da jim je mar lastno gospo- darstvo, pa se tudi ne vstrašijo truda za občni blagor. Možje, ki sami sebi ne znajo gospodariti, kterih premoženje kopni ko sneg spomladi, tudi občini ne bodo znali gospodariti. Enako nerab- ljivi so tisti, kterih žep ni nikoli dosti natlačen, ki bi radi vse, če tudi celo občino, prav ceno v svojo mavho spravili. Nikakoršnega zaupanja ne zasluiijo tudi tisti možje, ki se cerkve ogibljejo, ko vrag križa. Takim ljudem po iavadi ni dosti mar za resnico, še manj pa za pravico. Tudi takih mož, od kterih vam je znano, da nimajo pravega narodnega prepričanja, to je, prave in vstrajne ljubezni do milega naroda in njegovih svetih pravic, se varujte. Prav posebno pa se ogibajte pri volitvi tistih, ki so vam znani, da ne poznajo d e s e t e božje zapovedi. Sku- šinja vas je menda vendar že zmodrila, da takim ljudem ne gre zaupati najmanje reži, še manj ps celo občino in nje blagor za več let. V marsikateri občini potrebujejo delavneg. župana. Le poglejmo, kakšni so pri nas poti Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Daije.) To pa ni mogoče praviš, tako se ni nikdar godilo! — Da bi se res ne bilo; ali imamo pa price, ki pravijo, da so se res godile take in enake -• grozovitnosti. Rimski vitez Vedij Polijon je s suž- nji redil v bajerju svoje murene — neke morske ribe. Cesar Kaligula je zapovedal s človeškim, su- ženjsMm mesom rediti divje zveri, ktere so imeli sprideni Rimljani, da so se trgale med seboj ali mesarile nedolžne kristijane — to jim je bila naj- ljubša zabava. Tako grozen je bil stan nesrečnih suŽDJev, da so se mnogi iz obupanja sami metali , pred žrelo divjih zveri, da bi bili prej rešeni groz- nega trpljenja. Se eno ti bom povedal. Kot suženj prebivaš v enej hiši z mnog, druzimi, ki so robovi tebi enako. Glej, eden iz- med teh pa v jezi udari in ubije svojega gospoda. Vsi drugi se prestrašite, ste popolnoma nekrivi. Ali vendar, kaj se vam zgodi ? Ubijalec, pa z njim vred ti in vsi drugi, kolikor vas je pod tisto streho sužnjih, morate umreti strašne smrti — na križu! Tudi ta grozovitost se je res godila. Pri- poveduje nam jo rimski pisalec Tacit tako-le: Pedonij Sekund je bil umorjen v svojej hiši od necega roba; zato so morali biti po starej na- vadi križani vsi sužnji, kolikor jih je bilo v tistej hiši. V smrt peljani so zdihovali in upili. Bilo je štiri sto mož, žen, otrok in starčekov. Ljudstvo je bilo giceno videti toliko število nesrečnih. Go- sposka se posvetuje, kaj je storiti. Ali eden pri- čujoČih gospodov govori — in sklene se, da mora vseh štiri sto ljudi na križu umreti! 34. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 5. kakšna je živinoreja! Kje je pa še naša sadjereja ? Vse to nam lahko v red spravi dober župaii in pameten občinski odbor v kratkem času. Treba bi bilo tudi, da bi se omejilo ponočno pijanče- vanje in zabranilo s tem združeno tulenje in raz- grajanje do ranega jutra. Zato je treba marsikje župana, ki zna tudi sam o pravem času spat iti, pa če je treba tudi vstati. Dober župan bi se moral večkrat prepričati kakšna je mera in vaga; pa ne le po prodajalnicah ampak tudi pri takih, ki od kmeta surovino kupujejo. Tu ne gre gledati ne prijateljstva, ne lastnega dobička. Župan mora enako skrbeti za blagor vseh, ne le posameznih. Končno moram pa vendar tudi nekterim vo- lilcem povedati, da bolje store, če ostanejo doma, kakor da se volitve vdeleže. To pa velja tistim, ki nimajo poguma dovolj, da bi volili po lastnem dobrem prepričanji, ki se marveč boje zamere za- voljo kakeršne koli žlahte ali dolžne hvaležnosti, ako bi tega ali unega ne volili. En sam glas oddan napačni osebi, lahko spridi celo volitev, ker za takim potegnejo radi še drugi volilci. Volilci trgovinske in obrtne zbornice! Zayolj novih volitev v trgovinsko in obrtno zbor- nico, ki se imajo te dni vršiti, sklieal je izvrševalni odbor narodnega kluba deželnib poslancev dne 19. t. m. obilno število najveljavnejših trgovcev in obrtnikov z vaše srede na posvetovanje, ter vam po soglasnem sklepu tega sboda priporoča niže imenovane kandidate, kterim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena so vam porok, da bodo vestno in po svoji najbolji moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele. Ti kandidatje so naslednji gospodje: I. V trgovinskem odseku: a) za prvo skupino, v kteri sta združena prvi in drugi oddelek: JosipKušar, predsednik trgovinske in obrtnijske zborniee, trgovec in hisni posestnik v Ljubljani; Vaso Petričič, podžupan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Franc Hren, grajščak, trgovec itd. v Ljubljani; Mibael Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Franc Souvan mlajši, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; b) za drugo skupino, v kteri je tretji razdelek trgovcev : Franc Omerza, trgovec in posestnik v Kranji; B1 a ž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovee v Škofji Loki; Tomaž Pavšler, trgovec z domačimi pridelki v Kranji; JožefRibič, trgorec z muzikalnimi inštrumenti v Ljubljani. II. V obrtnem odseku: Za drugi razred: Janko Kersnik, grajščak, posestnik mlina in žage na Brdu; Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni moj- ster v Ljubljani; Dr. Josip Poklukar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne itd. v Ljubljani; Janez Nep. Horak, podpredsednik trgovinske in obrtne zbornice, hisni posestnik, rokovičar itd. v Ljubljani; Anton Klein, predsednik obrtnemu drustvu in so- lastnik tiskarne v Ljubljani; Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski moj- ster v Ljubljani; OrosIavDolenc, hišni posest. in svečar v Ljubljani; Janez Dovgan, mizar v Ljubljani; Franc Kolman, hišni posestn. in steklar v Ljubljani: Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekarjev vLjubljani. V Ljubljani dne 22. februvarija 1885. Za narodni centralni volilni odbor: Luka Svetec. I ! Strašno, strašno kličeš, hvala Bogu, da so minili tisti grozni časi. Akoravno mi gre slabo, vendar milijonkrat boljše kakor se je godilo sužnjim ! Uboštvo, uboštvo! strašna revščina me tare! Tako te slišim dalje tožiti, raoj delavni prijatelj. Siromak je res pomiloTanja vreden. To rad priznam. Kako britko je pač, ko prosi malo dete: oče dajte krulia, pa ga mu ne moreš podati; kako trga srce, ko vidiš sinčeka na pol nazega ali v slabi obuči prezebati, pa mu je ne mores kupiti! Kako nepopisljivo boli in peče, ko pride upnik, ter govori: plačaj, kar si dolžan, pa ga nimaš goldinarja! Da, res, ubožec je velik trpin! Ali vendar pa lahko trdim, da največe hudö revščina ni; lahko trdim, da jo vendar dan danes marsikaj tolaži, lajša in sladi. V vsako nedeljo prides v cerkev — kaj čuješ tu? Tolažljive be- sede, da uboštvo voljno prenašaj: tamo pride zanj plačilo. Pride dober prijatelj, poda ti lepo besedo, preskrbi ti dela, ali ti drugače pomaga. Tamo zopet se zberö imenitni gospodje v posvet, in kaj store"? Zbirko napravijo, ta dä nekaj uni nekaj — in pošlje se v podporo ubožcem, ktere je za- dela slaba letina, jih oškodovala povodenj, ali pa jim strašen ogenj upepelil hiše. Da še več, naj- viši naš zemski gospod presvitli cesar sam, po-- šiljajo dan na dan velike darove po obširnem ce- sarstvu različnim revežem. Kdo bi mogel prešteti, koliko vdovam in sirotam, koliko nesreČnežem so že posušili solze, ki so se jim zavoljo pomanj- kanja potakale po upadenem lieu! Koliko so dali tudi Dolenjcem samo v zadnjih letih! Nekaj nji- hovih dobrot so vam že „Dolenjske Novice" letos naznanile. (Dalje prih.)