Č i t a n j e. Poročal pri diušlvenib veeeiil »Slovenskega unleljsskugu diuštva" v Ljubljani dne -1. prosinca, 1. sveeana in 1. sušca t. 1. J a k o b D i in n i k. (Dalje). 111. poglavje. Ponavljanje vsebine. l.razred. S ponavljanjem vsebine berila dobi učeneo najboljšo podstavo za spisje. V 1. razredu imajo pa nazorne in govorne vaje namen vaditi otroka v ustnem izraževanji mislij. S temi vajami se navadi otrok jezika učiteljevega posebno, če je v vsakem pravilnem odgovoru zapopadeno tudi vprašanje ter vsak odgovor učenci posamezno in pogostoma tudi skupno ponavljajo. Na ta način se otrok najpreje nauči, da zna to, kar sliši tudi doslovno ponoviti. Pa tudi pri razpravljanji beriva v abecedniku zahtevaj učitelj od učenca, da popolno in pravilno odgovarja. Razgovarjanje in pripovedovanje pred čitanjem je posebno v tem pogledu velike važnosti, kajti le na podstavi razgovarjanja, oziroma pripovedovanja pred čitanjem sraemo zahtevati od učenca, da nam ponovi vsebino berila. Pa le na stavljena vprašanja se mora vsebina v 1. razredu ponavljati in sicer doslovno, kakor je v knjigi, kajti otrok še ni vajen se izraževati, da bi satnostojno pravo obliko stavka in prirnerno besedo ob pravem času rabil. Vzeniimo kot vzgled prvo berilno vajo nŠola": Kam hodimo? Hodinio v šolo. Kaj smo? Učenci smo. Kaj vidimo v šolski sobi? V šolski sobi vidiino okna, duri, stene, strop in tla. Kaj stoji v sobi? V sobi stoji pec in veliko klopij. Kje sedi vsak učenec in koga gleda'! Kaj delamo pred ukom ? Kaj potem ? Kaj inia pod klopjo vsak učenec spravljeno? i. t. d. 2. razred. Učni smoter: ,Na vprašanja pripovedovati, kar seje čilalo." Videli smo, da nam v 1. razredu nčni načrt glede ponavljanja vsebine berila nič naravnost ne predpisujo. Zato učitelj pri ponavljanji vsebine učencu v tem razredu pridno pomagaj in pusti mu, da ima pred sabo odprto knjigo, da lahko vselej vanjo pogleda, kadar mu je treba in če pa tega ne stori takoj, kadar je v zadregi z odgovorora ali ee nepopolno in nepravilno odgovori, ga učitelj pa na to opozori. Vs<; lo velja tudi za 2. razred, ozironia drugo šolsko leto, vonder so v tem razredu učunei večinoma že toliko vajeni, da jim ni trrba prepogosto v knjigo gledati, sevoda, čc j»i učitelj poprej berilo temeljito razpravljal. V 2. razreda se vsebina berila lahko na dva načina ponavlja in sicer: 1. Tako, kakor v 1. razredu t. j. učitelj vprašuje po vsebini v istern vsporedu stavek za stavkom, kakor je v knjigi, da otrok dotičen odgovor lahko takoj poišue, če ga ne zna. 2. Izprašuje saino najvažnejšo stavke t. j. jedro berila ali pa tudi samo najvažnejše znake berila, ne oziraje se aa zvozo mislij. N. pr. 22. benlo ,Tašicau: 1. Kdo prileti zimskega dno na okno kniečke hiše ? (Otroci odgovarjajo doslovno, kakor je v knjigi.) Karn bi rada prišla? Kdo ji odpre okno? Kaj pobira tu? Kdo ima ptička prav rad? i. t. d. Ali pa: 0 kom srno braii? Kam prilcti tašica? V katerem letnein času je bilo to? Kaj je botela? Ali se je je kmotič usmilil? Kaj so storili otroci kraetovi? Kako je ta- šica skazala tej družini svojo bvaležnost? i. t. d. 3. r a z r e d. Učni smoter: P r i p o v e d o v a t i, k a r se je čitalo; pri tem je doseči po- 1 a g o m a i z r a z, k i j e nuzavisisn o d b o s o d b e r i la." Tudi v 8. razredu uoonee na stavljena vprasanja vsebino berila ponavljaj vender ne vedno doslovno, kakor stoji v knjigi, ampak polagoma s svojimi besedami. Ozirati se je treba tudi bolj na kraj in čas, kje oziroma kdaj se vrši dejanje ter tudi na nravni nagon, ki jo podstava povesti. N. pr. Vzemimo si kot vzgled 54. b. ,,Modra miška1' iz Prvega bcrila. V 2. šolskem letu se ponavlja to berilo navadno doslovno, kakor je v knjigi in sicer: Kdo prileze iz luknjico? Miška iz luknjice prileze. Kaj ugleda? Kaj si raisli? Kaj naslavijo zviti ljudje? Kaj nalože na zgornjo dosko? Kaj pa aatakaejo v sredo med deščioi? i. 1. d. V 3. razredu pa tako ponavljanje vsebian predpisanemu smotru nc zadostuje, kcr si inoratno prizadevati, da doseže učenec: polagoina izraz, ki je nezavisen od bused berila. Ta nameii bi ye dosegel na toin vzgledu (Modra miška) nekako takolo: Kdo priloze k pasti ? Iz česa je bila ta past ? Kje se naloži kamenje ? Kaj je bilo nataknjeno na klinčkumeddeščicami? Kdo  je rad slanino? Ali je hotela miška slanino jesti ? Kaj je vedola ? Poznala je torej nevamost in vendcr je zlezla pod kamenje; zakaj pa? S čim se jo dotaknila slanine? Kako je bila past aastavljeaa ? Kaj se je zgodilo z miško ? Miška je vedela, da bi jo past pomeokala, če gre pod njo in vonder ,je to storila. Miška se ni hotela ogibati nevarnosti, zato je poginila v nji. Ali pa: Kaj miši prav rade jedd? Kaj nastavimo iniširn v past, da jih polovirno? Iz česa je bila ta past? Ali je spoznala miška past? Kaj je vsejedno storila? Kaj je bolela sanio storiti? Šla je v nevaraost; kaj se je zgodilo ž njo? — Ce je po zimi na vodi še tenak led, ne smete nanj hoditi; zakaj'? Kakšna nevarnost pa je tu? Kdor se v globoki vodi koplje, se postavi v nevarnost; kakšno? Pomnite: ,Kdor nevarnost ljubi, pogubi se1*. 4. in 5. razred. Učni smoter: ,Jezikovno pravilno pripovedovati, kar se je čitalo." V _. in 3. razredu se učenec s pomočjo ponavljanja vsebine berila že toliko jeziku privadi, da smemo v 4. razredu zahtevati od njega, da nam jezikovno pravilno pripoveduje, kar se je čitalo, pa ne doslovno, kakor je v berilu, ampak s svojimi besedarai t. j. z izrazom, ki je nezavisen od besed berila. V ta narnen mora pa učitelj vprašanja pri ponavljanji tako urediti, da je učenec primoran izraziti se nezavisno od besed berila. Nezavisnost od besed berila ter jezikovno pravilno pripovedovanje se mora pa posebno v 5. razredu gojiti, ker ima v tem razredu pismeno izraževanje mislij (spisje) posebno važno ulogo. Spisne naloge bode pa ueonec le tcdaj jezikovno pravilao izdcloval, oe zna poprej ustno juzikovnopravilno izražati svoje raisli. 6. razred. Učni smoter: Pripovedovati vsebino; razvrstitev mislij inglavno rnisol berila. Prosto pripovedovanje pripovednih pesmij in prozaičnih sestavkov." V 6. razredu oziroma 6. šolskem letu so učenci že toliko vajeni v izraževanji mislij, da jim pri ponavljanji berila ni treba niiiogo vprašanj staviti, anipak pripovedujejo nam vsebino berila popolnonia prosto, brez pomoči učiteljeve, oziraje se na razvrstitev mislij v berilu, kajti v vsakem berilu se misli v določenem vsporedu vrste. Naj bolje se vidi snovanje oziroma razvrstitev mislij pri naravoznanskih popisih. Še celo pri nazornem nauku v 1. razredu posamezne živali po določenem vsporedu opisujerno in sicer: ime živali, zvunanji znaki (kakovost života), bivanje, hruna, korist, škodljivost, posebna svojstva. Na podobea aačia sestavljeaa so tudi posamezna berila naravoznanske vsebiae za višje razrede in učenec prav lahko spozna, da je v prvem ali drugeai oddelku popisaa život, v tretjera korist ali škodljivost živali. Naloga šestega razreda je, da zaa 15* učeaec vsebiao posamezaih odstavkov prav ob kratkem, časi samo z jedao besedo povedati. S tem pokaže, da vsebiao v istiai razume. Naj lažja so v 6. razredu glede ponavljanja vsebiae, oziraje se aa razvrstitev mislij, berila aaravozaanske vsebiae ia zato je prav pametao, ako učitelj v 6. razredu s temi berili pričae. Temu se učeaci kmalo privadijo ia pozaeje jim tudi poaavljanje vsebiae beril zgodoviaske vsebine, oziraje se na razvrstitev mislij, ae bode delalo težav. S takira kratkim ponavljaajem vsebiae učeaec tudi sprevidi, da je treba za vsak spisai sestavek poprej aataačao misli razvrstiti ter posamezne točke natančno zazaaaiovati. Na ta aačia tudi poaavljaaje vsebiae posamezaih kitic ali tudi celih pesmij učencem ae dela težav. 7. razred. Ucni smoter: Pogovarjanje ob vsebini ia načinu predstavlj aaja zlasti poetiških beril. Razjasnjevaaje ritma in rime. Podatki iz slovstveae zgodoviae ia kratki življeaj episi aajboljših pisateljev, zlasti oaih, ki so v berilu. Nadaljevati vaje v govorjeaji pripovedaih pesaiij inprozaičnih sestavko v." V 7. razredu se moramo poleg poaavIjaaja vsebiae berila ozirati tudi aa aačia predstavljanja, aa ritem, rimo in pesnika. Predstavljaaje prozaičnih sestavkov ae dela učencem v tem razredu težav, zato se ae boaio o tem tu bavili, ampak prešli bodemo takoj k aačiau predstavljanja poetiških beril. Znaao je, da irnajo poetiška berila — pesmi ali poezija sploh velikansk vpliv aa človeško srce. Po vsej pravici je poezija iztaed vseh urnetnostij, kar jih slajša človeku življeaje, aajlepša, najžlahtnejša cvetica. Njeaih prečudaih barv se raduje vsako oko, ajeao rajsko voajavo slastao srka vsako srce. Milo se dete saiehlja, če mu zapoje ljuba maraica lepo pesraico; pogumao se širi mladeaiču srce, če inu iz prs vaeta pesem vre; v radosti se raožu  lice vedri, č« mu lepa pesem k srcu doai; celo starčku ob palici se vncma oko, če mu vbraaih pesmij glas udari na uho. V pesiaih raste vojščaku srce, kedar za dorn ia cesarja na vojsko gre; aa perotib svetih pesmij se aam vzdiguje duša iz doliae solz ia zre v domačijo aebeško; s petjem si lajša delo svojih rok kmet aa polji, kosoo aa travaika, drvar v saraotnem gozdu; vse si poje ia prepeva, da si vedri srco. Poezija je človeškeniu srcu tudi aajblažja dušaa zabava. Posebao je, da je zaajo vaeta nedolžna mladiaa, koji požlahtauje um ia srce ter jo navdušuje za vse, kar je lepo. Vsakemu učitelju bodi torej sveta dolžaost, da odgrae izročeni niu raladiai mičnost ia krasoto aarodove poezije ia jo po aji aavda z ljubeznijo do ljube materinščine. Na ta aačia aam bode aiogoče pridobiti slovensko raladiao za sloveaski jezik. Žal, da se v marsikateri šoli s poetiškimi sestavki prav pasterski postopa. V mnogih šolah učenci najbolj aavadaih pesmij ae pozaajo glede vsebiae ia oblike. Da bi vedeli povedati kaj o pevskeai slogu posamezaih ali vsaj aajvažaejših pesaiij, ali o razdelitvi pesništva, o tem še misliti ni. Naj slavaejši naši pesaiki — tudi iz aovejšega časa — so v aiarsikateri šoli učeacera večinonia, da ae rečem popolaoaia aezaaai! In vender učni aačrt za 7. šolsko leto vse to predpisuje. Nimam aameaa, daaes obširaeje o tem govoriti, ker je aauk o pesništvu, o slovstvu i. t. d. vecinoma vsakemu zaaa in iaia vsakdo aa razpolaganje več virov, kakor n. pr. : A. Jaaežičev ,Ovetnik", aeizsrpai Maraov ,Jezičaik", J. pl. Kleiaamyr jeva ,,Zgodoviaa sloveaskega slovstva", Gradiiair-Lebaa-ova »Slovstvena zgodoviaa v Ijudski šoli, dr. Fr. Miklošič ,,Berilo za osmi gimaazijalni razred", dr. J. Šket: ,Čitanka V. in VI. del itd. Take vire mora nčitelj večkrat ponavljati in se raarljivo pripravljati za pouk, kajti le aa ta aačia iau bode mogoče zadostiti važai aalogi, ki je zavzema pesaištvo oziroraa poetiški sestavki v ljudski soli. (Dalje prih.)