ISSN 0350-5561
77
350
S56C
14
m Iww—
Jutri bodo padavine ponehale» popoldne se bo postopno zjasnilo.
številka 03
četrtek, 24. januarja 2002
Sneg kopni, počitnic pa še ni
Letošnje zimske počitnice bodo dokaj pozno. Uradno se	yd, pustni karnevati bodo že na soboto 9, februarja. Će
bodo za osnovnošolce in dijake iz Šaleške doline pričele	bodo uspešni, bodo posnetki, kot je tale, le lep spomin
25. februarja, zato se zna zgoditi, da bodo tudi letos bolj	na december in prvo polovico januarja, zelene kot bele. Pust bo zimo odganjal že 12. februar^ U bš, foto: vos
Ministrica Tea Petrin na obisku v Esotechu
V petek jc velenjsko podjetje Esoivch -zna-no po vsej dr/avi, viie bolj pa iŠCcjo svoj prostor ludi prcko meja -gosliJo minisirico /a gospodarstvo RS "ieo Pel-rin. Po dobro zamišljeni prodsiavitvi podjeija, predvsem poteka pro-jekui, imenovanega »20 kljuiev«, sije minisiri-ea skupaj z vodstvenimi deLivci podjeija in svojimi .sodelavkami ogledala ludi proizvodne prasiore podjeija. ■ bš, foto: S. Meotic
"Otrok
zmanjkuje, zato je vsak dragocen!"
lako je zatrdil direklor Šolskega eenlra Velenje na ccirlkovem iradicionalncm srečanju s svetovalnimi delavci iz osnovnih .^ol lisiih občin, kaierih mladi obiskujejo njihove izobrai^cvalne programe. Zato se bodo na ^CW bolj irudili, da ne IhhIo le dobri, ampak najboljši. Na In-ťormaiivne dneve in vpis so dobro pripravljeni, ponujajo pa tudi novi«ti.
■ bš
* :rf
i »éř
r ' -



p '
250 SIT
Premogovnik se nI odrekel zaposlovanju

Dvajset februarja, dvajset septembra
VlCLCN.Ilù 22. febriMrja-KUuh	i«lt^víla /;t|K)sIenih
v Premogovniku Vdeiije in re<»rsanl/ďcuí skupnih služb, ko naj l>j do leiH 2(NI6 vsiik» leto ^itvjlo/a|K>sknih /manj^li /a okoli 5<)<lstoiko>; hiKi«» v premogovniku ludi kto.s/a|H)slova* li in |>onil:iJevali kolifkNv.
V	lorek so v poslovnem odboru sprejeli poimenski seznam lisiih dvajsetih delavcev, ki bodo /aposliiev dobili v Februarju in mareu, naslednjih dvajsel pa jih bodo /aptvilih septembra. Obenem so prejeli program i lipe ndiranj a. Za šolsko le-10 2()02/2fK)3 bodo razpisali 60 štipendij.
V	premogovniku z zadovoljstvom ugotavljajo, da se ludi kadrwska prenova v programu pridobivanja premoga, izvaja skladûo z zastavljenimi dolgolelnimi projekcijami.
■ nikp
Posodobitve in novi proizvodi
V Gorenju nenehno posodabljajo proizvodnjo in razvijajo nove gospodinjske aparaie. Na področju kulialnih aparatov so pred i-asom presenetili v novo generacijo iledilnik^w širine 500 mm. zdaj pa .so posodobili tudi modele j5irinc 600 mm. Lani so izdelali 25U tisoč }5iedtlnikov, že lelos pa naj hi jih 280 lisoC.
^ Noša samozovednost, pripadnost Velenju je pogosto premajhna
Q TEŠ - vse naprave
obratujejo s polno paro
^ Lokalna samouprava tako In drugače
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru u Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
CtiiicM]EE0Q][M3
d.d.
ZAVAROVALNtCA MARIBOR
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
24. januarja 2002
n ONOVitEC e
Nadzorni svet potrdil delovni načrt premogovnilta
VELEN,ÎE, I7janu»rja-Včetrtek»jcse?rtíilmicl7x>riiisveř Pn> mo^ovnika Velvnjv. Obravnaval in potrdil ju predli»^ dv)o>Tic naćrU) družbe ta leto 2002.firadi>'ozn 5. sejo sl(upwinc, ki l)o 25. fdirunrjiu tor poddil prokuro niivťmu direktorju m rH/vr>Jn(> pi>*
Nudaimi svei je pO(^I)la.siil direktorja premogovnika ^a pc^dpis kup(.>pRxiajnih p<)gi>dbza len» s Holdingom slwcnskili elektrani.
Umkp
SKB banka pocenila stanovanjske kredite
VEIXHTE * SKB Innka ju fetos svojim Komitentom ]>ocenilH kredite in jim takoolajiUtla nakup ozin»ma prenovo nepremičnin. I^e-A\n(j obrestne mere so ocivisne od p(»siovnesa sodelovanja kredi-tojemalcaziKinko in seuil>Hj(i med 425 do odstotka/^ komin-lente, /a i»state pa ko /h I,25<Kb)totkii višje. Omenjene krcdiietxliv bravajo ludi vsvoji poslcwni enoti na Prešernovi v Vtienju.
■	mz
Najbolj dovzetni za okužbo so majlini otroci
CEUE -V zimskem 6jsu se po|>osto piO^^U^j'' rotavlroxne driske, letos pa so se na Ijuh^anskem obm4)èJu ra/.sirlle lako močno, da m rozglasiii epkjemiji» rotavirusH. Iz Zavodn /a zdravstveni» varstvo Celje sportotjo, da na tem področju epidemije sicer ni, lM»le/iCn pa se pojavlja pogosteje kot pretekla leta. V pr>l polovici t^a mesei!^ so »ilxie/ili ^ 37 tovrstnih okužb.
SpecialisikaepidemioU^jcmag. /Menka Skaza opozarja na dcv sledno izvajanje hi^enskiliukrepov, saj jcrolavircjzazelo nalez-Ijivii. Otroci, klímajíc prebavne težave morajiuxstalj d(3ma. posebno pozi'»rnosl je treba namenili umivanju rok. izbruhane vsebine takoj p<iiistlii, krpe pa zapretlvplasticncvre^kc, da ne prihaja ik> Urjenja rotavims<wvzrak. Prostor jo treba temeljito počistiti z vroCo vodo in ga dobro prezraCiti.
■	mz
Mladi parlamentarci v državnem zboru
LIl'BLIANA-VELENJE-V ponedeljek dopoldneje v državnem zboru v Ljubljani potekal repubti.ški otroški parlament na temo »Moj pn)Sti 6is«<.
Iz ŠaleSke in Zg;>mje Savinjske doline se ga bodo udeleí^ili štirje mbdi parlamentarci • Amela Memiř iz OsmJvnešole Livada Velenje , Dejan Spital iz osnovne Žole Biba Rt>ocka Sfx^tanj, i^an Borî>lncr iz prve osnovne šole Žalec ter Eva Friceij iz osnovne Sole RkíCica ob Savinji. Parlament je kol novinar spremljal Goran Ob-radovič iz osnovne Žole Antona Aškerca \felenjc, njeg^wo po rr>C-ib pa borni» objavili v priliodnjj številki.
mbš
Kako ravnati z embalažo?
VELENJE • Savinjsko-šaleska območna uo.spodarska zbornica Velenje Im> pripravila v torek ob 10. uri v prostorih hotela Va» kn posnet o embalaži in odpadni enilmla/i.
Novembra leia 21*» je priCcI veljali pravibiko ravnanju z embalažo in (jUpadno embalažt\ ki natančno določa, kako je treba ravnali z njo in kaL^nesopri lemc^ezn<«ti paîizvajalcev embalaže, trgovcev in končnih uptvabnikov. Timc^rajo dokonča marca posredovali Minis 1rstvu za okolje in prastor poročilo o embalaži in odpadni embalaži za prelekJo leto. Posvet bosla VixJili Janja Leban,vodja službe zavarstvo okolja prti GospíxJarski zbornici Skïvenije in \^lma Fecv.vodja oddelka ekologije in analize kemije v (Korenju.
■	mz
Večja brezposelnost
VELENJE -V Sloveniji je bilo novembni lani 103.219 brezposelnih osd), kar je/d odstotek manj kot novembra 21N)0. Stopnja registrirane brezposelnosti v dr^iivi je znašala 1L5 odstotka. V
Območni službi ZavtxJa Republike Skwenije za Ziipc^slovanjc Velenje pa je konec mwembra iskalo dek>6.Úňl cweb. kar je za dcv brih 6 odstotkw več kol vistem obdobju leta 20UI). Stopnja relativne brejposeliuisl i na območju pa znaSa li odslolkov.
■ mkp
Danes kviz o poznavanju odvisnosti
VELENJE - Učenci osnovnih šol iz Šaleške doline in dijaki Sdskega centra Velenje iMKlcMlanes, v četrtek, ol) 16.h pripravili fínalni del medolainske^a kviza na temo sp<iznavanje Kdecefia križa in problem odvisnosti. Pripravili so ga vsode-lovanju 7. območnim zdrozcnjcm Rdečega križa Velenje in Zdravstvenim domom Velenje. FV^rovilclja akcije pa sta Lokalna akcijska skupina za boj proti dr<^gam LAS in Društvo mc-Ulciaskili sester Velenje. Kvi/bo polekal vprostorih velenjskega doma učencev.
m bi
Brdce pri Mozirju
Vegradu nudijo nadomestno zemljišče
V prvi polovici lanskega leta stil mo/irskii olnina in velenjski V^rad. kot lastnik, začela postopek za rušenje velikemu in datrajane};a poslopja na Brd-cah pri Mo/irju.k ki Je vso ne* ugledno tudi zbirališče rjiznih nepridipravov. Na tem mestu naj bi s soudeležbo republiškega stAnovar\jskegn sklada zradili za Mozirje več kot |>(itrei)na MKiiulna in nepridoliitna stanovanja, Vegrad pa stanovanja /a trg. S tem pa se ne striixia sku« pina krajanov, združena v civilni pobudi.
"O vsem tem smo bili krajani premalo obveščeni, zalo smo zahtevali ponovno presojo te od-ločiive, na podlagi katere naj bi porušili več kol 400 Icl slaro stavbo. Njena lastnica je bila ludi Antonija FlorjanéíČ, rojena Bonazza in sorod niča barona Žige Zoisa. Čeprav se sicer v tej graSCini ni dogajalo niČ zgodovinsko pomembnejšegii, je že zaradi osebnosti vredna, dajo ohrani mo v zgodovi nskem spominu," pravi Bert Savodnik, ki vodi civilno pobudo.
Dodatno se je zaplelJo, ko je ljubljanska nadskofija vložila zahtevek /a odškodnino, la je sedaj v posiopku na mo/irski upravni enoti, saj ni pravoCasno vložila zahtevka za vračilo, ('ivil-na pt^buda je sprva zahtevala preureditev stavbe v kulturni hram, zdaj je svoj predlog spremenila Bert Savodnik: "Občina ne popaca in V7iraja, da v «"»delovanju z Vegradom in skladom zgradi slantwanja, ki jih v Mozirju resnici na ljubo zelo potre-
Bert Savodnik^ na sredin/ med se dvema som/i/yen/c/ma: "Ponujamo cenejša stanovanja in
ohranitev stavbe"
bujemo. Ob tem menimo, da bi bilíí ruSenje z novogradnjo na tem meslu predrago, stanovanja pa dražja kot ob siceršnji gradnji na ravniaskem ?emljiš(^u. V la namen je naša članica Pa\'-laTrogar občini pripravljejia podariti emiko veliko zemljišče, na kalerem bi svoja stanovanja gradil Vcgrad, vendar icmu podjetju na§c pobude sploh nc moremo predstavili. KerscobCina ni odzvala, smo bili primorani zbrati podpise več kol pet odstotkov krajanov, na podlagi česar bo župan konec januarja ali v začetku februarja sklical zbor krajanov. Na njem se bo-mo, upam, odločili med mne-
njem občine, njenih sveinikcw in Vegradovih strokovnjakov, ali med našim, ki temelji tudi na oceni strokovnih mnenj nevtralnih ocenjevalcev. Njihova ocena je, da bi po zagoumivi protipotresne varnosti na 560 kvadratnih meirib za okrog 64 milijonov tolarjev siavbo obnovili, nekaj pa bi dodali Šc za notranjo ureditev. S tem bi pridobili 10 do llsoclalnih slanovanj, zgradba pa bi hkrati ohranila svoj Zgodovinski pomen za Mozirje in njegcwc prebivalce."
In od kod denar? "Izračun je preprasl. Občina in republiški sklad skupaj zagotavljata 1.^0 milijonov lolarjev. Za obnovo
in ureditev predvidevamo od 90 do too milijonov, torej bi ostalo .ÍC kakšnih 30, z njimi pa bi obnovili Se bivšo poslwno zgradbo. Namenili bi jo asebam s posebnimi polrebami, ki v Mozirju tudi nimajo primernih pn'ïstorov," predlaga Beri Savodnik.
Počakali bo torej irebanazbor krajanov in soočenje med obema pobudama. Res pa je, da se bo vse skupaj zavleklo, ob predolgem odločanju pa si lahko republiški sklad kaj hitro premisli.
Zbor krajanov bo v dvorani mozirskega kulturnega doma v torek, 29. januiuja, ob 18.1)0.
■ iP
£/(o/oš/(d sanacija Termoelektrarne Šoštanj
Predstavitve za Javnost
ŠOŠTANJ • Raziskovalci ERICa Velenje so v tem te<lnii pričeli vrsto predavanj o ekološki sanaciji Termoelektrarne Šoštanj. Računalniško piklprtn predav'anje dopolnjuje z|jibanka, kiji» prejmejo vsi r^iskovalci. V torek so dosedanje rezu 11 ale in zmanjšane negativne vplive na okolje predstavili v Ravnali» v sredo so bili gostje krajevne skupnosti Šoštanj. Danes bodo okoljsko problematiko prcdstiivljali v krajevni skupnosti Skorno-Floijan, in sicer ob 18. uri v domu krajevne skupnosli. V petek 25. januarja bo predavanje v GalH.Tkah,v domu krajanov, prav tako ob 18. url, v Zavodnjah pa vprosiorih iamkajî»njc ^ole v nedeljo 27. januarja ob 1L url. Predavanja so zastavljena kol Širši izobraževalno-ozaveSČcvalni projekt, kise ho februaija nadaljeval vdrugih delih i^oStanjske občine, v mestni občini Velenje in v občini Šmartno ob Paki.	■
Doliodninsi^e napovedi do 2. aprila
VELENJE • Zadnji rok za oddajo doiiodninskih napovedi /a leta 2001 je letos 2. april. Večina davkoplačevalcev dohodninske nap<»vedi odda v zadnjih dneh. pa tudi sicer večina poda-tk<»v, ki Jim morajo vnesti v obrazce.« ite ni. Delodajalci oziroma izplačevalci so jih dolžni sporočil) do konca januarja. So pa obrazci 7H napoved ze na voljo v papirnicah, med drugim tudi v Mladin-ski knjigi v Velenju, kassiane 53 lolarjev.
■ mkp
Izjava za javnost
Podpora ponovni kandidaturi Srečka Meha in poziv koalidjskim partnerjem
Predsedstvo občinskej^a od* bom Zdru/ene liste socialnih demokratov je obravnavalo trenutne politične douodke v Mestni občini Velenje In se do njih tudi opredelilo.
Dokončno poročilo računskega sodiSča o pasloviinju mestne občine je dokaz, da je bilo poslovanje - razen v nekalerih primerih, kjer so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti - povsem skladno z zakonodajo. Pomembno pri tem je dejstvo, da vmandatu, ki se konec iei^*5nje-ga leta izteka, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ki bi narekovale kakršnokoli ukrepanje v smislu Iskanja odgovornosti.
Mnenje s pridržkom razumemo kol nadaljnjo obvezo za Šc lemeljileji^e izvajanje predpisov, ki se, žal, pogoslo spreminjajo in zahtevajo vsakokratno prilagajanje.
Koalicija, ki jo poleg naSe siranke (12 svetnikov), tvorijo Se LDS (7 svetnikov) in De-SUS (3 svetniki), je pod vod-slvom župana Srečka Meha v preieklih treh letih delovanja dosegla dobre rezultate. Seveda je poleg pripisovanja zaslug potrebno ve liko kra t sprejemali ludi odgovornost, kar pa iz dosedanje polemike v javnih medijih ni ra/vidno. Koalicijskim partnerjem predlagamo.
da resno razmislijo o svoji vlogi in v primeru nezadovoljstva ali nemoči ustrezno ukrepajo. V tem primeru vsekakor upravičeno pričakujemo odpoved ki^alicijske pogodbe in ponujene odstopne Izjave tistih, ki so za svoje delo plačani, vendar zanj ne prevzemajo odgovornosti.
Predsedsivo občinskega odbora /LSD Velenje sprejema In podpira vnovično kandidaturo za župana Srečka Meha, predsednika ZLSD Velenje in župana Mestne občine Velenje.
■ Bojan Kontič, podpredsednik
Šoštanj
Jutri ključi
noviti
stanovanj
Jutri, v petek, 25. februarja, IkhIo v Šoštanju svečano predali ključe dvanajstih no^lh nepnitltnih stant)var\j Y bloku na Aškerčevi cesti 5 řin^i.
Tri stanovanja so cnoinp<5l sobna, dva trosobna, eno dvoinpolsobno, Sest pa je dvosobnih. Znjimije občina »rešila« glavnino potreb po teh stanovanjih, razpis zanje jcbilot^avljen vlanskem letu. Z lisle upravičencev za ne-profuna stanovanja jim - na asnovi lega raj^^lsa • ni uspelo reviili le ene^ prosilca.
■ mkp
TTT^frn SAŠ ćiVt Í2UM: 6a&opí$(ia-nlo2ni$ka In RTV ■ÍÉÉuL^ dniSle.d.o.o. Velenje tzhaís ob celrtun. Cena posamezndQS izvoda 250 SÍT. meseira naroCnina 940 SIT, InraseCna naroCnina 2.750 SfT. polfeUia naroCnIna S SIT. leira naroSrwa 9.900 SfT
Uredništvo: Bons Zatcoâek (dsreUor ni glavni urednit:), Stane Vovk (acjgovomiurettrak), Milena Ki^Sí-Ptíninc ([»niúinicaur&ďnika). Janez Rssnik, Tat)ana PoflgorSek. Bojana Špegel {novinski). Mira ZakošéK {urednica radija), Janja KoSuta-špegel (tehni&na urednica). Damir šmid {Qbbko^c) Propagancb: NIre Jug (vodia propaganda], Saio
<(X]eCnik. Jure Benčnik (projiaganďsta}:
Z^t urednlltva In uprave: 3320 Veten}e. K(tfrlčeva 2z. p. p. 202,
telefon (03) 17 SO, telefax (03) 897 46 43.
Žiro raCun pn APP VsianjB. Številka 52aDÛ-6Û3-3$482
E*mail: prsss @ nascas.sl
Obtikovanie In grst. prfprava: NaS (as d.o.o. TbIc TIsloma^Td.d.
Nenaroćenlt) fotograri) In rokopisov ne vra&amoi
Po zatonu O DDV re 'Nal Cas' (ivrSčen med piO(2vode Intormaiivnega značaja za kaie^e sa plačuje davek po znižanj siopnjl.
24. januarja 2QQ2 ^HlAS
DOGODKI
Ministrica Tea Petrin na obisku v Esotecitu
Kmalu še obisk šolskega centra
VELENJE, 18. jiimiarj« -Ministrica uuspod^rstvoTea Pťtrin je ol)isk v Šaleški dolini izkoristila /a dve stvari. Pris-liihnib je vixistvu ptKijelja Es-Otech, ki ji je predstavilo poslovanje p<idjetja in uspeî>no izvajanje programa, i meno-vane|*i) »20 ključev«. V podjetju Ksotech. kjer jesreCanje / ministrico in njenimi najožjimi sodelavkami potekalo, je zaradi pomanjkanja času potekala tudi predstavitev Šolskega centra Velenje. Direktor ŠCV Ivan Kotnik je
ministrico seznanil tudi z veliko prostorsko stisko, pri razreševanju le-te pa na centru računajo na finančno pomoć ministrstva /a šolstvo, znanost in šport ter ministrstvu za ^t>spt>(larstvo. Ministrica jc obljubila, tia bože kjnalu prif>la na cn obisk v Velenje in lakraî obiskala Šolski ccnicr Velenje, medlem pa hodo na njenem ministrstvu preuCiii možnosti za pomoč. V zadnjem delu srečanja pa si je Pelrinova ogledala proizvodni proces v piîdjctje Esoiecii, saj
jc vedela tudi sama videli, kako v praksi uresničujejo program »20 ključev«. V ta projekl je v .Sloveniji vključenih že prccej slovenskih podjetij, prav v Es-oiechu pa so med iLsiimi, ki pri lem žanjejo največje uspehe. V to sc je prepričalo žc med sproi^čeno, dobro zamišljeno predstavitvijo projckia, ki ga je 7. novim leiom prevzel Srečko Meolic, pomaga pa mu Miheia Hladin. Po uvodni predslavitvi podjetja Es4')lech, ki jo je zanimivo opravila direktorica Zofija
Kukovič m predsiaviivi dveh večjih projektov podjetja -raz^veplanje dimnih plinov v TE Trbovlje in v podjeiju razvitega sistema za testni sei'ig industrijskih odpadkov, ki poskusno žc deluje - jc stekla razprava.
7jiii}ii Kukovič je opozorila, da
se podjeije v zadnjem letu sooča s precej.^njimi pt^slovni-mi lei'avami. ker mnogi veliko bolj zaupajo tujim kot domačim podjeljcm. »Prišli smo med Igralce, kjer je prepovedano igrati, ker so tujci tisti, v katere se verjame. Pri tem nam ne p<»ma^a jo niti
dohre reference, kjir velja tudi /a dr>.Hvne ustanove in podjetja Pelrinwa je nakazala nekaj možnosli za pomoč ministrstva, predvsem pa je predstavila Številne ukrepe, ki jih pripravljajo v kratkem.
■ Bojana Špegel
Obisk ministrice Tee Petrin ie bit delovne narave. Po predstavitvi podjetja Esoteci) v njihovi sodobno opremi jeni sejni sobi in seznanitvi s probtematJko prostorske stiske na ŠCV, si Je ministrica z ožjimi sodelavkami ogiedaia tudi proizvodni proces v podJetJu^
»Vsako podjetje doživlja tudi padce. Brez njih ni ponovnega vzpona.«
Ministrica Tea Petrin je takole ocenila srečan*^ je v Velenju. Povedala nam je: »/ veseljem .sem prišla v podjeije Elsolecb. saj sem ga danes spoznala v njegovem bistvu. Esolech je podjetje, ki je p<y/nano po vsej Sloveniji, ki ga uvrščamo med odlična podjetja, današnja predsiavitev pa je lo tudi piurdila. Vsako podjetje se sooča z v/poni in padci. Brez njih ni ponovnega vzpona. Pomembno je, daje vodstvena ekipa lega podjetja s svojim danai^njim prikazom poka/ala, da so pripravljeni na izzive. Ne ie oni, kol kaže so vsi zaposleni vključeni v razmišljanje, kaj lahko vsakdo od njih doprinese ^a lepSi julri.
Ta ohi-^ikje potrdil ludi določene usmeritve našega minisirslva, Tu je pomemben projekl ključev«, ki v svojem bisivu pomeni, da vna§a taL^no organizacijsko strukturo v podjetju, da zaposlenim na vsakem delovnem me.slu omogoOa stalne izboljšave. To povc<îuje produktivnosl In omogoča podjeiju, daje uspeSnejjvi od lislih, ki v lo ne vlagajo. Ravno
zaradi zelo uspešnega sodelovanja Osotecha v tem projektu, smo se pogovarjali o nadaljnjih usmeritvah našega minlsirsiva v leta^njem letu. Ugiîtovili smo, da so inštrumenti, ki jih načrtujemo za pospeševanje in pre oblik« wanje naših podjetij / vidika povečevanja njihove produkl Ivnasli, prave! Naj omenim le ukrepe na področju internacionalizacije, oblikovanja regionalnih mre}., oblikovanja predstavništev v 1 ujioi, ki bodo pokrivala več slovenskih podjetij hkrati.«
O seznanitvi s prohlemsitiko SCV pa je ministrica Petrinovji |M>ve<]ala: »Vesela sem, da problemi, ki jih imajo, niso problemi olxstoja, ampak ra.sli. In tudi to, da zelo uspesno sodelujejo z gaspodarstvom v tem okolju, je dobro. Ena od usmeritev našega ministrstva je, da takšno s<xlelovanje5e .spodbudimo, /.atojse bomo z vsemi moJ:nlmi InSlrumcnli vključili v vzpodbujanje še večjega si^dclovanja med izobraževalnimi institucijami In gospodarstvom.«
Velenje vse bolj študentsko mesto
Na tretji podeiitvi iiar 42 dipiomantov
Podelitev diplom v orgelski dvorani velenjske glasbene koleje hila veličastna. Prvič so se na Šolskem centru Velenje, kjer imajo letos v dveh pn»^ramili višješolskega i»»bra/«vanja kar 442 študentov, odločili, dajo pripravijo v tej lepi dvorani. Bi-hijetodruua p(Hlelite> vmestu: ko so diplome prejeli prvi diplomanti velenjske višje strokovne Šole, so morali ponje v Ljubljano. Takni t Jih je bilo 17. I^nsk<» leto so diplome doliili v pretla-valnici višje strokovne šole« letos, koje hilo diplomantov n:ij-več doslej, pa v glasbeni šoli. Prvi je polno dvorano ponosnih diplomantov In njihovih sorodnikov 1er učiteljskega zbi> ra pozdravil ravnalelj ViJjestnv kovne Sole mag. Milan Meža. V svojem govoru je opisal dosedanje delo na vi^ji strokovni Šoli in poudaril, da so ponosni, da bo-
do tokrat prvič prejeli diplome tudi odrasli. Kar 17jih jebilo,iz razliènili krajev naše de?eie .so se vozili v Velenje na predavanja in izpile, lansko Icio pa študij nadgradili ludi z diplomo. Med mladimi je v letu 2001 uspešno končalo študij 25 diplomantov, vsi pa so dobili naziv inženir elektronike. Preden so vsakega posebej povabili na oder, in mu ob iskrenem stisku rok podelili diplomo, jc nekaj besed spregiworli predstavnik minislrstva za šobtvo^znamist In ^orl Stane Pejovnik. zadolžen za ra?:voj vi.^jega In visokega strokovnega šolstva. Razkr^ilje» da bodo v Sloveniji še naprej skrbeli za premišljen razvi^j stro-kiwnega šolstva, ki se ga včasih ne dazgradlličeznoč. Veliko pa pričakujejo od regionalnega razvoja študijskih središč, ki bo z le-tt»njîm lelom začel »rasli« tudi
v naših krajih, sede? pa ho imel v Celju. »Pomembno je, da se čimveč mladih ktliko izobražuje v bližini svojega doma, ;'aio je prav, da btïstc v Iciu 2Clt)2 na iSoLskem ccntru Velenje začeli izobraževali tudi na višji strokovni šoli smer rudarstvo in geo tehnologij a. Ker ste v Velenju uspešno začeli gradili višješolski študij že leta 1996 med prvimi v državi, ste nam marsikdaj v pomoč pri načrtvwa-nju nadaljnje poti, saj nam služIte kol vzor,« je poudarit predsIavnik ministrstva. Iskrene Čestitke je diplomantom nanie-nil tudi župan Mesine občine Velenje Srečko Meh. kulturni program. Še kako primeren slavnostnemu trenutku, pa so pripravili dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Diplome so nu odru orgelske dvorane diplomantom izročali
Letos so prvič razglasili najbotjša študenta med dipiomatyti. Posebno priznanje šolskega centra prejeia Janez Zorman iz Preval j med odraslimi In Dušan Peč nik iz Celja med mladimi. Oba sta btia zelo presenečena, saj nista vedela za to priznanje. V pogovoru z nami sta nam povedala, da imata študij v dobrem spominu In da bosta, če bo to mogoče v Velenju, morda z
njim še nadaljevala.

Podelitev diplom 42 diplomantom Je bila slavnostna, kot se za tako pomemben dogodek v življenju vsakega študenta spodobi. Tudi prostor, orgelska dvorana, je bit pravšnji zanj. Po uradnem delu pa so se dlplomantje In njihovi svojci še lep Čas zadržali na hodniku, kjer so poskrbeti za pogostitev prav vseh trde/eiencev. Honec Aoncev prihajajo študentje v Velenje Iz prav vseh koncev Slovenije In nekaterim se je potem že mudilo domov.
ravnalelj mag. MIlan Meža, direktor .SCV Ivan Komik in predstavnik ministrstva Stane Pejovnik- Potem so se vsi diplomant je vpisali šev posebno knjigo, v kaieri je doslej zapisanih žc 111 imen tistih, ki so u.spešno zaključili zelo uporaben in po pripi^vedovanju Študentov prijeten Študij elektronike. Prihcxlnje leto bodo dobili tudi prvi diplomantki, teh namreč doslej Še ni bilo. Podelili pa bodo tudi prve diplome Študentom rudarstva in geotclinologije, ki so se ga daslej lahko udeleževali le odrasli.
■ Sobana Špegel

VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TtL:02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
*rabl|Mavozlla
HONOA CIVIC 14í$ (Mima. elektrika) let.96
ohranjen	1.680.000,0Q SIT
OPEL KADET11.6 (CZ, strešna okno...) Iet.91
ohranjen	600.000,00 SÍT
Mercedes VITO lOfiD (v$a oprema) let.d7 2.600.000.00 SIT
Mercedes BenzA140 (vsa oprema) letOO
ohranjen	3.400.000,00 SIT
•ma VDZUl - POPUST ZA LETNIK 2001
HONOA STREAM 1.7 lES - NOV HONDA CIVIC 1.6ILS 5vrat • do
300.000 SIT; OSEBNA VOZILA MERCEDES BENZ • 10% popuet
NAKUPI PO SISTEMU 8TAftO ZA NOVO. WWW.POftl.8l
POGOVOR Z RAZLOGOM
24. januarja 2002
Pogovor s Srečkom Mehom, županom Mestne občine Velenje
»Naša samozavednost, pripadnost Velenju, je pogosto premajhna«
Ž« i>sm() leto .je na Celu Mťstne občine Velenje, pred tem p» je hil dve leti predse<Jnik laknitne)*» ol>činskega i/.vrsnegii sveta. Pogosto gu srečuje-mo na sestankih, prireditvah med o))čuni ...«zatoje tudi v na^em Časo* p is u veliko /iipisov in fotografy p«» vezanih X njegovim delom. Tokrat smo skultali poj^ovor z njim usmerili ma-lodru^uûe, bolj osebno, s tistega zor-nef>a kotu, s katerega nanj pogledamo bolj redko, a se v odgovorih največkrat vraća k delovnim nalogam. 0 Kako ste doiivljaii (a del svojeg žtv* tjenjskeffj (thdohja, ki ste ^a posveti» li tupanjevanju v Mestni ohcini Ve^ knjtf. Kakxtto je hih? "Kol icžko, odgovorno, a zanimivo obdobje! Zanimivo zato, ker sem srebal in .spoznal izjemnem veliko prijaznih ljudi, ki so pripravljeni reševali probleme, pomagali. Težko, ker za dek> v obûiiski upravi nisem bil dovolj usposobljen. Pravzaprav nisem vedel, kaj me čaka. Delo na občini se jc zelo razlikovalo od dela, ki sem ga opravljal na premogiwniku. Kol predsednik takratnega izvršnega s-veta sem koordiniral dejavniku občiaskih organov in pripravljal pogoje za delitev obCinc. Še posebej mi jc oslab v,pominu napelo ozračje ob pripravah za pridobitev statusa mestne občine. Prevzeli &mo tudi popolnoma neurejene finance in še bi lahko našteval leřave. Ob imenitnih sodelavcih in zaupanju volivcev smo premostili težave, zadnji dve leliie načrlujemo in izvajamo pr<^jekle, od katerih bo odvisen razvoj: oblikovanje pogojev za izobraževanje, pospešena stanovanjska izgradnja»urejanje komunalnega področja, izvajanje investicij v krajevnih skupnostih, regijsko p(5ve-zovanje, vlaganja v kulturo, 5porL Nekaj let je bilo zelo težavno ludi delo v Svetu Mestne občine Velenje in (ne),sodelovanje med političnimi strankami. Oboje, delo sveta in sodelovanje med političnimi strankami je vzadnjem obdobju dobro, uspešnose dogovarjamo in najdemo možne rešitve v dobro skiipnt)Sii, občine. Seveda jc k temu pri|x>mogla ludi reforma lokalne samouprave, to, da župan vodi občinski svet, je dobro, ter ludi to, daje ZLSD na volitvah dobila v svetu relativno veČino in se o vseh nalogah lažje u!iklajujem0. Na dobro delo vpliva tudi pravočasen sprejem občinskih proračunov, kar nam je v zadnjem obdobju vedno uspevalo."
Srećko Meh, vedno med fjudmi (foto: vos)
0 Pravzapnu' .s/e na čelu ohiinc vtis čax družbene preobrazbe. To je bilo ver» jefno težko? "Najteže sem lo doživel osebno, na področjih kot so sociala, neenakost, nezaposlen osi, zdravstvo in zaradi zmanjševanj enakih možnosti vsem prebivalcem Slovenije. To, daje po-trcbno"pretvoriti" vse v iržne razmere, da je prevečkrat merilo le denar, imetje ...,je bilo zame najtežje. In Še vedno mi je najiežjc takrat» ko prihajajo k meni ljudje z osebnimi težavami, kadar imajo socialne, zdravstvene, stanovanjske, ludi družinske težave, a jim ne morem pomagati, Pomoči potrebnih pa je več iz dneva v dan. S socialnimi problemi se družbe (podjetja) ne ukvarjajo več, prep(3gostoje pomemiien le dobiček, možnosti, kijih imamo v občini pa ne zadostujejo. Skuhamo zagotoviti potrebno :5tevilo scKialnih in neprofilnih stanovanj, najcenejše komunalne storitve, pomagati tudi pri reževanju drugih problemov, a marsikdaj tudi mi ne najdemo ustreznih rešitev." 0 Težxiv je torej velika, pa vendar ste, ko vas srevajerno, običajno dohre volje, nasmejani, optimisfični... "Nisem vedno dobre volje. Včasih sem žalosten, optimizma pa mi nikoli ne manjka. Problemov se ne u.s-iraSim. Vedno imam predlog in skuSam najli rešitev in odgovor na vprašanje, ki mi ga kdo postavi. To mislim, da je tudi nujno. Ne znam si predstavljali, da bi kdo lahko bil župan, če bi bil pesimist ... / optimiz-
mom pa je tako: če si postaviS cilj, ga moraš reševati lako, da za idejo navdu.siš ljudi okoli sebe. 'Ib delam po krajevnih skupnostih, v društvih, med sodelavci, Skušam dopovedati, da se splača delali, scxlelovati, pomagati, da jc zadovoljstvo tudi, Čc naredil še kaj več, kolje nujno potrebno oziroma plačano.'^
0 Dejali ste, da je zadnje obdobje v vašem z^vljeitju eno naj/eyíh. Pa vett-dar f/diie lo ddo, kljub lemu^ da te iz-potnjíyeíe pofíoje za upf^qjiíď, oprav-Ijali tudi v prihodnje? "Pogoje za upokojitev imam že nekaj časa, zato sem pred nedavnim v svetu tudi predlagal, da bi opravljal naloge župana, seveda v enakem ol>sc-gu, ncpoklieno. Svetniki so cKenili, da mora bili župan tukaj poklicno. Njihovo mnenje sem spoštoval. Drugače pa je s tem tako: ko si zada^ naloge, imaš program, ko si sredi uresničevanja in vidiš, kaj vse bi Se bilo potrebno postoriti, nekako ne moreš prenehati delati, navduševali, koordinirati, predlagati ... Kljub izvajanju programov je nalog Še veliko. Energije imam več kol dovolj.« 9 Osebno ste se torej že odločili, da kandidirale ludi na nast({dnjih volil' vah. Sie to tudi v stranki uradno ie pi^rdili?
"Nismo. Moja odločitev o tem, ali kandidiram ali ne, bo odvisna od lega, kaj bomo rekli vstranki. Če bodo ocenili, da je zaupanja vedno dovolj in da so cilji, ki jih predlagam, dobri, potem lahko razpolagajoz mojim
jmenom.
9 /;; kaj je tisto, kar ste naredili in ste
na to najbolj ponosni? "Slabiiizirali smo proračun, občinske finance, izvedli večino dogovorjenih programov, dobro sodelujemo s strankami in sosedi, v vseh krajevnih ski:pnostih izvajamo potrebne investicije za njihov raAoj, imamo dohre medčloveške odnose, g<ispodan^ld po-loi^aj občine je dober, nc/apiîslenost obvladljiva in zaposlenost dobra. Sprejeli smo prcîsiorski plan in spre-jemamc^ izvedbene prostorske akte. Imamo smernice razvoja kulture, izobraževanja, Športa, stanovanjske b,-gradnje, komunalne in ec.sine infrastrukture ... Vemo, kako bomo ure-jtdi svojo okolico. Seveda pa nas čaka jte veliko nalog, projekte je treba tako organizirati, da samodejno tečejo. To še posebej velja za občinsko upravo. Ko sem prSel leta 1992 na občÍn<3, je bila uprava velika in je delovala kot utečen siroj. V na-slednjem obdobju je prišlo do velikih sprememb (držiivna uprava in davčna služba ne sodita več v občinsko upravo, izdvojili pa sta sc ludi občini S(«tanj in Šmartno ob Paki). Kar trdo delo nas čaka, da bomo tibčinsko upraven organizirali tako, kot zahtevajo zakoni, ki urejajo lo področje. Takrat bo župan več delal na koordinaciji med občani, svelom, podjetji, institucijami in naprej do državnih organic v." 9 No. nekaj dolgffv vam je Se ostalo tu» di za to teto, ko se vam izteka sedanji mandat!
"Ja, zagotovo, tudi letos je v proračunu še veliko nalog in investicij, a veliko »dolgov« na račun izvajanja predvolilnega programa ni več. Mislim, da smo naredili celo veČ, kot sem »načrtoval«. Oe ponovim, koasolidi-rali smo proračun, zgradili veliko stanovanj, pastorili veliko na komunalnem področju, uredili medsebojne odnose, d(»egli prvo mestov tekmovanju Moja dežela urejena in čista, dosegli zlato medaljo v tekmovanju .srednje velikih evropskih mest Entente Florale, imamo pogoje za deve-tleino klanje...
Izjemno pomembni so dogovori, kijih moramo doseči na področju vi.šje-in visokošt^lskega izobraževanja. Dokončali moramo zastavljeno stanovanjsko izgradnjo, pričeti z obnovo »Sončnegaparka«, obnovili kulturni dom, končno pričeli izgradnjo VDC, začeti pogovore o ustreznejši cestni
povezavi Velenje - Arja vas, dokončati posodobitev osnovne šole v Vinski Gori (s tem bomo v celoti izpolnili pogoje za uvedbo dcverletke na ccloinem območju mcsinc občine V^ííenje)."
#	Kaj pa vas poUjz tejia, da ste župan, še bogati, imate sploh Še kaj prostega
ČOsSa?
"Skušam ostali takšen, kot sem l)il, preden sem prišel »na delo« v občino, negujem dobre družinske odnose, četudi sem cele dneve zdoma, skušam bili dober mož, oče, dedek, prijatelj
Zadovoljen sem, da mi občani omogočajo. da me doma ne molijo, Mogoče dobim dve pismi in dva telefonska klica leino na domaČi naslov. Za to sem jim zelo hvaležen, sicer pa vedo, da je v službi relativno enostavno priti do mene.*'
9 Itnate pa tudi nekaj »profesionalno« ljubiteljskih futtkcij, med drugim ste predsednik Sklada Republike Slove» nije xfi ljubiteljsko kulturo. ** Ib je odgovorna naloga, je pa tudi priznanje za dosedanje delo na področju zveze kulturnih društev tukaj v dolini, kjer sem predsednik, prav tako pa sem tudi že zelo dolgo predsednik Društva šaleških likovnikov. Vse le »naloge« sem opravljal tudi, preden sem postal župan. "
#	Kaj vam je v Velenju, kadar s'e po mestu sprehajate kot ^'tiavaden člo» vek'\ všeč iti kaj vas nwti?
Vesel sem. da smo Velenjčiini prij<iz-ni drug do drugega, osebno me veliko ljudi toplo pozdravi, veliko pa se jih želi z mano ludi pogovarjati. Možnosti pravega sprehoda tako nimam, Vendar to z zadovoljstvom sprejemam. Spada k »delu« župana. Moli pa me odnos do skupne lastnine, moli me. da se premalo zavedamo, da živimo v lepem meslu, da prepogosto nascdemo mnenjem krili-kov, recimo trdiivi, daje premalo prireditev (pa jih je v resnici več na Jan), da je mesto neurejeno (pa smo vendar prvi v Sloveniji!) ... Naša samo-zavednost, pripadnost Velenju je po-g<«to premajhna.
Velenje imam rad, tu je tudi moj edini dom, v mnoge dejavnosti v občitii je vLkanega ogromno mojega dela, tu živijo ljudje, kijih cenim, tukaj so moji prijatelji, lu je doma ustvarjalnost. ib pa je ludi največ, k«ir lahko človek imaî"
■ Mira Zakošek
NA KRATKO
Dve novi pridobitvi Ere
VCLIi)N.|E - DelnMku družba Bra nadaljuje tudi v letošnjem lehi s smelim uresnicevanjefli Ideje pklerga Ir^ovskiN mrež po vsej Sloveniji, vse hulj |>a tudi Izven lojenih meja.
To soboto so namenu predali prenovljeno prodajaln^) Vesna v ťečovlju, kjer na enem mestu zaokrožujejv> ponudbo papirnice in tek-siila, prihodnjo soboto, 26. januarja pa bo vrata odprl ncjv, sodoben, največji nakupovalni center v Zasavju, v Borovniškem naselju 6 v Ki-sovcu. Center je sodoben, v njem pa zaokrožujejo ponudbo živilskega blaga, blaga za dom in gospodinjstvo ter tekstil.
■ mz
Esotech v dobrodelne namene
VELCNJE, 17. januarja • Csotvch seje tudi l«tos udiocil. da denar, ki Je bil n<imenjen ni)» vuletnim vizitkam, podari v dobriMlelne namene.
Direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič je ob obisku Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju, podarila 150.()(K) tolarjev. Poleg le donacije je Esotech 1,^0.000 tolarjev podaril ludi mednarodni organizaciji Cvto-pa Donna, ki se bori proti raku na dojki.
S i^reditom na svetovno nogometno prvenstvo
VCLEN.IE • Nuuomel je poleg smuča naj-ÍH)lj priljubljen špi)rt in M (>j>led svetuvne)>a prvenstva v Seulu Je veliko Zitnimanja. SKJ^biin-kii M Je zato odločila in ponudila v ta namen ui^mlne kredite.
Ponujajo goitwiaski kredit v višini 500 lisoč tolarjev. Realne obrestne mere so nekoliko ugodnejše za komintente njihove banke, znašajo pa pri vračilu v dvanajstih nKsečnih obrokih .3,75, v Sliriindvajselih pa 4,75 odstotka. Za odobritev kredita za eno leto ne zahievajo poroStev.
■ mz
Krekova banka Je lani Izpolnila pričakovanja
Še večjo rast načrtujejo v partnerstvu z Raiffesen banlio
Krekova Inrnka. ki ima sede^ v Miirihoru, poslovno enoto pd tu« di v §o$tdnJu,Je lansko poslovno let» sklenila uspešno. Obseg ]>i»-slovnnja jim Jc uspelo povečati /a 17 odstotkov oziroma zn 11 milijard tolarjev. 230 zaposlenih je po nerevidiranih pod»tkih konec lanskega letH doseglo 773 nti-lijarde tolarjev bilančne vsote, k2ir pomeni 336 milijonov tolarjev na Tziposlenega (36 milijonov već kot leto prej).
Pretežni del zbranih sredstev je hanka namenila za kreditiranje. Krediti predstavljajo 70 odstotkov naložb i)anke, 21 odsU>lkL»v zbranih sredstev so namenili za vrednostne papirje (te naložbe st> v lanskem leiu povečali za 34 od-
stotkov). Zelo aktivni so bili tudi na p<idročju izdanih pi^roŠtev, le sod(segkkar 10^ milijarde tolarjev. S tujino so poslovali /Ji 72fi svojih komin ten lov, ta promet pa jc dciiegel skoraj 50 milijard lolar-jev.
"\ Krekovi banki smo veseli uspehov prvega desetletja našega delovanjn in ker želimo biti v pri« hodi\lešel)i>\l$i, Immo v prihodnost stopili z novimi partnerski;" pravi preikednik uprave Krekove banke mag- Aleš /.ajdela.
V anali/i so namreč ugotovili, da kol majhna banka ne bi mogli izpolnjevati pričakovanj komin-tentov, delničarjev in si'>delavcev. V Sloveniji nisťí našli partnerja, ki bil pripravljen ob graditvi dolgo-
ročne stiibilne. varne in uspešne banke, oil ranjati identiieio Krektv ve banke kť>í nosilke liranilniŠke ideje J.E.Kreka, zato so partnerje iskikli med tujimi bankami, ki s^) na poteh evropske koncentracije že napravile pomembne korake. Za najustreznejšo so izbrali avstrijsko banko Railleisen, kije že povezana s številnimi bankami po vsej Evropi.
Poleg tega pa je ta banka po oceni tînancnih revij mdi najboljša banka v srednji in vzliodni Evropi. Ta banka bo v kratkem objavila javno ponudbo obstoječim delničarjem za odkup vseh dclnic Krekove banke Marib(ir.
■ M. Zakošek
24. januarja 2002
mîCAÎÎ
UTRIP
Rok za vpis v srednje šole Je 6. marec
Na Šolskem centru Velenje omejitev vpisa (verjetno) ne bo
"^f PERSPEKTIVA
Na Šolskem centru Veienje (ŠCV) so prejšnji četrtek pripravili tradicionalen Infor* motivni dan /a svetovalne dehivce iz osnovnih ^ol. Udeležili so se ^^ predstavniki in predstavnice vseii šol v Saleivki In Savinjski dolini, pa tudi s Koroške In h zavoda m zaposlovanje. Ravnatelji posameznih šol ŠCV so jim predstavili programe in potek šolanja, pri Čemer so se osredotočili na novosti v novem izolskem ietu. Teh pa ludi letos ne ho malo. Za osnio^olce. ki se hodo ikJIočÍIí za nadaljevanje šolanja na SCV, bo c^tovo ra/veseljiv podatek, da omejitve vpisa po prvih informacijah ne pričakujejo na noheni šoli» Natančnejši podatki lH>do znani 7. marca, ko homo na radiu Velenje>oh 17. uri, pripravili tudljavno radl,isko oddajiK t kateri homo laiiko starše in os« mošolce že podrobneje sez* nanili, k|e ImkIo še pn^ta mes* ta in kje ne.
ibkral je informativni dan potekal v orgelski dvorani velenjske glasbene šole, saj so predstavitve posamc/nib Šo! in usmeritve vodstva SCV z nastop<')m popesirili dijaki srednje glasl^ene šole Velenje. Direktor ŠCV je o poglaviinili značilnostih in novostih v novem Šokkem Iclu povedal: » Letos hodo intormativni dnevi 15. in 16. februarja. Želimo, da se v teh dneh na naših šulah z^lasi cim već našili bodiK'ih dijakov, zato homo v naslednjih dneh opraviti še nekaj pred-
Res zanimiva predstavitev ízobraževatnih programov, ki bi bi-ia zagotovo všeč tudi osmoioicem, ki se še niso odtočiii, kje nadaijevati študij, so pripraviti dijaki in ravnateijica šole za storitvene dejavnost/ Mateja Ktemenčič. Učenci so namreč sami spregovoriti o svojih iztaišnjah med šoianjem. Zveneli
so iskreno...
stavite v pn>^ram(»v naših šol. Pri nas je vsako leto kaj novejša in tudi v novem šolskem letu bo tako. Uvajamo prt>(iram iz«»-bra/evanja za turističnega tehnikih ki ga bomo v prihod* nosti nadgradili še z višjo turistično šolo. Na splošno pa iselimo našim dijakom še l)olj prijazno šolo. l)vajamo tudi t. i. kakovost, tudi organizirano, za« to, da homo tam. Kjer smo 2e se<laj dobri, še boljši, tam, kjer moramo kaj popraviti, pa to čim prej storili. Ugotavljamo, da se ponudba programov šolanja močmi Širi, lotr pcmieni, da bomo počasi v vsakem večjem kraju imeli gimnazijo, vsi šolski centri [ni bodo ponujali vse drugo. Zato bomo
morali biti ne le dobri, ampak najboljši!«
Šlevilo oirok, kol je že /nano, močno upadii. česar se zavedajo tudi na SCV /ato tudi uvajajo programe, ki jih to okolje potrebuje. Tudi šola za turističnega tehnika je zrasla iz potrebe, saj v mestu močno poudarjamo usmerjenost v razvoj ic veje gospodarstva. »Ena 4h1 pomemk>nih vizij v prihodnosti 1)0 Še večja ponudba višješolskih programov. Tu imamo še velike načrte, uvajali homo nove programe, zato ho od 44() študentov, kijih imamo v tem šolskem letu, število kmalu naraslo na lOiK).« O pnwtorsk; siiski, ki Še vedno pesti î5cv, pa je Komik povedal:
»Nekaj stvari smo že dogovorili. Nadomestne učne delavnice za praktični pouk prestavljamo i/ (lorenja v prostore na Starem jašku. Pravimo, da hamu šli iz dvo- v trisobno stanovar\je, luir pomeni iz 2500 kvadratnih metrov na ok<»li 4000 kvadratnih metrov. Računamo, da s primernejšo razporeditvijo vsega Šidskega prostora v Velenju, od vrtcev do sredr\|ih šol, lahko dobimo še kakšno uČil* nico. To bi nam omogočalo «noizmenski pouk. kar l)i ponte* nilOf da bi lahko več časa posvečali tudi prostemu času naših dijakov in študentov. Predvsem zato, da se hodo lahko identificirali z nami In ne z ulico.«
Od letos tudi poklicna matura
Od lelošnjega junija dalje bo ludi na ŠCV potekala t. i. poklicna matura. Ta odpira vrata na vKjc in vist>kc strokovne ik)lc, pa ludi nekatere univereiletne, če opravijo še maluritclni izpil iz dodalnega predmeia. Tudi vpis v t. i, maluriletni tečaj narašča. Letos jc bilo vanj vpisanih f.c 57 udcle?cncev, lani jih jc bilo 34- Novost je ludi ta, da letos na ^mnaziji ne bodo vpisovali v.smer »tehnična gimnazija«, ker lani ni bilo dovolj interesa /a to smer. Ze prihodnje šolsko leto pa ú bodo .spel prizadevali za uvedbo le smeri. Nekaj podrobnosti o vpisili na pasamezne šole ŠCV pa vam bomo nanizali prihodnjič.
■ Bojana Speget
Rekli so:
Marjeta Primo^.ič, svetovalna delavk^i na ŠCV, Je o letošnjem vpisu povcdalar »Na Iclo.^nji vpis smo dobro pripravljeni. Vpc!ek in sobolo, 15. in 16. februarja, v troh Icrminih pripravljamo informativne dneve za osmošolec. Ker pričakujemo nekaj slo udelc^encev, bixk> v velenjskem domu kulture. Pt) podatkih o namerah, kijih irenuino imamo za učence iz Í5aleške doline, ne ka?e, da bi morali vpis na SCV kje omejili. 'Ib hc^rao lahko povedali po 6. marcu. Učenci bodo imeli do konca marca Šc ča.s prijavo z^'spis prenesli. Sprejemni izpiti za umetniško gimnazijo - gla.sbena in likovna smer, pa bodo že 9. marca.«
Dijakov vse manj, študentov vse već?
Kol kaže, bo Velenje vsaktï lelobí^ijŠludc nisko me slo prav po zaslugi ŠCV
Prve analizo pi^daikov ka/A;jo, da je od fi51 osmoSoleev iz Velenja. ŠoStanja in Šmarinega ob Paki za vpisna ŠCVfc odločenih mnogi pa Se razmišljajo, kje bodo nadaljevali kalanje. Prostili mest je na SCV več, res pa je ludi, da se na njem Šolajo dijaki in i>tiidenlje iz kar 80 skwenskih občin. ŠleviloŠtudenlovpa bo izle-lavlelonaralčalo na >»račun'< novih programovvišjcga strokovnega Sois Iva.
Tujci od vseh strani pritiskajo na nas
Oh icm. ko so nekateri pri nas 5e vi'dnti prepričani, da ljudje /v; srent sptoh ne i^edo, kje Je Sfovenija, xe zadnji ča^ knf£, da se do-ločeni krffgi tega h kako zavedajo. Slovenija je hita zadnji čas piH( močnim udarcem Uijcev. .^tsedov in drugih^ »Tradicionalnim« napadom dotočenega kroga severnih sosedov zaradi dvojeziČnifi napisov so se pridntzili z/diodni sosedje zaradi lega. ker smo izpusíiíi na prostosi »(ujcehriznika<* iMncariCa. zadnje dni pa ^e vzhodni s■om^je^ ki so rekli stop za nase cisierne z najinimi derivati. Nad tem »napadom« smo hili ^e posehm/ presenečeniy a zid^da^ da je tudi najkrajše sape. ^e ptmlmo. ker so celo na Hrvaškem nekateri oceniti, da gre za sramotno dejaf\ie njihove vlade. Vpivovarski vo-jni so nas napadli Betgijci, na svoj način so nas napadli tudi Američani.
Zaradi njih smo morali na iro/ mi /}os spremenili zakon o zdrci\ilih. Izkazalo se je. da Íaiúottidii^spíidurstvo /leke luko mafe deželice povzroči gluvoboi velesili kol so združene drzaw, Tam se Iwjijo konkurence fO'ke in Leka, §e posebno, ker sta li d\'e naši fdfTnacevisicipodjetji zelo uspešni na vzhodnem ir^L Drugi so oh tem seveda priiegnili pogrebi po sprememJyi, češ. red mtmi hiti. Se srečriy da s^j Amcričam nviio bolj popustljivi v primem nekater' ih naših iz\'ozniki)v. Tíjdi lakÚi z miševi olnnočja. Izdelki Steklarne Rogaška bi zaradi sprememb morali hiti deležni dodatne curine, saj smo izgiihtlistanis dežele v razvoju, pa za zdaj tega šc ne átli-jo. Oziroma so nekalen hipci v teh velcdrzavi tako zainteresirani za te krhke, a vseem) mo^^Kne ulekle slatinskih steklaijev, da so IM sami pripravljeni pokriti dodatni sirc^ek To sc nam, priznajte. dogaja le redko.
in ko eni pravijo, da je vključevanje v Evropo in .svet naša edina rešilev,je prc\'elika n^n'ezanost lahko tudi slaba. Vse to in pa domači problemi so oh KHci povzročih težave šc drugi slovenski »reki", Mura bo morala odpjtščali delavce, saj si. mora z reorga-nizacijo izborili boljši položaj v s]'oji hrami, i^a so lekstilcipri nas v ht uli krizi, saj pravijo^ da je pri mts za to pttdročje delovna sila ze predraga, sa j se mni>gi ozirajo pa »sužnjih^ na daljnem pzAo du, je znano že dalj časa. Tudi tu okoli nas. Res pa je, da so luj' ci pomagali izvleči iz propada zadnje dni vsaj eno telistdno-kon-fekcij.sko podjetje. sSentjurski E-špon se je zfuišal mi robu propada. A jih je ob tem rešila kakovost njihovega dela. To jim je priznal lu Ji nemški partner, za katerega < opravljajo dodelavne posle in jim zagoifA'ilše večdela. fn ker aidi občini ,^cnijur, kol večinski lastnici jtnne, ni bilo vseeno, kaj ho z njo, k pomoči pa naj bi pristopila tridi ministrstva, ki lahko oh lakem primem lahko pomagajo, so E-Šport medna le rešili.
Na našem območjft so zadnje dni veliko gcnvrili pidi o še eni pomembni gospodarski dejavnosti^ o turizmu. V Rogaški Slatini, Tmuljčiciy ki se menda dokončno prebuja iz spanja, je bil leiošnji nirističniforum, liesede, da l)omopri nas razvijali tri osi lurisiičnega razwja, turistični razcvet pa naj ho slonel na petih stebrih, marsikomu nepoučenemu ne pomenijo velikíx Ar vendar naj hi vse U) pomenilo hitrejši raz\'oj te ga^podarske panoge, rui katero še posebno prisegamo. Na državni ravnic pa sc\'€da tudi na oljčin-skih. Saj je ni občine pri nas, kjer odgovorni ne hi zagotavljalij da imajo velike možnosti za razvoj lurizma.
m (k)
Magični prstan v Beii liiši
Pred kakšnim letom dni sem si v 'Zabi privoščil aniiamerisko propagando in za-pisal, da se l>o Bushova volihia zmaga dotaknila ludi m/šega mesta. Zgodil se je II. september in po letu vladavine je iz ameriškega kavboja nastal mogočni vladar svol)odnega sveta. V Velenju kakšnega varnostnega pretiravanja ni videti, so pa se zato Ljubljančani prejšnji pelek nemirni) prestopali pred zaporami ru3 Pi-ešeniovi cesti Varnostniki, ki skrbijo za ameri.^ko veleposlaništvo, so na službenem aylu opazdi ne-navadno izbokliruj, ki hi lalih) bila bomba. Prišla je posebna policijska enota, kije z robotom ugoloviJa, da ne\'arnos{i ni Nič hujšega tf)rej, le cesta je bila nekaj časa zaprta in otrœi iz bližnjega vfica so se skriwli \ ' kleli Fundamentalisiičnih teroristov ali rdečih brigaj d iz Metelkove ni bilo vkJeii Se pa je med poznimi omizji veselih .studentov začela širiti i^leja. da hi se kdo malo poigral iz ameriške previ^hiasliy malo pootročje prfn-'ociraly zapel kakšno fniernuciorudo ali vrgel kakšno sneženo kepo v siavbo velikega imperija. Brez globjih ideološkiJi vzrokov, zgolj (pmi)p!d)erlet/Ški ui>or zoper ohla.si, pač dejafrje, ki je tako žlahtilo naša dcgalna leta. Od velikiJi nočnih besed vsaj za zdaj ni bilo pobalinskih dejanj - junak pred šankom še nikoli ni bil junak na ulici • vendarle pa je lako maloverniški heroizem kot tudi anlibtishovo samcnšečnost posledica nekaterih dnigiii, bis Ive no rtsodnejših sivari. Združene ddave so postale prevelike in premočne, da napake njihove politike, ki se nujno zgodijo v tako sa moža-dostnem sistemu, ne bi imele prevelikega in premočnega vpH' va na ves svet. In zato je kritika njihovega pogleda na svet hkrati tudi kritika našega sveta in zato je presta, kise naj hi zadnjič zapičda v rdečkasto tkivo Bushovega goltanca, hkrati (udi presta, ki lahko zaduši ludi nas. Ampak vseeno, ali ni lakŠen^ Če se malo spomnim na klasike politične misli, velik, močen in p/vbrisani Machiavellijevi vladar ali pa Hobbsom absolutističen Leviathan edina pm-apor do svobodnega svela? Ah nvio trdne, enotne in močne Združene države edino zagoun-do za varo\'anje človekovdi pravic? Sploh ne in verjetno prav obratno.
Ravno zadnjič, ko sem ves omamljen od bleščavih fiodoh Iwllywoodski spektakla, prihajala iz grafoskopa sanj, ki mu običajno rečemo samo kino, sem se spomnd na zgornje raz-mtmanje, Crledal.Kem jilmsko upodobitev junaškega epa ox-fordskega univerzitetnega profe.'iorja, ki govori oprslami Zgodba, ki se po številu besed lahko kosa celo z biblijo, je zgrajena na neštetokrat prež\-ečenem in stereotipnem norcu lx)rbe med dobrim in zlom. vzorcUy kije že hil tolikokrat ponovljen, da je postal ix'sniven. V nekakšen jUmski uveiluri se vpn ih nekaj seh'encah odvrti zgodovina Srednjega svetay Tolkienove pravljične dežele. Saunm Veliki, mogočni vladar teme je s pomočjo marčnega prstana skoraj porazil zdndeno vojsko ljudi in vilinov, a se je poiem rezilo že tako obrnilo, da je prstan prišel v roke ljudem, ,Saunm pa je hil za nekaj lisoč let majhno, nepomembno zlo. A prstan jc živel dalje in shvaril ljudi In to doiyesedno. Filmska u) 'eriura pravi, da je prišel v roke ljudem, "rasi, ki jim oblast pomeni največ". Tukaj se prava zgodba pravzaprav Šele začne. A izlet od zgornjega opisa aktiuilne s\-etovne realnœti do koloscjske jilmske ponudbe je vseeno dovolj dolg, da lahko zapišem, da je prsta nova mskončna moč zelo podolmi liushevi ovalni pL'iarni in da je kot laka že samem izluxhŠČu slaha.
Zakaj torej gre? VAkien je.svoja sagfj pisal med dnigosi-e-lovtuj vojno in bralci so kljub njegrmm izmikanju hitro zaznali pritajene odmeve topov c\'ropskih fnyni. Ena izmed mno^h podmen klasične mitološke zgodbe pa ni bil .samo slabi Hitler na eni in dobri zavezniki na drrtgi strani, ampak tudi vsemogočni prstan, ki predstavljal vsemogočno oblast, in mvno takšna, vsemogočna oblasi pomeni tudi vsemogočno zlo. Američani v boju proti, to je vseeno potrebno zapisati, resnično nerazumnim dejanjem terorističnih celic, vedno bolj prc\'zemajo pf)do!xj svojih sovražnikov. V obrambi svoliod' nega .sveta postajajo tis to, proti čimer se borijo. Nietzcshejevo opozorilo, da naj tisti, kise borijo spo.^aslmi. pazijo, da .sami ne p<xstane po.^ast, po veČ kot stf^iii letih očitni) še zmeraj velja. In če je la vamh svojega doljrega reda, bolje materialnih in kulturnih dobrin zahodne civilizacija, r svojem boju tako močen in .samo.m)j to so trenutno Združene države, lahko píxšast hitro zamenja svoj obraz, magični pmlan neskofične moči pa pokvari tistega, ki ga uporablja. In dober postane slab. Pa naj ho to pravljiČfu hildurin (lohim ali še hiko resnični (rcorge ISush jn.
■ Jure Trampuš
Pravi naslov za usp^io reMamol
GOSPODARSTVO
^HlàS 24. januarja 2Q02
Pogovor z Brankom Debeljakom, vodjem sektorja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj
Vse naprave obratujejo s polno paro
IVrmnclcktriïrna	Jc
največji slovenski termocncr-j>ctski objekt, ki ^»^otjivlj» Irvtjino potrebne clcklrićnc vnvrižUc. Ttii]i v novi orgitni/h runo.sti, ko delujejo v sestavi Hotdin^a slovenskih viek* Irarn, im» TEŠ /elopomemii' no vlo^o. s«j Je tislu, ki
velik dclc^. vseh pu(rci> po električni energiji. To <Ja ]M>meni. iU t:)kr»l, ko so hidrološke r^/mcre uj^cKlne, |in>iz>«ijH mHnJ, k<» mi neu^mU
ne p!i več. Z»lo rnorajn hiti t»r}i»ni/irHni tako^ <hi se Lahko hitro nd/ovejo na takšne za* h teve.
O tem ter o letošnji proi/vcnl* nji tn v/drÁ.'valnib delMi smo se pogovarjali 7. vodjn ohra» lovanja Brankom Dehelja-kom. To nalo^so opravlja od pomladi lanskega leta. V Tcr^ mi»elek(r:irnise jezaposlil kot pripravnik, takoj ko Je kimčal Fakulteto /.u strojni.sCvo v Ljubljani. .Aktivneje S4Hlcloval pri udejanjanju projektov ekoloivke sanacije (/siposlen Je hil v podjetju CI£E, ki mu Je Termoelektrarna zaupala nad/or nad uresničevanjem /ustavljenih projek(ov), koso lani ]>re<lali namenu največjo ra/ýveplaíno napravo na pel-em bloku, pa Je prišel /upet v termoelektrarno in prev/.el eno najodgovornejših nstiog. Kak.šne so nal(»ge va^tisi sek* torja?
samo ime pova, da skrbimo Ta redno obratovanje vseh ichnoh^Skih enoi /a proizvodnjo olcklriCne in toplotne energije 1er «noi za preskrbo s tehnološkimi vodami in gorivom. V okvirju scklorja i>braiovaiija deluje Uidi labiw raiorij. ki skrbi za kcnirolo tchnoloîskih proccsov, medijev in tudi obraiovalnih pjra-miiirov (vode, razžvcplanje. premogi, m a/i va len'Jslala tekoma in plinasta goriva)." # Kako pa ste or^anizifani. do .ve lahko lako hitro otlztn-cU lia sprtmhijajovť poirtrhe po
ťkkírikir "Tcrmoelckirarno SoJlajij sestavlja pcf blokov, irije manjini in dva vcOja, lo so lorej naše tchm^kvSke cnoi«?, ki proizvajajo električno in loplolno energijo. I\)teni pa itn amo Se dve cnoli, ki tehnološko podpirala lo proizvodnjo, in je transport premoga in priprava vode. Prvi trije bloki si> vezani na 1 lO-kilûvolîni daljnovod in sestavljajo eno ceit»îo. Blok 4 napaja 221) kilovolincga, blok 5 pa 4Ul) kilovoltnega. Oba velika bioka obratujeta po tako imenovani omrei^nl regulaciji (bloka aviomalsko
Elektriko potrebuje mo vedno, zat<^ tudi v 'Tèrm<Tc-lektrarni SoSianj obratujejo neprekinjeno, n<TÍ in dan. nedelje in pra/nike. Vsek-lorju (obratovanja poteka delo v ireh izmenah, v sek-lorju vzdrževanje pa praviloma v eni izmeni. Seveda pa na)veCkral ni tako. Naprave pac ne upoštevajo načrtovanega delovnika, zalo morajo hiti tudi vzdrževalci nenehno ''na preži".
prilagajata ohiežhti trenutnim potrebam v clekirocnergei-Nkcm sl^lcmu z gradientom višanja in nižanja obtežb cca 10 MW/min). cviuile tri bloke pa vodijo poîwdke po navodilih. ki jili trenutno doloCa di-speOer CV DEM v Mariboru, prej pa so le Ziihieve priliaja-le iz Clesa."
e Ta vaša vloga se jt pokadila kot i^emno pomembna latii poleti, pa potem zadnje we-secť Uia 2001, \ianje pa ui spremcujato niii v začetku Uiosnjef^ U'ia? "Da računamo, da ho tako že v februarju, pa tudi marca, če se hidrološke razmero ne bodo spremenile. Obratujemo s polno n^ocjo skorajda nepre-ki{îjcno(le preko noči. vikendov in praznikov se potrebe zma;iji>ajo).''
# Ste zoradi řtya pn-segH vaše
hnxki' phmtkť /mlof^e? **Da. letni plan smo prCsSegli za 7»7t)dstotka. Skupaj smo proizvedli CÎWh. to je 2:^9 CtWIi več kol je bilo načrtovano po elektroenergetski bilanci Slovenije za leto 2001. V deccmbru pa smo mesečni plan presegli c>ilo za 47 od-sîoikov. saj smo prtnzvedli kar 116 GWh električne energije več kol je bik^ predvideno za mesec ^.lecember.** % Zahf*a lignita na deponiji prtnioga je hila lani jeseni ie zeto velika. Kako Je re-kordno velika proizvodnja v termoelektrarni zadnjih mesecih vplivala /la njeno VilikoM? "Zelo! Lani smo imeli kar nekaj ležav. saj premoga ni bilo več kam odlagati. Šc 21. de-ccmbra je bilo na tleponiji 532 tisoč t<'»n premoga, v času praznikov (Premogoviûk ni dobi )
Branko Debeljak, vodja sektorjâ obratovanja: "fte-dukclj elektrike v Sloveniji skoraj ne poznamo već« a so bile decembra razmere zaradi suše. mraza In velike porabe že tako kritične, da $0 nam zopet grozile. Tudi z mato sreče smo Jo odnesti veliko bolje kot v nekaterih delih Evrope. Iger se reduk' cijam niso mogli /zognfti. " pa do 16, januarja smo lo liCino zmanj.^ali cca za 25n listič Ion. Trenutno pa je na deponiji okoli 270 tisoč ton premoga."
#	Kakšttť količine pretiinga na deponiji po so najffptimal' nejse?
"Preko pi^letja naj bi bilo na tijej okoli 3(H) tisoč ion lignita, ptizimi pa okoli 4t)(i tisoč ion."
#	Za letos ste ie doffovorili pro' »zgodnjo električne energije. Ktlik^na naj ht hila?
:"LctoŠnjo proizvodnjo smo dc^govarjali že v okviru Holdinga slovenskih eleklrarn. Plani Si Ï opt imisí ični^ zaslavlje-lil Proizvedli naj bi okoli 32.^1

r
- 51,
Termoelektrarna šoitanj Ima pomembno vlogo, saj pokriva velik del potreb po električni energiji. Kadar so hidrološke razmere ugodne, proizvaja manj, ko so te neugodne pa zagotavlja Sloveniji do polovico potrebne električne energije.
ClWh električne energije, ki je tudi že v celoti prt^dana." 9 Kako nuva organiziranosi, vicljuhw xte v IloMing xlo-vt-nskih elektrarn, vpliva na vaše poslovanje/ "Odpiranje trga z električno energijo, zaenkrat v okviru ili>-niačcga irga. kasneje pa se bo odprl tudi za tujce, .wveda zaostruje nase gospt'tdarske razmere. Ce se ne bi vključili v holding, bi samostojno, v takinih razmerah kol jih doživljamo sedaj, ko s\> hid* r(>Ioáke razmere slabe, lahko pt>slovali dolïro, v hidrološko bogatih razmerah pa ne. Za hidriK'iekîrarne pa velja ravno obratm> (oni sicer proizvajajo elektriko po nižji ceni. prccej pa so odvisni od hidrologije).
Združitev po načinu proizvtxi-nje različnih proizvajalcev električne energije pa zagotavlja nemolcno ix^rbo z električno energijo po primerni CCDÍ skozi celotno letno obdobje. lorej je to za vse člane USE zacnkral ugodna kompromisna rešilev." e />o dokončne ekoloSke xana-ciji' (zjnanjsevanje enu'.sije epi ovi h oksidov) vam manjka Se samo korak, ra^Žveplanje dimnih plinov tinli iz najmanjši, pr^^ih ireh blokov, ki .so najbolj one-stiatevoH svojo najožjo oko-Uco.
"V času rednih remontov starlit blokov smo ie-te fizično lani žc priključili na raz^e-plal/îo napravo četrtega bk^ka. do aprila pa Ixmio p<*ikrbeli ^c z.a elektro in sofiwaersk<5 priključitev malih blokov na RDP4. V iîkviru lega bo pii-ircbno med seboj povezati so-rcHtue, a vsekakor medsebtijno različne sisteme vodenja naprav, kar bo nedvomno za-htevtia naloga. Namesto dimnih plinov iz enega kotla, bo po novem RDP4čLsiila dimne plijic kar iz petih kotlov, ki lahko delujejo v medsebojno popolnoma različni)! režimih obratovanja.«
# IJťlovanje čistilnih napruv rvdno nadzorujete, i:polnju-jejo pričakovanja?
"Obe napravi z<i razžveplanje dimnih plinov brez ležav dc?se-gata več koi 95% znižanje emisij žvepltwih okskkw. kar pomeni, da na obeh velikih blokilt dosegamo odroma smo cclo pod predpisajio emisijsko mejo za žveplove okside v dimnih plinih. Slednje om<v goča priklop starih blokov na RDP4. kar sva žc omenila v eni od prejšnjih točk. S samim obratovanjem naprav za razžvcplanje dimnih plinov nismo imeli kak.<nih ixwebnih ležav. seveda pa jih je potrebno tuk(^ k(^t pač vse naprave v naSi pristojnosti nenehno spremljati in vzdrževali." ^ Načrtujete tudi za letos kakšttn večja vzilrzf^valna ik' lar
''Leic^s julija in avgusta bomo znova vzeli "pt)d dmbnogled" blok 4 in popravili oziroma zamenjali kar bo potrebno za zagotovitev nemotenega obratovanja do naslednjega remonta."
■ Mira Zakošek
Nekaj kadrovskih sprememb v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje
Dve hčeri in razvoj dobili nove očete
\^LEN.IE-Vdvch hčerinskih firmah jKislovncRji sistem» Premogovnik Velenje - v PLP in (ri)stii - jc s L januarjem, prišlo do sprememb v viidenju podjetij. Dosedanja direktorja, Mirko Za» ger in Valter Stctncr, namreč odhajata letus v pokoj. ViHlstvu premogovnika se je zdelo ntcnlro. da nova direktckrja imenujejii pad njujiim odhi>d{3m. d:i bosia lahko p<«krtK'la zj uvajanje naslednikov. Po odhodu direktorja razvoja dr. Milana Medveda na holding, je bila za to pt^dročje prejšnji leden v nadzornem svetu dodeljena prokura novemu direktorju, dr. liv|4cnu Ocrvarlču.
Nwi direktor Ciosla d.o.o..je maji. Vladimir Malenkovic. kije zaupanje potrdil žc pred lem ímcn^ivanjem, koje vodil aklivncttii pri izdelavi razvc^jnega načrta Goita in ga na strateški konfcamci tudi prepričljivo predstavil in zagovarjal. Podjetje čaka prestrukturiranje. tak razvojni načrt, kot gaje pripravil, pa je dovolj dobra garancija, da pod njegovim vtidstvom to tudi uspe. Novi direktor pi^djeija PLP. d.o.o., je inženir Hojan Slropnik. V zadnjih Iclih je tvorno sodeloval v procesu prestrukturiranja pre-mi'kgovnika, vodil je službo, kise je s tem uk\'ar]ala. V razgovoru z vodstvom premogovnika je nakazal ludi niz dobrih idej, kako to podjetje razvojno popeljati skozi bodi>Če pn^grame. V vseh hčerinskih podjetjih pa krepijo strokovni del. predvsem funkcije trženja iti marketinga, ter stremijo za čim vL^jo lchnok>Jko dodelanostjo posameznih proizvod(w, Vse s ciljem, da se na trgu pojavljajo čim bolj samostojno in čim manj odvisni od premogovnika. V lem vidijo ludi edino možnost za razvoj novih programov in z njimi novih delovnih mcsSl. Osnovna zamisel, ki jim v ludi uspeva je namreč ta, da morajo hčerinska pí^djelja vsako leto večji delež prilK»dka usivariti drugod.
■ n7kp
Bodo cesto gradili naprej?
WCe ob SAVINJI • Več kol dcsclletje žc traja obnova skrom« nih deset kilomeimv povsem uničene ceste med Ljubnim in LuČiimi, k\ ji je dokončni udarec /.adala huda poplava sulaj že davnega leta 19911. Pred i/tckom lanskeua letu !ie je zares temeljita obnova končno prlbliž-dn Lu6im« začetek j^rndnje zadnjega odseka vže v letošnjem letu j>a še ni povsem dokončen.
Odsek pred Lučami in .sktwi kraj je pačvelikz-antašck za domačine in obiskovalce, zuito si v Lučah zelo prizadevajo, da bi gradnjo vendarle nadaljevali ic leios. žal pa celovita dokumentacija Se ni pc^v^cm izdelana. Precej si ttirejtibetajo od sestanka na ministrstvu za promet, ki naj bi bi! še vjanuarju.
Sedežtiica in sankališče
LUCË OB SAVIN.II - Veliko let jc ž^ od jmivega lurislični*3<a vz|>ona Luč ol) Savinji, danes pa je p<idobu bolj klavrna. Nuja sedanjih razmer, predvsem pa hiter razvoj Dinarske <Íoline in celolncjisi Solčavskepi, ki ^a je pospesilo odprtje mcjne|»H prehoda na Pavličevem sedlu, sta ludi prebivalce l.uč in okoiicc spodbudila k bolj resnim razvojnim razmišljanje in. predvsem pa k ukrepanju.
Med najbolj otipljive načne vsekakor sodi nameravana izgradnja smučarske sedežnice z letnim sankailuem. Razpis za izbiri^ izvajalca so že pripravili, v icm obdobju pa se pospei>eno dogovarjajo z morebitnimi sovlagatelji.
■ /P
d.d.
i»fTC> Clšl.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETdE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-76 in 426-12-12
TlovnzilR	lAtrlk	CENA
ronOMONOCOI ftWINNPRffin wn íi?	ftfi	1.499.000
FIATMAflFAinni^XWMkftnrt	99	
FIATBRAVA1.Í>« + Wlma	^	imnnn
FIATPUrnO 75 ELXSv+l(límarea.mai/02	Ô5	678.000
FIATPANDACW	94/95	429.000
PFUfiFOTanfilfilW+nnfflmflfftaffMl?		1-878.000
PflIRFOTlíOfifiR	ÔS	998.000
RENAljlTSAFRANF25 4-vs4aQrema	ftfl	2.499.000
RENAUITMEGANE1.4 RímiM	96	1.1W.000
RFNAillTMFRANCOUPEl.S+klifnafeaseaflK	<W	MM.noo
AUDlfôg.ÛklImarM.fsh. D2_ VWfîOlflV1.4ia/vra<i.aDriin2	99	2.199.000
VWG0LFIII1.arMniarSv	95	850.000
HONDA CIVÍCÍ.4 IS »dan	97/98	1.539.000
Ríl/líKlfiWIFTI RGlX4v/fM fflMl?	9.S	M9nnn
CHRYSLfR SE 4X4 v.<ia ODf^ma	95	999000
LADANIVA1.6/56KW	94	290.000
XREDm * STAflO ZA STAflO * KOMISIJSKA PROOAJA * V021LA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGIEO * OGLED VOZIL OD 8. 0017. URE * KA ZALOGI-mOITgSTVAVOZIUI*
Za tfoloCane tipa dajemo ^eíno ^arancilof
PonutUu na íntBrnelu httDy/www.avro-c^.sl. «-maiCraíiIjeRaeavto-cei^.si
24. januarja 2002
«I^CAS
SREČANJE
Poslanec In župan Mirko Zamernlk:
"še vei dobrega želim narediti za ljudi"
Kiiki^no je življen|t! dokijj mladega mo^ke^a i mlado dru/int) pt>s!anca in /upana, stdlnt) rj/pťtegji med ljuf>(jđn(>. svojo «ihcin», dru/ino in vsemi ohve7:nostmi? To vpra^ai\je bilo da namenjeno Mirku Zamerniku« poslancu dr^^tvneua zhora in županu 4)l>^ine Luče (U) Savinji.
"Ponedeljki so namenjeni občini, t^bvcznmii pa se večinoma zavleCcjo v pcr/.no popoldne. Od torka do petka sem v Ljubljani, obCa^^no po pridejo ludi dnevi, ko se moram /aradi nakopičenih obveznosti pomudili tudi na "lokalni" ravni. V sobolo in nedeljo sc rad posvečam družini, kadarkoli je lo moî^no. SSlirimi leli jc najmlajši sin, ki želi veliko igranja. Iverem mu ludi pravljice*. Hčerki sta siari dcvei in,štirinajst let in zlasti s .starejšo se ?.elim veliko pogovarjati, saj je v občutljivi starostni dobi. Mojega dela in nastopov ne spremlja prav poglobljeno. Sebe vidi v drugačnem življenju in ob tem imam občutek, da ji moje obveznosti niso prevečpri srcu. Obe rada, denimo, smučala z mano, sicer pa je pri nas vse tako, kol v običajnih družinah z ljubeznijo in razumevanjem." pravi Mirko /amernik. # Pmlanec je že drugo obdobje in se je torej na posh/isko življenje že privatlil?
"ťlovek se rad in hitro navadi na stvari, kijih Ima rad in so mu vseč. /^se bi icžko rckul,. da sem sc navadil. Vse pogosteje imam občutek, da naredim premalo za ljudi, ki so me izvolili." 9 Mnenja o zdruzljf^O''*^'f^fdicij poslanca in žup-ana so močno deljena. Ka j o tem meni Mirko '/^mernik?
"Za odgovor me prenekaleri kolega ne bo ravno pohvalil. Na začetku, ko .sem imel Še drugačno energijo, sem imel občutek, da lahko na obeh mestih veliko naredim, torej sta bili funkciji združljivi. Tudi veliko dejstev govori temu v
prid, veliko stvari se resnično povezuje, zato pogosto ni moč potegnil) jasne ločnice. Vendar je vse skupaj težko zdržali in tojc eden glavnih réizlogov, da sc za župansko mesto ne bo več potegoval. Kaj bom počel po izteku poslanskega mandata? Verjelnojc Se prezgodaj za (xlgovor, vsekakor pa se bom potrudil, da bom naredil več za ljudi, ki so mi zaupali." # Mirko Zamvrnik je poslanec SDS, torej vseskozi y opoziciji. Kako je v tem položaju zadovoljen z izpolnjevanjem danih obljub?
"Prav zaradi opozicijske vloge me večkrat preganja občutek, da bi moral ućircdill več. Resnično lahko samo opozarjamo, na vse hujSo socialno siisko, denimo, kaj dosti več pa dejansko ne moremo. Kot župan seveda lahko naredim veliko več."
% Kaj hi naredil več in htAje^ ài bi hil v x'tadi?
"Predvsem bi želel ljudem Ziigi)loviti bolj enake začetne pogoje. Ne govorim o uravnilovki, temveč o zagotavljanju enakih možnosti za otroke. Dejstvo je, da otroci i? revnejših družin težje da^žejo želeno izobrazbo in zaposlitev kot vrstniki iz premožnejših z vsemi zvezami vred. Sam sem elektrotehnik s srednješolsko izobrazbo in dobro vem, da .sem moral vložiti veliko veČ truda za uspeh na osebnem področju. V mnogih mladi so skriti veliki talenti, nimajo pa možno.sti, da bi privreli na plan." 9 Je na kakšen svoj doseíek posebej ponosen ?
"Najbolj pontwen sem takrat, ko nekomu zbudil lesk v očeh. Malo pesniško sicer, ampak je res. Će delam po svoji vesti in prepričanju ter s tem, lahko tudi nehote» naredim veselje in zadovoljstvo, sem zadovoljen in ponosen. TakSnih stvari je bilo veliko. Odpirali smi'> cesto, za fcuero soljudje mislih, daje ne bomo nikoli. Videl sem njihovo radost in če bi merili njihovo in moje
zadovoljstvo, bi bilo moje večje, /-alo ra/umem rek Bolje dajali, kol prejemati. Odgovor za vlogo paslanca je ležji, smo pač največkrat preglasovani. Morda to, da sem v prejšnjem mandatu vodil komisijo, ki je sploh edina izdelal poročilo in gaje državni zbor celo obravnaval in sprejel,"
% Zdaj ima Mirko Zamemik novo, odgovorno in kočljivo nalofio - vodi komisijo v "primeru Pe-iek.^ pri katerem je cela drffiva padla na izpitu?
"Vse to je v celoti res in se strinjam, .sicer ne bi bil prvopodpisani. Zapleli glede imemwanja vodje komi.sijesovsem znani In meni Še pcxsebej neljubi, verjetno spel ne bom posebej pohvaljen od kolegov, ampak meni je bilo resnično vseeno, kdo jo vodi. Moja Iskrena želja je bila, da pristojnim organom, ludi policiji in tožilstvu, začnemo "dihali za ovratnik," da bi se po skoraj letu dni vendarle nekaj zgodilo. Nedopustno je takšno iibračunavanje sčlovckom, ki je povedal, kaj na Koroâkem ni prav, pravzaprav, kaj ni prav v državi, saj bi lahko podobne stvari našli kjerkoli. Vsekakor je treba zaščitili novinarje, da se kaj lakSnega ne bo ponavljalo. Na odgovornost moramo poklicati ljudi, ki so lozagrešili. Veliko ljudi bomo povabili na pogovor, pri tem pa poscl-)ej opozarjam javnost, da ne bo vnaprej obst^dlla kogarkoli bomo žc pt>vabili. Kako dolgo bo v.sc skupaj trajalo, je težko odgovoriti, upam pa, da bomo policiji lahko resnično pomagali in jo priganjali. Videl sem - zbranih podatkov je ogromno, torej je napačen vtis v javnosti, da policija ni naredila veliko. Prav zato je verjetno prav pri njej neka motnja, ki zavira, da bi sivari ne stečejo kot bi morale. Na povezave vpoliciji s tem primerom je navsezadnje namignil tudi generalni direklor policije. NaSa komisija mora lorej pomagati, da se lo čim prej ritzreši."
Mirko Zdtnernik: "Resnično Idhko samo opozarjamo, na vse hujšo soelatno stisko. " Vsekakor Je treba zaiČItSti novinarje, da se kaj takšnega ne bo ponavljalo
# Kako pa je Mirko Zamernik zfidovoljen s kosom proračunske pogaće za Zgornjo Savinjsko dolino?
"Pri tem velja odkrita pohvala "našemu" ministru Jakobu PreseČniku, zlasii glede sredstev za Infrastrukturo. .Seveda so pri nas potrebe ogromne, zato je dobrodošlo, Če imamo ljudi na pravih in odgovornilt mestih» kar velja ludi za moje. Će bi sam lahko delil sredstva, bi jih gcv lovo namenil več tudi za pokrh'anjc stroškov Šolanja, saj so tudi razlike prevelike in nepravične. Denimo, mesečna vozovnica med LuČami In Celjem velja okrog 33.ÍIOO it>larjev, kar je bistveno drugače, kot če greš v Šolo od doma peâ preko ceste," je Mirko Zamernik naveden le eiiegaod zares občutljivih primerov. Veliko us-poiia lorej pri njihovem razreševanju, kjerktíli se žc bo trudil.
■ JPf mz
Lokalna samouprava tako In drugače
Na podlagi razmer in po meri ljudi
Nastanka novih ohčin v Zgor-n,ii Savinjski In Zudrečki dolini so se ljudje v veliki večini zelo ra/.vesel i I i. Povsod so hil i prvprićani, da bodo samostojni naredili veliko veČ kot v prejšnji skupni občini, čeprav po dosedanjem razpletu dogajanj že pametno razmišUajo. da ho nu razvojnih projektih skupnega pomena, vendarle potrebno sodelovanje in pove-/.ovanje. Resnici na ljubo, v sleherni od se<l;>njlb Šest f»l>č)n so postorili /elo veliko, torej so se njihova pričakovanja v precejšnji meri uresničila.
Napredek je lorej očiten, kaj pa lollko opevana lokalna samouprava na ravneh nižje občin? Zelo različno In v veliki meri zelo aspe.šno. Tiste "prave" krajevne skupnosti sla obdržali občini Mozirje - Rečica ob Savinji in Mozirje - ter Nazarje -Šmartno ob Dreti. Kokarje In Nazarje. Krajevne skupnosti, ki so to po imenu in ne po pravnem položaju, so pa dobro-da^a "podaljšana" roka občine, pa imajo v občini Gornji (irad - Nova Šlifia, Gornji Grad In Bočna. Ponekod drugo imajo vaške ali drugačne odbore, med nje gotovo sodijo številni gradbeni za sleherno večjo ali manjio akcijo v manjših ali večjih krajih, predvsem pa imajo odgovorne in zagnane po&ći-meznike. brez katerih preprosto ne gre, nikjer in ob nobeni nalogi. Brez njih ni uspehov.
Bočna
Prccej ob.scžno in lepo naselje Bočna v gornjegrajskJ občini ima svojo krajevno skupnosl, ki ni pravna oseba, je pa skupek prizadevnih ljudi, seveda sc zna-
jo dobro "pred.staviti" v občln-,skem svelu. Ni jih bilo malo, ki so .se zavzemali, da bi ohranili pravo krajevno skupnost, a so sc po tehincm razmisleku in tehtanju razlogov za ali proti odločili, da ime .sicer ostane, papirji in ločen račun pa "preselijo" na občino Gornji Grad. Stroški .so pač eden izmed tehtnih razlogov. V Bočni imajo svei krajevne skupnosti, ki po Ix'sedah njegovega predsednika Marka Po* točnik:! dobro deluje. Svoje napore prilagaja željam in potrebam kraja in ljudi in večjim projektom, pri katerih zelo dobro sodelujejo z občino in u.sklaju-jejo delovanje. Zadovoljni so s tem, čeprav so samo "podaljšana roka" občin,skc upra-
ve, vendar v dobrem pi>mcnu. Zadovoljni so ludi z gomjegraj-skim komunalnim podjetjem, ki upravlja vodovod, ureja pokopališče, pa tudi na drugih področjih se bodo še povezali. Takšna oblika je torej lahko med dobrimi z^edi.
Radmirje
v občini Ljulîno se za krajevne skupm">sti niso odloČili, ker zanje dejansko ni pravih pogojev. So pa pravi ljudje v okoliških zaselkih, vaseh in naseljih. Denimo v Radmirju. ki je tudi malo širše čisto poseben primer. Pridni kakor so, Šc vaškega odbora nimai<\ Razlog je preprost, a dokaj nenavaden za primerjavo z osialimi podo-
r/.. vn
Franc Trbovšek:"Brez za-vzetih posameznikov ne gre nikjer"
Neglede na "samoupravno'
organiziranost so v Smihelu na svoje deh lahko uprav/ceno
ponosni
bnimi kraji, Ý.q desetletja jc srčika napredka in prizadevanj na ,številnih področjih gasilsko društvo. Res jc v dru.štvo vključena večina krajanov, pa vendarle. So pobudniki in "po-m<)čniki" pri akcijah na komunalnem področju, športu, celo kulturi in še kje. Lep primer so napori za izgradnjo novega športnegči igrišča, pasebej pa za dokončno obnovo nekdanje šole, saj ji želijo dali vsebino in namembnost, ki bi zagotavljala vsaj redno vzdrževanje. Ga.silei svojih sredstev za redno delovanje tja pač ne smejo usmerjati. Tudi tri,,štiri družabne ali kulturne prireditve na leto so zato premalo. "Zato želimo ustancM-ti kulturno društvo, ali pa vsaj sekcijo pri gasll.skcm," pravi duša in srce vsega dogajanja Kranc 'iVbin .šek. verjetno bo kar sekcija.
Lepa Njiva
v razpoicgnjcnem nii-selju Lepa Njiva v mozirski občini ima svoj vaški odbor, ima svojega močno zagnanega predstavnika v svelu mozirske krajevne skupnosti, ki hkrati pomeni tudi navezo z občinskim. Tudi v tem zaselku je "oblika lokalne samouprave" svojevrstna posebnost, vendar učinkovita in za zgled.
Polde Mikekje član .sveta krajevne skupnasii in žc vrsto Icl z odločno roko vodi vaški odbor. Na zelo preprint način. Marsikaj uskladi in se dogovori na svetu, v Lepi Njivi pa organizira delo. Za vsako nalogo, naj gre za popravilo ali gradnjo ceste, mosta, ali kaj drugega imenujejo gradbeni odbor, ki dela vodi in usklajuje pri vsaki posamezni akciji,
večji ali manjši. V njih so ljudje, kijih izpolnitev naloge najbolj zanima, zato ,se potrudijo in aspehi so tu. Osem gradbenih odborov za lakšno ali drugačno nalogci imajo v tem obdobju, malo "mi'>čnejScga" pa bodo nemara morali ustanoviti za vodovodne zadeve, tako so se odločili.
Šmihel nad Mozirjem
Lepa vas pod obronkih Mo-zlrskih planin je prav tako primer in likrati "problem" zase.
Neskladje je namreč v tem, da za krajane velja velika cnoinosl in razvojna zagnanost, druî^ab-nost v pravem ptîmenu besede, pa še razvejano lurisUčno, kulturno in dnišiveno dejavnost velja omeniti med ostalim, "lokalno samoupravo" pa so nekako spregledali- Bolj težko je namreč razumeti, da Šmihel do nedavnega ni imel predstavnika niti v svetu krajevne skupnosti Moziijc, kaj šele v oličinskem. Na redni povezavi je bil lorej kratek slik, kar pa za oblikovanje razvojnih načrtov, pomoč pri sprotnih nalogah in predvsem za delitev prislcančno pičlih sredstev, vsekakor ni bilo dobro. 21averovani v svoje moči so očitno spregledali tisiale možnosti, čeprav bodo deležni ugodnosti na p(îdlagi celoincga razvoja podeželja In obnove vasi, pa v naslednjih letih tudi posodobljene ceste od Mozirja do vasi. Zâ-radi tega je mozirski župan Jože Kramer lani dal pobudo, da so v svet krajevne skupnosti naknadno imenovali predstavnika Šmihela, vsi pa pričakujejo, da bodo sedaj sivari krenile na b(v Ije v skupno dobro.
mjp
8
KULTURA
'^H'AS 24. januarja 2002
Koncert prve generacije maturantov Glasbene gimnazije Velenje
Gimnazijci, ici živijo z (in za) glasbo, navdušili!
Iz uimnimnusti su .stopili pred dvema Iťtom«!, pniv lako janu;) rja, kci so prvič pripravili koncert/a profesorje in prijatelje. Ker je iiil več kot uspesen, M> lani pripravili drugih, l^tos» prejšnji torek, pa še tretjič. In dnji^ IMivrhu! Pna j^eneracija maturantov velenjske glasbene šole iio namreč kmalu opravljala zrelostni h-pit, me^sev kasneje pa veČina (hI 19 maturantov sprejemne i/pIte na ^lushenih akademíjaíi doma in v tuji« ni.
Ne vem, ic luUj U^kral velja, da gre v Ircîjc rado (maturanti; sem namreč na skupnem konccriu jxwiuSala prvjí, čeprav sem p(»amc/nikc fc poznala iz različnili kuliurniiî prireditev), a lo-kriHni konccrl v orgelski dvorani velenjske glasbene šole je bil veličasten. Verjamem, da ne le /ame. Da j^o zvoki iz inSîrumeniov in grl mladili, nadarjenih glasbenikov, še toliko bolj segli v duše In srca siar.^ev, prijateljev in profesorjev, ki jih mnogo bolj poznajo kol jaz, saj z njimi delijo vsakdan. In da so bili ponosni nanje, saj so lo, kar so nam pokazali, »prigarali« sami. /. neštclimi urami vaj, učenja in s tem povezanih odrekanj, pa uspehov in neuspehov na glasbenih lekniovanjih. In lo prav ob pom<")ći lisûh, kl so jim lokrai prisluhnili. Nisem sirokovnjak
za glasbo (čeprav imam skromno glasbeno predznanje I/ isie glasbene šole), a med nastopajočimi so nekateri močno izstopali. Vs; skupaj, kol razred. řal z dvema manjkajočima, ker
■g
jima je ponagajalo zdravje, pa so poskrbeli za dober vtis večera. Pianistka Urška Roškar me je navdušila že v duetu s saksofonis!ko Katarino <«a-lič (ki je lokrai dobro opravila ludl
iéàktm

: L
Ob koncu uspešnega, gfasbeno ze!o raznoíikega in razgibanega večera, so maturanti skupa) z razredničarko iz vetenjske Gimnazije Jeiko KvartiČ, tudi zapeli, in še enkrat dokazati, da imajo gtasbo v »krvi«. Ravnateij Gim« nazije Andrej Kuzman pa Jim Je izročil veiik vioiinski kijuč, ki bo posiej njihov zaščitni znak. Velenjska gimnazija svojega že ima - simpatičnega gasilca, saj Je na šoli dolgo kraljeval napis »gasilska šula». Sedaj so ga dobili Še »njihovi» glasbeniki.
vlogo povezovalke večera), in vio-lončclLsiko Evo Klepec. S solo zaigrano van Beeihovnovo Sonalo v c molu, pa je Urška ptiskrbcla ludi za kurjo koi^o. ki lelospreleti, kojc duši nekaj močno všeč- Na večeru so se uspej^no predstavili .Še tolkallst Benjamin Kos. klarinelisl Simon Sevšek, kiiarisi Se-hastijan l-or^er. irobeniač lomaž Pï>d-lesnik.pianlsiki .Anja Ko^ec In Vaten* tina Čas. uspešno pa so se v klavirskem duu ali kol korepetirorke predstavile ludi dijakinje modula A: Tanja Limot, Estera Hari, Jerneja Vi-vod ter Tjaša lešnik pri or^lHh. (flas-Ixino pol bc^ta sSludijem svojih iašlru-mentov nadgradila tudi nadarjena Nina Klemene, odlična s svojo violo. In Aleš Lo^ar, ail saksoronist. Da je bil večer glasbeno močno raz^ban. pa je s svojim čislim, lepim glasom, poskrbela še sopnmisika ladeja Bred. V konccrmem lisiu so se dijaki in dijakinje Umeiniške gimnazije - smer glasba, ki so v preddverju pripravili ludi nizslavo slik iz njih<wega (skoraj že)šiirileinega druî^enja. prav simpatično predstavili: »V 4. je 19 osebkov ženskega tn moškega spola. Kavno prava druščina, drugačna, a vseeno v marsičem podobna ost«ilim. Smu prva generacija glasbene gimnazije v Velenju in /Mto včasih žrtve različnih
po.skusov iziKilJšav {bete miške v rokah zmedenih profesorjev = ministrov ipd.). V šoli nas ni težko prepoznati, saj VMino s seboj prenašamo kovčke / instrumenti, note aH kakšne dni^e pripomočke za muziciranje. Ker smo, poleg tega, da radi muziciramo in da žfvim<» z (in 'm) glasbo, popolnoma navadni gimnazijci, se tudi pri nas vedno najde čas za Ijuhezen. tako kot ostiili, se pogovarjamo o povsem vsak» danjih stvareh in tudi mi radi med mlmori smuknemo na kavo, malkis ali ostanemo v razredu in p4»čnemo. kiir-koli pač počnemo. Predvsem pa .se veliko smejimo in se kljuh napornemu programu ^lasl>ene gimnazije, skupaj zabavamo
Pot na glasbene akademije bo za mnoge se polna slresov, saj je selckeija na sprejemnih izpliih kruio neizprosna, ker je vpisnih mcsi mnogo manj kot kandidatov. Med pianistu, recimo, bo od veijetno od vsaj 4(1 kandidiUov sprejetih le 9. Vsem v 4.g, ki biîdo gla.shi ostali zvesti ludi med .šludijem zalo želim, da jim uspel Konec koncev so in bodo vzgled generacijam mladih glasbenikov, ki prihajajo. Prav v teh dneh se za vpis na glasbeno gimnazijo odločajo sedanji osmošolei, ki si prav lako želijo živeli z in za glasbo ...
■ Bojana Špegel
Mag. Majda Zaveršnik - Puc, razredničarka maturantov glasbene gimnazije:
»Glasbena šola ti da »zicieder«, saj tu s kampanjskim delom ne gre«
l^tos glasheno gimnazijo, ki poteka na Glasbeni Šoli Frana Koruna Ko^eljskiga in (îlmnaziji Velenje, zaključuje prva gener.Kija maturantov. Za obe šoli je to pomembno leto, čeprav ne bodo naslednja nlČ manj. Vendarle je sediij izkušenj dovolj, da ludi profesorji vedo« kaj na tej šoli je dohro in kaj bi lilk». če l>odo na ministrstvu za šolstvo >»7â<c<, morda dohro spremenili. Dejstvo je, da srednja glasbena šola ni lahka, saj od dijakov zahteva <lof)er uspeli pri vseh gimnazijskih pre<lmetih in tudi na gla.st)«-nem pixlrocju. Zato so. za nizliko od vrstnikov na klasični gimnaziji, ti dijaki mnogo bolj obremenjeni. Tega se večina zaveda že oh vpisu, vsi pa seveda ne. I\tdi z^ito je bil doslej vsip di* jakov precejšen. A tisti, ki pridejo do konca, so po izkušnjah sodeč, zelo uspešni tudi pri študiju dc»ma in v lu-jini.
Prva generacija dijakov umelniške gimnazije je vsa leta združena v samostojen razred, saj s<"» precej Šievilcci. V naslednjih ledh sojil) na gimnaziji združevali ssplošno ali tehnično smerjo, letos pa prvič v zaokrožen program umelniške gimnazije, skupaj z likt^vni-kl. Ravnatelj (Jimnazije Velenje Andrej Kuzman meni. da je lo prav pol ludl za naprej, .saj se je kombinacija iz-kitfalaza dobro. Zagolovo pa bo obo-galila ludi kuUurno-umetniiko dogajanje na obeh iolah. O tem in §e marsičem smo se po uspešnem koncertu prve generacije maturantov glasbene gimnazije v Velenju pogovarjali s pomočnico ravnatelja na glasbeni šoli in razrednićarkti 4.g razreda na njej mag. Majdo ZaverŠnik - Puc. # iMhko z nekaj besedam i opišete prvo
generacijo vasth niaíuraníov? »Lahko rečem, da so bili kljub vsem padcem in vzponom, ki so se dogajali skozi štiri srednjcsolskii leia, uspešni lako na tekmovanjih kol listom splošnem podr<')čjii. pri predmetih, kijih
ponuja glasbena gimnazija. Delo je bilo zagotovo naporno, naporni bod<i ludipreasialiSlirje meseci. Upam, da bodo vsi, lako z dobro voijo kol energijo, ki jo li mladi glasbeniki imajo, iis|Ksno zaključili čclrli letnik in dobro opravili tudi maturo. Sicer pa imamo maturante po končani srednji glasbeni šoli pri nax Î'e ćclro lelo. Le-losnji Čeirta^olci so pri nas vpisani v dva modula - A in D. V A modul, ki je bolj teoretične narave, jc vpisanih 7 kandidatov, v B-modul pa ostalih 12. Nekaj dijakov iz modula A je vpisanih ludi v modul B, seveda z zaostankom enega ali dveh let.«< # Glashtiia f^mnazija àijakont omo^iKa zelo razlit ne niovtosii pri nadaljeva» nju .Šiiídija. Verjetno dohro /mtau- vse dijake in z£ veste^ kako ravniSljajo o nadaljnji življenjski pod. Si večina zeli tiadaljevad smJij na glasbenik akadetmjah? »Zelo različno. Nekateri so bili ob vpisu v glasbeno gimnazijo prepričani, da je njihova življenjska popotnica in pol glasba. Drugi jo bodo vzeh bolj za iiobi. Skoraj polovica se bo vpisala In delala sprejemne Izpile na glasbeni akademiji v Ljubljani ali Mariboru In seveda tuji v tujini. Nekaieri imajo i?eljo študirali jezike, miizikologijo, irelji pase odločajo ludiza naravoslw-ne poklice.«
9 Siiri kia ste ffXovo v sodelovanju z nisirstvom za solstvo gradili sred» nješolski proférant fílashene aimna-Zye. Kako u.vpe.mi pa síe bili pri tem ? »Minisnstvo predpise program Šolanja vnaprej in mi kaj veliko vpliva pri tem nimamo. S tem, ko smo skozi šúri leta »spravili« prvo generacijo, lahko rečem, da smo se ob lem veliko naučili lako profesorji kot listi, ki .skupaj vodimo Í0 Šolo - Gimnazija Velenje in naSa glasbena šola. Seveda imamo nekatere pripombe. Te bomo j'^oskuSali, kolikor se bo dalo, prilagodili in dopolniti in jih piisredovaii mmislrsivu. Tre-
Mag. Majda Zaveršnik - Puc.* »Mnogi nail dijaki so zelo uspešni študentje glasbe tako doma kot v
tujini. <i
nutno imamo v Skweiiíji glasbene gimnazije v Velenju, Ljubljani. Mariboru Celju in Kopra.
0 V Sloveniji imamo le eno glasbeno akademijo. J'ray v teh tineh je iziel razpis za vpis v novo študijsko leto in vpisnih tnesi bo tudi tokrat na većini smeri zelo tnalo. Ali dijaki vedo, kakšne so njihove moz/iosti fe, kose vpisujejo v srednjo gla sheno soh? »/a Akademijo za glasbo v Ljubljani in pogojih za sprejem, so nali dijaki dobro obveí>čení že preko profesorjev, ki jih ptiučujejo pri nas. Vsi vedo, da je sprejemne izpile na akademiji zelo le?ko naredili ravno zaradi tega, ker je vpisnih mest zelo malo, kandidatov pa zelo veliko. V slovenskem prostoru je zelo veliko pomanjkanje glasbenih kadrov, vendar pa zaenkrai minisirslvo 5e ni dalo zelene luči za program ini>uirmentske pedagogike v
okviru Univerze v Mariboru, na Pedagoški fakulleti. (ilede na to, da smo imeli že pred uvedbo glasbene gimnazije na naSi šoli izobraževanje po koncesiji in smo v vsakem letniku imeli od 12 do Irt dijakov, kar za vzporedno izobraževanje velja Se .sedaj, imamo že nekaj Izkušenj a sprejemnimi izpili doma in v lujini. Letošnji maturantski rćizrcd lahko ocenim kot gcneracijo, ki sodi vzlalo sredino, med njimi pa so seveda ludi posamezniki» ki dejansko izstopajo.«
# Koliko dijakov je trenn/no v vseh štirih lelnikih glasbene fiinuiazije? V umelniško gimnazijo je vpisanih dijakov v Ain D modul, kot semže povedala, pa imajo nekateri med njimi ludi po dva iailrumenia. Na vzporedno izobniževanje, ki poieka tako, da st'i dijaki vpisani v neko splošno srednjo i>olo, pri nas pa obiskujejo strokovne predmete, pa imamo ircnuino 45. Ze nekaj let je razmerje lak.fno, saj nam ministrstvo letno odobri vpis za 12 dijakov na vzporednem izobraževanju in od 1.^ do 17 na rednem izobraŽevanju. Lansko leio pa smo v prvi letnik umetniške gimnazije, ki je prvič združena z likovno gimnazijo, vpisali 12 dijakov. Ker je bilo kandidatcw za umetniško smer preveč, so poleg sprejemnega preizkusa nadarjenosti vplivale na sprejem ludi točke, ki so jih kandidati zbrali ob koncu osemletke z eksternim preverjanjem znanja." 0 Kje vidite prednosti izffbraŽevanja niiadih, ki bi .ve v tiv/jenju radi ukvarjali z f^lasbo. na filasbe/ii gimnaziji pred vzporedtiim opravljanjem srednje filasbene Šole? »Največja prednost je zagiuovo ta, da imajo vpele med di^poldanski urnik med splošnimi predmeti ludi glasbene predmele. Obveznosti L^o opravijo že dopoldne, čeprav imajo včasih tudi 9 ur. Enkrat tedeasko v večernih urah imajo siccr še vaje z orkestrom. Za vzporedni program pa je značilno, da
so mladi dopoldne v .svoji srednji šoli, pi^poldne pa opravljajo pouk Še na naši šoli. V tretjem In četrtem letniku je tedensko to 14 ur, kar pomeni, da so skorajda Šlirikrai tedensko pri nas vsako popoldne. Zalo imajo li dijaki veliko manj časa kot dijaki glasbene gimnazije. Mislim pa. da vsakdo, ki se odloča za glasI>eno gimniizijo, ve v kaj se spušča. To vedo žc malčki, ko sc vpisujejo v pripravnico. Vsak dan bodo namreč del .svojega prosicga Časa posvetili igranju inštrumentov, medlem ko ga bodo njihovi vrstniki pckruhili za igro. Avživljenju se lo vedno obrestuje! (jlasbena Šola je i^ola, ki li da, po domače povedano, «zlcleder«. Navajaš se sprotnega učenja in ne kampanjskega, saj je le to prav pot za uspešnega glasbenika. Od letos dalje, ko so dijaki glasbene gimnazije prvič v razredu skupaj z likovniki, vidim še veliko več niožnosU za popestritev njihovega dela med šolanjem. Pričakujem, da bodo pripravljali koncerte ob hkratnih razstavah likovnih del svojih sošolcev in podobno.«
# Pitši dijaki uspešno nadaljujejo študij tako doma kiti v tnjini. Verjetno tudi zaradi skrhno načrtovanega razvoja vaše glashctie šole, ki ima še velike načrte, tudi na šiudijsketn področju. »Naša glasbena šola ima zelo dober [Kdagíxški kader, Cilj šole je seveda, da pošljemo naše dijake na Študij tudi v tujuio, če ne morejo željene smeri glasbe Študirali doma. Dejstvo pa je, daje gla<beno šolanje tidvtsno od profesorja. ki le uči med Sltidijem, saj moraš najti v njem sorodno dušo. če želiš biti uspešen v lujem svetu. Veliko naših dijakov sc odUiča za šludij v (iradcu. na Dunaju, v Freibttrghu, v ruskem Minsku, nekaj pa jih že opravlja postdiplomski študij na Dunaju, v Cîradcu in Ameriki.«
■ Bojana Špegel
24. januarja 2QQ2 "»^ČAS
107,8 MHz
musia iM asoFiSMi moiaik * uimi lu câsopiski moiaik
Alenka Salej je pn»fesorica slovenskega jezika na gimiiit^ji in na.ša »hčasna sodelavka. K sodelovitnju jo povahinio vedno, ko je Irelia lektorsko pregledati k^iki^en zahtevnejši teksi ali puhlikacij».
Nazadnje jc imela vdiko dela z lekloriran-jem almanaha. Tisiega, ki ga, vsaj upamo da je lako, velikokrat vzamete v roke. Sieerpa nas ludi sama. ko seji zdi, daje lo potrebno, opozorili na kakSne slovnične spodrsljaje In nesmisle. Je obîJulIjiva, íeprav zelo tolerantna in še zdaleč ji ni vseeno, kaj Slovenci ptKncmo s svojim jezikom. Z navdušenjem je sprejela i/dajo Slovenskega pravopisa, posebej nove l)escde, ki so dovoljene in bogatijo jczik-Poscbcj zanimivo zna biti v naSem uredništvu vedno, ko se o jeziku sooča z urednikom Stanetom Vovkom. Tudi ta je velik In zagrizen siovenist, ki so mu poleg vsega drugega, zeio pri sfcu vcjicc. Teh jc, kadar sc spoprime s kakšnim Člankom, zanj vedno premalo. In včasiři, v ihli. napravi raje kakšno več kol premalo. Za vsak slučaj, pravi.
■ mkp
Alenka ŠafeJ (foto: vos)
Duran Duran ponovno
v osemdesetih letih prcj.šaje-ga siolclja izredno priljubljena brlianska glasbena skupina Duran Duran sc pripravlja na vrni-

NAKRATKO
ROK'N'BAND
Rok In band so spel v sludlii< v kalerem snemajo novo skladbo 2a nastop na letošnjem slovenskem Izboru za svrovizljsko popevko. £MA 2002 bo letos na sporedu 15. februarja.
THE STROJ
Pisana tolkalska združba The Stroj, ki svojo glasbo kroji s pomočjo odpadkov sodotHie civilizacije, v lem času skupaj z znanim producentom Aldom Ivančlčem pripravlja novo ploščo.
TABU
Skupina Tabu je nekoliko zmanjkala število svojih nastopov (ki jih je bilo v preteklem letu ogromno), saj se v miru želi po-svellti pripravi materiala za nov album. V studio se bodo tabu-jevci zaprli konec februarja.
tcv na glasbeno prizorišče. ť*la-ni originalne zasedbe, Simon Le Bon, Nick Rhodes, John Taylor, Riíger Taylor in Andy Taylor že pel meseœvvsmdiu vadijo in snemajo skladbe za svoj novi album, ki bo predvidoma Î2,4el Ae
YUHUBANOA
Lanskoletni zmagovalci festivala MMS (zmagali so s skladbo »Bum bum«), promovirajo novo skladbo z naslovom »Moja ki ji, prav tako kot zmagovalni uspešnici, prerokujejo svetle čase.
30 ZVEZD
Tak je naslov nove zgoščenke, ki je izšla pri založbi Hlpersound, na njej pa se predstavljajo doslej še večinoma neznani glasbeni talenti. Na dvojnem cedeju je 30 posnetkov, ki so jih na založbi Izbrali izmed 70 prispelih prijav na poseben razpis.
SIDDHARTA
Po zaključeni koncerfni turneji snemajo nov vldeospotza skladbo »Klinik« z zadnjega, tako uspešnega albuma »Nord«. Nekaj se šušlja tudi o novem albumu, ki naj bi bil zbirka remiksov komadov s prejšnjih dveh plošč.
konee tega leia, je poročal britanski dnevnik Daily Slar. Peterica je prepričana, da ho nov album zagotovo uspešen. Po besedah Rogerja Tavlorja je imela skupina občutek, da je sedaj nastopil pravi trenuiek za izid nove plošče. Med največjimi uspešni ca m i skupme so pesmi »Wild Boys«, »The Reflex«, »Rio« in »A View lb Kili«.
Dido diskvalificirana
Organizaloiji britanskih glasbenih nagrad Briti Awards so pevko Dido diskvalificirali v kategoriji za najbolj.^o novinko leta 20DL Izkazalo se jc namreč, da Dido za uvrstitev v kategorijo ni dovolj "nova", saj je bila v Isti kategoriji nominirana žc le-
Valeria Rossi
Minuk) |>i>letje seje, kot str^ lu / JasnegH, v vrhove itulijun-skih pop lestvic/»podila, do U)kr»f ne/na na. mluda pevksi Vakria Kossi in s skladbo l^role« v trenutku postala en^i naJlK)],! pri i.l u hijen I h itiilyan-skih popevkaric. Skladha, ki xvent, kot da bi jo napisali lin posneli) pre<l kakšnimi štiridesetimi leti, Je s svojo prepn>s* tostjo, melodičnostjo in encv stiivno rímo v na^ih /uhodiiih sosedih /budila nostaluične spomine na /lato doho itali-jaaske ksincone in v hipu osvojila njihova srca. Skladba seje dohn> prijela tudi v nekaterih drugih evmpskih državah, pu tudi pri nas, v Sh^nyi, k|er .so itaiyanski izvajalci le od ne> kdaj dobro sprejeti.
Valeria Rcíssi siccr prihaja iz italijanske pokrajine Romani-je in je bila doslej popolnoma neznana. Priivla je praktično iz nič in z albumom »Ricordate-vi de i fiori« postavila na glavo nekatera pravila sodobne ita-
lijanske glasbene produkcije. S ploSČo, na kateri je dvanajst skladb,ki jih je napisala sama, se vrača v čas, ko se pri nastajanju glasbe .še ni uporabljalo računalnikov. Na njihov nastanek so vplivali različni glasbeni trendi, kijih je Valeria srkala skozi kolekcije ploSč svojih slareji^i bratw, v kateri so mesto na^la vplivna imena svetovne popularne glasile, kol so Joni Mitchell, Oueen, Šamana, David Bowie, Simon & Gar-lunkel, Pat Maibeney itd. Tudi svoboden duh, kije vladal v njeni druî^ini in razumevanje starcev sta mladi pevki pomagali najti pravo pot. Njen prvc-nec jc naletel na odlične ocene in Se zdaleč mu ne pripisujejo le epizodne vloge. Dokaz za to tiči v originalnmti skladb, k) prinaj>ajo svežino In odražajo pevkino osebnost In velik avtorski nabo) ter v neverjetni lahkotnost in Igrivosti interpretacije. Valeria Rossi poje igraje in igra pojoče, pre-
prosta rima iz skladbe »Tre parole« - sole/quore/amore (sonce, srce, IjulKzcn) pa predstavlja encwtavno formuler uspeha, ki bi jo lahko razumeli tudi kol kombinacijo enosiavnost/me-lodičnost/univer/alnost. Ta se je pokazala za uspešno že nič kolikokrat in z njo je uspelo tudi Valeriji Rivisi, katere album nekateri italijanski kritiki celo uvrščajo med enega boljih izdelkov zadnjega časa.
■ MiČ

r\
i

v

LESTVICA DOMAČE GLASBE
r i i i i i
i___
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak cetrlek v tedniku Na§ čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 20.01.2002:
1.UNIKAT;	Prešmentana ljubezen
2.VESELEŠTAJERKE:	Hanzi aBRAJKOVnašI kantini
4.KLÍNC:	Moderna ohcet
5.HENČEK:	Ne Hiti na Tahiti Predlogi za nedeljo, 27.01.2002:
1.FW:	Fantovska polka
2.ŠALeJ:	Na Golte
3.ŠALEŠKI:	Metlln ples
4.VES.	BREVIRČANI: Slovenski rožmarin
5.VITA:	Petellnjenje
11 glasov d glasov 6 glasov 5 glasov O glasov
I I I I I J
to poprej. Pevko je tako nadomestil kiintavtor Tom McRae, novinarji pa se sedaj sprašujejo zakaj so v isti kategoriji že drugo leio zapored nominirane Atomic Kitten. Dido sc bo tako potegovala va iri in ne štiri nagrade: za najboljSo brilansko izvajalko, najboljši album »No Angel« in najboljši video »Thank You«.
Kot je znano so za lel(ï5nje britanske glasbene nagrade največkrat nominirani Gorilla/ (6 nominacij), s j^tirimi pa jim sledi Robbie Williams.
Moby za zaključek olimpiade
Britanskegři glasbenika Moby-ja je doletela velika čast, da bo lahko nastopil na sklepni prireditvi ob zaključku zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityjit Za to priložnost je napisal novo skladbo, ki jo bo zaigral med gašenjem olimpijskega ognja 24. lebruaija. (ilasbenik naj bi nastopil tudi na posebnem koncertu, posvečenem vsem nastcv pajoeim športnikom, na odru pa se mu bo morda pridriJŽila tudi pevka Angie Stonc. Slednja namreč gostuje na Mobyjevem pri-hajajfičem albumu. Album naj bi izšel maja 2002. imenoval pa se bo »18«. Prvi single z albuma bo skladba z naslovom »We Are Made Ol' Stars«.
■ MfĆ
RC^;}CUN@LNIKI
Viti Grabner
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
0 l^pûtBlQvsakDso&otoob9.3Stfl.Zm30ûvairK)^bopat^^ A mu r^la Velenle dnevno; po porofi4llh ob 9.30 in po poroCliíi ob t6.30.
1.	ATOMIC KITTEN • You Are
2.	DESTINY'S CHILD-Efflotion
3.	U2-Walk on
Kar jim ni uspelo prešnji teden, $e jim je posrečilo tokrat. Simpatični dekliški trio Atomic Kitten je s skladbo »You Are« postal zmagovalec izbora pesmi ledna minulo soboto. Deldeta so za spustila še eno hudo dekliško združbo -Destiny's Child in irske rockerske veterane U2.
Sicer niše nikjer drugjepoirjcno,ampak AOL-TimeWamernaj bi se zanimal za nakup Redllala. Stvar je z AOLove strani Se kar logična, saj Ce lioćejo res globalno medij.sko dominacijo» bodo moral prej kc^ slej i^vladali ludi qx;racijski sistem, /nano je» da si z MSjem že nekaj Icipreccj viaseh (instant mcssagine, Mozillavs. IE, AOLVS.MSN...).
Ce bo ptKcl resniCno sklenjen» potem je vprašanje» Ce bo koristil komurkoli razen AOLu.
Medtem ki> smo vedno mislili, da je VIA lista s težavami s čipov 1er raznimi hroSči v njem. seje za pridnopridnega proizvajalca "najzanesljivejših čipov nasvetu" izkazale», da tudi oni niso brezmadežni. The Inquirer pi>roča.da je Intel nasvojili straneh objavil, da i8501er i860 ne dosegajo nominalnih!crzag?")lovljenih pre nostiv. Taktuje najvišja hitrost K'] vtjdila lam okc^li MB/s nameslo 133 MB/s. najvišja hilrosl, ki jo lahko dť^seže uA'I AUK) kontrolér» pa pcwiediCno ťudi 80 MB/s nameslo nominalnih stotih. Tudi velikim se kdaj zalomi ...
Do se daj smo ponavadi ob iz^bi/kraji mobilnega telefona prišli na operaterjev cen ter, predložili dokumente (z razvidno IMEl i^tevilko (i(tcvilka šasije), nato pa je operater v vseh omrc^ih onemogt'jčil prijavo tega telefona- Telefon jc bil looretiCno neuporaben.
Druga, novejša, varianta pa je bolj "bondovska': znanstveniki kalifornijske univerze v San Diegu so prej kt^l ne po nakljuřju prišli do čipa, ki je t>b d(m^du nizke napeU*»li preprosto eksplodiral. V praksi bi to p<wenilo, da bi operater leJefonu poslal poseben signal, ia pa hi (z eksplozijo) uničil èip. po možnosti pa §e ostale dele telefona. Nič bati» tehnika bi bila Roparjevim Rokam Prijazna. Stvarca bi bila lahko uporabna tudi v prenosnih računalih ter digitalnih kamer-ali.
Kopiranje glasbenih CD-jev gre mnogim vnos. lako sta se pojavili vsaj dve tehnologiji, ki naj bi lo onemogočili» verjetno je najbolj znan primer White Lillies Islanda Natalie Imbruglia, ki naj bi bil z.aščilcn» mp3-ji pa so bili na voljo že pred izidom.
No. sedaj se je v (križarsko) vojno odpravil Philips, in sicer s.svojo idejc\ da naj hi naza^ileneCD-je posebej napisali, da zaSči len i in umaknili Compact Disk logo..	■ Zbral D. Šmid
10
VRTI u AK
24. januarja 2002
Kustosinja galerije KC IN Velenje Milena Koren Božiček in mag. Nikolaj Žličar, dihgenl in profesor na velenjski glasbeni šoli. Slednji bo gost » zgodb iz orna-re<( Milene Ževart v sredini kulhimici. Ker se obe Mileni poznata, je Nikolaja zanimalOf če je ona druga Milena res tako »Hrbcna«, kot se govori« da je.
) ^
i
Stanislava Pangersič iz velenjske kultur* nice je zelo prodorna kullurna anima-torka. Mag. Franc Avberšek, direktor ERICo Velenje, pa je zavezan naravi, okolju, zeleni bratovščini... Odkar pa njegova hči Ana zelo uspešno ubira korake na glasbenem področju - pianistka bo ' ga je pogosto \ideti tudi na kulturnih dogodkih. Kam sta tokj at oba tako zazrta? ]a, v Ano, ko je nastopila na otvoritvi razstave Slovenija odprta za umetnost.

UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Vabi v naslednje tečaje in seminarje:
^ JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
•	TEČAJI ZA ODRASLE
(angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina)
-	OSVEŽITVENI TEČAJI, TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA
•	SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK
(tečaj, priprave na izpite, izpiti)
-	PRIPRAVE NA VERIFICIRANE IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI
^ SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
-	RAČUNALNIŠKI TEČAJI
-	IZPITI ZA EVROPSKO RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV
•	TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG
-	PRIPRAVE NA IZPITE ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJO
-	RETORIKA
•	PLESNA ŠOLA, AEROBIKA, TAE BO
VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK med a. in 17. uro OSEBNO AlA PO TELEFONU: 03/ 713 3S 50 ALI 03/ 713 35 67. ROK PRIJAVE: 7. februar SOOS.
Jože Grubelnik (drugi z leve), raditel), ki Todi stnuCarsko šolo na Golteh, je bil zadnjič, ko je v Našem času prebiral o smučišču Salek, kar malo zamišljen. Pa ne zaradi Šaleka, ampak zaradi Golt. »Še dobro, da pri Našem času ne vejo, da ima smučarski klub tudi na Golleh še nekaj za postorit...«.
t

ČE IMATE ZA POLOVICO, LAHKOTAKOJ DOBITE CELEGA.
fejgMAvwn 2 ÎBTdfX) ugodnim ;>U&lniiTij pogofi 0m0£0& da p<cma^te te zađiio pn nahotu iiovega 9/tarr>ob^ Piafilni po^* so kombineqa nasVMfrjih flrenžnlh rnožnostc
1,	SÛX ccne pltiacc cb d^tavl vozila. S0% £ez eno leta
2,	Preosollh S0% lahkd ćez eno lete plaiare 2 gotovino ali Izberete fínanciran|e za dobo do 5 let
3,	Peugeot kiije vse stroike (înandranja In obresti za dobo enega 1ea.
Aâ B na <kn	A^tfiM v «t je (U9M v prattiTvMtt
finančrah moSroÁ
i9 jh dfno^oà peugeov boste ugotovtii» ds ^ to iTWtno enâ izmed n^ugodri^h ponudb s nalotp rmoga evlofrobla.Tudi 4ese neodlođiezAlc ponudbo, obstalo Se «jrugfi ijgodre p<m do r)cveg3 vonla Ptufect Zdaj samg Se dobro In predvsem hitro prOTisirte. katerega ftugeota si ži^Ke. Ponudba od Tjanuaria do IS.<ebru8i^a.liblr94e lahko med modeli 206.307,406 in 607 kifik 2001. l^liSna Jeome^
NAJHITREJŠA POT OO AVTOMOBILA.
AVTO IGORs.p.
Paka 40e.3320Ve}enje,tdj03 897 39 30
PEUGEOT
Sprememba
v velenjski obOini sc jc vendarle /g("Kjila pi^memb-n«t noVi»!. Običajno poli-liki in obćinarji pcwkrbijn
'/■A to« dď ohx^dQi nadri^ajo.
Velcnjsky obCina bo piv skrlíeia, da (se) b(3do ljudje lahko n^smućali.
Za in proti
Na mozirski upravni enoli so med prvimi v državj začeli ocenjevali upravne delavec. Kdo bo do konca mesecu dobil največ glasov še ni /nano. V E^'Cicj ob Savinji ter Nazarjah pa vedo, komu bj dali najmanj glasov.
Dvonamembnost
Cg 7.C nihCe drug noíe all ne more v Velenju p(v skrbeli/a/ini^ko drsanje, je 7a Lo poskrbelo vsej mr/k) vreme. Na Smartin-skem in drugih jezerih po Saleiiki dolini je polno dr-.saleev. Upajmo, da se v zimskiii dneh kje ne bo izkazala tudi dvojna na* raembmwt jezer: za drsanje in kopanje.
Kot se za Sašo spodobi
v vodstvu gospodarsko-zbornično SaSe so v glavnem le ?enske: direktoricu, predsednica, ludi veČino raznih <^rganov viKJijo gtv spe. Prav je iako. saj je ludi v gospodarstvu v vrhu vse več ?ensk<i. V Nazarjah «nosj hlače«, v Velenju ne le da podpira \t\ vogale hiSe, hiSe in bloke celo gradi. Nekalen čakajo, če sc lahko Sc zgodi, da bo kakina Psnskit res priSla na svoje področje: v vt)d-sivo »štedilnikov in kuhinj«.
Pravljice
Ni res. da bi Velenjčanl radi SoSianjčanom in kra-jajiom Smart nega ob Paki spel «brali pravljice«. Le velenjska knjižnica bo v ich krajih pripravila ure pravljic.
Na Lošinj
Velenjski nogomeia<iso odáli na priprave ludI na Mali Lošinj. Upajmo, da IhkIo j> tem duseglL da ne bodo preveč »loSi«.
Čudeži
C ude?i se pri nas še vedno godijo- mnogi avti mv
Norost
/daj je dokončno piiije-no, samo pri nas dobili še eno noro kravo. IVva je bila v Zadrečki dolini, zdaj druga na severovzhodu države: le kako, da ni nobene lam v sredici dri^ave. Cni pravijo, da zalo, ker so tam siimivoli.
Ne v centru
Velenje Ixxlo dobilo nov veLk nakupovalni cenier. Vendar ne v sredii5ču mesta, ampak na viisl V Selu!
24. januarja 2QQ2 "^HlAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Donacija
Darilo v prave roke
Č« je novokrni 6)s namenjen n;ijrj^lićn«jšim obdurovanje« pc»tťm jebil (o tudi pnivi trenutek, da sta se Gorenj«, <UI. in Simllluit SKIlI odločila /m sku|)-nodariloZitvodiim u.s|K)Siihlia-r^e invalidne mladine v Kamniku. Zavodu smo torej poklonili na^ najsodol)nejsi pralni stnij Prological in konden/acijskl sušilni sln)J.
)»Zdrui?ill smo darilo in belimo, da bi aparata slui^ila svojemu najncnu,« je ob predaji darila povedal predsednik sindikata SKEi Ciorenjc Cmil Kru5ič. ohraiwodja mnnla^c programa Pralno-pomivalni aparati Jure Slemenik pa je ob predaji na kraiko obrazložil vse prcdnasii in lastnosti obeh aparaiov.
Zii darilo sc jc v imenu zavoda zalivalila njegova dircklorica Zdravko Slavcc in ob tem zavod/UIM ludi na kraiko predstavila. V Šolskem lelu 20ni/02 obiskuje zavod 171 olrok, od teh jih 34 prihaja v dnevno obliko usposabljanja. Ostali varo-
Ob predaji darUa (od teve) obratovodja montaže programa PPA Jure Stemenik, predsednik sindikata Emit Hruiič, direk' torfca Zavoda ZUIM Zdravka Stavec in vodja tehničnih siužb
zavoda Marko Simončič.
vanci bivajo od nedelje /vcCer dopctkazvcOcrv domu, ob kon-eu ledna pa so torej v domaČi ne^ in varovanju. IDelo zavoda je organizirano v Štirih enolah, in,sicer v osnovni Soli, v srednji Soli, v domu in zdravMveni eno-
lj,vccloincrn zavodu pa je zaposlenih skupaj 195 strokovnih delavcev, od Uiiileljev do zdravnikov.
»Usposabljanje v našem zavodu ni namenjeno le izvajanju prilagojenih vzgojno izob-
raževalnih programov in prido bilN-i osnovne In pi>kliene izobrazbe, omogcičamo tudi široko ponudbo programov in dejavnosti ter strokovne pomoči, da bi se vsak otrok in mladostnik lahko pripravljal za življenje in ćim-večjo samt^stojnost. Polcgzdrav-Mvenih in rehabilitacijskih dejavnemu so tu ^ različne vzgojne in prostočasne dejavncfsti in razširjen program» ki ga organizirala osnovna in srednja Sola,
In vaše darilt^ bomo namenili prav prc^U'jČasni dejavnosti in veseli smo, da se bodo naíi učenci lahko naučili pranja perila s tako sodt)bnim pralnim strojem, ki ga lepo dopolnjuje še sušilni ?>tn>j,« je povedala /dravka Slavec in se zares iskreno zahvalila za takSno pozornost. Hkrati pa jc omenila, da bodo ob naslednjem dnevu odprtih vrat zavoda /UIM povabila ludi predstavnike (forenja, da se bodo lahko prepričali o korisinasti taksne mwoleinc donacije.
■ Hinko Jerčič
ERICo Velenje
Javna delavnica za občino Žalec
ŽALEC. 16.januarja« Ra/i^kovalci inStiluta m ekološke ra/>s* kave ElUCo Velenje so ol) /i)k(jučku clru^elaze Uikalne a^ende 21 za občino Žalec pripravili in irvedli javno delavnico o okoljskih, socialnih in gospodarskih problemih občine. Institut ERICo Velenje. ki je v dru^i polovici leta 2000 pričel s pripravo in izvedbo lokalne amende, ho do spomladi /ujključil njeno tretjo Tazo.
Delavnice seje udeležilo več kol 30 udeležencev. Uvodoma jih je pozdravil žalski župan Lojze Posedel. o poteku lokalne agende je spregovoril mag. Emil Šlerl)enk. o lokalni sitmoupravi in regionalnem razvoju pa dr. Dušan Plut. Ugotwljeoe probleme, zlasli na okoljskem, socialnem in gospodarskem podrc>čju, je predstiivil Malja ž Šalej.
lavno delavnico so zaključili z razpravo in pogledi sodelujt'JČih na lokalne probleme in napovedali delavnice, ki bodo sledile. Februarja in marca bodo na treh delavnicah pregledali izhodišča in usmeritve za akcijski prcjgram in določili strateške cilje Lokalne agende občine /alec.
■ mš

4
Profesor dr. Dušan Ptut je spregovorit o tokaini agendi, ioiotni samoupravi in regio-na t nem razvoju, (foto: mš)
Rezuttate deiavnic Lokaine agende v občini Žaiec je predstavit raziskovatec Maf-]až ŠaieJ z ERiCa Veienje.
(Foto: eé)
Društvo za kulturo Gorenje
Izžarevanja literarnega sveta
V torek. 15. januarja, so se v Kultumici ponovno sestali člani bndne^^a kro/k^i Onistva /a ktiltuni (»orenje. (iost tokrat-nepi sreài}\ja je hil Mitja Onnder urednik pri založin Bele-trimi in literarni kritik. O vrednosti knjige je povedal, da je v tem, ali ^a ima in kakšno je njeno sportK'ilo. S knjigo lahki» ixiltijemo daleč, v znane in neznane svetove« pre<lvseni pa moRimo z njo pato\'ati vase. Knjiga nas lahkt> prer/ame celo do Ziičaninosti, najbolj pomembno |Xk j^ da v nas spiHlbu-ja občutenja in nas b<»gati.
Kjijiga večera je bila Ljubezen Marjana RoŽanca. 1b je zgodba v ljubljanskem predmeslju odraščajočega fanta pred in med drugo vojno, kí se mu življenje in družbeno okolje zaradi zgodovinskih, političnih in siKialnih sprememb povsem porušita. Izgubljeno harmonijo svcia mladi junak ohranja pred uničenjem! ljubeznijo. Ljubiti vse in vsakogar, pustiti vsa-kckmur biti, je harmonija vsega Življenja. Samo kol otrok odprtega in brezmejnega srca lahko junak ljubi vse: aktiviste, in-lernirance in partizane, komuniste in far.^e podrepnike, belogardiste in domobrance, ovaduhe in njihove likvidatorje, fa.š-(ste in vojaSke vlačuge. Vsi so združeni v harmonični različnosti vse obse gajť>čc ljubezni.
Ra/pravoo knjigi se dodiitno popestrili &e pisateljev brat Viktor z anekdotami iz njunega otroSlva in nekaj dijakov Ciimna-zije Velenje, ki imajo lo knjigo v programu za maturi^.
■ O. V.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik

Sam na Robinzonovem otoku
Včcirtek,24. januarja, ob I9.{)(), bov Domu kulture v Velenju predavanje Marjana Mariňáka, spremljanoz barvnimi diapozitivi in tematsko glasbo: SAM NA ROBINZONOVEM O TOKU. Vstopnine ni!
Vlado Kreslin
Koncerl Vlada Kreslina in Beltinske bande bo v petek, 25. ja-nuajja.ob i9.00,vD<-)mukultureM^lcnje. Vstopnice l.500.Srn
Knjižnica KC IN - knjižnica za Vé/en/can-k-e
vnb'i v četrtek, 24. januaria. ob 19.uri na pogovor i naslovom
ISLAM - NAŠ BLIŽNJI:
Islam v Velenju - kaj vemo o islamu n;isploh-je terorizem res po-seljnost islama? Gt>stjc večera bodo Nijaz cL Salkič, dr. Marjan Smrke in mag. AleS CmîC (oba & FDV).
Knjigarna Kulturnlca^ sreda, 30. Januarja Nikolaj Žličar gost »Zgodb iz omare«
v teh dneh ste že lahko opazili novo postavitev omare v i/ložbi velenjske knjigarne Kultu mica. 1 okra t je avtorica »Zgodb iz omare« Milena 7/^vari ob aranžerski pomoči Cilke Valenčak v njej predstavila življenje in delo dirigenta in profesorja navelenj.ski glasbeni Si^li Frana Koruna Ktiželjskega mag. Nikolaja Žličarja In kol vedno bo gost tudi spregovoril. Kullurni večerz njim v Kult urnici pripravljajo v sredo. 30. januarja, ob 19. uri. Vabljcniî	■ bš
Iz dela gasilskih društev ^
Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj
Predsednik Goličnik, poveljnik Švarc
ŠOŠlANj. 19. januarja - Člani prostovoljnega ^asilske^a dru.^t\n Šoštanj, ki ^teje 106 članov; so v soboto opravili občni /bor, na katerem so preuledali preteklo delo in se /azrit v na* prej. Obenem so opravili volitve. Dosedanjega poveljnika l>;ona S in »p ni kil je pc» šestih letih /^me« njal AleS Švarc, predsednika društva jo/ela SkrfHita p» po i>ti-rih letih itak je mandat) Boris (ioličnik.
»Lani večjih naložb nismo ne načrtovali, ne izpeljali, ker smo morali do konca izplačali svííJ delež obwzjimli za avto lestev. V za-
Zadnje štiri ieta Je društvu predsedovat Jože Škrbot.
WÍ ^ * ^ ^
Šoštanjski gasfici so opraviit 123. občni zbor. Dogodek vreden obiska župana Milana Hopušarja.
dnjih mesecih pa smo z nabavo stolov in miz zaključili prenovo zgornjih pn>storov gasilskega doma,« je med drugim povedal .lo^.e SkriMit. Šoštanjski gasilci so med letom pripravili ludi vrsio družabnih prirediiev, leio pa uspešno zaključili z akcijo razna,^anja gasilskiJi koledarjev. Prostovoljni prispevki občanov namreč v gasilsko blagajno prinesejo kar nekaj sredsiev. Povedali so, da so s priblii^jio I3()(} koledarji obiskali celotcn požarni rajon.
Ko se je ozrl na/aj. na i>esilei-no obdobje, kolikor je poveljeval druSlvu, je bil zadovoljen tudi l^on Sfn>pnik. Opravili so vrsto posodobitev, od temeljile prenove doma pa do nabave avto lestve, na kar so §e posebej ponosni. Lani pa so ?e osemnajstič izvedli tekmovanje s starimi gasilskimi brizga Inami.
Šiištanjski gasilci so vletu 2001 pomagali i.Vkral in se udeležili številnih delovnih akcij.
■ Mitena Hrstič - Pianinc
Za najbolj
vztrajne
priznanja
V navadi je že. da gasilci, na občnem zboru za okrogle jubileje svojim članom podelijo j^riznanja. Za 20 let zvestobe gasilstvu so priznanje prejeli: Brigita Hu-daies, Vanja Uranjek in Darko i ludobreznik;/d 30 let Robert Nadve;^nik, San-di Zagradiî5n)k, Rozalija Mlakar: za 40 let Ivan Im-perl: za 50 le t Rudi Imperl, Karel Pungarinik. Alojz Dobrnik in Pavla Turk.
Podelili so ludi občin.ska gasilska priznanja prve stopnje. Prejeli so jih Stanislava Hudournik, Milan Roškar in Ivan /'jiider.
REKLI so...
Predsednik sveta kra^ jevne skupnosti Bete Vode Aiojz Hriberšek: »Lan/ smo se največ ukvarjali z urejanjem krajevnih cest, nřc dru' gače pa ne bo letos. Ob tem, da bi radi letos dokončno uredili tudi lastništvo športnega igrišča. t<
■ mkp
12
MNENJA IN ODMEVI
24. januarja 2002
Do kdaj samo obljube?
Ko se obiskíwalcj od drugod sprehajajo po Velenju dobijo oK'ulek, da je meslo zelo urejeno- Vendiir pa je problemov v n«iWm mc^siu zelo veliko,
Na^iei jih bom nekaj, ki st^ lu-di za obiskovalce zelo oCiini. C cMnij>romel v Velenju - Celjska in SaleSka ccsia sla preobremenjeni lako, da prihaja do zastojev. Nujno bi bilo Ireba iran-/ilni promet speljali i/ meslain ga pove/ali / avtiKeslo.
Drug iakik:n problem so parkirna mesia. saj jih v Velenju prav îako kol v drugih meslih zelo primanjkuje predvsem v cenlru. /agoioviii bi bilo pcv irebno pogoje za izgradnjo vsaj dveh parkirnih hiš.
Ta dva problema bi bilo poireb-no reShi v naj krajam Času in si-eer tako, dasírokwnjaki pripravijo ra/lične variiinte. pi^litika pa se odloči za eno izmed variant in zagotovi llnanina .sredstva.
Tretji prciblem v Mestni občini Velenje, ki je tiidi zelo pereO, vendar ga ne občutijo vsi občani Velenja pajc izgradnja VD(^-varstveiio delovnega centra za varstvo duševno in telesno motenih oseb.
S to težavo sem seznanjen peinajsi lei in vsa ta leta so se konkretne aktivnosti za zaCxMek gradnje VDC^ja potiskale v naslednjo leto. Moje mnenje je. da strcjkovni prisiop ni najbolj.^. Vedeli je treba, da velenjski VDC obiskujejo varovanci iz treh občin in sicer Velenja. ÎNoSlanja in Smartnega ob Piiki.
Zato bi pri aktivnoslili za začetek izgradnje morale sodelovati vse iri občine. Župani vseh treh ol^čin bi se morali dogovoriti o strategiji, porazdeliti li-nančna sredstva, dobili j^odpo-ro od občinskilt svetov potem pa skupno nastopati v Ljubljani za pridobitev vseh soglasij in
sredstev, ki jih je mogoče pridobili iz dri^avnega proračuna. Vendar jc bilo do zdaj pri takšiiihzodcvohvse preveč samo pn^mocij, saj M) nekaleri od znanih Veienjčanov mnogo obljulv Ijali, ko je bilo treba kaj konkretnega storili, da bi se izgradnja VDC začela, pa so na svoje obljube kratko malo pozabili. Vedno se jc govorilo, da občina ne more zagotovili srcd.stev za izgradnjo VDC-ja, da denarja ni, vem pa tudi. da sti bile mnt>-ge invcsticjjc v občini mnogo vif>je od načrtovanih.
Nikogar ne obsojam, saj smo vsi ljudje, ki dokler sami nimamo laki^nih le/av pač drugače gledamt) na njih.
Moramo vedeli, da olroei z motnjami v telesnem in dLi:kíV-nem razvoju niso volivci in zato marsikdo misli, da lahko počakajo Se kakšno leto. Marsikdo mi bo očital, da vse to ni res in. da m: sredstva zii izgradnjo že zbirajo. da je denar v proračunu ýe za-gouwljen. Kakwnje ta problem vem, ker sem oče takega otroka. Vem tudi s kakšnimi težavami se moramo spopadali slarSi takinih otrok in verjemite mi, da ni lahko. Veliko slarsev ima Vdk^nv otroke v različnih us(a-novah po SUweniji. ker jih doma ne morejo imeli. / izgradnjo VDC-ja bi omi)goČi|i staršem, da bi bili otroci v bližini doma in vsak dan obiskani, Saj vsi vemo, kako se počutim(3, Če kiikSen dmt ne vidimo .wojih otrok.
Nt>čem biti vsiljiv, vendar je treba o tem pisali, kajti občani malo vedo o tem problemu, nekateri eelo nič, nekateri pa o tem nočejo vedeli. Problem / VD<-jem ptîslaja vse večji zalo menim, da bi se o tem moralo pisati vsaj loliko, kol se piSe o problemu drog in če bi se zagotovilo vsaj polovico toliko sredstev, k(H za odnsnike od drog, bi teh težav z VD(-jem ne bilo. kar pa ne pt>mcni, da se ne stri-
njam z prej omenjenim.
Upam, da bo sedanja ali pa morda kak.^na druga občinska obJast bolj aspc.^na v reševanju lega problema.
Recept je samo cn in sicer, da na tem projektu sodelujejo vse politične stranke brez samo pnv m<x:ij in nabiranja političnih pik. Samo lako bo VDC v Velenju zagledal .sonce.
■ Svetnik SDS v MOV Mirko Lorger
Odgovor na pojasnilo za javnost k pavšalnim obtožbam (ali zakaj LDS ne namerava polemizirati z g. Severjem).
v uvodu je zapisan stavek, ki v nadaljevanju dokazuje ravno obratno. Ali se je, sc.sial Mestni odbor LDS, ki je odgovoril I^a moje ;>čilke, je vprašljivo! Osebno ne uporabljam stranke za pisanje, razen ko govorim ali pii^em kol funkcionar stranke. Da sestavim kakSen članek imam k sreči dovolj znanja in informacij, ki pa ni nujno, da so vedno IDOÇf točne in Če me kdo prepriča obratno, se tudi iipra-vičim. Na moj prejšnji članek to ni potrebno. V uvodu je zapisano, da sem se preko .svoje stranke SDS v ALMANAHU oklical za kandidata za novega ?upana. Ta Irdilev je pamllet z žaljivo v.çebino, kot je tudi zapisal MO LDS Velenje. Ker vsi občani, ki lx.^rejo Na^ čas, nimajo ALMANAf lAs bom prepisal icksi med in 97. sua njo, kjer je to zapisano: " J^eieli bi, da bi na^ območni strankarski vodja Franc Sever, ki ga poznate kol i^oR-a za pravice krajanov-mc§č-
anov, dobrega podjeinikiu pred-.scdnika KS, ki je organizator večjega slevila humanitarnih in dobrodelnih dejavnosti, dobrega stxielavca in j^rijalelja. kandidiral za župana MO Vclenje. Velenje potrebuje Župana, ki je dober gospodarstvenik in razume potrebe občanov. Prepričani smo, da Franc Sever te laslniisii ima." V nadaljevanju je še vasčilnicainvsi člani izvršilnega culbora. To vsebino je možnt) prebrali, MO LDS pa naj objavi svojo vsebino, za katero trdi, daje zapisana. V nadaljevanju bon^ odgovarjal po točkah, kot je zavajal Mestni odbor LDS.
L Je poirjena moja domneva, da je mog^'jče prišlo do napake v režimskem časopisu, le demanti-ral lega ni nihče. Občani, ki so prebrali moje zapisane trditve in primerjajo vsebino vseh člankov na to temo, b(xio uporabili sicer IcpSc besede, z enako mislijo, le lokral je mahnil mimo LDS,
1 Ćlani MO LDS naj si preberejo vsa moja pcwtavljena vprašanja na temo dovoza na avtocesto od leia 93 dalje, odkar sem v občinski politiki. Upam, da jih bodo objavili!
.1. Cc gospodarjenje v krajevni .skupnosti ni najboljše, je odgovoren predsednik Sveta KS, soodgovorni pa tudi člani, se strinjate sestavljavci t^dgovora. Na občini je za dekwanje ol>čine odgovoren župan, /a sprejete (odločitve pa člani Sveta MO Velenje- /LSD Se v ni'ïbenem mandatu po letu 9(1 ni imela al'wolutne večine. Vedno je bila sestavljena koalicija in ta tudi nosi so-».xlgwomosl de)<wanja oK-iaske uprave, kar je m^rmalno. Podpis pogodbe, ki ste jo v začetku mandala zanikali, pa naj bj vse lo uredil! Tuje LDS mahnil mimo. Predstavniki političnih strank in predsedniki KS smo bili lisii, ki smo zahtevali čisto sliko in smo sc dogovorili naj se prvo poplačajo diilgovi in .^le takrat
Nagradna križanka ZKZ KPC Ljubija
SVAJ/^ FKSRE» •UNJE
SLOVEN. KSMIK (ALACIM)
OOAM£
r&Aeval SAMI
notsK TOOOO-VIKAH LUCIU9 coftiauus
T0HA2
nmšit
ANOLEin PBOEXP
CENT (BPUANI
UMSKA eOOlfUA SVOBCOE
TELICA. MLADA KRAVA
UONfiOL' &K0 MEflTO
0KO9T> NÍAX [ftgOKO)
0<MAV KAAAVANK.
B
•ESTONA
$xai.uj
BMDEA OTO
oMka ââttfu* ntwEE
(KRAJÍE]
wmjPwo R£2noi
letoviICE
N
N
SLOVEN. KSW {PCTEH)
TERHO-^LA«T)(MA UhtETNA SMOV
OMUU
{TUjmi
VEUKA
nowjti zavmm WTE»
TRS (POIWU.)
KONEC fOLOTOKA
ZOLAJEV ROHAN
ALSEHT CAHUS
ROBERT fl£DfORO
0R06I
uuDoe (MhOt)
OTTO TAU6E
ČEáKl PESNIK (JAN)
Zadruga Mozirje^ z.o.o.
ZKZ - KPC UUBIJA
Ces(a na Lepo njivo 2, Mozirje Tel.: 03/837 07 71
Po izjemno ugodnih cenah in plačilnih pogojih vam ponujamo:
-	celotno ponudbo gradbenega materiala in orodja
-	vse za vodovod in centralne instalacije
-	vse za kmetijstvo, gnojila, hlevsko opremo, semena, fítoíarma-cijo-zaščita rastlin...
Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 4. februarja, na naslov: Naš čas, d.o.o,, Kidričeva 2 a, 3320 Vetenje, s pripisom na* gradna Križanka podjetja ZKZ -KPC LJU81JA. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: 2,5 LITRA BELTONA
2.	nagrada: PLAŠČ KOLESA ZA SAMOKOLNICO
3.	nagrada: PVC CVETLIČNO KORiïO
naćriujcjo naložbe, lemuje danes tako. Ker pa navajali» da niste krivi, upam, ila bo vrnjeno okrog 7 mil. iudno i/plaíanega denarja na raiun nekega servi j^a in iz njega predsedniku txlhora mesečni dt)hodki. Funkeionarji Vrfie stranke pa IuxJo .sigurno hte^'îill na naslednji seji vračilo vseh 23 mil. sredstev, ki so bila iz-plaCana funkcionarjem na í^bíini od \c['à%-2im ťeste res Inko pi"*Sleni, bíMio obCanl spoznali na naslednji seji
4.	(îlede komunalnega podjetja jc g. Sever sigurno bolje obvc.^en koi g. Mariini^^k, ker se gibljem po mesiu in veliko vidim. Glede samih izvajanj del pa imam verjetno več izkušen kol g. MarlinSek, ker k sreči opravljam dejavnost Že dvajset let brc/ držíívne ali občinske subvencije, kar pa ne velja za vse v LDS. Kako se vcnii komunalno podjetje vemo, vemo pa tudi lo. če nadzorni svcl ne da soglasja na porocilcj ali pl^in, se je potrebno uskladiti C\ sogkis-ja ni, je lo nezaupnica upravi. Do tega še ni prišlo in se ni po-irebno izgovarjati na druge.
5.	Nikjer ni bilo zapisano, da sem / enim stavkom rešil velenjsko osnovno CJlcde Sol se v
ni strinjam tudi z LDS. kur so ptipravljalci pozabili zapisati,
6.	(i. Sever ni temeljito zamešal temeljno dejstvo, kdo v lejobčini (xiloča ocem! Ce LDS nebi imela interesa sodelovati v koaliciji z ZLSD in Desusom, bi ostala opozicijska stranka. Ziikuj je LDS v Velenju v koaliciji, se pa ve. Kje bi bil zaposlen g. Martiašek s.svojimi delovnimi izkušnjami? Na premogovniku. vCiorcnju ali pri kakšnem z:iscb-niku -ne, saj imajo povsod i^e preveč tistih, ki samo govorijo, rezultatov lastnega dela pa ni. Kar za mene kolegi iz LDS nc velja, saj se preživljam od lastno ast\'arjenega di>bodka. ki pa k sreči Se vedno ni tako majhen, da hi se moral prodajati 7a glasi we. Kakîne Članke bom pisal čez eno leto, áe ne vem, ker je politika nepredvidljivH. Upam pa st trditi, da LDS tudi čez eno leto ne bo dt>si: drugačna in če bo izvoljen župan iz le stranke, ho morala imeti koalicijskega partnerja, (lam LDS pa dobro vedo in tudi občani mesta Velenja, da sem bil vpreteklasti dovolj kritičen do ZLSD. Ko je župan spoznal, da je potrebno pasla<aii in se pogovarjati, seje odnosv Svetu MO spremenil. To seveda najbolj moti določene člane vodstva LDS. Kritika na določenih področjih, kjer so upi^ievaae pripombe opozicije bi bila po mojem nekorektna.
Na koncu pa 5e nekaj. Franc Sever ^ nima svoje SDS, kakor Janez Drnovšek LDS, Z njegovim odhíxlom bi se ^'le streznili. Žal moram priznati, da je vpra-^anje v Večini strank enako.
Spa^tovaoi člani in simpatizer-ji LDS, v niti eni zapisani besedi nisem imel v mislil stranke kot celoto nli vse Člane siranke LDS v Svetu MO Velenje, ampak liste, ki so pripravljali odgovor in pozabili odgovoriti, kje je scdez ol")činc, koliko znaša 1 % DDV za Mesino občino Velenje, kaj jc z delitvijo občine (del Prelog) poslanca, ki je bil izvoljen tudi z pomočjo Veienjčanov. Moram priznali, da z vsemi člani LDS normalno komuniciram. Veliko je tak.^ih, ki jih ludi cenim (podjetnikov, bivSih socialistov itd.). Z g. Kiwačem imava korektne programske odnose. (}. Marko Vučina je po mojem mnenju dovolj dober siroktw-njak, le njegova zvišanost je kdaj
pit kdaj nerazumljiva. Dokler ni bil član LDS je bil drugačen, ampak se tudi popravlja. V bodoče se naj rajSi podpiScjo tisti, ki mi želijo odgovoriti in naj ,«îe ne skrivajo pod imenom Mestni (^dbor. Zanimivti pa je, dii nisla odgiwo-rila tiiiia, ki sta bila omenjena,
( e sem v zapisanih Irditvah uspel, da se bodo stvari glede sodobnega dovoza na avitvesto pričele In bo Velenje pridobilo Se več sredstev iz držiftTiega pro-računa - ampiik ne na račun daS milijardo, dobiš sto milijonov -, sem uspel v svoji nameri v do-l>robii vseh občanov Velenja in okolice. Kdo bo župan in kako .se voli. pa občani vedo in upam. da bodo odloČili v svojem prepričanju in da ne tako, kot je glasovanje v državnem zboru, koje že pred glasovanjem večina odUiČeno.
B Franc ^ver
Odgovor na pripis:
Ci. Sevcrju je jasno, kam gre denar txl DDV in mi ni pi'itrebno na hitro razlagati obrnjenih besed. Osebno plačam več dajitíev drŽavi kot vsi avtorji odgovorit
Zapisal sem. pre pis: "LDS kot najmočnejša stranka v drŽavi je predlagala in piivečala DDV za I kar je približno 2H milijard letno. Velenje kol eno od večjil: mCsSt v Sloveniji ho v državni prcv račun itd. Uspeli p(islanccv je šele takrat, ko... Vseje bilo zapisano za \% In ne preostalih 19%. Zakaj je bil dvig potreben, vedo dobro tisti, ki so v Ljubljani in tudi iz doline. L-eta 2()(i() je bilo javno priznano, da določeni državi dolžni preko 80 milijard. Cc bi plačali vsi vse ob-veznosli, kot bi bilo potrebno, bi lahko dilava zjiižiila DDV za 3% ali pi'ispti^eno realizirala progra-ine, ki zacKtajajo. Da ne bi pisal šc o Su-šiarju. čolnu itd. Kaj bi nam uvt^dli župani, nste samo vi, kerverjetnože imate pripravljene predloge. Kiikor tudi za zamenjave^ že izvoljenih županov.
Župan, prestolnica?
Poslušam in hercm v medijih, tudi v pogovoru seje udomačila, Ix-'seda župan MO,zit Ljubljano pL^mo in govorimo, da jc prestolnica. Menim, da lo ni prav.
i^upan jc lahko v državi, ki je s svojo leritorialno strukturo organizirana v županije, kar pa v Sloveniji ni slučaj, pa ludi naziv župan ni primeren, lemveč-predsednik MOI
Ravno tako Slovenija nikoli ni vsvoji zgodovini imela lastnega cescirja ali kralja, zlasti ne v Ljubljani. potemtakem Ljubljana nc more biti prcsiolnica. edino le glavnt) mesto države Sliwcnije! Tudi (irolje Celjski st> bili avstrijskega n'ïd u (torej tujci) tako, da se ni moči upřeli ludi na njihov sedežvCelju kol nekakáno prestolnico! Zalo ludi ni primerno imcn(5vali nobeno mesto v Sloveniji - prestolnico! Prav bi prišlo pojasnilo stroke, da razredi omenjeno vpra^nje!
■ Mihael Sllvar, Veienje
Hvala gasilcem
Iskreno se zahvaljujemo Ga.'^ibskemu druStvu Gaber-ke in Gasilskemu druivivu Šoštanj za hitro in aspeSno intervencijo pri gaienju požara.
Enaka zahvala velja ludi ostalim, ki ste nam pt)maga-li pri odpravljanju posledic požara,
■ Družina Tajnik, Ravne 164, Šoštanj
24. januarja 2QQ2 "^HlAS
HOROSKOP, OBJAVE
13
KOrOSKOP
OVEN OD 213. 00 21.4
Ted6fi. ki je pred vami, bo lep. saj se boste v njem odloi^ill poinesti 2 nekateflmi stari eni grehi. Čeprav vas bo kakšnega kcraka strah, vas bo kmalu [vepiavilo neizmerno zadovoíístvo. ki bo na vaše nestabilno čuzeno poćutie vplivalo naraMiost blagodejno Kar veliko stvari vam bo uspelo fjpeiiali, neka-lete le začeti, druge tudi ckjkonCaîi Neko sreCanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razinišlianiu in početju, sai vam bo končno odprlo oči,
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Odlično se počutite tudi zato. ker vam [e uspelonekaj, vkar so VSI dvomili, tudi vi po malemi Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir Se rekaj časa vam bodo zvezde taKona-kionjene. da boste uspeli uresničiti prav vse. česar se boste lotili Mekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagaiali a mu ne bo uspelo Sploh, ker ûodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Usoda se je v pretekliii fedniti malce poigrala z vami. a seda] vam bo kar nekai časa precei nakloniena Zalo prisluhnite svoiim željam In se jim prepustite, sai sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Jutri pazite na cesti in sploh pri ra\naniu sslroji, ker so mo^e poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v pfihodnosli še veliko pomenil.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Ko bosle že mislili, da ste umirili strasti, ki so se r^iam-[e(e zaradi finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno Nič kaj priietnl dnevi niso pred vami. poleg tega se vam bo dogaialo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. Tone bo prineslo čisto ničdobrega, zato bo bolje, če se za n^aj časa potuhnete In molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si !elite
LEV OD 23.7. DO 2>.8
^e finančno stanje bo tisto ki vam bo 2rlo živce, saj si bosle naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati 2al si ne boste dati kaj vBiiko reći in t)osle spet rili zglavo skozi zid Partner vam bo povedal ne-i^l krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če bosle §e na pfei trmarili,senečudite, če se boste naerkral počutili zelo osami ieno
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Izkazalo se bo, da je bilo lo. da ste se odprli tudi naiven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, za zetodobro Ma-er^rat se vam bodo poskušali približati tudi &sti. ki so vam do sedai metali le polena pod noge. Godilo vam bo. zato boste še bolj ustv^ialni. Edir^ st^, ki vam ne bo šla na roko bo čas Tega boste imeli še vectio preimlo za vse ti^o kar si želite uresničiti
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Nek star prijatelj vas že dolgo phčakuje. saj se vse preveč zadržujete domi Tega tisti, ki vas dobro poznajo niso vajeni Res se ^ bo malce lotilo malodušje. prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, te se porušite spet priûai^iti kakšni veseli ďuai, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, sai ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeliati V torek se bo zgodilo nekaj lepega
5K0RPI;0N OD 24.10 DO 22.11.
Neka novica vas |e precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli vroke inseumirili Tedffi bo mir^eval brezvečjili pretresov. k^en dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika rn se izogibajte vsega, kar vam škodi Da se Izplača, boste ugotovili že po nekaj dneb Novo prijaleljsb/o vam bo pomenilo vsak dan več zato ga boste znali tudi negovati
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Še vedno se boste bolj kots sabo ukv^jali z drugimi. tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi Šele. ko se vam bo zdravie precej poslabšalo boste veí-ieli opozorilom. To pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke m pnčeli živeti ûko. kot cd vas pričakujejo tudi vaši natbližji. Ti so se 2e precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bore katero
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Če si boste še tako želeli, se ne bo zgodilo. 2al se vam vaše sanje niso v celo^ uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali bcste në^oga. ki bo več kotsimpatičai, zato se boste vse pogosleie zalotili pri misli. kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primemo-stl zveze in o tem, kai bodo rekli drugi. Kadar kdi ste to počeli, se je slabo kof>čalo. zato končno poslušaite srce. možgane pa upcrabliajte za kaj drugega
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Ko bo sneg pričel sseboj jemati prvi jug. se vem zna poslati počutje Pazite lorej na zdravje, to bo vnaslednjih dneh zelo občutlirvo Predvsem pa se morate več ukva/jati sami s se-boi in tor^ način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanjes športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pri delu boste opažali naveličarrost. doma pa vas právnič več ne bo presenetilo. Za* vedailesa da lahko kaj spremenite tudi, če se bosle sami boli potrudili.
RIBI 0010.2. DO 20.3.
S par^eriem bosta kovala načrte a prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa tosta spoznala, da so več kot uresničljivi. Zato boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale enaza dmgo Doletela vas l>o neizmerna sreča, lu ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenfe se bo precej spremenilo
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o,
3320 Velenje, Koroška cesta 37/b, tel.: 03/896-11-00, fax: 03/896-11-27 Http://www.kp-velenje-si. E-mail: glavni@kp-velenje.si
OBVESTILO
uporabnikom komunalnih dobrin in storitev
zaradi višjega stroška komunalne oskrbe za mesec december 2001
POVPREČNE MESEČNE ZUNANJE TEMPERATURE								V letih 1990			- 2001 v oC	
Mesec/leto	1990	1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000	2001
November	4,5	4,2	5,5	2,3	TJ	4,8	7,7	5,4	3.4	2.9	8,16	3,04
December	0,1	-1,1	-0,2	1,6	2,0	0.8	-1.3	2,1	-1,3	0,5	3,82	•2>40
TABELA 1: Decemb^r-2001 }e naihiadneiH mesec v preteMem 12 tetnem obdobju!
Primerjava porabe toplotne energije med mesecema november in december 2001
MESEC	Vrsta stroška	EM	Individualne lilše	Blokovna gradnja
NOV 20G1	Poraba topi. energ.	MWh	3.549	10.142
DEC 2001	Poraba topi. enefç	MWh	6,174	16,194
TABELA 2: Podatki so podani za vse oskrbovane individualne hiše in bloke
Uporabiiike komunalnili dobrin oz. slorilev obveščamo, daje glavni ra/iogza višji slrosckle teh v mesecu deccmbru 2(Kil visoka poraba lopbtnc energije zaradi izredno nizkih Lempera-(ur.
Cene loplolne energije so se zadnjič spremenile s 01.11.2001, v mesecu decembru pa ni bilo povišanja cen.
V	nadaljevanju so podalki o:
-	povprečnih temperaturah v mesecu novembru in decembru od leta 1990do20i)l (labela 1),
-	porabi loplolne energije za skupine uporabnikov individualne hiše in blokovna gradnjav zadnjih dveh mesecili lela2001 (tabela 2),
-	pcTvpreČne cene loplolne energije pri dislríbuterjih v RS. ki so veljale nadan01.05.20iJl (labela^).
Hkrati Vas obveščamo, da bo dne 26.01.2002 od 10.00 do 12.00 ure dan odprtih vrat na Komunalnem p<H(jetJu Velenje d.o.o.. K(»roški) cesta 3a - se<lež Poslovne enote Energetika.
Od 01.I].2<HII dalje, veljajo nove cene za oskrlxi s Joplolno energijo na podlagi 4. in 5. člena »Uredbe o oblikovanju cen distribucije pare In lople vode za namene daljinskegji ogrevanja«
V	sistem daljinskega ogrevanja je potrebno intenzivno iiive-stirali In ga vzdrževati, da bi ohranili in ludi v priht>dnostl zagotovili visoko zanesljivost in kakovost oskrbe s toplotno ener-
Slemnamenomsmovlelih 1998 in 1999 izdelali dolgoročno >» Strategijo obnov in pt^sodobilev na sls i emu daljinskega ogrevanja«. Seslavm del strategije je bila projekcija potrebnih sredstev za obnove in poscxlobitve in projekci ja potrebnega povišanja cen oskrbe s toplotno energijo. Povišanje cen s 01.11.2001 predstavlja zadnji korak do potrebnih cen. ki zagotavljajo sredstva za obnove in posodobitve predvidene z zgoraj omenjeno strategijo.
Pod pogojem, da ne bo prihajalo do bistvenega upadanja prodanih količin in slat'>šunja oslalih pogojev gosptxlarjenja. predvidevamo, da bo v bodoče potrebno korigirati cene oskrbe s toplotno energijo s<imo skladno z indeksom rasti cen îjjdu-strijskih proizvajalcev oz. gibanjem glavnih vhodnih sln>škov električne energije in nalwnc cene loplolne energije pri proizvajalcu Ternioeleklrarne Šoštanj.
Tako pričakujemo, da U> v b(xloče polrebno izvesti spremembo cen oskrbe s u>plotno energijo praviloma enkrat ielno.
Prilagamo ludi »Prcglcdnico povpreCnih netočen oskrbo s toplotno energijo pri različnih komunalnih p^idjeljih v Sltwcniji (tabelah).
■ Komunalno podjetje Velenje d.o. o.
Zap. st.	PODJETJE Povprečne cene v SIT/ MWh/leto 01.05,01	
1	Podjetje 1	10.16275
2	Podjetje 2	9.190,00
3	Podjetje 3	6.850,00
4	Podjetje 4	12,542,00
	Podjetje 4	13.077,51
5	Podjetje 5	7.885,36
6	Podjetje 6	8.176,27
7	Podjetje 7	12.963,43
8	Podjetje 8	12-755,80
9	Podjetje 9	13.600,21
10	Podjetje 10	10.866,00
11	Podjetje 11	11,821.90
12	Podjetje 12	13.520,90
13	Podjetje 13	9.310,60
14	Podjetje 14	13.804,00
15	Podjetje 15	13.367,00
16	Podjetje 16	12.540,00
17.1	Kom. pod. Velenje (0105.2001)	5.652,23
17.2 Kom. pod. Velenje (01.11.2001)		6.523,72
18	Podjetje 18	8.674,07
19	Podjetje 19	10,262,07
20	Podjetje 20	10.152,05
21	Podjetje 21	10.854,00
22	Podjetje 22	8.434,42
23	Podjetje 23	9.233,96
24	Podjetje 24	9.836,96
25	Podjetje 25	6.850,00
26	Podjetje 26	11.973,87
Najnižja povpr. cena v RS na dan 1.5.2001 je pri KPV 5.652,23		
Najnižja povpr cena v RS na dan 1.11.2001 je pri KPV 8.523,72		
Najvišja povpr. cena v RS na dan 1,5.2001 13.804,00		
TABELA 3:
Iz razumljivih razlogov ne smemo objaviti imena podjetij.
Cene storitev oskrbe s toplotno energijo, ki veljajo od 01.11.2001 dalje so se spremenile na podlagi 4. in 5. člena »Uredbe o oblikovanju cen distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja'< (Uradni list Republike Slovenije št 29 z dne 20.04.2001) in sicer:
	EM	Stara cena na dan 01.05.2001 v SIT	Nova cena na dan 01.11.2001 v SIT
Energija po meniniku	MWh	3.660,54	4.350,16
Priključna moč / leto	kW	1.983,79	2.406,55
Ogrevanje sanitarne vode	m3	438,60	514,92
Ogrevanje-stanovanja	m2	155,16	183,58
Ogrevanje • individualne hiše	m2	216,29	255,91
Ogrevanje sanitarne vode	o$et>a	1.272,82	1.505,91
Vse zgoraj navedene cene vključujejo 19% davek na dodano vrednost!			
14
TV SPORED
24. januarja 2002
ČETRTEK, 24. januarja
PETEK, 25. januarja
SOBOTA, 26. januarja
NEDEUA, 27. januarja
PONEDEUEK, 28. januarja
TOREK, 29. januarja
SREDA, 30. januarja
SLOVENIJA 1
Od. 35	Mostovi
09.05	Pod klobukom
09.55	Zgodbe i2 školjke
10.25	Avstralska kronika, 12/12
11.15	Obiskali smo .,..16/17
11.40	Razgledi slovenskih vrliov
12.10	4x4
13.00	Poročila, èport, vreme
13.30	Pod preprogo
14.20	Mario.nsdeljskjvecerv žrvo
16.00	Sk)vens>;i utrinki
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Zaplesirro. 3/26
17.00	En^stašola 17.45 Modro
18.20	Dosežki
13.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Tednik
21.00	Prviindfugi
21.20	Osmidart
22.00	Odmevi
22.30	Kultura
22.50	Podoba podobe
23.20	Modro
23.55	Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 TVprodaia 10,30 Videostrani 13.40 Odprto prvenstvo v
tenisu, posnetek 14.40 TV prodaja 15.10 Videospotnice 15.3S Nebotičniki, mostovi.
predori. 3/3 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Julija Pomerfeau, 1/10 18.00 Hvala in lahko noč.
dokum. film 19.30 Videospotnioe 20.05 Vodnik po Londonu, 9/18 21.00 Šoferja, 9/18 21.50 Dobrodošli spet tu.
japonski f^m 23.30 Akcija!. 14/14 00.20 VideospotniCB
09.10	JAG, ris. serija
10.00	Vsiliivka, nad.
10.55	Tri sestre, nad,
11,50	Esmerakja. nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Tretja izmena, nan.
14.05	Dragon Ball. r^. serija
14.30	Dogodivščine majih
junakov
15.00	TV prodaja, nan.
15.30	Umor
16.25	Esmerakja, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally, nan.
21.00	Prijatelji, nan.
21.30	Seks v mestu, nan.
22.00	Zahodno krilo, nan.
22.50	JAG, nan.
23.40	M.A.S.H„nan,
00.10	24 ur, c«novitev

Hmnm» ST
B9
09.00 Na obiskjj, ponovitev 09.55 Vabimo kogledu 10.00 Nai spot dneva 10,05 Odprla tema, pcfflovitev 11.05 Videostrani 18.05 Vabimo kogledu 18.10 Regkknalne novice 18.15 Mladinski program - 8rez
panike 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Ogiasi 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regnnalne novice 21.05 Liudje Evrope: Tehnclogiia, dokumentarna oddaja 21.20 Vabimo kogledu 21.25 Nai spot dneva 21.30 Beli pianino, zabavno-
gfasbena oddaia 22.45 Vabimo kogledu 22.50 Nai spot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.35 Nina in Ivo. 3/6 08.50 FračjfdoU5/21 09.15 Zapkilimo. 3/26 09.30 Enajsta šola 10.05 Oddaja » otroke 10.30 Modro 11.05 Dosežki 11.25 Alpe, Oonava, Jadran 11.55 Dr. (Xiinnova, 21/29 13.00 Poročala, šport, ^eme 13.45 Čarizačmb 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjih in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, ^eme 16.45 Afna triki 17.15 Iz popotne torbe 17.45 Iskanie raja. dokum.
oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Odprto da) in noč, nad, 20.S5 Deteljica 20.45 Praksa, nan, 22.00 Odmevi 23.30 Kuttura 22.50 Polnočni klub OO.OO Iskanie raja. dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 SPvassmuk(Ž) 14.00 Odprto prven Avstralije v
tenisu 15.00 Videospotnice 15.35 Hladna voina, 3/12 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Julija Pomerieau, 2/10 17,55 EP v rokometu (M)
Sk)veniia:Švica 19.30 Vfdeospotnrce 20,05 Oddelek za umore v Los Angelesu. dokum. oddaja 21.10 Jennifer Eight, amer, lilm 23.05 Iz slovenskih jazz Idubov 00.05 Videospotnice
09.10	JA6.ns. serija
10.00	Vsiliivka. nan.
10,55	Tri sestre, nan.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Razstresena Alty, nan,
14,05	Dragon Ball, ris. sâriia
14.30	Dogodivščine malih junakov, ris. seriia
15,00	TV prodaja
15,30	Umor. nan
16,25	Esmeralda, nan.
17.20	Tri sestre, nan.
1815	Vsiliivka. nan
19,15	24 ur
30.00	2)vi ogenj, amer film
21.45	Privid zločina, nan.
22.40	JAG, nan.
23,30	M.A,S.H.. nan,
00.00	24 ur
<53>
Im nai I
2T
»S
09,00 Dobro jutro, informativno
•razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogiedu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Beli planino, pono^ev 11.25 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18,15 Miš Maš. kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Vabimo K ogiedu 19,00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo k ogiedu / Oglasi 20.00 Lokalni ulnp Celja in
okolice 20.30 Spoznanja: Bistvo živtjenia • Gost: Tone Fabjan 21.15 Regionalne novice 21.20 Športniblok 21.25 Vabimo kogtedu 21.30 Zelena bratovščina 22,30 Iz oddaje Dobro iutro 23.20 Vabimo k ogfedu 23,25 Nai spot dneva 23.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Radovedni taček 08,45 Pod klobukom 09.35 Otroška oddaja 10.05 Pikica in Tonček, nemški
film 12.00 Tednik
13.0 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14,30 O živalih in liudeh,tv mantnr
15.00 Modre gore il. tianc. fílm 16.30 Pc^očila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, 8/26 17.10 Zobna vila. kje si? 17.50 Na vrtu 18,15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta,
It/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Kralja mamba, amer, film 21.40 Obiskali smo,.., 17/17 22.20 Poročila, šport, vreme 22,50 Oz, 7/8 23.40 David in Jeny Zucker 00.40 Z vseh koncev sveta. 11/13
SLOVENIJA 2
08.00 N^deostrani 08.30 Wprodaia 09.00 \^deospoînice 09.35 Raymondaimajo vsi radi. nan
10.35 SPvassvsKŽ) 11.50 SP v as smuk (M) 13.15 Odprto prv. v tenisu 16.55 EP v rt)kometu (M) SlovenijaJslandlid 19.30 \^deospotnice 20.05 Populama resna glasba 22,05 Klempeper,3/13 22,55 Sobotna noč 00.55 ^deospotnice
_ TV I
07.50	TVprodaia
10,55	Tri sestre, nad.
11.50	EsmeraFda, nad,
12,40	TV prodaja
13.10	Raztresena Ally, run.
14.05	Dragon Bali. ris. serija
14.30	Dogodivščine malih junakov, ris. serija
15.00	TV prodaja
15.30	Umor, nan.
16.25	Esmeraída, nan.
17,20	Tri sestre, nad.
1B.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Živi ogeni, amer, film
21.45	Privid zločina, nan.
22.40	JAG, nad.
23.30	M.AS.H..nai.
00.00	24 ur. ponovitev
<52>
ttMMmíí
2T
S2
09.00 Miš Maš. ponovitev Q9.40 Vabimo k ogledu 09.45 Nai spot dneva 09,50 Spoznanja: Bistvo življenja, 90st. Tone Fabjan 10.30 Videostrani 18.55 Vabimokogledu 19.00 Lokali utrip Celja in
okolice 19.30 Nai spot dneva 19.35 \^deoslrani 19.55 Vabimo k ogledu / oglasi 20.00 1053. VTV magazin, regionalni informativni program 20.30 Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje in Pihalnega orkesira Premogovnika Velenie 21.45 Sovražnik po krvi,
ameriški film 23.15 Vabimokogledu 23,20 Naj spot dneva 23.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živzav
09.55 Promenadni koncert
10.25 Pomagamo si
11.00	Atrika-pogledstal, 11/13
11,25 Ozare
11.30 Obzoqadutia
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročiia, šport, vreme
13.10 Videostrani
14.00 Bedenje ob Nedu,
kopnitdukc. film 15.30 Lingo, tvigrca 18,00 Čari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdaniik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Razgledi slovenskih vrtK)v 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario 21.60 Intervju 22.45 Poročifa, šport, vreme 23.05 Zgodbe o Itftjigah 23.15 Titanikovo mesto, irsko
ang. film 00.50 Mirna gora. ponovitev
SLOVENIJA 2
08.00 TVprc>daia 08.30 VideospotnKe 09.50 Komisar Rex, 5. del 11.30 Pol «ija na naši strani 12.00 Euromu^ca, 2. del 12.30 Tv prodaja 13.00 Šport 19.30 VideospotnKe 20.05 Zakaj se zgradbe rušijo. 1/4
21.00 Frasier, 3/26 21,30 Homo turisticjs 22.00 Končnica 23.00 Iz sktvenske operne
ustavrialno^i 23.S5 Videospotnice
07.50 Tv prodaja 08.20 Oliver Twist, ris. seriia 08.45 Princesa Sissi, ris. serija 09.10 Dragon Bali, ris. serija 09.35 Dogodivščine malih junakov
10.00 Možje v čmem, ris, seriia 10.30 Godzila. ris. serija 11.00 Pasjj policisL nan, 11.30 Otroci ne ta!eio 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverieno 13.45 Zgodba MarveCoIŘns.
amer, film 15.30 Naša sodnk:a, nan. 16,30 Dragi John, nan. 17.00 Blažen med ženami, nan.
17.30	Možstremiženami,am.f. 19.15 24 ur
20.00 Zadnji dobri možie, am, f, 22.30 Barva ďenarja, amer, film 00.40 24 ur, ponovitev
Kanali ST
ss
09.00 Miš maš. pon. oddaje 09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.35 1052. VTV magazin 10.55 Športni torek, športna
informativna oddaja 11,10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gosi. pogovor 12.00 Oglasi/Vabimo k ogledu 12.05 Lokalni utrip Celja in okolice
12.35 Iz sredine oddaie Dobro julro
13.25 Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šoleVeler^ie in Piiialnega orkestra Premogovnika Velenie 14.40 Iz petkove oddaje Oc^ro
jufro 15.30 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1063,VTVmagazin.pon. 18.35 Poslanska pisarna, ponovitev. Franc Sušnik, posianec v Državnem zboru 19,35 Ljudje Evrope, TehnokDgija 19.45 Vabimokogledu 19,50Skrbimo za zdravje,
ponovitev 20.50 Poslanski večer Bojana Kontiča, 90St: Janez Stanovnik 22.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.35 O živalih in ljudeh 09.05 Afnafriki 09.55 Dnevnik velikih mačk. 10/10
10.20 Iskanje raja, dokum.
oddaja 11,15 Na vrlu 11,40 Z vseh koncev sveta, 11/13
13.00 Pofočtla, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koro^ 16.30 Poročna, šport, vreme 16.45 Telebaiski 17.05 Bisergora, 6, oddaia 17,20 Radovedni Taček 17.45 Vem-veš 18.35 Žrebdnie3x3plus6 18,45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, špol. vreme
20.05 Komisar Rex, 15/15
21.00 Portreti
22.00 Odmevi
22.50 Branja
22,55 Brez reza
23,55 Vem-veš
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani 13.40 TV prodaja 14.10 Videospotnice 14,45 Glasbena dokum. oddaja 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Julija Pomerieau. 3/10 18.00 SpolipoBraziliii,tv
Maribor 18,30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Oddaja o popularni kulturi 20.30 Svetovni izzivi 21.00 Studio city 22.00 Hladna vojna, 4/12 23,00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice
09.10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Športna scena
14.05	Dragon Bali, ris. serija
14,30	Dogodivščine malih
junakov
15.00	TV prodaja
15.30	tJmor. nan.
16.^	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18,15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Sedma nebesa, nan.
20.55	Urgenca, nan.
21,50	Providence, nan.
22.40	JAG. nan,
23.30	M,A.8.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
©
kanali
27 4e sa
1 09.00	Dobro jutro, intomiativno
	• razvedrilna oddaja
i 10.00	Vabimo k ogledu
1 10.05	Naj spol dneva
1 10.10	1053, VTV magazin,
	ponovitev
i 10.40	Videostrani
i 18,05	Vabimokogledu
1 18.10	Regionalne novice
1 18.15	Koncert Mladinskega
	pihalnega orkestra
	Glasbene Šole Velenje
I 19.30	Vabimo k ogledu
1 19.35	Naj spol dneva
I 19.40	Videostrani
i 19.55	Vabimo k ogledu/Ogla»
1 20.00	Dober večer, gospod
	predsednik, gost: Danilo
	Daneu, predsednik
	Združenja za turizem in
	gostinstvo GZS
i 21.00	Regionalne novice
1 21.05	Odbojka, posnetek
	lekme, Šoštanj Topolšlca
	FužinarGOK IGEM
j 22.35	Iz oddaje Dobro jutro
1 23,25	Vabimo k ogledu
i 23.30	Naj spol dneva
i 23.35 t	Videostrani
SLOVENIJA i
08.35 Mostovi 09.05 Čarobni šoiski avtotjus. 33/39
09.25 Radovedni Taček 09.40 Odd^a za oboke 10.30 Vem-veš 11.20 Pomagajmo a 12.05 Komisar Rex, 15/15 13,00 PoPDČila. šport, vreme 13.10 Videostrani 13.35 Obzorja duha 14.05 Portreti 15.00 Davki in Jerry Zucker 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 ZlatkoZakiadko 17.00 čarovnitova hiša. 7/12 17.45 Doku men lama oddaia 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tîliy Trotter, 4/4 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi
22.50 As it nothing happened,
izraelska drama 23.40 Dokumentarna oddaja
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani lO.OO TV prodaja 10.30 Videostrani 14.00 TVprodaia 14.30 Videospotnee 15,05 Svetovni izzivi 15.35 Studio ci^ 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Julija Pomerieau. 4/10 18.00 Proti večem, film 19.35 Videospotnice 20.05 Narodno zabavna glasba 21.00 Jutro, srbsidčb film 22.30 Jezero, slov. kratki lilm 22.45 Videospotnice
09.10 JAG, nan. lO.OO Vsiljivka, nad, 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmerakla, nad, 12.40 TVprodaia 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.05 Oregon Ball, ris. seriia 14.30 Dogodivščine malih
junakov 15.00 TVprodaia 15,30 Umor nad, 16.25 Esmerakla, nad. 17.20 Tri sestre, nad, 18.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverieno 20,45 Otrok preveč, amer, (ilm 22.30 JA6. nan. 23.30 M,A,S.H..nan, OO.OO 24 ur, porwvdev

ar
S2
09,00 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev 10.00 Vabimokogledu 10.05 N^ spot dneva 10.10 Otroški glasbeni
vidoespoti 10.30 Videostrani 18,10 Vabimokogledu 18.15 Odbojka, posnetek tekme Šoštani Topoištca : fu!jnarGOK iGEM 19.35 Naj spot dneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 1 054 . VTV magazin, regionalni 'informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Športni gost, pogovor 21.00 Faif play, športna oddaja 21.30 Vivaturistica 21.55 Vabimokogledu 22.00 spot dneva 22,05 Zakladnica uma,
dokumentarni film 22.35 Vabimokogledu 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.35	Doberdan, Koroška
09,05	Goji Raček Tine, 8/26
09.30	ZlatkoZakiadko
09.45	Čarovnikova hiša, 7/12
10.10	Oddaja za otroke
10.30	Ungo,tv igrica
11.00	Dokumentarna odd^a
12.00	Tilly Trotter. 4/4
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Pikica in Tonček, nemški film
15,05	Aktualno
16,00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Male sive celice, k^z
17.45	Naravoslovna oddaia
18,45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	ŠofergospeOaisy,arner. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22,55	Koncert orkesira slov.
filharmonije
23.35	Naravoslovna oddaia
SLOVENIJA 2
08.00	Videostrani
10.00	TVprodaia
10.30	Videostrani
14,30	TV prodaja
15.00	Videospotnice
15.35	Homo tunstfcus
16,05	Policiia na naši strani
16.30	Rad imam Lucy, nan.
17.00	Julija Pomerieau, 5/10
18.00	TŤie k>ng memory, ang.
čb fflm
19.30	Videospotnrce
20.05	Šport
23.00	Prvi val, 4/22
23,50	Videospotnice
00.45	Videospotnice
l t _

09.10	JAG. nan.
10.00	Vsifjivka, nan.
10.55	Trisestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TVprodaia
13.10	Preverieno
14,05	Dragon Bali, nan
14.30	Dogodivščine malih
junakov
15.00	TV prodaja
15.30	Umor,nad.
16.25	Esmeralda, nad,
17.20	Trisestre, nan.
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20,00	Temna pretekk)st, amer, film
21,40	Tretja izmena, nan.
22.30	JAG, nan.
23.30	M.A.SX, nan.
00.00	24 ur. ponovitev
Hmnmlt
27
4e 92
09,00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaia 10.00 Vabimokogledu 10.05 Najspotdneva 10,10 1054. VTV magazin.
ponovitev 10.30 Športni torek, ponovitev 10.50 Športni gost. ponovitev 11.10 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18,10 Reg kanalne novice 18.15 Mladinski program • V mojem košku je pa mavrica 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabtmo k ogledu / Oglasi 20.00 Zupan z vami, kontaktna
oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Vabimokogledu 21.10 Glasbeni videospoti 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja
22.30 l2 oddaje Dobro (ulro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani
24. januarja 2002 '^H'AS
MODROBllLA KRONIKA
15
Peška umrla
Ziiradi p(škodb, dobljenih v prometni nesreči, ki seje zgodila 14. januarja, ob 6.30 vZaJcu, je vccljski holnij^nici umrla 69-leina ZalČanka R. P. Nesrečno peško jc v semafortzirancm križišču, na prehodu za pcSce, zbil voznik aviobusa.
Jugo ni »vžgal

v torek, 15. januiiija, zvečer, je neznanec vlomil v oseiini avlo jugo, parkiran pred Solo Livada v Velenju. Vo7iio je skuSal spravili v pogon, vendar mu lo ni u.speio. /. dejanjem jc laslnici Ï. J. povzročil za okoli lO.O(K) lolarjev škode.
Vir/nica D. H., kijev sredo, 16. januarja, samo za deset minul zapustila svoj renault 5 pred vrtccm na (?esti lalccv v Velenju, pa jc bila ob vmiivi nc malo presenečena. Ncznanccjijc vtem íasu uspel ukrasli torbico z denarjem in dokumenii in ji povzročil za okoli 50.001) tolarjev Škode.
V AmaČah pa je v noči na nedeljo, 2U. januarja, neznanec \i avtomobila lasi N. S., ukradel avio-radio-kaselolon, vreden 20.0UO tolarjev.
Po snowboard v tujo klet
PrcjSnji leden je ncznanecvlon'ul v kleine prostore last K Č.vbio ku na Crori^ki cesii v Velenju. 1/ njih jc odnesel snowboard z vezmi in čevlje, vse skupaj vredno okoli 5U.UOO tolarjev,
Gorelo v Ravnah in Lučah
v sredo, 16, januarja, okoli 9. 15 Je v Ravnah pri Šoštanju zagorelo v novozgrajeni stanovanjski hlsi last R. T. Ogenj, ki jc zajel pritlične prosiorc in uničil več orodja in materiala, ko pogasili okoli.^ki gasilci. Kol kaže, je do požara prišlo pri priključku dimnika, od koder so se iskre razširile v proslor z gorljivimi materiali. Po nestrokovni oceni je nastalo za 1.5011.000 tolarjev škode.
v čeirick, 17. januarja, ob 9.47, pa je zaradi napake na peči za ogrevanje na peirolej,zagorelo v pritličnih prostorih stanovanjske hiáe last F. P. v Lučah. Ob njej se je grel lastnik, in ko je opazil, dagori zunaj peči, je nanjo vrgel odejo, vendar ognja s tem ni pogasil, tega so ukrotili šele gasilci. Ogenj je povsem uničil pritlično etažo, poškodoval ludi stopnišče v zgornjo etažo in povzročil za okoli 2,0uu,0000 tolarjev šktulc.
Mladoletnik skril ukradeno
Vni>Či na ponedeljek, 14. januarja, jc biloviomljenov vikend pri m4ili skakalnici v Savini pri Ljubnem ob Savinji, last smučarsko skakalnega kluba, h notranjosti sla izginila video kamera in turne smuči, ki ju je storilec skril v bližini, Policisti iz Mozirja so kjnalu izsledili 15-leinega osumljenca, mu ukradene predmete zasegli in jih vrnili kiuhu, zoper njega pa bodo napisali kazensko ovadbo.
Nepovabljen gost na Ljubnem
V	noči na torek. 15. januarja, jc nekdovlomil vstanovanjskohišo na Ljubnem in na:5kodo lastnika 1%.)., taje oškodovan za 150.000 tolarjev, odnesel mobilni leleťon, denar, planinske čevlje in ročno svetilko.
Ukradla predvajalnik
V	sredo, 16. januarja, okoli 17.30, sla neznana moški in ženska v trgovini Savinjskega magazina na Polzeli z oddelka akustika ukradla DVD predvajalnik sony, vreden 80.000 tolarjev. P<3licisii za neznancema, ki sla se odpeljala z rumenim golfom, poizvedujejo.
Bo gradil?
Med 16, in 20, januarjem, je neznanec v (îolovljah, pri zbiralniku vode ob avtcKCsli, odtujil 16 metrov fÂànc ograje, deset aluminijastih siebrič k w ter aluminijasladvokrilavrata. Javnemu podjetju za vzdrževanje avtocest Ljubljana je povzročil za 150,000 tolarjev Skcxje. Se dodatnih 400,000 tolaijev .škode pa je povzročil neznanec, ki je prav lako v (jotovljah. polomil 16 aluminijastih stebrov in jih skupaj s 70 metri aluminijaste mreže, odpeljal v neznano.
Premajhna odprtina
Neznanec, ki je v četrtek. 17.januarja, razbil steklo na večjem oknu trgovine Era na Kidričevi v Velenju, zaradi premajhne odprline na okenski reSelki ni mogel v notranjost. Povzročil pa je za okoli 20.000 tolaijev škode.
Ribici brez zvočnikov
v četrtek, 17. jajiuar^a, je neznanec iz objekla Ribiške družine Velenje odmontiral dva večja zvočnika, vredna okoli 60.000 tolarjev.
Krajo posnela kamera
V čcirtck, 17. januarja, med 18, in 18,10, sla dva mlajSa moSka priila v irgovino BigStar na KidriČevice.sti v Velenju. Iz police sla vzela moâko srajco, vredno 5,694 tolarjev. Ves postopek je posnela video nadzorna kamera, lako da se bosta storilca najbrž žc v kratkem srečala s policisli.
Policijska uprava Celje
Bančnega roparja prijeli že naslednji dan
Prejšnji četrtek j« hila v Celju i/redna novinarska konferenca, na kateri .so predslavnilu Policijske uprave Ce^ein njene-i;a urada kriminalistične p4>lici-jejavno.st se/nanili z bančnim ropom v Lučah oi) Savinji. V uvodnih l>ese<inh Je (lirekt(»r Po-licUske uprave Celje Edvard Mlačnik novinarje okrcal zaradi prenagljene}:^! in netočnega p<»n)čanja o poteku preiskave, 'i^>nudili smo vam prst. vi pa jemljete roko," je dejal in poudaril. da l)odo razmislili o načinu siKielovanJa ob morebitnih |>od(»bmh primerih. Podrobnosti o ntpu In poteku preiskave je razložil načelnik Urada kriminali stične policije PL) Celje Robert Mravlja k.
Vnasciju Lučeje lO.januar-ja ob 11.37 v prostore Nove Ljubljanske banke vstopil zamaskiran in oborožen n)par, stopil do bančnega pulta in zavpil: 'To je rop. Denar mi daj, če sprožL^ alarm, le ubijem takoj!" Zaradi groženj in strahu je delavka banke roparju izročila 8.951.920 sn; 7.100 ATS, 200 DEM, 20 CjBP in 23.05(1 evrov. Včasu ropajevpn'istorcprišla druga delavka, ki je že pri vhodu {^pazila, da gre /a rop, zato jc banko zapu'^ti la Delavko je opazil tudi ropar, kije zavpil "počakaj. če ne te ubijem." delavka je kljub grožnji prostore zapásl i-la, od^la do bližnjega telelona in o ropu obvestila policijo, V tem času je ropar v nahrbtnik stlačil ves denar in pobegnil. Po prvih zbranih obvcslilih je pobegnil peš, prečkal Savinjo in stekel v gozd v smeri planine Raduha. Kljub intenzivnemu pregledu območja, kjerjc sodeloval tudi policijski helikopter, storilca te-
Robert Mravljah In Edvard Mlačnik
ga dne niso izsledili.
V nadaljevanju policijske preiskave so opravili razgovore z več osebami, ki so siorilca videle po ropu.
Robert Mrav|,|ak: "Pri tem smo doživeli nekaj, kar v naži praksi skoraj ne pomnimo. Vsak od očividcev je podal povsem drugačen opis, zalo nili spodobnega fotorobota nismo mogli izdelati. Še več, ko smo očividcem pokazali sliko roparja, ga niso prepoznali." Po zbranih obve.slilih sti ugotovili, da je bila poleg storilca dan pred ropom v Lučah in v banki še ena oseba. Kasnejši razgovori z osumljencema so poirdili, dasia si dan pred ropom dejan,sko ogledala Šir^ okolico in pripravila načrt prihoda in pobega. To je polrdil ogled kraja dejanja s širšo okolico, saj so policisti pri pregledu smeri bega n«iŠli kapo storilca, v neposredni bližini pa svc/a oblačila in obutev. Te siva-ri si je ropar pripravil, da bi se preoblekel.
Na podlagi zbranih obvesiU od občanov, ugotovitev ogleda, strokovnih mnenj centra za kriminalistično - lehnične preiskave in na podlagi izvajanja drugih aktivnosti z zakoasko podlago so bili ugotovljeni razlogi za sum, daje rop ,st0TÍI M.C., siar 30 let, doma z območja Mislinje. Pri ropu Sla mu pomoč nudila Mf., star 27 let, domaz območja Mislinje in S. V, siar 26 let, doma iz Dravograda. Roparja je v času ropa z vozilom pripeljal na kraj ropa 27-letni M.<.', Ko gaje odložil, seje počasi odpeljal proti Mozirju z nalogo, da roparja obvešča o lokacijah policistov. Po dogovorjenih obwsiilihsejc po-mt>Čnik z vozilom vrnil domov. V icm času seje roparpotuhnil v gozdu in Čakal na noč. Okoli je priSel v naselje Kmica do parkiranega vozila R 4. Izkoristil je malomarnost voznika, saj so bili v vozilu ključi, in se z odtujenim vozilom odpeljal do Ljubnega. kjer jc vozilo zapustil in po telefonu poklical sosltv
rilca i'iziroma pomiVínika .S. V, ki jez vazilom prišel po M.Ć. in ga odpeljal v bližino doma. Ko je prišel domov, je M.C. denar, oblačila in orožje skril na neznano lokacijo, ki je policistom do Čeirlka še ni u^elo odkriti.
Pri policijski preiskavi je bDaže ll.januarja ob 12,45 odvzela prosiost in odrejeno policijsko pridržanje roparju, 30-letnemu M.Č., 13. januarja ob 11.55 osumljencu 27-leinemu S.V in 15.januarja 27-lcincmu M.Č., ki se je lega dne vrnil iz Republike Avstrije v Slovenijo. Med lem, koje bil ropar priveden 13. januarja na zaslišanje k preisk<jvaine-mu .sodniku, ki je najprej odredil sodno pridržanje, po zaslišanju pa pripor, je bil twumljeni S. V po zbranih policijskih obvestilih izpuščen. 16. januarja je policija skupaj s kazensko ovadbo privedla na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku še tretjega osumljenca, 27-leLnega M.(\, ki je zanj (xiredil .sodno pridržanje.
Kriminalisti PU Slovenj Gracfec prijeli kriminalno združbo
z mamili so se pečali tudi Velenjčani
SLOVEN,! GRADEC, 17.,JANUAR - Kriminalisti in p<ilici-sti i/ Slovenj (îradca so v Četrtek izvedli /vključno akcUada^ časa trajaj4»če operativne olxle-lave identifikacije oseh« ki so se ukvarjale s ka/nivimi dejanji poveziinimi z zlorabami prept)-
vedanih dru^. Enajstim osum-ijenceni so odvzeli pntstost, med njimi sedmim oselmm i/ Vele-v liišnih preiskavah pa za* segli različne količine različnih druji« pribor /a pomoč pri pre-priKlaji mamil, manjšo količino streliva ter dru^e predmete, ki
Radarske kontrole bodo:
vpctek. 25. januarja, popoldan, na obmi>čju Žalca: vsobo-10 26, januarjii, lorek, 29. januaija ter čclrlek, 31. januaija, popoldan, na območju Velenja.
Pešci, pozor!
Velenjski policisti bodo v torek, 29. januaija, med 5. in lU. uro, spremljali korake pe,^v. Ti včasih ubirajo preccj nevarne poti, da o prečkanju zunaj prehodov za pešce - ludi čez Šti-ripa.scwnico - nc govi^rimo. Nekaj slabe volje in nekaj cevka v denarnici si bosie prihranili, če bos>xc to jutro (pa ne samo lo!M) pazili, kod in kako hodile.
bodo služili kot doka/ v nudaU» njem ka/enskem p<»stopku.
Proslost so i>dvzeli S.M^ ,f.K. in BJ, iz Mislinje, D.M. iz Raven na Koroiikcm in D,N., S,Z., S.A., D.B. EU^ N.O, in B.S. iz Velenja.
Vsobolo, iy.januaija,sokpre-iskovalncmu sodniku Okr{"»žncga sodila v Slovenj Gradcu privedli S,M. in J.K. iz Mislinje ler D.M, iz Raven na KoraŠkem, ki je po zaslišanju ,T,K. izpustil na prosiosi, zoper druga dva pa je odredil pripor; k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ctlju pa so privedli Š.Z. in D,N. iz Velenja, ki zoper oba odredil pripor. Dru^m osumljenim so pridržanje odpravili, ker so prenehali razlogi, zaradi katerih je bilo odrejeno.
Kriminalisti so združbti, kise je na organiziran način ukvarjala s kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje inpromeiazmaini-li 1er s kaznivimi dejanji omogočanja uživanja mamil, spremljali dalj časa 1er pri icm pridobili ludi d(5kaze o njihovi aklivno-
sli. Ugolovili so, daje predv.sem S.M. iz Mislinje na obmœju Velenja od Š.Z,, EU,, EN.» K.N. in J).N. pogosto, z namenom nadaljnje prodaje, kupoval in posredoval pri prcxiaji različne vrste in količine mamil (marihuana, ecstasy, LDS) ter jih na območju Koroške prcxlajal ^vebam, ki so nato lo mamilo «na drobno« pro-dajali naprej. S temi dejanji sije lako on kot ludi njegovi sodelavci, pridobivali sredstva za pre*življanjc 1er za lastno porabo. Prav lako so osumljenci pi> gosto nudili prosiorc za uživanje mamil oziroma jim mamilo nudili ludi brez plačila icr si s icm,širili krog uživalcev.
Kriminalisli so zoper osumljene na pristojna Okrožna državna tožilstva podali I6kazcnskih ovadb zaradi uiemeljenega suma storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po I. odsiavku
196,	člena 1er 1. in 2. odstavku
197.	člena KZ RS.
16
SPORT IN REKREACIJA

24.januai]a2002
NK Rudar
Simeunovič je bil zadovoljen
Vťknjskí pnolit>as je konec U'dn;i preživel nu tridnevnih pripnn^íti nH Mulem Liii>ínjii. kjer je íinel izvrstne nizmere za vadho. Polťu te^a .so se no-Uometaši /.li nekii.i dni "ntresir .sne^u« pt» kuterem so vadili v Velenju. Med lem i pripravami Sit iKlí|4nilH tudi tří prijateljske tekme.
Vpcicksopo dobri igri in po dvak ral nem vodstvu igrali ncod-li^cno (2:2) z Marihorom Pivo-Viimo LaSko, vsobotos(3 nii^joli-gîdkcmu Malemu Loi^inju na-lru.sli v mrcj^o pol ducaiii zadc-ikov, v niidcljo popoldne* pa so se med vrnitvijo domov u&tuvili Se na Reki in premagali lamkajSnjega drugoligii^i Ori-cnl po številnih priložnoslih "samc/z2: i.
Na pripravah jc bilo 23 no-gomelašcv. doma jc ostal le oboleli Mimes ŠiSiC. Na nol>cni
ickmi Vclcnjiiani niso zaigrali v enaki poslavi, priložnwt za igro pasta dobila Uidt Slolxnlan No-vaki>vič in I/udin KHmberr)^'iê. ki Sla se Rudarju priključila na /ačelku priprav, (ibdr^ali bodo siimo KambcroviČa, ki jc igralec obrambe, glede na to, da sla v Rudarju ostala Spasojcvič in Jolie (igralca sredine, enako kol Nt)vak(wiČ)
Trener Vojislav Simeuncwlč jc bil zelo zadovoljen z zíw/ctastjo igralccv na vseh treh lekniah, predvsem paz njihovo učlnkovi-losljo. "Indnevne priprave na Malem Li'i^inju s;'» nam zelo ko rtóiile. ib je bil v bistvu ludi prvi Slik igralcev z ?ogo na m)rmal-nem igrišču, knjtl v Velenju smo vadili po snegu in ledu. Priložnost /a igro so dobili v glavnem vsi igralci, /. Mari-b<.in>m smci sc enak(^pravno kosali. čeprav izid ni bil na-
jpomembnejši, jc vendarle ireba reJi. da smo dvakrat viîdili. Će bo lako ludi v prvenstvu, bom zelo zadovoljen. Proti domačinom iwîbili na igriSču listi igralci, ki k' ćakajt> na svojo pravo priložnost. Povsem so nadigrali LoSinjane^ nasprotnik po meri pa jo bil tudi Oricni, kjer .smo ludi pokazali dobro učinkovitost."
Do petka prihodnji icdcn, ko bodo odšli na osemdnevne priprave v Mcdulin. l>odo rudarji vadili doma.
Danes $ Pohorjem
v prvi prijateljski tekmi bo« do dânes v Mo/irju f^nstili dni-goll^aški» moštvo Polu»rje (naj prej so Djmemvali Dom/ale), v nedeljo \M IxkIo gostovali v Kidričevem pri tamkajšnjem d^l^oli^ašu Aluminiju.
■ vos
Proti Mariboru so dvakrat vodili V akciji Goran JoHà (v zeleno-črnem dresu), (foto: vos;
OK Šoštanj Topolšica
Zmaga v pravem trenutku
Po nelutj slabših tekmah je v soboto príhlixno ISOgledalcevv Šoštanju spet videlo (wIlHijkarsko predstavo na visnkt ravni, ki sc s|XMlobi kakovosti donuii^ih igralcev, lakšnih tekent bi f>ilo )>otovo Še veC, če bi cnihojkarji Šoštanja Topolšice igrali vedno tak«) 1>orhencj In motivirana» kot v sol)otn. koso premagali Manl>i»rčanes 3 : 0.
Ključ za končni uspeh je bila gotovo asvojitev prvega niza, ki je bil zelo izenačen. Ekipi .sia sc menjavali v vodstvu vse do dvajsete ločkc, nato pa
so .si domačini z odličnim scrvi.som zagotovili zmagos27;25.
V nadaljevanju so g<«ijc popustili, kar so domači s pridom izkorislili. zaigrah íc bolj zagrizeno in brez ie?av osvojili .še drugi in tretji niz.
S to pomembni"» zmago so se igralci Stištanja TopoISice spel odlepili od repa Ic.stvicc in se Mariboru in Granitu približati le na tri oziroma dve ločki razlike.
■ Robi KugovniČ
V soboto bodo spet gostitelji, ko bo v Šoštanju gost ovala ekipa ravenskega Fužinarja, tekmo pa bodo začeli ob 19.00, (foto: vos)
NK Era Šmartno
Konec tedna na obalo
Za Šmarske nogometaše je bil minuli teden /elt» naporen. Oh napornih treningih dvakrat mi dan so v Celju opravili tudi testiranje, ki je zelo dnhrn uspelo. Zo^a jehila v minulih dneh le postranska .st\ar« saj so še vedni» največ pozornosti namenila I i telesni moči in hitrosti. Nekaj več so /. /og«» vadili zadnje dni minulega te<lna, ko so .se pripravljali na prve tekme, takšno vadbo pa je oviral zasnežen teren.
Prvo tekmo so v Šmartncm odigrali v soboto, ko so gostili tnjtjeligaša iz Šenčurja. Na tej lekmi je dal trener Slane Bevc priliko rezervnim igralcem, novincem in mladincem. Ta tekma jc pokazala, da imajo nekateri igralci težave in da ni prave
kakovosti, pravo igro pa jc preprečeval tudi tcirek teren. Cfťfstje so se pokazali k<H pravi nasprotnik in .so na koncu slavili z 1 : t).
V nedeljo so nogometaši Ere s prvo pcisurvo gesuwíili pri dru-goltgašu Železničarju v Mariboru. Zlasti v prvem polčasu so pokazali dosti več, kot na sobotni lekmi. Z disciplinirano ign'i v obrambi in z veliko gibanja v napadu st) z zadetkoma Repovima in Risi iča pwedli z 2:0, kar je bil t udi končni izid tekme. V drugem polčasu so sicer malce popustili, vendar so vseeno pokazali, da so na pravi poti, da bodi^ torej lahko nadaljevali prvcastvovjescaskcni rii-
mu.
Konec ledna sc bodo za se-
dem dni (xJpravili v Poreč, kjer bodo največ pivorn^Kti namenili lakliki in uigravatiju, seveda pa bodoodigrali ludi nekaj tekem.
včeraj so v Smarlnem gostili vodilno mošlvo druge lige iz Dravograda.
Priprave začeli tudi mlajši
Priprave na pomladanski del prvenstva so začeli tudi igralci mlajših selekcij Ere. Vse ekipe so med odmorom igrale dvoranski nogomet, lorej igralci v bistvu nisoj^očivali, Pripravljali se bodo v Smarlnem. kadeli in mladinci pa bodt) za nekaj dni od5li ludi na obalo. V klubu .si zelo :^clijo, da bi sc oboji ?e lelos vrnili v prvo državno ligo.
KK Elektra

Ponovili črno serijo
ŠoŠtanjska odprava na Trii»lavje bila (pričakovano) neuspešna in tako so košarkarji Elektre ponovili črno serijo |)elih zaporednih porazov z /:ačetka sezone, toknit |)a so na gostovanju pri kranjskem Wglavu izgubili s 73:86. Clek« traje imela znova samo enega ra/polo/enc^a igralca • Riz-niana, ki je dosegel 29 točk oh <Ktličnem metu iz ii>re, v ohnim-hi pa SoštanjČani nikakor niso niogti zaustaviti odličnih Horvata, KrejiČa, t>/ena. Dnihn-jaka...
V taboru Elcklre so že pred tem (l.*^.) krogom odslovili
'IV dni je Soštanjčane okrepil Petar.ArslČ, nekdan* ji ij^ralec Ijuby^mske Olimpi-
Kaličanina, ki je v Šoštanju zdržal le tri ledne, odpuščen je bil po porazu s Kraškim zidarjem. Deset porazov in le iri zmage .so razlog za nove spremembe v klubu. Trenerska stolčka sc ircseta v Skorji Loki in na Rogh. v Šoštanju pa se prccej glasno govori o spremembah v igralskem kadru. O konkretnih imenih v upravi sc niso želeli govorili, pričakovati
pa jc. da sc bo po Kaličaninu pt>slovil šc kdo, zagotovo pa bodo v klub pripeljali sc kaki>no okrepitev.
Odmor zaradi reprezentančnih tekem, ki bo sedaj na vrsii, bo Šoštanjčanom prišel šc kako prav, da slrncjo .svoje vrsie. Izkoristili ga bodo za krajše priprave v Makarski. Naslednjo tekmo bodo SošUinjčani odigrali 2. februarja proti vodilnemu Hcliosu. Cas bi žc bil za novo zmago, saj igra na "evropski ravni", kalcro vidi zgolj trener Sa<la, ne prinese rezultatov.
■ Tjaša Rehar
Se bo posiovii se kdo!? (foto: vos)
Prva SOU m<»ški. 12. kro«: Šoštanj Topolšica • MarilMtr .^:0{25, 17, IH) .Sošlanj Topolšica: Najdič, llribcršck. Siwinck, Medved. Pavič, KugovniČ, S. m D. Sevčnikar, Stanojčič, Dačovič, Hyp(^ li^a« kro^:: Triftiav • Klektra 86 : 73 (59:47,33:29.8:16)
Olektrai	Ivanovic.
Marinkovič8, PopLwič.2. Riz-man 29. Tajnik 2. Dožič lU, Rupreht 2. Saporac 5, Dražovič 13. Nuhanovič. Ek-lanovič 2. ltetja,SKL tl.kro^:
Tako so igrali
Pivovarna Lipník - Era Ve* leivie HH : 77 (2f»:l8. 16:23, 29:1^.23:13)
Er.i: llcrlah 13. Bogataj 13. PvirovičH. f\išič 4, Sijepan<wič \i). Purnaf 4, Lcskošck 7, Milcnčak IK Nogomet • prijateUske tekme: Rudar - Maribor PL 2 : i>, strelca za Rudar MujanovlČ (17) in Uivrič (4il).za Marilîor pa Cîolob (23) in Szlipan^ivics (65):
Rudar - Mali Lošinj 6 : O, strelci: wSuljič 2, Arlič. I lojnik. Ztigcr. Spasojcvič; Orient • Rudar t : 2, sirclca
Spasojcvič in Suljtč. t^ra Smartm» - Šenčur 0:1 Železničar- Hra Smnrtno
0:2 (0:2),sirclca Repovž in Rjstič.
Mali nogomet, I.SLMN, 11.
krojj:
Nazarje-Nap<)li4:4 (2:2) Na/arje: SlaviČek. Ipavec, Uršnik. Stegu. Dobovičnik, Masinak, Adamič. Hrasinlk. R Mren. F. Hren, Koiar. Breznikan za diwačc jc irikrat zadel Adamič, cnkral pa Mast-nak.
24. januarja 2002 ««-^ČAS
SPORT IN REKREACIJA
17
3. meánafoáno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Najbolje so igrali Madžari
V dneh oci IK. cId 20. J^nusirJa 2002Jc bilo v velenjski Rdvći dvo« rani h: i. mudnarudno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Letošnje prvenstvo je l)ilo doslej najmoCnej»^, saj seje tekmovanja udeleâlo ID igralcev in igralk i/. 17 držav, med njimi \yê su lilii tudi trge igralci velenji^kega Veg* rada: llmš in Jure Slatinwk in Tamara J crié.
()rgani/at;>rji prvenstva, N TZ Slovenije, Kl'K Vcgrad Tempo Velenje in RdcČa dvorana so po mnenju vseh udeležencev prvenstvo organizirali In izpeljali zelo uspešno. Častni predsednik letošnjega prveaslva je bil župan mestne občine Velenje Srećko Meh. ki tudi .svečano odprl na-
jvečje namizno!eniško tekmovanje v Sloveniji v lem lelu. Na tekmovanju so imeli največ uspeha Madžari- Med ženskami so imeli v končnici posamične konkurence karStirI !ckm tkalke, na koncu pa je v finalu zmagala Vivien Ello. ki je s 4 : 3 (-7^7,-9,9.6,6,4) premagala prvo nwiiko Peiro Lovas. Uwasova je vcxîlla že s 3 :0, a se je Vivien Ello uspela zbrati In na koncu je zasluženo slavila. Tretje mesto sta si razdelili Mardžarki Georgina Pota In Žila Molnar. Med osem najbolji^lh Igralk pivensiva sia se uvrstili tudi Sk>vcnki Biljana RxJorovič In Petra Dermiisiija. Manj negotovo, «prav izre^lno zanimKo, je bilo fi-nale med mct^kimi posamezno.
f k



KK Era Velenje
Pivovarji so bili močnejši
Velenjski kn^rkarji so v soboto gostoviili v Šmarju pri .lel^h, na gostovanje k Pivovarni Lipník pa so fKli^li z željf». da bi tekmece premauali sedrujsiC v tem prvenslvu. Žal jim to ni uspelo in domaći so bili boljši 7. H$:77.
Ob polOasu 5e vodili za pel ločk, po tretji Četrtini žc zaostajali za dve, četrto pa so odigrjili porazno in gostiteljem dovolili zmago zena-jstiml loćkami.
Do konca prvenstva Ixîdo odigrali še tri kroge, najprej pa bodo v soboîo gostili vodilno rao?(tvo (»rosuplja/lekmi^ iHido v telovadnici OŠ ŠalekzaceUob 18.()0.
Kadeti so v sobtMo v Celju premagali domačo Kclejo, v soboto ob lO.UO pa bodo gostili Kriko- Velenjski klub je v sobt>to izvedel 1. turnir zimske lige za pionirje letnik 88 in mlaj.^e. ki ga vodila KZ Slovenije in /.KD Maribor.
Velenjski upi so najprej premagali Kelejo s íi5:.33, z B ekipi> Elekire pa visoko izgubili z 19:72. V nedeljo bo drugI turnir organiziral ceIjs-ki klub ia^leja.	■
Mali nogomet
Po senzaciji remi
Z drugim pomladanskim kropom so v petek prvenstvi» nadaljevali tudi igralci maltha no^^ometa v prvi dr^^vni li}*i.
Okrepljena ekipa Nazarij je v prejšnjem krogu več kol presenetljivo zmagaki v Sevnici, podviga pa ji nI uspelo pomwidna prvi tekmi pred svojimi navijači v nabito polni nazaiski Športni dvorani, trikrat so sicer vodili, le pel minut pred koncem celo & 4:2, nalo pa so v pičli mijiuli prejeli dva zadetka za končnih 4:4.
Vse boljža Igra jim gotovo daje pa'cej možnosti za obstanek v ligi, saj sla neposredna tekmeca zelo blizu» v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri šestem Kt^pru.	■
Alpsko smučanje
Solidne uvrstitve
Mladi velenjski smučurji so v soboto in nedeljo spet nastopili na tekmah slovenskega) pokala. V soboto je bil na Kobil pri mlajših delčkih v veleslalomu Tomaž Sovič 10.« v ne<le(io paje v Kranjski (>>rí osvojil ^ 11. mesto.
SlarejSe deklice so v soboto v veleslalomu tekmovale v Kranjski Ciori. kjer je bila Spola OsiercH,, na nedeljskem veleslalomu na Kobil pasta bili An j a VISček 12. In Špela Osterc 14.
Tradicionalni planinski pies
Ptuninsko dru2>tvo Velenje bo pripravilo to soboto, 26. januar* ja. v Rdeči dvorani v Velei\ju tradicionalni, 2e 26. planinski ples. na katerem bodo ocenili preteklo sezono in si zastavili nadaljnje načrte. Predv.sem pa se bodf» zabavali z ansamblom R'ajkinc-l»rji.	■
kjer je lanskoletni finalist Martin BratanwÇBolgarzlvlgijskim polnim listom) premagal Madžara Adama LIndnerja s 4:2 (-12,4, -5,9,7,7).
Velik uspeh st>v lej konkurenci dosegli tudi Slovenci, saj sije Cîre» gor Kiimac na koncu delil tretje mesto 7 Madžarom Ferencem Pazsyjem. Komacjes tem dosegel največji uspeh m(^ki posamični uspeh na odprllb prvenstvih Slovenljc.Vkatcgorljido2J let je med m^>škimi v llnalu Slovak Peter Sereda premagal Belgijca Damiena Delobbeja z rezultatom 4:1 (8.5,9,-6,7). Trelje mesto sta si razdelila Nizozemec Daan Slicpen in Slovak Lulx>m{r Pištej. Slovenci Bojan Ropoma, Žiga Jazbcc, Danilo Piljak in Jure KoSčaksose uvrstili na me.staod 8 do 16. Med ženskami je v tej kategoriji zmagala Madžarka
Ctec>rgina Pola,ki je z rezultatom 4 :0 {]2,7.5,9) premagala rojakinjo lldiko C'sernyik. Lep uspeh sta s Ireljim mestom do.segli Slovenki Martina Safran In Jana Ibma/ini. Med osem najboljših se je uvrstila še Slovenka Špela Burgar.
V moških dvojicah sta slavila Slovaka Grcžo-lllaš, ki sta s3 :1 (-8,9,10,13) premagala madžarski parPaz.sy - Lindner. Tretje mesto sta si razxielila para Bralanov -Clossed (Belgija) in ToŠič -KarlcTvič (Hrvaška). Pri ženskih dvojicah pa je prvo mesto pripadlo Izraelkama Kravchenko -HoRe,kisiavfînalus3:2(-4.-I4. 9.2,5 ) premagali Madžarki Lwas • Kertal. Trelje mesto sta si razdelila slovenska para Todor-twfč - Safran in Dcrmastija • Halas.
■ OK
Namizni tenis
Tamari Jerič Jakhlov memorial
Na tradicionalnem mednarodnem Jakhlovem memoriálu za kadete in luidetinje v Zalogu pri Ljubljani so nastopili tudi mladi igralci velenjskega V^rada. Miha Kljajič je zmagal v svoji predtekmovalni skupini, vendar je nato iz^jiibil in se uvrstil na mesta od 8 d<i 16. Tamara Jerič pa je premagala vse svoje nasprotnice in na koncu zii-služeno osvojila prvo mesto.
S tem je znova dokazala, da je trenutno ena najboIji>ib, če ne kar najb(íljŠa slovenska igralka namiznega tenisa v svoj I kategoriji.
■ DK
Atletika

Spodbudni dosežki velenjsiciii upov
V petek j« bil v Celju otvoritveni atletski mitinj^ /a vse kateunri-je. Največ tekmovalcev je bil v mlajših kite^orijah, saj jih v začetku februarja čakn dvoransko dr/^ivno prvenstvo v Novi (nirici. Številni velenjski predstavniki so dosegli nekaj vidnih uvrstitev in spodbudnih rezultiilov.
Uvrstitve • pionirke (selckcijc) -60 m ovire; 1, Nina Kokol 9,61, 2. Zlva Kíížcljnik 9,92, 3. Sabina Aliliodžič 10,20; 60 m: 4. Živa Kozcljnik8,4i^. 5. Sabina Šumnik S.54.11. Sabina Alihodžič 8,69, 14. Un5ka Kralj 8,87; pionirji (sclckcijc) -60 m: 2. Rudolf Rok 7,95; ml. mladinci - 60 m: 5. Uroš Podr/avnik 7,98; daljina: L Ado Ah-mctovič 6,14,4. (lorazd Kriva nek 5,76; člani, mladinci, pionirji -6fl m: 2. Gorazd Křivánek 8,70,4. Aôo Alinictovič 8,93,5. Nejc Lip-nik 0,23.
Mhidi velenjski atleli bodo že v soboto v bistveno m<-)Čnej5i konkurenci nastopili na dvoranskem mitingu na Dunaju.
■ VR
Kegljanje

Slabo nadaljevanje
Po dveh mesecih premora so ke^IJači z It). kr<)$>oni nadaljevali prvenstvo. Dru^oli^asi iz Soî^tanja s» p).stov;ili pri Konstruktorju v Mariboru in izgubili s 3:5 in 5099;530K. Šo^hinjčani so bili že na pragu katastnife. ko so domači povedli s 3:0 in preko 304i ke]>IJi, nato pa so le ol>čutno /nižali razliko in omilili poraz.
Šoj^tanj: Krii^ovnik447 - Bartlma 373 (0), Glavič 802 (0), Petro viČ 824 (0), L Pidej 913 (1). Hasičič 894 (1), Arnuš846 (1).
SoStanjska druga ekipa je v prveastvu tretje lige prav talco gas-tovala pri mariborski Lokomoiivi, nastopili pa so na kegljišču v Slovenskih Konjicah. Mariborčani so bili bolj.sl s5:3 in 4994:4919.
SoStanjH:A]ck.sič8Jfi(0),Novak833(0),Znidar 785(1), Matič 371 - Klauzner 378 (0),Šchič 861(1), Sečki 875(1).
Druga ekipa bo v soboto ob 16.00 gostila ekipo Miklavža, druga pa v nedeljo ob lO.Ofi krSko.
■ Í.F.
Šahovske novice
Lendero tretji na DR
v Ankaranu je bilodvodnev» no dn^jivno prvenstvo osnovnih šol /a dečke in deklice do 15 let, na katerem je nastopilo 5 najboljših iz šaleške doli-
ne.
V B skupini je nastopilo 48 deklic, Špela Sovič (OŠ Ravne) je bila 16., v A skupini pa je Anja Zaljuberiek (OŠ BB) pristala na 15. meslu med 16 tekmovalkami. V B skupini pri dečkih sla med 54 sahisti Janez Mcvc in JCiga Jamnlkar (Oba OŠ BB) osvojila 20. oziroma 38. mesto. V močnejši skupini Aje med 18 dečki odlično 3. mesto osvojil Peter Lendero (OŠ Livada).
Še naprej Gregor Rupnik
Na občnem zboru i^ahovske-ga kJoba ài^tanj so m premised nika za naslednja štiri leta znova izvolili <âre^orja Ru pni ka, podprcd.sednik pa bo Dra^o Luka šumnik.
Na novoletnem klubskem turnirju je zmagal Franc Stropnik, drugI jc bil Ernest Špeh in irctji Tone Círičar.
Na medobčinskem prvenstvu. ki so se ga udeležile ekipe krajevnih skupni «t I in podjetij, je zmagala ekipa Gorenja, ekipa KS Ša^tanj pa je med osmimi ekipami osvojila četrto mesto.
Matko zmagal na Polzeli
Šaltovskl klub Polzela je Izvedel bilropoicznl turnir, na katerem je med 19 SahlsU zmagal Milan Matko iz Velenja.
ŠD Skale - Hrastovec
Za jubilej novi prostori
Spor(n<i-rekre:)(jvna dejavnost je nedvomno zelo raz&ibanu v krajevni ^kupm»s 11 Skale-Hnistovec. Mnogi sodijo, da je med nuj-boD^lml vaškimi l^evuimi skupnostmi v državi. Športno dmšno deluje že 20 let p<i zaslugi nekaterih zanesenjakov in seve<la z^iradi krajanov; ki se mnoaćno udeležujejo vseh prireditev In tudi pomagajo pri izvedbi poname/nih prireditev. To so potrdili tudi minulo s(»boto. ko so se v velikem Atevllu udeležili zaključku športnega leta 20111, na katerem so podelili pri-/Jtaiya ludi najbo^scmij športniku, .športnici In ekipi. Za najboljšega Jpcirtnika so razglasili mladega In nadarjenega košarkarja .lerni^a Rošerja, ki je scdoj član Pivovarne La.^ko; naslw najboljše športnice so podelili prav tako mladi in obetavni smučarki Vanji (fllniiek in tudi nagrada za najboljšo ekipo je bila v znamenju mladosti, priznanje za to so namreč dobile nngometastce do 15 let Druslvose [ahkopohvalt, da je eno izmed šesiih vSlcwenijI. ki ima lako mlade igralke. Uvodni del Mitx>tne prireditve s^) namenili 2(Metnici dru5tva. Naj-pc^menibnejŠe dogt^dkc lega obdobja sovdvorano "prenesli" z clvaj. sctminiitnim ftUuom. Obudil jim je hoje na Triglav, kmečko ohcet. vai^kc olimpiade ... S ponojrtsm s*) se ^pontnill tudi svoje največje akcije - Izgradnje telovadiiicc v letu 1989, pri kateri so člani dru.^tva opravili kar 3800 prostovoljnih ur. Vendar ta nujno p^Hreben i^jekt za tamkajšnje Šolarje in krajane seal končan, kol so kar malce žalostno ugotavljali tudi v soboto. Obeiictn so izrazili upanje, dasehotoprav kmalu godilo in ú-a fic bo denar v ta namen naSel vohčln^i blagajni. Prav zalo jim je bilo řal, da ^ njihovega jubileju nI udeležil nihče od vabljenih Iz občinf>kega središča, pač tisti, ki bi jih moralo zadevati to vprašanje. í^upan se jim je pisno ivpravičit. jim čestital za dosedanje uspeh ter jim zaželel dnbro delo tudi v prihodnje. Povsem pozabili pa so tega dne nanje predstavniki iportne zveze s predsednikom na čelu (posebej so ga ptwablll). saj nI bilo nikogar v Skale, prav lako tudi ne nobenega sporočila ali morebiuiega opravičita.
Najbotjsim so podelili posebna drvštvena priznanja. Na fO' tograftji man/ka Jernej Roier, ker Je v soboto imel tekmo.
Priznanje je v njegovem imenu prevzel oče.
V drugem delu prireditve so spregovoril o delu v minulem lelu in sprejeli delovni program za Iclos. fVedsednik dru.Hva Herman Arlič seje poselKj zahval 11 In podelil primanja tistim članom <lrušlva,"kl so bili"-kolje dejal - Vminulem letu nepogrešljivi pri izvedbi posameznih prireditev." Podobno kol v vseh letih doslej je bilo tudi v minulem zelo tesno sodelovanje z društvi In organizacijami v kraju in ludi tamkajšnjo šolo, enako so menili njihovi predstavniki ob čestitki za phxlni ju-
bilej.
7elo pestro bo tutli letošnje Iclij. saj bodn spel imeli najmanj v.sak mesce kakSno prireditev. Med drugim bcxlo prilvxlnjî mesce po dveh lelili znova pripravili pustno maska-railo, gotiwo pa bti največ ljudi znova privabila vaška olimpijada. Letošnja bo gotovo zcb zanimiva, saj bo jubilejna, že dvajseta /a-povr>>tjo. Ob koncu so v tamkajšnjem domu slovesno »xlprli zelo lepe klubske pro».iore.
■ vos
Nove prostore krasijo številni pokali, priznanja ...Vse to najbolj zgovorno ponazarja resnično razvejano delo društva
18
OBVESCEVALEC
24. januarja 2002
KINO VELENJE v hotelu paka
K A II111 V il L K J il

GOSPODAR PRSTANOV
pustolovski (i(m
Režija: : Peler Jackson Víoge: Liv Tyler, Elijah Wood Dolžina: 177 minut
Četrtek, 24.1., ob 17.30 Petek. 25.U ob 17.30 Petek, 26.U ot) 23.ÍJO - gldsno predvajenje
Sobota, 26.1., où 15.30 in ob 19M
Nedelja, 27.1., ot 14.00 in ob 17.30
Pone<lefjek.28.1.,ob 19.16 Torek. 29.1. ob 17.00 Sreća, 30.U ob 13.00 Ostareli hobit Blibo BIsagIn. ki so ga vsi sûkrajaN Imeli za malce čudaSke* ga In nenavadnega, saj se {e, v na-sprollu s liGt)ítskím] navadami, v mlajSih letlhpredalneprlčako^nlm pustolovščinam, namesto da bi užival v fotel|u pred ogn|iščem In sretjal
ćaj. |e na svoj sto enajsti rojstni dan nenadoma izQlnil. Nihče ni vedel ne kam In ne zakaj, svojemu mlademu sorodr^ku Frodu pa je zapustil nenavadno dediščino-magični in skrivnostni prstan. A to ni bil navaden okrasek, lep del nakita, bil |e Edini Prstan, najmočnejši In hkrati n^nevar-nejšf od vseh čarobnih prBtanov, k/ so bili izdelani v čm[h l^ih, saj ga |e izdelal sam Temni vladar.
ZOOLANDER
odtrgana komedija Re^ja: 8en Stiller Vloge: Ben Stiller. Dolžina: 90 minul
Četrtek. 24.1., ob 21.00 Petek. 25.1., ob 21.00 Sobota, 26.1., oti 22.30 Nedelja. 27.1., ob 21.00 Ponedeljek. 28.1., ob 17.30 Torek, 29.1., ob 20.30 (zadnja predstava)
Parodija na zvezde iz modnih píst pod režisersko takilr1<o igralca Gena Stlliefja. lQ Igra tUdI glavno vlogo zelo neumnega, a slavnega man^ena. ki
-------------------
Kino nagrajuje
tzreĎte kuponiek fn ga pošljite atl prinesite na uredništvo. Vsak te- ; den bomo izžrebali tri ijubitetje filmov za bre^ačen ogled «ne izmed I filmskih predstav.	{
Ime in priimeh:. Haskv:
Izžrebali smo: Franja Vačovnlk, Ravne 199. Šošlanj; Natall|a Krajne. Kardeljev Irg 3, Vdtente;Tan)a Kompan. Malgajeva 2/a, Celje.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
RABUEN TELEVIZOR Gorenje, ekran 70, ugodno prodam. Teleton 5S93-051.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 90 litr* sko, Gorenje International, skoraj novo, prodam po polovični ceni, Telefon 031,^89-376. ZAMRZOVALNO OMARO s lestíml
predali In kotel za žganjekuho 60 litrski. prodam. Telefon 5892-088. MOTORNO ZAGO JONSERETturlso 2149, zelo ugodno prodam. GSM 031/389-376.
ZAMRZOVALNO SKRINJO PRODAM. Telefon 031/627-082. ELEKTROMOTOR ZA PUHALNIK
kupim. Telefon 03/56-88-297.
ga želilo ljudje v vmu tega posla, ko Izgubi naziv najboljšega m^^ena. Izkoristiti za umazano opravito, poli-flčni atentat. Vendar se vse obrne drugače saj ima neumni maneken bolj neumne prl|aiej|e, ki tvorijo dovolj veliko protiutež pokvarjenmu si-stemu modnega sveta,
TAXI 2
akcijska komedrja Režija: Luc Besson Vloge: Samy Naceri, EmmaSjo-bcrg, Marion Cotíllard Dolžina; 82 minul
Čeirtek, 31.1., ob 17.30
Japonski obrambni minister pnhafa v Francijo« da bi preveril sposobnost francoskih policistov v borbi proti terorizmu ter popisal pogodbo stoletja s francosko državo. Ugrabi pa ga tolpa Jakuza. Daniel in Emiilen bosta, ne glede na svoje želje, ponosno vključena v nove avanture, da bi našla tega pomembnega gosta, ki mn^a priti na zelo pomemben sestane!
VANILA SKY
romantični iriier - premiera pred slovenskim startom! ReSja: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Pentíope Cruz. Kurt Russell, Cameron Diaz Dolžina: 135 minul
Četrtek. 31.1., ob 20.00 David Aames ima na videz lepo ^vlje-nje Je čeden, premožen in loirizmalíčer} Je uspešen mlad menedzar iz New Yor-ka. A vendar je v r^egovem življenju praz-
nir>a. Nekeooči spozna dekle svojih sanj, a jo po svcji neumnost) izgubi. Nepr&iko-vano se znajde v vrtincu liubezni, komedije. sumov, seksa in sanj. pti tem pa mu uspe pogledati v svojo dušo in odkii-li. kako ns^ecenljiva in kratkotreina je prava ljubezen

ZOOLANDER
odtrgana komedija Petek, 25.1., ob 19.00 Sobota, 26. t, ob 18,00 in ob 20.00
Nedelia,27.1., ob 18.00
MAČKE iN PSI
^cijska komedija (Otroška matineja) Sobota, 26.1., ob 16.00 Uedelja,27.1., ob 16.00
Filmski ciklus LAJF PO UPU
MED DRŽAVNO IN GLAVNO
komedija. 105'
Ponedeitek, 28. t, ob 19.00 Torek. 29.1., ob 19.00
Cena vstopnic: redne predstave 70C SfT. premiere 800 SIT otroške matineje 400 srr.
Intorrraciie In pred prodaja vstopnic tudi za teden drti napr^: 898 24 91 vsak dan pol ure preti prvo predstavo in dalie. M rezenmcij vstopnic!
KUPIM
KUPIM MANJŠO HIŠOvPesjuali okolici Velenja. Telefon 5865-516.
STORITVE
OSTARELIM IN INVALIDNIM OSEBAM nudim pomoč na domu. Telefon 041/513-587.
PODARIM-SPREJMEM
ŠTUDENT (sla^a invalida) hvaležno spmime star, še uporaben
ZAHVALA
Krula Ixîlezcn jc iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta, starega oecta úi brala
JOŽETA AVBREHTA
29.4. 1926 ■ 16.1.2002
Kako bo'î in dušo trpi. ki 0(1 bolo'/Mi in -Zalastj iisii]tiio itvijcnjfika moči. veš Ti in vemo mi. ki SWO oO Tci)i biJi ztidnjfí dni...
Iskreno sc zahvaljujenia vsem sorixlníkom. prijateljem, sosedom in <^nanecm. ki so nani v času njegove bolc/ni in času filovcsa stali oh strani in nam pomagali v najtežjih Ircnutkih-1 Ivala vsem. za izraze sozalja, cvctjc In sveče, Hvala gospodu /upniku ^a opravjcn obred, govornikoma, ravenskim pcvccm, častni straži ter godbi Prcmogtjvnika Velenje, praporščakom in pogrclxxm.
Šc cnkral hvala vsemi
'/alujoa: SJFdOM NAlDIK '/JJ, KI CA /JCU) rOGIŒ^AMO.
BTV. će mu oa oodarite ali prodate za simbciično ceno. GSM 041/495-862 ali 5863-201.
RAZNO PRODAM
METRSKA 8UK0VA0RVA pn3-dam. Telefon 031/763-922.
STANOVANJE
KUPIM GARSONJERO v Šoštanju ali Velenju do 25 m2. GSM 041/776-052.
VOZILA
OPEL ASTRA 1.4, letnik 93, prvi lastnik, prodam. Telefon 5875-0412li GSM 041/586-842.
ŽIVALI
BIKCa.20D kg, prodam. Tele-ion 5875-340.
PRAŠIČA, 120 kg. prodam. Telefon 5895-102. DVA BIKCA, težka cca 200 kg in telico brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041/568-595. TELICO SIMEKTALKO staro E^o leto prodam. Telefon 588-56-23. BIKCA. težke9a120k9< prodam. Ttíefon 031/768-945. PRAŠIČA 120 kg. krmljenega z domačo kmio, prodam. Telefon 5890214,
PE CELJE Kosovelova 1 6 03/492 68 93
g 00 Dobn:» jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cesbie infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveU; 8.30 Poročila; 8,45 KOčemo Policijsko uprai/o Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti oiimpijskega Komiteja-Iporla za vse; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kl6,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniSki nasveti: 18.00 Music mi>c 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. jonuarlat
6.00 Pozdrav: 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 ZanímlVDStí; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Giasbene novosli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. januorja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Pon>čila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnaclje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Poiepšajmo si sobotno jutro; 6.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedtia; 10,00 Na svid^je; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Porafíia; 15.00 Aktualno; t5.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock Sok; 18.0Û Vimenu Sove-študentska oddaja; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 27. ianuarjo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; \. biok čestitk; 14.45 EPR 1500 II. blok čestitk; '5 45 EPP: 17 00 Namine čestmce; 17,30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 28. joiumja:
6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poro^la; 8.00 Ponedelj'kov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila;, 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai, kje, k^; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajln kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOfiEK, 79. januarje:
6.00 Dolifo jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop, 7,15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks, 8.30.9.30 Poročila; 9.00 Gajin kotiček- oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poroč la; Pesem tedna; 19.00 Na sedenje.
SfiEDA, 30. ionuarjo
■ 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14 .00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.


V letfiu od 14. januarja 2002 do 20. januarja 2002 so povprečne dnevne konceniracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mlkro-çS02/m3 zraka v naslednjih dneh:
18.	januarja 2002 AMP VELIKI VRH 198 mikro-g S02/m3
19.	januarja 2002 AMP VELIKI VRH 181 mikro-g S02/m3
20.	januarja 2002 AMP VELIKI VRH 192 mikro-g S02/m3,
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE S02 od 14. JANUARJA do 20. JANUARJA 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka) P^ESTNA OBČINA VELENJE, VRAD ZA OKOUE tN PROSTOR
Mm«'	iMeaue O*A*K* vtitwt veutuv«» <MÍ(
aoR*
Bi«.]*» an.lanfiisju OlS.lin BZO.j^n
meina vrednos. 350 mikro^ SO^/mS zraka Mstůtns vrednosL 700 nk(o>g $02^rn3 z/alo
ZAHVALA
liho seje pcwbvil od nas
MILAN VIRBNIK
20. 8.1947 - 9.1. 2002
Zííhviíljujcmo se vsem sosedom in znanccm za izrečena so?al ja. cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo lv<inu Roi^eju. I Ivala. da sle ga pc^spreniili na njegovi /adnji poti.
Sorffdaiki
Sptuo^amo i^^îostno vest, da je umrl	
MARJAN ŽOLNIR	
upokojeni delavec reševalne službe	
Ohranili ga bomo v lepem spominu.	
	/ulravstveni dom
24. januarja 2002
OBVESCEVALEC
19
CVETLIČARNA IRIS IN _ POGREBNA SLUŽBA TiSiNA
-ilrdka {»Mudba tranžnale«, cvet|t, lonćilc.. •|iOflr«bna «ttritvt v Mlsti Malnett ptoftBi n obrelc9V 24anit dM
Uli 01/ m M S2, UM: 041 /M2 - 36«
mali OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
Nfíkji! v Tohijfí bilo hoL A '^amaiwi! ai z mko, češ, znnigul bom, močnojši som. pu vendor tu bilo lako.
V SPOMIN
MAK/AN U VODIŠ KU
1929-2001
Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapuslil,
poln načrltw in volje do življenja. Hvala vsem, ki poslojíle ol^ njegovem grobu» prižgete svečko in se spomnile nanj. Velika hvala!
VSÏ NJEGOV!
ZAHVALA
v leiu siarosii nas jc /apusiil na J dragi oùc, stari oče» praded. brat in stric
LADISLAV SELIC
10.5.1914 - 19. L 2002
Uvala vsem. ki ste mu ob bole/ni kakorkoli pomagali, se ga spc^mnili ali ga obiskali. Iskrena hvala osebju Bolni^icc TopolSica za prizadevno nego in zdravljenje, posebej
gospodu Kikeu, dr. med. Hvala vsem, ki s\c mu oh slovesu izrazili spoštovanje, mu darirvali evelje in sveče 1er iin pospremili na njegovi zadnji poti.
'/ALUJΠ! VSI NJl-GOVl
Sporočamo žalostno ve^st. da nas je mnogo prezgodaj zapustila
OLGA VRBANCIC
Sodelavka Poslovalnice Vklenje
Ohranili jo lv>mov lepem spominu
Knickdv druzjH: Intemimpa dM., Fiiiate iffedkije Celje in pfjslovatnice Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke in sestre
OLGE VRBANČIČ
rojene DELOPST 26. 9. 1954-13. 1. 2002
Oiièh si hmz slovesa in povAmva, kol /ne^i; v jutro nji rosi, ki počasi OiUiajo. Zapijsliki si vse.
kur 77 je v življenju nuj već jxjwtmilo. Živijenj'j ToÍíc ho bolof^a in moreàj kol navil ltd,
ki pošilja strelo no vse stroni nebo.
Vsem. ki ste izrazili spi>Slovanje do zadnji pi'Jli,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in usina sožalja 1er darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu i^upniku Ivanu
Naprelu za opravljen obred, kolektivu Intcrcvropa in sošolcem Srednje zdravstvene Šole Celje. Šc posebej se zahvaljujemo Branki (Viki za izkaz^mo pomoč v najtežjQi trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo pevcem, govorniku, pogrebni službi in za odigrano Tišino, nje in jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji §e enkrat iskrena hvala.
jialujoči: tnoz J<>i<i> sin Dejan, hČi Aleksandra, oče Joèe in sestra Vida z (Irntino.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani za* varovanci, obveščamo vas. da je tel : 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko jd zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življeije In je pctrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. PogoTore na !ej številki snemamo. Za in» formacije v zvea z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dehjrno služtM pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek. 24. januarja 'dopoldan Slaviš, dr. med., popoUan U;tanc. dr med nočni Stravnik. dr. med. Spila!. Petek, 25. januarja • dopoldan Špital, dr. med., popoldan Friškovec, dr. merf,, nočni Lazar, dr, med, in Urbane, dr. med. Sobota, 2S. januarja - dežurni Vrabič. dr. m«d. in Čolič, dr. med. Nedela, 27. januarja • dežumi Vrabk^, dr. med. ;n Čoltč. dr. med. Ponedeljek, 28. januarja • dopokian Pu-
valič, dr. med., popoldan Friškovec, dr. med. noóní Rus. df, mec. in Budnjo. dr. med.
Torek, 2d. januarja - dopcdlan Puvalič, dr. med., popoldan Slav»:, dr. med,, nočni FriSkovec. dr. med In Grošelj, dr. med.
Sreda, 30. januarja - dûpokian Puvalć, dr. med. popokJan ŠpHal dr. med., nočrii Vkíovič, dr med. in Slu|Br, dr. med.
Zobozdravniki;
26. in 27. januarja • Romana Lah, dr. stom., vdežumi zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure)
isKm^
Lekama Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravif na recepte, predpisane islega dne. Ob nedeljah in državnih prarnikih je organiziran odmor za kosik) od 13.00 do 1^.00, telelon Ô96-188Û.
Od 25. januarja do1.marca-
Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Ronit čas, rej. 1957. Velenje, ŠalE!k88: Milan Virbnik. n^j. 1947. Topolèica 118; Jožica Kumar, roj. 1915, Radu-ha51;Anloni|dKoldr, loj. 1929. Be-zfia 26: Francka Jevšmk, roj. 1919, Gaberl«320;<iožeíA\í)(9jt,n^,1^.
Hrasto veo 25.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Bemarda Tnjin iz Arje vasi in Aleksander Jelen s Polzele.
Ar^ Rihter, Kasaze 48, v 77. letu starosti; Dejan Andzelič, Giinje 12, v 66. letu stan^sti; Marija Stanko, Čmi Vrti 24, v 63. letu starosti; Rudo» Čater, Gotovlje 67. v 57 letu starosti; Frar\jo Bogoíaíec, Polzela 183.v65.l€lust^sij.
Ojs	Tcbv ni.
V našiji srcih je pixiznijui. ki boli!
V SPOMIN
Mineva 10 let, odkar nas je /a vcUno zapusti! dragi mož, oče in dedi. last
ANTON SMIDHOFER
1.2. mi-20.1.1992
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VS! NJEGOM
ZAHVALA
Poslovila sc je nřiša draga
FANIKA JEVŠNIK
rojena Lapomik 5.10.1919 • 15.1. 2002
N'^ii 7.ho}iont nisi mklo. niti loke nam jX}dola. (xlšla si Ujm. bw/. slovesa, tja. kjer ni trpljenja, ne gorja.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
'Jtaćujiići: hči Anica z fnožem l'Vancetn, siii (iahrijel z Ljuho ter vnukinje Vrška^ Ňpela in
Karmen.
ZAHVALA
Ob boleCi izgubi drage ?enc. mame, babice, prababia*. sestre in dobre s(3sede
ANTONIJE GLUŠUČ
rojene Ograjenšek iz Vinske Gore 18 6.6.1925'13.1.2002
se iskreno yalivaijujemťJMin^dnikom.SíRcdom. prijateljem in vajnom, ki ste jo v lako velikem številu pospremiii na njeni zadnji pc^ti. Hvala za vence, sveče, darovane svele maše 1er ia'cčcna ustna in pisna siv>^lja- Posebna zal'vala velja gospodu Rijavcu. dr. med. osebju Bolnišnice 'lóp<'>Lšici, gaspodoma Pi>lrCu. dr. med. in Krcp.su, dr. med. iz B(")lnišnic Maribor in Celje za lajšanje b<>leč In. Hvala gospodu župniku Tonelu Krasovcu. govornikoma Vladu Videmšku
in Sandiju Oscii^. Zahvala velja tudi 007 Velenje. (iD Vin.ska Gora in vsem prisolnim gasilcem, prapt^ršćakom. veteranom. Druilvu upt^kojencev Velenje - pt^dt^dbckr Vinska (lora. Enako zalivalo izrekamo cktelu Šenljaaški fantje.ccrkvcnim pcvcem. pihalni godbi in izvaj.cu Tinine. Posebej se zalivaljujemo družinam Mlkiavžek, CVikan. Petric. PodvrSnjak. Špegel, Rednak, Ple.^ik, gpspema Šumah in Kamenik, Hvala ludi gostinski eno!i Ciorenje Catering. Hvala ludi pt.>grebni službi Usar za storjene usluge.
iaUtjttči: moz Emit. siriMitan. hčerki Zvonka in Lojzka ter sin Andrej z drttzinami, sestra Zdenka in
hraf Marjan z dmUnn.
Ptmim don) jo in dvorila;, zvmnn oko Te našef išče^ M več TVo/ega smehljaja. Ic Irud in delo 'tvojih pridnilf ix)k usiuja.
Nili zbogom nisi ivklo, niti roko nam podaja, odšla si tiho. brez slovesa, tja. kjer ni trpljenja, ne gorja.
Afafo Turistično jezero danes in nikoli več
Čaka ga zasutje!
l\irislíáio je/.ťni ihkI resluvra-cijo Jťxero na območju Turist ičito rekmcgskega centra Jezero v Velenju, o katerem ho vtirď< ,|c nekako '»umeten« del velike^«! VelenjskeuuJe/eRj. Od njeuaje locvn s prťgrado. No tem mestu je ])tloje/en> že pred druuo svet4»vno vojno, sestavni del Velenjskega Jezeru pu Je postalo leta 1975. S površino 2,5 lia, pn»stomíno Hl.i)00 kuhtOnth metrov in največjo ulobino 7,7 metrov, je v bilo v Šaleški doli« ni daleč najnianji^e, zdaj pa stuja še munjse, holj plitv<» in ne ho vec doluci, ko bo p4»vsem i/ginik».
Ni jih malOy ki so lo, da postaja pliikcj^.žc opazili, čeprav Sc nimajo nobene zveze s Usiim. kar se mu obeta: zasuli ga bodo. Ibjc potrdil Murjun 'lUmse. sveto valcc direktorja Premogovniku Velenje, ki nekako bdi nad pridobival ni m prostorom prc-mc^govnika in jc »odgovoren«» za odpravljanje pc>sledic rudarjenja.
Brez naravnih pritokov
/ njim so bili vCasih povezani družini nairti. a so se —o razlogih kasneje - izjalovili. Mnogi so bili prepričani, da bo za Vclenjcanc in druge piisialo jezero, kjer se bodo poleti namakali. In res jc bil nekaj Časa, v kopalni sezoni ko so dnevne icm-perature jezerske vode povzpele nad 20 siopinj, kar dobro »ob-i.skan«. Ob nedeljah ^ je tam kopalo tudi po 200 ljudi, vendar pa jih jc oporcčnost, onesnaženost jezerske vode vse bolj odbijala in ob njem je bilo vse manj kopalirev, »(îlcde na to, kako j C jezero nastalo, nasialo
pa je kot posledica rudarjenja v začetku prejj^njega stoletja, je vseskozi vprašljivo, kakšno jc njegovo dno. Poleg tega nima liai aviiega prit oka vode. Vwivi> do. ki je v njem, jo črpamo iz jame. ti dotoki pa so premajhni, da bi zagotavljali potrebno čistočo voác.» ra/laga lamse. »Od vsega začetka pa se v lem jezeru razrada rastlina, ki &e imenuje rumeni blatnik in pov/roča se dodatno težave. I litro se razrada, ima močne korenine in je bilo zalo jezero zelo tei^ko čistiti. Lani smo ptvskusili, porabili nekaj denarja za to. a rezultatov ni bilo.«
Jezero, ki se krči
Številni sprcliajalci v zadnjem obdobju opažajo ^ en zanimivi pojav. Turistično jezero se je skrčilo! Razloga za to pa sta dva, Lani se je gladina Velenjskega jezcra-zaradi sasc in d(xlainc-ga odjema vode za polrebc termoelektrarne - zni?ala za 8(i centimelrw. Ker nasip med jezeroma ne tesni, se je znižala tudi gladina vode v liiristićncm jezeru. »Ce bi hoteli, da bi jezero spravili nazaj v tako stanje kol je bilo, bi bilo irebadcivesti nove, dodatne količine vode. To bi sieer lahko storili, vendar smo se odJočili drugače«.
Trajna reiitev -zasutje
Drugačno odli">Čilev je sprožilo spoznanje, daje edina trajna resiicv zasutje jezera, »ideja .se je porodila lani poleti, ko smo skakali jezero očistiti. Dan.s pa smo Že tako daleč, da smo pričeli s postopki spremembe uiedit-venega načrla za to območje. Ker ga Želimo zasut i, je potreh-
Marjan Tamse: pDodatne težave Je Jezeru povzročal rumeni blatnik,»
Skica iz knffge Šaieška jezera mag. Emila Sterbenka.
Nižja gladina Turističnega jezera (še) nima nobene zveze z načrti o zasutju. (foto: vos)
no spreineniii ureditveni načrt. Predlogjc žc izdelan, bil je tudi javno raygrnjcn in jc ta Čas v skrajsanem postopku Že v sprejemanju. C'e imam prave informacije, bodo o njem v nKstnem svetu govorili 5. februarja,« razlaga Marjan TamSe.
Ce bodo zadeve ftle gladko »skozi«, če bo v februarja pred-U>g uiedilveiiega načrta |H)ti-
jcn, potem bodo na upravni enoti že lahko zaprtwili za enotno gradbeno dovoljenje. Na podlagi tega bi z zasipavanjem začeli že v marcu ali aprilu in do konca maja dela žc zaključili.
Podlaga za vodno zabaviščni park
z zasutjem Turističnega jeze-
ra bo Velenje pridobilo dobljen kakíwosten pri"«tor, /a katerega že obstajajo načrti. prej je bilo predvideno, daje to luri-slično rekreacijsko obmoi^c. /a-.sutje tegajc/cradobio sovpada z idejami o mestnem kopalíiWu. Ta pr(»tor je tudi po mnenju arhitektov zelo primeren za ureditev vodnega parka.« In ta je ludi piedviden v dtikumeai u.
Kdo ga bo gradil, kdo bo investitor, bo toeden alijihlK>veČ,jc stvar, ki ostaja.^ odprla, premogovnik bo, kot priivijo poskrbel le za ustrezno »piidlago.«
■ Milena Krstič - Pianinc
V Velenju se že príprav/ya/o na 33. pustni karneval
Hitro odganianje zime z bogatim icarnevaiom
Letošnji pist h» že kmalu preuanjul zimo, sni pustni ti»rek /e Í2. Tebruar« ja. Pu.stno solHitf», 9. februarju, pu Ik) mursikje(4m}>util tudi pustni karneval. 'Iliristična zveza Velenje ga pripravlja letos že tríintridesetíé, kot kaže, pu b<» letos še bolj bo^at kot prejšnju leta. (îlav-no do|>ajanje Im> ludi tukral na1'itovem trfiUs p«it, po k;Ueri bo vodila pustna p(»vorka, pa taksnu kf)t lansko leto.
Predsednik 'l\iristiène zveze Velenje .lože Kand»ir nam je o pripravah na karneval povedal ^ veliko zanimivega, v želji, da gy podpre še kakšen sponzor in da sc jim pridružitve kakšna skupina, ki In dogajanje na pustno soboto zagotovo obogatila. «Letošnja zima je hilu dc»l^a In kiir pravdajo l>om(» tako bi-rro poskusali pregnali. Po obsegu bo kameval vs^j takšen kot lani. da bi bil še b<»lj pester, pa smo fM»vuhili k sodelo-var\ju vse osnovne šole. V goste prihajajo pusinjaki iz Šoštiii^a In Mozirja ter Ptujski kurenti. Tudi letos bodo vozove pripravile štev ilne skupine iz p«»samez« nib krajevnih skupnosti. Ka/e, da spet
tiste, k4»t že vsa leta. i>ekutere namreč nimajo interesa. Pridružila pa se nam ImkJ» tudi društva. Liini je sodelovalo 14 skupin, letos pričakujemo vsaj 20, kar pomeni, da bi skupaj pripravili vsaj 25 objektov»Tem, kijih Immo t<»kral olkle-lali, nam letos ne manjka, tako v svetovnem kot loltiilnem merilu.«
Karneval se bo na pastno soboto, 9. februarja. pričel ob 14. uri. Na pol bo krenil izpred gasilskega doma v Velenju, skozi Staro Velerje, po Cesti talcev, Tom-Šičevi do Jenkove, od lu do Prc.^r-nove in nato po rudarski cesti na ťilov Trg. »'I\i se Ik) pustni živ ža^' Zitčel že ob 14. uri, poskrí)ljeno bo zj^ glaslx) in go* stinsko ponudbo. Želimo si čim veČ mask. Že lani smo jib opazili več kot preji^nja leta.«
Dejstvo jc, da jc tudi letos MO Velenje največji dobrotnik karnevala, vseeno pa organizacijski odbor pričakuje, da se bodo v teh dneh za finančno pomoč odločili Je vvcčjih in nianj?^ih podjetjih. Zato upajo, da minusa ne b(5do pridelali.	B bi
6o/fe Slovenija
Nihalka je popciln uma varna
l)og<»dki iz preteklosti, še zlasti neprijetni, se vtisnej«» v zgo-dminski spomin, takšen "sloves** pa Je težko izbrisati» Ne* kaj takega se dog^ja novim lastnikom in upravljavcem smučarskega In turističnega središča na Mozirskih planinah, torej firmi (îolte Slovenija.
Po neljubem dogodku v nedeljo popoldne so se že oh v/nožju in nato z veliko hiirostjoSe v bližnji in daljni okolici razširile govorice, ki so kaj kmalu žc prerasle mejo tudi dobrega okusa, Daje pretrgana nosilna ali kak.šna druga vrv, da je kabina skoraj zgrmcla v globino, da je ena od kabin počena,daje ...
Strali in nelagodnost sniučaijevje seveda lahko razumeti, te^e pa zares pretirano nupiiîovanje siav resničnega dogodka.
Da^ld Senese, vodja projekta (ri)lte: "Varnost nihalke smo po prevzemu gotovo povečali, v nedeljo pa .se je prvič po dvajsetih letih zgodilo, Jasta prišli vstiknusilna in napenjalna vrv. Takšen Slik v trenutku ustavi sistem. Pri tem moram povedali, dij je bil do prenove sisicma čas med stikom in za-usiavitvijo ena sekundiu sedaj je ena .sama mili sekunda. Ko .se je v nedeljo to zgodilo, morali zaposleni z aviom in peš do mesta slika in ugt^toviti, kaj seje v resnici zgodilo. Ugotovili so samo stik in takoj pognali nihalko. kije toliko časa mirovala Siimo zaradi dolj^ poti do mesia domnevne okvare. Neresnične so govorice o natrgani vrvi, zanje iniamo ateste in vsa obralovalna d<ivoljenja. Vrvi zanesljivo niso pc^kodovane, samo z eno kabino pa vozimo zato, kcrsmozamudihencgiiod rokov, ki ga sredi sezone zaradi dolgih birokraL<ikih postopkov ne moremo nadomestiti, /ato smo se s pristojno inšpekcijsko sluzb(5 dogovorili, da bomo z njihovim .sodelovanjem do konca sezone obratovali samoz eno kabino. Še enkrat trdim, varnost je zagotwljena."
mjp
Če bi bi/o na sistemu karko/i narobe, bi ga takoj zaustavili, potrdilo varnosti pa so obiskovalci in predvsem najmlajši v so// v naravi