274
Ocene >n poročila o publikacija» in r.t/s t.i v.i h
ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Bojan riimmelreich, Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941-1945 v fondih Zgodovinskega arhiva v Celju, zbirni invenlar, Zgodovinski arbiv Celje. Invenlarji 6 Celie 1996, 135 strani
Zgodcvinsk. arhiv v Celju fZAC) jc Icia 1996 7dal žc Scsii inventar v knjižni obliki. Inventar z. naslovom Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941 1945 jc /a ob,avo pripravil višji arhivisl llojan Himmrilrcich.
ZAC pokriva območje, na katerem jc v času okupacijc 1941 -194.1) delovala vi sla okupatorjevih organov, kalerib gradivo je, v primerjavi z oslalinn območji ohranjeno dobro, a precej nepojx»lno Večine okupatorjevega gradiva s ccljskcga področja pa ne tirani ZAC ampik Arhiv republike Slovenije, dislo-
cirana cnoa II, en fond pa Muzej narodne oivo-hoditve v Mariboru.
Zgodovinski arniv v Celju ima po velikosti tretjo največjo zbirko gradiva nemškega okupatorja iz. obdobja druge svetovne vojne J Gradivo jc pomembno za raziskovanje zgodovine okupacije na Celjskem in deloma (nd> trboveljskih revirjev, kakor tudi z5 po znava nje problemov okupacije i>a Spodnjem filajer-skciTt.
Gradivo okupatorjevih organov v ZAC, ki ga je za 11 tekočih metrov, jc urejeno jx> fondih in zblrkr.h. Večina fondov (e pri popravi inventarja Oobila, glede na prejšnje stanje, povsem novo ureditev Pri gradivu, ki je bilo označeno z delovodniškiini številkami ali šilraroi ie avtor obnovil prvotno ureditev, za neoznačeno grauivo pa jc uporabil kronološko ali krono loško-tonatsko razporeditev,
Invcniar jc sestavljen po sodobnih arhivistienih načelih.
V uvodu jc av!or predstavil osnovne podatke o okupaiorjcv)b uradih-ustvarjalcih gradiva (občine deželne svetnike, izpostave >n podmžnice Urada državnega komisarja /a nlrjevanje neništva v Mari bom), prikazal značilnosti arhivskega gradiva oknpa-loricvih uradov, navedel nporanljcno literaturo ter seznam uporabljenih kratic,
Večino inventarja predstavlja popis nrhiv.ske ;a gradiva Popis občino Celje je na prvem mestu (str. Ji-3ii). "ledijo popis' še sedemnuj stili ol>eln s celjskega območja in trboveljskih revirjev kr si sled>;o po abcccdncm redu (sir. 34-104^, Popisom občin sledila popila deželnih svetnikov zn okrožji Celje in Trbovlje (sir. 104-111) le tein pa popisi izpostiiv in podružnic pooblaščencev držnvnega komisar jm *;i ulrjcv;injc ncmštvji v Cclji), Šcšt in.ji in Trbovlj.ih (str, 112-120). V dod;;:ku jc predstavljeno arhivsko gradivo riizlicih proveniene in okupatorjevi v;iski kronik. Hr;»slove in Vrnnsktga (str. 121-122).
Np koncu inventarja sla seznamu osebnih in zemljepisnih imen.
Inventar, ki jc pred nami, jc korisicn pripomoček za uporabo arhivskega gradiva okupatorjevih civilnih organov, ki ga hrani ZAC Omogoča nam hitro in racionalno seznanja.ije z ?rhivskim gradivom, kakor tudi hiter izbor gradiva za izbrano raziskovalno temo.
Bojana Aritimvik
Zorka SkiaDl, Arhivska zapuščina Marjana Kozi-ae (1907-1366), skladatelja, publicista in prevajalca, Ljubljana Novo meslo 1996
Serija publikacij Gradivo in razprave, ki jo izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana, se jc v leui 1996 povečala kar za Iri nove jiublikacijc D"c sta pred vsem razirkovalnega značaja, njuni izsledki pa seveda Icmeljijo tudi na virih, ki jih brani ta ustanova. Trelja
Mil IIVI XX 1997
Occiie i il poročila o pu blikaeijal i in razstavah
275
pi'bhkacija, <i kateri želim napisati nekaj več, pa je povsem drugačnega značaja. Gre za predstavitev arhivskega gradiva fonda Marjan Kozina, skladatelj in publicist (NMh 192). Gradivo predstavlja zapuščino slovenskega skladatelja, ki sta jo novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana podarila Mclka Do vccar in Jurij Kozina, njegova hči in sin
Dragoceni, dokumente so skladateljevi svnjci (predvsem njegova soproga Neda) skušali že sami urediv a žal dela ni «i il speli končali. Tako se je gradivo, deloma nenrejeno, /naSlo v arhiv». Tli jc pritegnilo pozornosl kolegice arliivislke Zorkc Skrahl. ki ie sklenila zapuščino pomembnega Slovenca dokončno uredili.
Seveda gradivo o Marjanu Kozini, ki ga Zgodovinski arhiv Ljnbijana hran' ni edino ohranjeno. I'reccj se ga nahaja ludi v dni^ili knllurnili uslannvali, npr. v Narodu; ;n univerzitetni knjižnici v Lmbljani in Glasb« ni Soli Marjana Kozine v Novem meslu. Vendar je lisi i del zapuščine, ki ga hrani Zgodovinski arhiv I /uhljana. želu pester, vsaj po zvrsteh gradiva. Tu namreč najdemo rokopisi in lipkopise, spričevala, diplome, korespondenco, slikovno gradivo 1er tiske.
Inventar, k p je Zorkr. Skrahl .zdelala, je kJo pudnibno razdelan. V posebnem poglavju opiše raz-vrslitev gradiva in elemente inventarja, kar je bilo zaradi pesi rosi i gradiva pravzaprav neobhodno potrebno. Dokumente je sprva razvrslila na večje sknpine po temah oz. vseli ni, te pa je razgradila še na niau jlic n bolj natančne: ose lini dokumenti (rojstni in krstni list; spričevala in d^ilciinc; prošnje; odločbe; doka/ila a službovanji! In razna potrdila: pogodbe, računi: odliko vanja in priznanja, nagrade: sam o seli i), kores pordenca (čestitke in vabila ob raznih jubilejih; za livalc, obvestila, spoiiičila), glasbena dela (inštrunicn-lalna glasba: simfonična, komorna in solistična glasba; opera, kantala; zborovska glasba, partizanska peseni; samospevi; šlagerji, popevke, šansoni, operele, filmska glasha; tiski), proza (spisi o lastni glasbe in glasbi na splošno; humoreske, črtice; kritike; govori referati, predavanja; spisi o vsem mogočem; potopisi, liski), prevodi, filmski, operni i j drugi scenariji in libreti, inemalne knjige, osi al c, gradivo (časopisni izrezki o živ:jcnjii, delu in smrli1, sožalne brzojavke, osmrtnice, govori ipd ; plakati, gledališki in konccrln- listi; vabila •n sporedi: delo in življenje kritika njegovih drl ipd.; ■seminarske naluge, ]K)ročila glasbenih šol), fotogralije (porlrcli, d nižinske in prilož.noslnc fotografije; foto gralije iz. časa NOB1, fotografije s sprejemov; fotografije s prijatelji1, foiografije njegovm odrskih del in filmov; razne iotografije).
Splošno glasbeno izohraženemii bralcu že branje lega "razvrsti I venega" poglavja najbrž, takoj pride na misel, da večina Sloveneev pravzaprav jx./nr, Marjana Kozino le kot skladalelja. l.e redki pa vedo, da bi ga ravno lako lahko poznali in obravnavali tudi kot publicista, literata. Njegov skhidaleljski opas resda ni med najobsežnejšimi, vendar Zorka Skrahl obenem zapise, da ta obsega primere z. vseh glasbenih področij; opernega, simfoničnega, komornega, solistične g;i vokiilno-inštnitnent.ilnega in filmskega Todi na področju publicistike je bil pester avlor, pa naj je šlo
za potopisne članke s popotovanj po Lvropi in ligiptu ali pa krfiikc, polemike govore, rcferalc in predavanja. Se najmanj morda slišimo o Marjanu Kozini kot literatn piscu in prevajalcu. Iz njegove zapuščine je razbrmi, da je bil človek, poln humorja: pisal jc zanimive humoreske lako s področja umetno -li in umetnikov kol dogodkov in stvari iz vsakdanjega življenja (npr. saiinem zapis o številnih Človekovih laslnoslib - od vljudno ;!i, dobrote in zvestobe do nevoščljivo rti in domišljavo:,li). Po.cbcj moram omeniti ludi oiroške zgodbice. Od prehodov pa premere Kofinova zapuščina v Zgodovinskem arhivu Ljubljana pravzaprav le prevode uglasbenih pesmi in enega članka (o pofcin na Mesec). Posebej pa moram omenili ludi libreta, leksle pesni., ki jihje uglasM, ter operne in baletne scenarije - venuar vse njegove slvanlve niso liile realizirane
Kol sestavni del invcniaria je ludi poglavje, k h predstavi Marjana K"z.ino kot oscImt /ivljcnj,- in delo Marjana Kozine (1907-1966). To jc kratek vpogled v naj|iomenibnejše pustajc v njegovem življenju. Kot večino umelnikov ga je vseskozi nosilo po svelu: Novo mesto Vipava Novo me slo Dunaj Praga Maribor Beograd, nalo seje vrnil v Slovenije, kmalu je napočila 2. svelovna vojna in aktivno seje vključil v parlizanc. Po vojn je služboval v Ljubljani kot izredni profesor kompozicijskega oddelka Akadcmiie za glasbo, kmalu pa je poslal ludi redn član Slo venske akademije z.nanr.sli in umetnosti v razredu z.a umetnost. Vendar spričo najbrž, nemirne narave ni dolgo zdržal v ljubljanski enoličnosti1 rad je potoval, obiskal mnoge kraje Lvrope ler celo Lgipl.
Zorka Skrabl jc inventarju na koncu dodala ludi sivnrnu kazalo ler kazalo osebnih imen Kar jc prav zaprav nujni del. Bralci« sla ob lako raznolikem gra divu resnično v pomot, kljub leniu daje avorica gradivo uredila in popisala zrlo sistematične, in kar je najpomembneje, pregledno.
Daje invLiitar izšel kol .samostojna publikacija, jc razveseljiv«. Ne le zato, ker ie pač spel eden več, Predvsem zalo, ker pi pontorc k spoznavanju ilrugc, liicrarne plali skladalelja Marjana Kozine ler spoznavanju njegove široko naravnane osebnosti. In ludi zato ker se bo s leni Zgodovinski arhiv I jubljana po svoje oddolžil Krizi m Novomeška glasbena šola, ki se imenuje po njem, seje že.
Marjana Kos
France Stukl, Knjiga hiš v Skofji Loki III Stara Loka In njene hiše, Zgodovinski arhiv ljubitana. Gradivo in razprave 17, Ljubljana Školja Loka 1396
S prirejeno doklorsko disertacijo ie z.akliucena enkratna irilojiija Franceta Štnkla "Knjiga hiš v Škofji Loki1. V prvi knjigi je avlor obdelal loško predmestje