\ Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64-— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cela siran Din 1400 —, pol strani Din 706- , četrt strani Din 350 —. Mali oglasi be-sedaDinl'-, stalnim popust Mariborska oblastna skupščina na delu. Težje kakor je mlademu gospodarju začeti po prevzemu posestva, težje je delo nič prevzeti in vendar veliko napraviti in vendar veliko splošno gospodarstvo vpeljati. V Mariboru nismo preje nikdar imeli takih oblasti kot je zdaj oblastna skupščina. Deželna vlada in zbornica za bivšo Štajersko je bila v Grazu. Maribor je bil mesto drugega leda. Zdaj je Maribor središče cele oblasti. Vse je treba na novo urediti, vse — začeti. Pivo, kar moramo povdariti, je to, da je oblastna skupščina začela dobro, prav dobro. Tisti, ki so prvo leto zahtevali od nje vsega, ko ni imela še niti ene sobe, ne ene mize in ne enega uradnika, so sicer očitali, da skupščina ne dela. Toda umolkniti so morali tudi najhujši nasprotniki naše stranke, ko so spoznali, da oblastna skupščina v Mariboru dela tako, da nasprotne stranke ne morejo drugega izjavljati kot to: Strinjamo se s tem, kar dela oblastna skupščina v MattbOrul — Poglejmo na posamezna dela oblastne skupščine. Gradba cest. Izmed cestnih zgradb so bila izvršena sledeča dela: 1. Nadaljevanje cestne zgradbe Lisično — Prevorje — Sv. UrUan. Tekom zime so gradbena dela napredovala od 6 km do km 5, torej za 1 km.%Upati je, da bo cestna zgradba dovršena že letošnjo jesen. 2. Za zgradbo ceste Gornja Radgona — Ščavnica — Sv. Benedikt se vrše trenotno vse predpriprave, nakar se bo pomladi pričelo z zgradbo v večjem obsegu. 3. Za ceste v Mežiški dolini se je potrošilo okroglo 100.000 Din, neizrabljenih ostane, če vštejemo most čez Dravo pri Dravogradu ca 450.000 Din. Popravil se je Kultererjev most čez Mežo, podporni zidovi na cesti Prevalje — Črna; nabavil se je gramoz ter nastavili so se 4 novi cestarji. Za dobavo lesa za most v Dravogradu je javna licitacija že izvršena in se bo poprava mosta izvršila kakor hitro bo ugodnejše vreme. Z ostalim kreditom se bo za ceste v Mežiški dolini nabavil gramoz, prepleskali železni mostovi in popravili manjši objekti, tako da bodo ceste prišle zopet v dobro vozno stanje. 4. Do 1. aprila t. 1. bode za cesto Rad-možanci — Turnišče v Prekmurju že dobavljen ves gramoz, na kar bo oblastni odbor takoj pristopil k zgradbi te prepo-trebne cestne zveze, za katero je bil V2S kredit lanskega proračuna izrabljen. 5. V Medjimurju je oblastni odbor subvencioniral nekatere občine, da so lahko nabavile za municipalne ceste potreben gramoz ter je izvršil popravo za gospodarski promet potrebnega lesenega no-sta čez Murico ob Kotoribi. 6. Oblastni odbor je izplačal 10.000 Din okrajnemu zastopu v Ljutomeru i,i občini Štrigova, da si pribavita načrte za ceste Ljutomer — Cezanjevci in Presika — Štrigova. 7. Oblastni odbor je izplačal nekatere subvencije onim občinam, ki so siromašne in grade važne nove ceste in mostove, katere so bile prizadete po poplavi. 8. Za vpostavitev porušenih mostov na cesti Luče — Solčava je bilo v smislu proračuna iz leta 1927 okrajnemu zastopu v Gornjem gradu izplačanih 100.000 Din. Neizrabljenih je še 150.000 Din, ki se bodo porabili tekom letošnje pomladi. 9. Za regulacijo Mure je oblastni odbor izplačal okrajnemu zastopu v Ljutomeru 50.000 dinarjev, da se zgradi najpotrebnejše obrambne zgradbe ob Muri pri Sp. Moti. Neizrabljenih je ostalo še 450.000 Din. Da se še tekom letošnje pomladi ob Muri urede najnujnejše obrežne zgradbe je oblastni odbor ustanovil posebne gradbene odbore, ki bt^lo pod tehničnim nadzorstvom vodstva regulacije Mure izvršili potrebna dela v Petanjcih — Bu-hovcih — Dokleževju — Ižakovcih — Melincih in tudi na Zgornji in Spodnji Bistrici ter pri Bučečovcih. Za zgradbo prekopa pri Miklivcih v Medjimurju bo oblastni odbor prispeval 100.000 Din in se bo z delom pričelo čim bo tudi država otvorila kredit. 10. Na Dravi se iz oblastnih sredstev zavarujejo obrežja na točkah, katere v letošnjem gradbenem programu države niso prišle v poštev, kakor pri Muretincih, Zabovcih pri Vurbergu. 11. Izmed savinjskih pritokov se terensko regulira Hudinja v predelu med Škof-jo vasjo in Majdičevim mlinom pri Celju. Dela so do polovice že izvršena. Poleg oblastnega odbora prispevajo k temu delu še mestna občina celjska, okoliške občine, nekaj industrijalcev in tudi drugih interesentov. Od postavke za Savinjo je ostalo neizrabljenih 350.000 dinarjev, kateri znesek se bo porabil za regulacijo Savinje pri Celju, čim se bo z deli v večjem obsegu pričelo in ko ho tudi država dala svoje kredite na razpolago. 12. Dela na Mislinji pri Bukovski vasi se bližajo konou. 13. Izvršena je tudi že delna regulacija Meže v Farni vasi pri Prevaljah in je bil v to svrho izčrpan ves kredit v iznosu od 60.000 Din. 14. Za regulacijo vseh ostalih vodotokov za katere so bili krediti v lanskem proračunu, pa se vrše predpriprave. Tu sem spadajo Dravinja, Žičnica in Rogoz-nica. 15. Za melioracije je bilo izplačanih vodni zadrugi v Dolnji Lendavi 30.000 Din. Za regulacijo Libenice in občini Slivnica pri Mariboru za osušitev travnikov tudi 30.000 Din. Ostali zneski bodo izplačani tekom meseca aprila, ko bodo izvršene licitacije del. 16. Izmed hudournikov je bila subvencionirana zgradba Bistrice nad Muto z 20.000 Din. Za vodovode pa se je izplačalo občini Ljubno pod Svetimi gorami 50.000 Din in občini Ribnica na Pohorju 15.000 Din. Izmed večjih novih zgradb, ki se v letošnjem letu pripravljajo, naj omenim: 1. Zgradba novega moitu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku, h katerem bodo v glavnem prispevali okrajni z a stop v Mariboru, občine in interesenti. 2. Zgradbo nove okrajne ceste Stranje — Zibika v Šmarskem okraju, ki se je že pričela graditi. Tudi za ostale ceste, za katere so v proračunu za leto 1928 predvidene večje ili manjše vsote, so predpriprave v teku. Naše bolnice. Oblastna skupščina je prevzela že vse bolnice in hiralnice. Da je to veliko delo, ki ga vrši oblastna skupščina v korist najbednejšim med nami, mora vsakdo priznati. Preje smo vsaka dva meseca slišali, da so naše bolnice v nevarnosti, da se bodo morale zapreti. Zdaj pa vidimo, da so vse bolnice urejene, da je zagotovljen njihov obstoj in razvoj. Oblastna skupščina je kupila posebno hišo — sa-natorij v Mariboru, kjer je uredila poro-dišnico. Preje je bilo tu le 20 postelj, danes jih je 50 in je porodišnica redno pol no zasedena. Poleg tega, da oblastna skupščina vse obstoječe bolnice in hiralnice vodi in oskrbuje, je že začela pri teh zavodih z razširjanjem, tako v Mariboru kot v Celju, Ptuju in drugod. Največja zdravstvena skrb oblastne skupščine bo pa ta, da se preskrbi za najrevnejše bolnike na umu. Zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna bosta letos prvokrat imeli sezijo pod upravo oblastnega odbora. Glede bolnic in zdravnikov, glede uprave v bolnicah, glede oskrbovanja onih revnih bolnikov, ki sami zdravljenja ne morejo plačati se bo tekom tega leta tudi vse potrebno uredilo. Omeniti je namreč, Stermecki, Celje 2elim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te cene ni vrt>d«o. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze t tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi, Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobra-ženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manuiakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski, jekleni in kosmetični predmeti, traki, čipke, vezenine in mu-zikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke, in klobuki. Čeveljski oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poito-razpošiljalni oddelek in engros oddelek. 299 Stermecki, Celje da mora oblastna skupščina pol leta po prevzemu še imeti v službi vse, kakor je bilo to v državni upravi. V tem času se mora pa tudi to urediti. U: - Kmetijske šole — oblastne! Oblastna skupščina si je prizadevala predvsem, da dobi kmetijsko šolstvo v roke, saj sestoji oblastna skupščina večinoma iz naših vrlih kmečkih zastopnikov. Kmetijsko šolstvo bode gotovo ena glavnih opor k boljšemu kmetovanju v naši oblasti. Na ozemlju naše oblasti so vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmetijska šola v Št. Jurju, razni razsad-niki in trsnice, kar vse je bilo svoj čas last dežele Štajerske. Koncem marca t. 1. je oblastna skupščina prevzela vse te šole in posestva. Na mariborski šoli bo zopet uvedla dvoletni tečaj, kakor si ga želijo naši kmetovalci. Poleg teh šol je oblastna skupščina podpirala razne gospodarske in gospodinjske tečaje, ki so se vršili po oblasti. Zdaj, ko ima oblastna skuščina kmetijsko šolstvo v svojih rokah, ga bo uredila tako, da bo res služilo k napredku razumnega gospodarstva. O načrtu, kako si oblastna skupščina zamišlja izobrazbo kmetske mladine v tozadevnih kmetijsko-nadalje-valnih šolah, poročamo posebej, i Oskrbimo več strokovne izobrazbe na kmetih! Novih kmetijskih šol ustanavljati zdaj za enkrat ne moremo iz finančnih ozirov in pa, ker je ta obisk kmetijskih in gospodinjskih šol še treba precej časa pripravljati. Tudi bo prave kmetijske in gospodinjske šole vedno obiskoval sorazmerno majhen del mladine. In vendar je treba tudi ostali podeželski mladini, ki prave kmetijske in gospodinjske šole ne more obiskovati, nuditi vsaj najmanjšo množino kmetijske strokovne izobrazbe, in poglobiti splošno izobrazbo in to vsej podeželski mladini: posestniški in nepo-sestniški, sinovom in hčeram kmetov, kmetskih delavcev in obrtnikov, ker vsi se več ali manj bavijo s kmetijstvom, ali vsaj tudi s kmetijstvom. Vsaj toliko bi se morali izobraziti, da bodo s pridom čitali kmetijske strokovne liste in mogli slediti pouku potovalnih učiteljev. — Dalje je treba v mladini in ljudstvu sploh smot-reno vzbujati spoznanje, da jim je potrebna še višja strokovna izobrazba v pravih kmetijskih šolah, da jim bo taka izobrazba pri gospodarstvu donašala obilne sadove, vzbujati željo in voljo, si v kmetijskih in gospodinjskih šolah poglobiti strokovno izobrazbo ter v ta namen tudi nekaj žrtvovati! V najširših kmetskih slojih je treba sistematično pripravljati na čim večji obisk pravih kmetijskih in gospodinjskih šol! Pripravljati tudi ono mladino, ki namerava itak obiskovati te šole, v tem smislu, da že pred vstopom v kmetijsko in gospodinjsko šolo obvladajo temeljne kmetijske nauke; s tem bi se kmetijske šole, ki morajo zdaj mnogo časa porabiti za elementarne nauke, razbre menile, in pravi kmetijski poduk podajale in poglobile tem lažje in v večji množini. V kmetijskem pouku so stvari, ki jih more učiti izključno le kmetijski strokovnjak, oziroma praktik; te stvari so tudi v kmetijskonadaljevalnih šolah pridržane izključno kmetijskim strokovnjakom in praktikom. 2. Dalje so v kmet. panoge, v katere se lahko učitelj poglobi in postane strokovnjak, četudi ni kmet, n. pr.: sadjarstvo, čebelarstvo in vrtnarstvo. Na Holandskem se sposobni in voljni osnovnošolski učitelji posameznih okrajev pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov izobražujejo predvsem v teh kmetijskih strokah v vsaj triletnem tečaju, tedensko 2 do 3 ure; tečaj se zaključi z izpitom pred državno komisijo, ki udeležencem izda sposobnostna izpričevala ali diplome. Tako strokovno izvežbani učitelji postanejo najboljši pomočniki kmetijskih strokovnjakov, zlasti se jim izroča vodstvo zimskih tečajev (kmetijskonadaljevalnih šol) v njih občinah. Ta sistem je na Holandskem rodil cvetoče kmetijstvo. 3. Končno so na kmetijskonadaljevalnih šolah predmeti — in to celo v večini, kjer ne gre za pravo kmetijsko znanost, marveč za splošno znanje, vsmerjeno na kmetijstvo: kmetijsko prirodoznanstvo, računstvo, knjigovodstvo, spisje, narodno gospodarstvo. 4. Še bolj velja to o predmetih socijalne vsebine: državoznanstvo, stanovi, kmetijske organizacije, splošno zdravstvo in podobno. Te predmete učitelj itak uči že na osnovni šoli, a jih v kmetijskonadaljevalni šoli seveda prav temeljito razširi in poglobi, tako da poda učencem res nekaj novega. Da se bode na teh šolah vršil tudi verski pouk, je samo-posebi razumljivo! Usmilimo se sirot! Splošno ime sirota, ki izraža največjo revščino, v katero more človek zaiti, jc posebna označba za one otroke, ki nimajo več staršev, ali ki nimajo takih staršev, ki bi se zanje brigali. Take sirote se največkrat izgubijo na napačna pota, po katerih pridejo v — jetnišnice, kjer jih zopet srečamo kot zločince. Poleg teh pa imamo še one sirote, ki imajo sicer star- še, pa jih je narava obremenila s telesno ali duševno trajno, celoživljensko boleznijo. Poglejmo število teh sirot v naši oblasti po uradnem pregledu leta 1920. Sirot brez očeta in matere imamo 685, sirot, ki so brez hraniteljev, je 19.023, nezakonskih 20.062, skupno torej 40.023 in če prištejemo še Medžimurje, moremo reči, da znaša število sirot v oblasti okrog 45.000. V tem številu pa niso všteti duševno ali telesno nezdravi otroci. Imamo pa okrog 40 gluhonemih, 35 slepih, 190 popolnih bebcev, takih, ki spadajo v poboljševalnico okoli 500 otrok. Država do sedaj ni skrbela za te sirote tako, kakor bi bilo treba. Od teh številnih sirot je bilo oskrbovanih le 32 otrok v gluhonemnici, v zavodu za slepe 10 o-trok, v poboljševalnici 10 otrok, v raznih zavodih okrog 100 otrok. Posebno strašna je razlika v tem, kako je svoj čas bilo v Štajerski in kako je danes. Svoj čas je od padlo oskrbovanje ene sirote na 417 prebivalcev, dočim danes odpade to oskrbovanje na 15.600 prebivalcev. Naša bratska ljubljanska oblast je v tem oziru v zavidanja vrednem boljšem položaju. Tam imajo od prejšnje dežele 15 oblastnih in privatnih sirotišnic in še drugih mladinskih zavodov. Tam so o-skrbovali v preteklem iletu 1121 sirot, 1 o-skrbovana oseba pride v tej oblasti na 494 prebivalcev. Nujno potrebno je, da posvetimo vso skrb osiroteli in zanemarjeni mladini. Do sedaj je oblastna skupščina v Mariboru že storila sledeče: Dečji dom v Mariboru je prevzela v svojo upravo in oskrbo. Nadalje je kupila v Celju bivšo Rebekovo posestvo, kjer se že preureja v dečje zavetišče. Enako je stopil oblastni odbor v stik z mestno občino v Mariboru, da se v skupnem delu napravi zavetišče, da bo že v jeseni do 100 sirot več mogoče oskrbovati. Kot najnujnejše pa se je sklenilo ustanoviti oblastni osrednji mladinski urad. Ta oblastna zaščita dece se bo organizirala po okrajih in večjih krajih. Ta osrednji urad bo stopil v stik tudi z zasebnimi društvi, ki so pripravljena v tem oziru sodelovati. Dosedanje delo in načrt za bodočnost, ki ga ima oblastna skupščina ,kaže, da so se naši oblastni poslanci z oblastnim odborom na čelu lotili dela, ki je nujno, ki je krščansko dobrodelno, ki bode sirotam olajšalo njihovo težko življenje. Organizacija cestne uprave. Oblastna skupščina prevzame v svojo upravo bivše deželne ceste, poleg Lh pa še druge, ki dejansko se lahko imenujejo oblastne. V načrtu ima prevzeti sledeče ceste kot oblastne: 1. Cesta: Državna meja pri Dravogradu, — Marenberg — Maribor — Ptuj — Ča-kovec — Letinjski most. 2. Cesta: Pesnica — Sv. Lenart — Sv. Trojica — Sv. Benedikt — Ščavnica — Gornja Radgona. 3. Cesta: Ormož — Ljutomer — Veržej most čez Muro (Beltinci). 4. Cesta: Dravograd — Slovenjgradec — Šoštanj — Celje. 5. Cesta: Celje — Šmarje — Rogatec — Ptuj. 6. Cesta: Sv. Urban — Prevorje — Kozje — Sv. Peter do oblastne meje. 7. Cesta: Državna meja pri Gederovcih — Murska Sobota — Beltinci — Dobro-vnik — Dolnja Lendava. 8. Cesta: Murska Sobota — Martjanci — Prosenjakovci. 9. Cesta: Martjanci — Srebrni breg. 10. Cesla: Ptuj — Krapina. 11. Cesta: Vojnik — Dobrna. 12. Cesta: Šmartno — Gornjigrad — Kam nik. V NAŠI DRŽAVI. Državni proračun in finančni zakon sta »prejeta. Za proračun je glasovalo 193 poslancev, proti 11, radičevci in pribičevci pa so — šli. Napovedane izpremembe v vladi se niso izvršile. Opozicija je umolknila. Stanovanjski zakon. Ker je posebno po mestih pomanjkanje stanovanj, ko se v vojskinem in povojskinem času ni nič zidalo, je bil dosedaj zakon, da ni mogel hišni gospodar najemnika ven vreči. Ne-jemniki so to izrabljali in so vzeli pod-najmenike ter jih silno odirali. Poleg tega so hišnim gospodarjem nagajali. Pošteni najemniki pa so zaradi teh svojih tovarišev res trpeli. Zato je prišlo do predloga, da naj hišni posestnik razpolaga s svojo hišo, kar je tudi pravično, ne sme pa odirati najemnikov s previsoko najemnino. Da se ta stvar pravilno uredi, bodo večje občine same z zakonom pooblaščene, da rešijo stanovanjsko vprašanje do kraja. Socijalisti, ki so s to zadevo dolgo časa lovili svoje pristaše, so izgubili zopet eno geslo! Boj radi slovenščine v narodni skup-ičini. Pucelj in Kramar sta sprožila v skupščini razpravo ali se pišejo zapisniki sej tudi v slovenščini. Prejeli so temeljit odgovor od poslanca Bedjaniča, ki je tajnik v skupščini in od poslanca Smodeja, da so ravno slovenski demokrati bili zoper slovenski jezik, ki so ga hoteli izpodriniti s srbohrvatskim. Slovenski jezik uživa ravno vsled vpliva SLS in to še-le sedaj, ko je v vladi, enakopravnost z bratskim srbo-hrvatskim jezikom. Celo opozicija hvali dr. Korošca. Malo kdaj se zgodi, posebno pa v Beogradu, da bi opozicija marala javno pohvaliti ministra vlade, zoper katero sicer nasprotuje povsod. Celo opozicija je morala priznati, da dr. Korošec ve in zna in tudi hoče nekaj boljšega ustvariti, kakor pa je bilo do sedaj. Poslanec i» Pribičevičeve skupine se čim oblastna skupščina uredi upravo teh cest in najde vire za to, bo seveda za-mogla v tem delu iti dalje in še druge večje ceste vzeti v svojo upravo. — Poleg tega pa bo oblastna skupščina sodelovala pri upravi okrajnih in občinskih cest, ki so okrajem in občinam največja skrb in breme. V ta namen je izdala posebno u-redbo, ki bo v tej zadevi napravila red. Čast delu! Ni mogoče vsega v našem listu na drobno povedati, kaj je vse oblastna skupščina dosedaj storila. Tudi bi bilo preobširno, ako bi objavljali velike načrte, ki si jih je skupščina zastavila. Vsem, ki se bodo zanimali, posebno našim občinam in organizacijam bo pa prav dobrodošlo, ako bi oblastni odbor v posebni knjigi vse to objavil. Če že nasprotniki naši ne morejo drugega reči o delu naše oblastne skupščine kot le dobro, potem moramo še posebno mi pristaši SLS biti ponosni na delo naše oblastne skupščine, kakor smo tudi ponosni na delo naših poslancev v Beogradu! je javno v seji zahvalil dr.Korošcu za njegovo pošteno delovanje. Naši poslanci na češkem so povsod zelo bratsko sprejeti. Radič, ki je tudi poleg, je seveda najbolj gostobeseden, govori o veliki srednji Evropi, kakor da je že jutri tu, pred študenti pa je razlagal, da bo imel namesto sedanjih 90 poslancev drugič 160, ali celo 200. Psovke kot ropar, zločinska tolpa itd. so bili kot naslovni verzi njegovemu govoru. Čehi ga, kar je dobro, niso mogli prav razumeti. Zastopniki Društva narodov v Beogradu. V Beograd so došli zastopniki Društva narodov, da dobijo razne poizvedbe. Govorilo se bo tudi o razstrelivu, ki ga je Italija hotela skozi Jugoslavijo spraviti na Madžarsko pretekli teden, pa so ga še nekaj vagonov zajeli na kolodvoru v Su-botici. V DRUGIH DRŽAVAH. Papež zoper fašizem. Katoliški Cerkvi sovražni listi so dosledno prinašali vesti, da je papež fašist in da drži z njimi. Pretekli teden pa je Mussolini sklical fašistične mladinske organizacije, v katerih je tudi katoliška mladina, na zborovanje. To priliko je papež uporabil in je izpre-govoril zelo oster govor zoper fašizem, ki samo pod krinko, da ni proti katoliški veri, ampak le proti politiki katoliških pol. strank, lovi katoličane in posebej še mladino za svobodomiseln fašizem. Mussolini je sicer molčal nekaj dni, konečno pa je le izipregovoril, toda pozjnalo se mu je, da mu je beseda težko tekla. Nii čuda. Katoliška mladina, opozorjena od papeža, je že na potu iz fašizma. Ta pojav je posebno za nas razveseljiv, ker sedaj odpadejo vsi očitki proti papežu. Grčija in Rumunija utrjujeta svoje prijateljstvo, • vkljub temu pa Titulescu ne pojde na Grško, ampak gre domov, kjer ga čakajo velike skrbi. Madžari so sužnji Italije. Zdaj je Mussolini začel odgovarjati londonskemu zagovorniku Madžarov Rothemeru. Svetovno časopisje, posebno francosko, ta Mus-solinijev govor smatra kot znak, da so — Madžari sužnji Italije. Turčija išče Grčijo. Turčija je bila do nedavnega časa, do leta 1912, gospodarica Balkana. Po balkanskih vojskah se je morala premagana umakniti in po svetovni vojski skoro popolnoma izginiti iz Evrope. Zdaj, ko se je Turčija že precej modernizirala, išče znova pota v Evropo, kjer živi še veliko Turkov in mohame-dancev. Začela je pri Grčiji. Poljska po volitvah ni našla novih smeri politike. Pričakuje se pa, da bode vendar bolj miroljubna in slovanska kot dozdaj. Nemčija v volilnem boju. Vrste kršč.-socijalne stranke v Nemčiji pojdejo strnjene v boj. Dosedanji manj zadovoljni, so se popolnoma pomirili. Upati je na lepo zmago krščanske stranke. iS^zAMDEUO Trojni aleiuja. Na veliko soboto se oglasi pri sv. maši najprej pri oltarju, potem na koru v velikem veselju trojni aleiuja. Ravno tako zadoni ta trikratni radostni spev tudi pri »vstajenju« v soboto zvečer ali na Veliko noč zjutraj. Vsako leto poslušamo z novim veseljem to velikonočno pesem in se mi zdi, če katero, to pesem pojejo vedno tudi naša srca. Je pa v resnici tudi vzrok, da se veselijo naša srca, ko slišijo ta troj ni aleiuja — Hvalite Gospoda. Oznanjuje nam ta trojni aleiuja: trojno zmago Kristusovo — a tudi trojno našo zmago. Nam oznanjuje aleiuja zmago nad grehom. »Glejte Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta«, je pozdravil Janez Krstnik Kristusa, ko ga je zagledal prvič ob Jordanu. Da, to je bila velika Kristusova naloga: odvzeti svetu greh. Bil je veliki petek darovan na križu kakor jagnje, da nam je dobil odpuščanje grehov, da nam je zaslužil milost in moč, da se lahko od-poverno grehu in se dvignemo iz njega. Zato pa je prvo veliko darilo, ki nam ga je prinesel vstali Kristus v svojih prebo-denih rokah, zakrament, ki uničuje greh na svetu, zato so bile prve besede, ki jih je vstali Zveličar govoril svojim apostolom, besede zoper greh: »Prejmite Sv. Duha! Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni.« Da, s Kristusom vstalim, naj bi bili tudi mi tako srečni, da bi vstali iz svojih grehov. »Kakor je Kristus vstal od mrtvih, tako naj bi tudi mi hodili v novem življenju«, pravi sv. pismo. Moč zato nam prihaja iz vstalega Kristusa. Apostoli so bili veliki četrtek in petek kakor na tleh. Vsi so Jezusa zapustili, Peter ga je zatajil, a ob Kristusu vstalem so vstali tudi oni. Tako hoče biti Kristus vstajenje tudi nam. Če malo premisliš, kaj naredi greh v tvoji duši, kako te odtrga od Boga, kako ti zapre nebesa, kako te obsodi v večno pozabljenje; če malo pogledaš po sve tu, kaj napravi greh že tukaj, kako iztrga človeku iz srca mir in veselje, koliko družin napravi nesrečnih, koliko bridkega gor ja povzroči, ali ni zmaga nad grehom velika zmaga, ali nimamo vzroka, da vsi hvaležni in veseli pojemo aleiuja — hvalite Gospoda? Aleiuja je zmagoslavni klic nad trpljenjem. Na veliki petek je bil Kristus pravi mož bolečin. Najrazličnejše trpljenje, ki je na svetu sploh mogoče, se je zgrnilo z neizmerno težo nad njega. Bil je reven, zadnjo nit so mu vzeli. Bil je lačen in žejen. Bil je bolan, ni bilo na njem zdravega mesta. Zaničevan je bil. Kot največji hudodelec je visel na sramotnem križu, .ljudstvo ga je zavrglo, apostoli so ga zapustili. Žalosten je bil, da je govoril: »Moja duša je žalostna do smrti.« Zapuščenega se je čutil, da je tožil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustili« A na Veliko noč! Kako je poveličan, kako veselje mu preveva dušo, kako se njegove naj-groznejše rane svetijo najbolj svetlo! Ne, njega, božjega Sina, vse trpljenje ni moglo uničiti in streti za vedno, na njem, božjem Sinu, se je spremenilo vse trpljenje in vsa bridkost v poveličanje in srečo. Ko gledamo Kristusa, ki vstane iz svojega trpljenja in ponižanja tako poveličan in srečen, nam sv. pismo govori tako tolažilno: »Ako bodemo ž njim trpeli, bodemo ž njim tudi poveličani.« Za marsikaterega človeka je usoda tukaj na zem 1 ji — trpljenje. Ne bo rešen prej, dokler ne bo umrl na svojem križu, ki ga mora nositi leta in leta. A če mi nosimo po milosti božji v sebi nekaj od Kristusa, nekaj božjega, če mi trpimo s Kristusom vdani v voljo božjo, nam postaja vse trpljenje in vsa bridkost neizmerno bogastvo, ki se bo spremenilo enkrat v neizmerno srečo in radost. Da, četudi moraš obhajati Veliko noč v žalosti in nesreči, lah ko tudi ti veselo poješ aleluja. Na Veliko noč lahko govoriš o svojemu trpljenju: »Ti kelih trpljenja in bridkosti, ti mi boš kelih sreče in veselja!« Aleluja je zmagoslavna pesem nad — smrtjo. Ko je Kristus živel, je izrekel velike besede: »Jaz sem vstajenje in življenje« in je zagotovil: »Pride ura, ko bodo vsi, ki spe po grobovih, slišali glas Sinu človekovega in bodo vstali.« Ko bi bil pa Kristus ostal v grobu, bi pač mi morali opustiti vsako upanje in si reči: »Če je on, ki naj bi bil naše vstajenje in življenje, za vedno segnil in strohnel v grobu, bo pač to tudi naša usoda.« A sedaj, ko je vstal, vemo, da je res naše vstajenje in življenje, vemo, da se bo oglasil njegov glas nad vsemi grobovi po svetu in bode priklical k novemu življenju vse. Zato pa je lahko zapisal sv. Pavel besede: »Bog je Gospoda obudil, on bo obudil tudi nas s svojo močjo. Morebiti imaš žalostno veliko noč. Ni še dolgo, kar si moral položiti katerega tvojih v grob. Morebiti že dotekajo tvoja lastna leta, hočeš ali nočeš mo raš misliti na to, da postane grob kmalu tvoj ozek in temen dom. Velika noč je tudi za tebe praznik tolažbe. Njen tretji aleluja velja tebi, da lahko kličeš: »Smrt, kje je tvoje žrelo? Smrt, kje je tvoja zmaga? Hvala Bogu, ki nam je dal tako zmago po Kristusu Jezusu!« To je trojni aleluja trojne zmage, zmage nad grehom, nad trpljenjem, nad smrt jo. Zmaga nad grehom je na prvem mestu. Ali veš, zakaj? Brez te zmage ni zmage nad trpljenjem, ni zmage nad smrtjo. Brez te prve zmage je brez upanja trpljenje, je brez upanja in temna smrt. — Med svetovno vojno je po končanem hudem boju prišel k vojaškemu duhovniku mlad častnik, ki se je imel črez nekaj ur zopet vrniti v strelski jarek. Rekel je: »Prosim, ali bi lahko opravil sv. spoved? Tako ne bi šel rad več v bojno vrsto.« Ta mladi človek je dobro čutil: s čisto cstjo se drugače trpi, s čisto vestjo človek gleda drugače smrti v obraz. Obhajaj zato duhovno Veliko noč, vstani, potem bode trojni aleluja veselo pel tudi v tvoji duši. Papež obsodil Mussolinijeva nasilstva. Sv, Oče je pred kratkim sprejel v avdi-jenco dunajskega nadškofa in kardinala dr. Piffla. Pri tej priliki je papež povda-ril, kako ga boli krivica, ki se je zgodila Nemcem na južnem Tirolskem, ker jim je italijanska vlada prepovedala verouk v materinem jeziku. Povedal je, da je sicer poskušal doseči, da se to ne bi izvajalo, pa je tudi z žalostjo pripomnil, da papež še tudi sedaj nima več pravic, kakor leta 1870. Ravno tako je obsodil Pij XI. pred nekaj dnevi nasilje, ki ga vrši sedajna italijanska vlada nad vestjo svojih podanikov, ker hoče vso odraščajočo mladino z dušami vred vpreči v fašistov-ski jarem in ne dajo pri vzgoji otrok sta-rišem tistih pravic, ki jim gredo po naravnem in božjem zakonu. Misijonsko delo. Odkar je sedanji »misijonski« papež pozval ves katoliški svet k gorečemu delu za misijone, lahko opazimo povsod živahno delo za to veliko zadevo Kristusove Cerkve. To vidimo prav posebno v dveh deželah, namreč v Nemčiji in v Zjedinjenih državah Sev. Amerike. Na Nemškem prirejajo vsako leto velika misijonska zborovanja, kjer se navdušujejo za misijonsko delo in se posvetujejo, kako bi mogli za misijone kar največ storiti. V Wiirzburgu so ustanovili velik zdravniški zavod, v katerem se izobražujejo zdravniki, zdravnice in strežniki, ki potem gredo v misijone. »Društvo za razširjenje vere« v Severni Ameriki pa se odlikuje s tem, da bogato skriy za denarna sredstva, ki so potrebna za uspešno misijonsko delovanje. Lansko poslovno leto je nabralo to društvo okoli 85 milijonov dinarjev za misijonske potrebe. Če pomislimo, da ima Sev. Amerika nekaj nad 20 milijonov katoličanov in da je zelo veliko teh delavcev, je to gotovo velika in posnemanja vredna požrtvovalnost. Evharistični kongres v Avstraliji. Na svetovni evharitični kongres v Sidney-ju se avstralski katoličani pripravljajo že več mesecev z veliko vnemo. Iz Zjedinjenih držav Severne Amerike se je priglasilo dosedaj že 5000 udeležencev. Tudi evropski narodi se hočejo tega zborovanja udeležiti v velikem številu. Tako se trudi posebno čehoslovaški konzul v Sidney, da bi bila udeležba iz Čehoslovaške kolikor mogoče obilna in častna. — Ob tem kongresu bodo slavili avstralski katoličani uspehe svojega smotrenega in požrtvovalnega dela. Vseh skupaj jih je 900.000, torej ena petina vseh prebivalcev v Avstraliji. Kljub temu pa jim je angleška vlada nekaj časa odrekala najnavadnejše pravice. Tako posebno ni hotela priznati pravice javnosti njihovim zasebnim šolam. Tudi še potem, ko so katoličani sezidali krasno Marijino cerkev v Sidney-ju, ki je dosedaj največja stavba v Avstraliji, ni hotela angleška vlada računati ž njimi. Nazadnje so si katoličani s pomočjo delavcev, ki se v Avstraliji niso pustili vpreči v protiverski voz, izvojevali za svoje šole pravico javnosti. Sedaj so proti-katoliški listi začeli pisati, da so katoliške zasebne šole za nič, da ne dosegajo predpisanih uspehov itd. Šlo je tako daleč, da je prišla nepristranska komisija iz Angleškega preiskovat katoliške šole v Avstraliji. A ta je morala ugotoviti, da katoliške šole še celo presegajo državne. Avstralski katoličani tudi največ izmed vseh drugih žrtvujejo za svoje šole in za dobrodelne ustanove. Tej veliki požrtvovalnosti hoče letos veliki evharistični kon gres izreči priznanje vsega katoliškega sveta. NOVICE Smrt vzornega dekleta. Neizprosna je-tika je pretrgala nit življenja Antoniji Zavratnik iz Stare ceste pri Ljutomeru. Rajna je dolgo časa bolehala, a vedno še upala, da spomladi ozdravi. Toda Bog jo je poklical k sebi. Počivaj v miru! Smrtna kosa pri Sv. Juriju v Slov. gor. Dne 25. marca t. 1. je, spreviden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Matija Knupleš, kmet in župan v Gornjem Gaš-teraju, star 83 let. Rajni je bil dolgo let zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Na njegovi sedmini se je nabralo 25 Din za afrikanske misijone. Njegovim preostalim naše iskreno sožalje, rajnemu pa bodi blag spomin! Požar. V Podgorju pri Pišecah je pri posestniku Karlu Šnebergerju nenadoma izbruhnil ogenj. Slamnata streha je bila takoj vsa v plamenu. Ker se je to zgodilo podnevi, se je posrečilo sosedom, da so o-genj kmalu zadušili. Zgorela je le streha in na podstrešju spravljeno žito. Škoda je precejšnja, ki pa je krita z zavarovalnino. Požar je nastal vsled slabega dimnika. Smrt železničarja med dvema lokomotivama. Na savskem kolodvoru v Zagrebu se je v torek, dne 27. marca, zjutraj pripetila grozna nesreča. Kurjač Mijo Ška-har je ravno popravljal nekaj pokvarjenega v prednjem delu lokomotive in je stopil pri tem pred sprednji odbijač. Pri delu ni opazil, da se bliža druga lokomotiva, ki se je v prvo zadela. Škaharja so odbijači obeh lokomotiv popolnoma zmeč kali. Strojevodja prve lokomotive je slišal le obupni krik ponesrečenega kurjača, pomagati pa mu ni mogel. Smrtno ponesrečeni Mijo Škahar je rojen leta 1884 in zapušča ženo in dvoje majhnih otrok. Gostija s 7000 gosti. V kraju Tcsö na Madžarskem se je poročil 171etni sin ra-binerja (judovskega duhovnika) s 151et-no hčerko drugega rabinca. Na tej gostiji se je zbralo 7000 gostov iz Čehoslovaške, Ogrske, Rumunije in celo iz Poljske. Gostje so nočevali po parmah in kozolcih, ker je bil kraj gostije premajhen za toliko število ljudi. Povabljeni so prinesli novoporočemima raznih darov za več sto-tisoč ogrskih pengov. Gostija je trajala 7 dni. Človeku nevarne školjke. V Tihem oceanu žive velikanske ostrige, ki se lotijo celo človeka. V čereh queenslandske oblasti se nahajajo ogromne školjke iz rodu ostrig, katerih zunanji oklep tehta včasih do 100 kg. Te živali ima jo kakor past nastavljeno žrelo, kamor love ribe in druge morske živali. Zgrabijo pa tudi človeka, ako jim pride preblizu. Tako se je nekoč zgodilo nekemu mornarju z ladje »Amethyst«. Ponevedoma je stopil v odprtino Školjke in ostriga je takoj stisnila robova, ki sta segala preko členkov. Mož je bdi ujet. Njegovi spremljevalci so ga skušali oprostiti, toda zaman, žive klešče niso popustile. Bil je pa ravno čas plime in voda je hitro naraščala. Nekaj mož je pohitelo na obalo in dalo ladji znamenje za pomoč. Ko je dospelo pomožno moštvo, je segala ujetemu mornarju voda že preko ram. Sedaj so dvignili mornarja z ost rigo vred. žival pa tudi sedaj ni izpustila svoje žrtve in so morali z železnimi drogovi školjko razbiti. Mornar je sicer ostal živ, a dobil je težke poškodbe. Špecijalist za notranje bolezni g. dr. Janko Pihlar se je naselil po večletni klinični praksi v inozemstvu v Mariboru in ordinira v Prešernovi ulici 2. Važno za veroučitelje! Prosvetni inšpektor za mariborsko oblast g. dr. Franc Kotnik razglaša sledeče: Vabim veroučitelje, naj čimpopreje predložijo direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani, prijave veroučnih ur za dobo od 1. 11. 1927 do 31. 3. 1928, posebne prijave za potnino pa za čas od 1, 9. 1927 do 31. 3. 1928. Še enkrat: velikonočni pozdravi naših fantov vojakov in orožnikov iz južnih krajev. Ponovno povdarjamo, da smo pre jeli že zopet celo vrsto velikonočnih pozdravov od naših fantov vojakov in od slovenskih orožnikov iz južnih krajev na slovenska dekleta, starše, prijatelje in na znance. Imen teh vrlih fantov in orožnikov ne moremo objaviti radi pomanjkanja prostora. Lep jubilej. Zadnji petek je minulo 30 let, odkar je bil proglašen za doktorja vse ga zdravilstva g. dr. Franjo Jankovič, zdravnik v Mariboru. Jubilant je rodom iz Vitan ja. Že kot visokošolec je bil član naših slovenskih katoliških društev. Kot mlad zdravnik je deloval veliko let v Kozjem. Še pred vojno je bil izvoljen v kozjanskem okraju za deželnega in državnega poslanca. Po prevratu je zastopal imenovani okraj v privremenem predstavništvu v Beogradu in je bil tudi minister za vere. Iz Kozjega se je preselil v Maribor, kjer je sprejel službo zdravnika na moški kaznilnici. Gospodu jubilantu iskreno čestita »Slovenski Gospodar«, ko-jega dopisnik je bil gospod doktor v svojih mlajših letih! častni občan. Občina Sv. Peter pri Mariboru je izročila dne 2. aprila diplomo častnega občanstva g. Josipu Dernjaču, ki je služboval pri Št. Petru 34 let kot učitelj. Obesil se je v soboto zvečer v Mariboru ravno pred kratkim šele vpokojeni železniški nadsprevodnik Ivan Mohorič, star 57 let. Naši rekruti. Žalostne so mamice, ko odhajajo njihovi fantje k vojakom, — a mnogi fantje se pa ne žalosti jo preveč. Se napi jejo in pozabijo na težko slovo od do ma. Pijani potem vpijejo, razbijajo in se dostikrat tudi pretepajo. Ko so prejšnji teden šli fantje k vojakom, smo imeli v Mariboru nekaj prav žalostnih slučajev. V gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti so fantje popivali in popevali — seveda v kolikor smemo pač to vpitje in kričanje imenovati petje. Nazadnje so se pa skregali in tudi stepli. Med splošnim pretepanjem je dobil Teknit Ribič Leopold iz Oseka precej globoko rano v desno roko nad zapestjem. Nesrečneža je za prvo silo obvezal vojaški zdravnik, nato so ga pa prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. Zabodel ga je Žvajkart Miha iz Sv. Marjete ob Pesnici. Ta pa je takoj po zločinskem dejanju zbežal v hlev, kjer so ga po tem aretirali. — Viničar Skrovič Ludvik iz Št. Iija pa je na cesti slučajno prišel med večjo gručo rekrutov. Kar naenkrat je začutil, da ga roka zaboli. Pogledal je in videl, da ga je eden izmed rekrutov za bodel z nožem v roko. Moral je iti na rešilno postajo, da so ga obvezali. — Kdaj pač se bodo naši fantje zavedli in uvideli, da s takim vpitjem in razgrajanjem pač ne delajo časti našemu narodu! Pod vlak se je vrgel. V pondeljek zjutraj ob pol sedmih se je vrgel na postaji Pragersko pod osebni vlak 181etni čevljarski vajenec. Kolesa so mladostnega samomorilca popolnoma razmesarila. Vzrok samoumora je odpust od mojstra in zasluženo karanje od strani domačih. Aretacija nevarnega zločinca. Pretekli petek popoldne so na Zidanem mostu are tirali Ivana Zakošeka iz Blance. Zakošek je zelo nevaren in nasilen vlomilec ter tat prve vrste. Uganjal je svoje zločine od 1. 1920 naprej, največ po Savinjski dolini, ter nastopal pod imeni: Miha špiler, Fr. Kolar, Zakošek, Kožur, Slemenšek in dru gimi 20 imeni. Imenovani je bil tako zvit in pretkan, da je celo podedoval na ime, ki si ga je zavoljo zločina nadjal. Zakošek je vdrl leta 1924 v Ponikvi na več krajih in odnesel za nekaj tisoč dinarjev raz ličnega blaga. V Loki pri Žusmu se je po javil istega leta ter si pridobil blaga za 2490 Din. Leta 1926 se je potikal v okolici Celja in je pokradel perila za okroglo 3 tisoč Din. V graščini Cerija v Podvrhu pri Braslovčah je ukradel dva gonilna jer mena. V letu 1927 se je vtihotapil v hišo Franceta Žlebnika pri Sv. Vidu in je odnesel večjo množino svinjine, kuhinjskega orodja in še več drugih predmetov v vrednosti 3120 Din. V aprilu lanskega leta je prišel v Belevode pri Šoštanju in si v hiši posestnika Gregorja Slemenšeka prilastil harmoniko in razne obleke. Drugi dan za tem je v Radohi pri Lučah u-kradel Antonu Pečenku srebrno uro, čevlje, čepico in še več druge obleke. Kmalu potem je vlomil v Ljubnem ob Savinji v hišo Alojza Kokca ter mu odnesel blaga v vrednosti 1030 Din. V poletju lanskega leta se je klatil v okolici Šoštanja ter je posestniku Ivanu Brišnik v Lokvici pokradel za 3250 Din razne zlatnine in obleke. Po mnogih malih tatvinah je izvedel večji vlom v stanovanje šolskega u-pravitelja Maksa Tvrdija v Zavodnjah pri Topolščici in mu odnesel 3600 Din gotovine in razne obleke. Pretekli mesec je vdrl v župnišče v Gotovljah in v hišo Fr. Pemovška v Pernovem pri Veliki Pire-šici, kjer je ukradel mnogo mesa in več drugih predmetov. Plen je bil cenjen na 3000 Din. V petek pa se je Zakošek nameraval odpeljati gotovo v kak drugi kraj uganjat svoje lopovščine. A tokrat je pa orožnik spoznal in aretiral lopova, ki so ga orožniške patrulje po vsej štajerski zaman zasledovale celih sedem let. Še en tovariš Prpičeve bande pod ključem. Smo že poročali, da odgovarja na za tožni klopi Čarugov sodrug Prpič mali s svojimi trinajstimi tovariši, od katerih bo večina obsojena na smrt. Obravnava bo trpela še dolgo in bomo objavili njen izid. — V okolici Vršaca je padel orožnikom v roke te dni nekronani kralj vojvodinskih ciganskih tolovajev Laso Laka-toš. Ta cigan je izvršil tekom dveh let v okolici Subotice bogzna koliko razbojni-štev. Lakatoš je pripadal družbi zgoraj imenovanega Prpiča malega. Ko je bila prijeta pred meseci Prpičeva banda, se je posrečilo ciganu, da je ušel in uganjal razbojništva mirno naprej. Celo njegova mati in sestra sta izvršili prejšnji mesec pri belem dnevu v Subotici zločin. Prišli sta k 161etni deklici, da jej povesta po ciganski navadi srečo. Ko sta se prepričali, da je dekletce samo doma, sta ga zadavili in izTopali stanovanje. Cigana Laka-toša bodo sodili najprej v Beogradu, kjer že sedi v glavjnači, zatem pa še v Zagrebu in v Subotici. Polet na severni tečaj preko Ljubljane. Italijanski general Nobile že ima pripravljen zrakoplov »Italija«, s katerim bode poletel na severni tečaj med 10. in 20. a-prilom t. 1. General bo frčal na črti Rim— Trst—Ljubljana in dalje. Dr. Ahčinove Šmarnice naj gg. duhovniki naročajo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je 36 Din in poštnina. Žalosten pojav. Osiješka policija je izdala tiralico za 131etno šolarko Radonko Pavko, ki je pod vplivom slabih filmov pobegnila v družbi z neko svojo tovari-šico neznanokam. Samomorilca so našli šele po 23 dneh! V Sarajevu je že pred 23 dnevi izginil gozdarski pripravnik Ratko Teklič, ki je bil nameščen pri sarajevskem okrajnem glavarstvu. V nedeljo, dne 4. marca, je bil še v službi. Ob 11. uri dopoldne, ko so se nehale uradne ure, je odšel iz pisarne. Zadnjič so ga ljudje videli ob dveh popoldne v družbi z nekim njegovim prijateljem. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled in je bilo vse iskanje za njim zaman. Policija je izdala tiralico za njim, in tudi družina se je obračala na vse strani, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. V torek, dne 27. marca, zjutraj je odšel neki sluga sarajevskega okrajnega glavarstva v klet poslopja, da poišče nekega dečka, ki je pobegnil od doma in o katerem se je govorilo, da se skriva v kleti o-krajnega glavarstva. Sluga je odšel v najtemnejši oddelek v kleti, kjer se nahajajo stare vreče, prižgal vžigalico in zapazil tu človeka, naslonjenega na vreče. Misleč, da je kak lopov, je pograbil za motiko, da bi se ubranil pred napadam. Na svoje pre- III? Ali ste že član Ako „LJUDSKE SAMOPOMOČI" ne, čitajte današnjo prilogo! 476 ?m «innimumimiiimiiiuiiiuiii senečenje pa je spoznal, da je pred njim pogrešani Ratko Teklič. O tem je takoj obvestil policijo, ki je poslala komisijo na lice mesta. Komisija je ugotovila, da se Tekličevo truplo nahaja že 23 dni v kleti in da se je že pričelo razkrajati. Mladi človek se je zastrupil iz napojasnjenega vzroka. Kolesa so ga zmečkala. V Subotici se je v petek, dne 30. marca t. 1., pripetila v tovarni železnega pohištva grozna nesreča. Delavec Ivan Bandin je delal pri stroju in zašel pod kolesa, ki so ga popolnoma zmečkala, tako da so izpod stroja potegnili potem eno samo veliko in krvavo kepo. O nesreči je bila takoj obveščena policija. V tovarno je prišla tudi mati ponesrečenega delavca. Ko je videla zgne-čeno telo svojega ubogega sina, je od žalosti zblaznela. Priznanje pred izvršitvijo smrtne obsodbe. V Rouenu na Francoskem je bil te dni giljotiniran (glavo so mu odsekali) na glavnem trgu 321etni zločinec Paul Emil Laspi. Obsojen je bil na smrt radi tega, ker je umoril 741etnega posestnika in njegovega 771etinega služabnika. Po zločinu je hišo zažgal z umorjenima vred. Pri preiskavi in med razpravo je molčal trdovratno na vsa mu stavljena vprašanja. Zjutraj pred izvršitvijo smrtne kazni je prišel paznik v njegovo celico in mu naznanil, da mora na morišče. Mirno je še popil skodelico .kave, si pustil zvezati roke in se peljati na morišče. Predno je porinil glavo pod sekiro, je izpregovoril sledeče: »Doslej sem molčal na vsa stavljena vprašanja, a sedaj pa izipovem, da je umoril posestnika moj pomagač, ki je tudi užgal hišo. Jaz imam na vesti samo smrt posestnikovega služabnika. Po zločinu sva si obljubila s tovarišem, da ne bova izdala pred sodiščem eden drugega.« Kljub tej izpovedi niso odložili izvršitve smrtne kazini, ker so bili uverjeni, da je to izpoved podal nalašč, da bi si podaljšal življenje. Šestnajst dni med mrliči. V Te Zintlanu (Mehika) je prišlo po nesreči v rudokopu »Antora« do eksplozije. Delavci, ki so bili v bližini nesreče, so bili zasuti in so umrli pod ruševinami. Trupla smrtno ponesreče nih rudarjev so izvlekli iz rudnika šele po preteku 16 dni. Med žrtvami, ki so bile že močno v razkroju, so zapazili človeka, katerega je bila samo kost in koža, a je dajal znake življenja. Oživilni poiskusi so uspeli, revež je prišel do zavesti in bo najbrže ostal pri življenju. Ležal je med mrtvimi sotovariši 16 dni in noči brez vsake hrane. Najstarejši mož na svetu obolel! Sporočili smo že našim čitateljem, da živi v Carigradu najstarejši mož na celem^vetu — 1561etoi Zaro Agha. Svojčas je bil v turški prestolici postrešček, a sedaj mu daje mestna občina starostno pokojnino. Ta najstarejši možakar je sedaj obolel in vse čaka radovedno, kako in kaj bode z njegovo boleznijo. V smrt radi jetike. Na Dunaju so našli te dni 291etno šiviljo Adelo Molikovo z njenimi tremi otroci: sedemletno Adelo, triletno Otilijo in dveletnim Karlom, mrt vo v njenem, s plinom napolnjenim stanovanjem. Molikovi je umrl po dolgem bolehanju lani meseca avgusta mož Oton Molik, po poklicu krojaški pomočnik, in sicer na jetiki. Ker so ji nenadoma zboleli aa jetiko tudi njeni otroci, ki so ji bili e- diino veselje, je nesrečna žena sklenila, da odide prostovoljno v smrt. Silen potres na Turškem. V glavnem mestu nove Turčije v Angori v Mali Aziji je bil dne 1. aprila tako močan potres, da je 250 družin brez strehe in 15 oseb ranjenih. V maloazijskem mestu Smyrna je bilo pokopanih med razvalinami, katere je povzročil potres, 40 oseb. Potresne sun ke so občutili omenjenega dne po grških otokih in v Carigradu. Romanje na Trsat se vrši letos o Bin-koštih, t. j. od 26. do 28. maja. Izkaznice so se vsem prijavljencem že odposlale. — Prijave prejema »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, ki na vsako vprašanje takoj odgovarja. Pomoč gladujočeinu ljudstvu. Mariborski oblastni odbor razpisuje na podlagi pooblastila ministrstva socijalne politike pismeno ofertno licitacijo za nakup 30 vagonov koruze. Ponudniki se morajo ob enem s predložitvijo svojih ofert zavezati, da bodo čisto, zdravo ter popolnoma suho koruzo postavili na železniško postajo svojega bivališča in jo tudi natovo-rili v vagone. Koruza bo nakupljena po borznih cenah. Ponudbe se lahko stavi za celo, pa tudi za delno dobavo. Pravilno kolekovane oferte je vložiti najkasneje do dne 8. aprila pri velikem županu marib. oblasti. Pri zaprtju nerednem curenju, bolanem želodcu, ¡glavobolu, nerazpol oženju je potrebno, dia se vziaine v jutru na teše kupioo 'naravne Franz Jozefove grenčice. Pri izkusili, doseženih na klinikah za notranje bolezni jle l*'raNon plus ultra«, vesela eno-dejanka za gc*d Vič. g. duhovnegai voditelja, in triidejainko j Materin blagoslov«. Vabimo k o-biljii udeležbi! f Ptuj. Naša dekliška Marijina družba je že dvakrat ponovila Tjensko igro »Lutfšika pasta-rica « ,s predavanjem. Ker ,pa mnogi želijo še videti to igro, jo ¡ponovimo še tretjič iin to na belo nedeljo, dne 15. aprila. Vojnik pri Celju. »Mlada Breda«, katero je dne 25. marca vprizoril cerkveni ¡pevski zbor v Vojniku, je nad vise pričakovanje dobro u-spela. V Vojniku še dosedaj nismo videli e-nakih prireditev. Je to zopet korak naprej na polju izobrazbe. Opereta se na splošno željo občinstva ponovi na velikonočni pondeljek z znižano vstopnino ob treh ipopoldne v posojil -niški dvorani. Št. Vid pri Planini. Tukajšnji Orel priredi na velikonočni pondeljek, dne 9. a¡prüa ob 3. uri popoldne v Društvenem domu dve prav lepi igri: »Fernando, strah Asturije« dn »Miha, drzni zmakoplovec«. Sladkagora. Tukajšnje izobraževalno društvo vprizori v pondeljek, dne 9. aprila, in ponovi v nedeljo, dne 15. aprila ob treh popoldne pod farovškim kozolcem igro »Miklova Zala t. Žrebanje loterije Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami je za nekoliko časa preloženo. To v pojasnilo o-niim, ki mislijo, da se je žrebanje že izvršilo. Dan žrebanja se bode pravočasno javil v časopisju. Zahvala. Ekspozitura Prosvetne zveze za Slovensko Krajino v Murski Soboti izreka v imenu vseh prekmurskih katoliških organizacij in v svojem imenu vsem plemenitim darovalcem, društvom in posameznikom prisrčno zahvalo za poklon-jene knjige. Slovenska knjiga med našim ljudstvom še ni tako usidrana, kakor je v ostali Sloveniji. Naše ljudstvo skoraj ne pozna drugih knjig razven domačih v narečju in mohorskih knjig. Da se katoliška in slovenska misel med nami čim bolj u-trdi, je v prvi vrsti poleg dobre kulturne organizacije potrebna tudi poštena knjiga. Prosvetni zvezi v Mariboru smo prav posebno hvaležni, da je organizirala zbirko knjig za našo krajino. Vsem ža dar in naklonjenost: Bog plačaj! — J. Jerič, predsednik. S. Milač, tajnik, Organistovske zadeve. Dne 29. marca sta bila sprejeta v av-dijenco pri prevzvišenemu knezoškofu dr. Karlinu v Mariboru gg. Karol Bervar in Franc Klančniik kot delegata Društva or-ganistov. Delegata sta bila zelo prijazno sprejeta. V pol ure trajajočem pogovoru sta razložila naše težinje, za kar se je pre-vzvišeni zelo zanimal in je obljubil, da se bo zavzel za zboljšanje slabega položaja organistov, posebno še, da se izvede pokojninsko zavarovanje. Te dni prejmejo taisti organista, kateri so javili tajništvu Društva organistov, da službujejo že črez 25 let na eni župniji, vprašalne pole, katere prosimo takoj točno izpolniti in nemudoma vrniti tajniku: Franc Klančnik, organist, Šmartno ob P. Kdor se še ni priglasil, naj se takoj priglasi! Zadnjič sem poročal, da je pred dvema mesecema umrl organist Božidar Drolc v Št. Juriju pod Taborom in da je Pokojninski zavod vdovi Mariji Drolc ter dvema otrokoma že odmeril pokojnino. Med tem pa je tudi umrla vdova Marija Drolc. Dve hčerke, stare med 12 do 14 let, sta o-stali same brez staršev. Seveda bosta te do 18 let starosti tudi dobivali pokojnino, katera bo vsaj nekoliko v pomoč. Pri poročamo vsem nasprotnikom tega zavarovanja, da takšne slučaje nekoliko premislijo. .Upamo, da bodo potem drugače mislili. Listnica uredništva. Polenšak: Eden dopis smo skrajšali, ker z zbadainjem ne bi prav nič pridobili. — P r i h o v a : Ne ¡spada v list. — Vitanje: Osebni očitki so tožljivi in s sodnijo nočemo imeti opravka. — Središče: Kar ste pisali o Radiču, je vse res. Za javnost ni, iker bi nam Stipica in njegovi somišljeniki skuhali na sodniji vročo kašo. — Križevci:0 lucerni smo dobili pred vami članek, ki ga priob čujemo v današnji številki. — Kamni-c a pri Mariboru: Taka zahvala ni umestna, ker je bila izvršena samo dolžnost. — Da bodo prejeli vsi »Slovenskega Gospodarja« pravočasno za praznike, smo ga izdali že en dan prej, kakor navadno. Ker je bila ta številka preobložena z gradivom, smo odložili veliko dopisov in gospodarskih obvestil za prihodnjič. Velikonočne uganke. Kje je bil naš Gospod, ko je še živel na svetu, pa vendar ga ni bilo na zemlji in ne na nebu, seveda tudi ne v predpeklu? — Kaj vsak tat pozabi, kadar krade? — Kaj je Kristus zapustil križu, na katerem je visel? — Kdo je za Veliko noč pernato žival? — Kako debelo je snega na Veliki Kapi o Veliki noči ?— Kdo ima v Cerkvi večjo pravico: moški ali ženska? Rešitev ugank. Kadar gre dimnikar po snegu — je zima.--Gos ima dolg vrat, ker je glava daleč od telesa.--Dva časa v ledu sta pust in post. Deset let pošteno živel. Sodnik: »Že zopet ste obtoženi! Ali ne morete niti eden dan pošteno živeti?« — Tat: »Gospod, 10 let sem sedaj pošteno živel!« — »Kje pa ste bili?« — Tat: »V zaporu.« Razdelitev velikonočnih daril. Mati je imela osem oseb obdarovat» Imela je 8 pisank v skledioi. Dala je vsem osmim v družini po eno pisa/nko, pa vendar je bila še vedno ena v skledici. Kako je to naredila? Skrbni služabnik. Gost je naročil služabniku, naj ga ob dveh ponoči pokliče. Gost: »Ali je že dve?« — Sluga: »Ne še. Le to sem vam hotel povedati, da lahko še dve uri spite!« Na Pohorju. Tujec je prišel za Veliko-noč na Pohorje in je vprašal kmeta: »Od česa pa živijo ljudje na Pohorju?« — Kmet pri Sv. Arehu mu je odgovoril: »Po zimi od svinjine, poleti pa od tujcev!« Velikonočno darilo. Otroci ®o se pogovarjali, kaj so vse dobili za pisanko. Pa je rekel Janezek: »Jaz pa sem dobil lep razir-aparat!« — Vsi dečki iso se mu za-smejali. On pa je modro odgovoril: »Kaj se boste smejali! Ata so rekli, da se bodo ta čas sami z njim brili, dokler jaz ne zraslem!« Ponočevalec. Prvi: »Ali veš, zakaj je mesec tako bled?« — Drugi: »Seveda to vem, ko pa je cele noči zunaj! Ponočeval-oi pa vedno slabo izgledajo!« Ljudožrci. V nekem cirkusu je kazal ravnatelj divjega, uklenjenega človeka, ki se je moral predstavljati, da je ljudožerec. Ker pa je nastavljencu to bilo že preneumno, je pobegnil. Pustil pa je pismo na ravnatelja s sledečo vsebino: »Nikar me ne iščite, ker sem samega sebe pojedel!« Neplašljiv konj. Meščan je kupil konja in še vprašal: »Ali je plašljiv?« — Kmet: »Tisto pa ni! Celo zimo je bil sam v hlevu, kjer je ponoči popolnoma temno, pa se ni splašil!« Krojačev račun mnogim zagreni veliko nočno veselje. Nekdo pa si je znal pomagati. Krojač je tik pred prazniki prišel z računom in prosil: »Glejte, jaz sem trgov cu že dolgo časa dolžen na blagu, prosim zato, da plačate!« — Gospod v novi obleki pa se je obregnil: »Kaj, vi nesramnež, sami delate dolgove, pa hočete, da bi vam jih drugi plačevali! Prinesite mi pobotnico od trgovca, da ste plačali, potem pa vam tudi jaz plačam!« Pek in čevljar v prepiru. Pek je rekel: »Kaj boš ti govoril! Kar sem jaz za Veli-konoč naredil, je šlo vse na mizo, kar pa si ti naredil, je šlo vse — pod mizo!« Žejen Franček-pijanček! Klobase je jedel, pa slano meso, pa je bil žejen, šel je v gostilno, kjer pa je bilo veliko ljudi in mu niso takoj postregli. Kar naenkrat je Franček zavpil: »Hitro mi prinesite papir, tinto in pero, pa pripeljite dve priči!« — Krčmar: »Kaj se je pa zgodilo?« — Franček: »Bojim se, da bodem od žeje u-mrl, bi pa rad še preje testament naredil . . .!« Dajati je bolje kot prejemati! Učitelj je v šoli razlagal o velikonočnih darovih u-bogim in je dal nauk, da je bolje dajati, kot jemati. iTonček-kujonček pa ni poslušal in učitelj mu je dal klofuto. Tonček pa je žalostno ponovil: »Bolje je dajati kot pa prejemati!« Kolje in vsake 1 325 vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica št 25. Ruše. Pri kopanju jame za pesek in gramoz na travniku posestnika g. Jakoba Marin v Ru šah so našli stare izfcopinie in sicer staro posodo iz gliine, ¡kar sklepajo, da je to iz časov Rimljanov. Posestnik ima posodo Shranjeno. Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 25. marca smo pokopali tukaj vrlo ženo posesbnioo Ivano Crnčič, katera je bila vzor ženam tega o-krajia, za katero žalujejo ¡mož, edini sin z ženo in dva ¡brata, ki se nahajata v Avstriji, in številni sorodniki. Njej naj bo žemljica lahka, ostalim naše sožalje! — Ob priliki pogreba proti Sv. Martinu je pridrdral avtomobil štev. 114, kateri se ni zmenil, premda je že od daleč opazil sprevod z mrličem ter je vozil z veliko brzino, tako dia je blato nosilce krste kot tudi ostale močno poškropilo. Zato prosimo oblast, da ise šofer avtomobila Št. 114 pozove na odgovornost, zakaj ni pred mrličem zaustavil, da bode v bodoče vedel, da je tudi mrliču treiba dati zadnje spoštovanje, ker nia isti poti je lahko danes ali jutri vsak izmed nas. — Anton Glon ar. Staritrg pri Slovenjgradcu. V torek, dine 27. marca, opoMme je spravljal tukajšnji trgovec in gostilničar Anton Uebel polovnjak vina v klet. Na strmih stopnicah mu spodrsne in sod mu padle z vso težo na glavo in mu zdrobi čel no kost. Ne da bi se zavedel, je umrl % ure po nesreči v starosti 32 let. Zapušča mlado vdovo in dva' mala otročiča. Kako da je Ml priljubljen, je pokazal pogreb v četrtek popoldne. Orli v kroju, domača požarna bramba, požarne hrambe sosednjih občin in izredno številna množica žalujočih pogreboev so pre-ramo umrlega spremljali k zadnjemu počitku. Blagemu možu 'bodi Bog usmiljen sodnik! Gornja Radgona. V nedeljo, dine 25. marca, se je vršil pogreb bivšega železniškega mizarja Franceta Strakl od njegove rojstne hiše v Crešnjevcih na pokopališče Sv. Petra v Gornji Radgoni. Njegovi tovariši železničarji, ki so 'pohiteli v velikem številu z godbo iz Maribora, so 'Se prerano preminulega spominjali z ganljivimi -govori Polenšak pri Ptuju. Letošnje leto je naš kraj nekako središče ciganske druhalL Ne utegnemo skoraj zapirati vrat pred temi nasilneži. Prihaja ti Cela tolpa in to dan na dan. Ob gozdovih stoji vse polno teh ciganskih šotOrov. Ni pa tem delamržnežem dovolj, ako mu dlaš po en dar, ne, kar zaporedoma hoče imeli vse, kar ti hiša premore. Ako pa nevofljna zagodfnjaš, češ, nimam ti kaj dati, pa ti kratko zagrozi, hočeš li, da si nesrečen. Želeti bi bilo, da nekoliko orožništvo in drugi varnostni organi potirajo to neprijetno druhal iz naših krajev. Ne vemo, ali iz cele Jugoslavije prihaja ta sitnoba v naše kraje, ker še 'nie utegnejo se odpeljati end, pa ¡so zopet že drugi tu, tako da nismo nikoli prosti te sitnobe. Prosimo in želimo Od višje oblasti, da se kaj ukrene, da bomo varni pred temi nebodijihtreba nasilnimi cigani! Polzela. Na sedmini po pokojnem gospodu Ciizeju se je nabralo 70 dinarjev za gasilno društvo na Polzeli Darovalcem iskrena zahvala! Polenšak pri Ptuju. K nam prihaja samo na naslov ¡bralnega društva 77 izvodov »Slovenskega Gospodarja«. Izobraževalno društvo na Polenšaku je dobilo tudi prvo nagrado 1000 dinarjev. Sicer je pa v naši župniji v ce loti nad 100 zvestih naročnikov, kar je prav častno za našo žuipnijo! Gajovci. Prostovoljno gaisilno ¡društvo priredi na vrtu gostilne Milki ¡pri Sv. Marjeti niže Ptuja na belo nedeljo, dne 15. aprila, popol dne ¡po večernicaih društveno veselico. Lopcrčice pri Ormožu. Umrl je Ivan Trste-njak v starosti 84 let. Rajni je bil ¡dober kristjan in je med boleznijo želel biti večkrat obhajan, Bil je tudi zvest naročnik našega časo- pisja in požrtvovalen pristaš SLS. Ob zadnjih skupščinskih volitvah je kljub visoki starosti šel dolgo pot pet četrt ure peš na volišče v Ormož. Med potjo so ga dohiteli agitatorji demokratske stranke z avtomobilom in ga va-hili na voz.. Toda ni sprejel ponudbe. S tem je dal lep zgled marsikateremu dvomljivcu in n ezanesijiivežu, ki Ob takih dneh ostajajo doma, ali pa se še v zadnjem trenutku dajo pregovoriti in 'podkupiti. škale kri Velenju. Naznanja se, da se na Velikonoč vrši pri nas vstajenje Ob petih zjutraj s procesijo, pri kateri bode tudi igrala tuikaijlšnja rudarska godba. št. Janž pri Rečici. Dne 29. marca smo izročili materi zemlji telesne ostanke blage matere Marije Melavc, p. d. Bršnjakove, v vi šoki starosti 86 let. Eden dan pozneje, ko jo smo spremili k večnemu počitku, je zatisnil svoje trudne oči njen soprog Florjan Melavc v starosti 77 let. Bdi je vzoren gospodar ter zaveden katoličan. Obiskal je tudi mnogoštevilno božjih potov, bil je v Rimu, Lurdu in Jeruzalemu. Edini je hal jeruzalemski romar iz naše župnije. Mnogo je vedel povedati o teh božjih potih in so ga sosedje radi poslušali. Pokojna sta bila poročena nad 50 let, kar je dandanes seveda prav redek slučaj. Naj v miru počivata! Dol pri Hrastniku. Ker se drugi kraf Hvalijo, je tudi naša dolžnost, da razodienemo javnosti, kako in kaj je pri nas na Doiliu. Da spadamo med napredne kraje, nam dokazuje kmetijska podružnica, ki je prištedila narodu mnogo in mnogo denarja in ki gradi sedaj sredi vasi veličasten dom, primeren za vse društvene in gospodarske prireditve; to priča obsežna in delavna kmetijska podružnica in nje živo stremljenje narediti v okraju čimveč vzornih posestev; to potrjuje veliko število prosvetnih dtruištev — izobraževalno, .pevsko društvo itd., — za kmečko in delavsko mladino; temu je dokaz tudi lepo število nadarjenih kmečkih mladeničev, ki sO ¡Obiskovali razne gospodar ske šole in poučne teča je in to nam pove med dlrugim še ¡sadjarska in vrtnarska podružnica, ki je pridobila že pri ustanovnem občnem zboru 56 zavednih članov. Kakor je Šmartno ob Paki smatrati za žarišče prosvetnega in gospodarskega dela v Gornji Savinjski dolini tako je tudi Dol pri Hrastniku gledle društvene in prosvetne delavnosti vzgleden vsemu laškemu okraju. Gospodarske in kulturne ustanove v Omenjenih občinah jasno pričajo, kako mogočna in obče koristna je zadružna zavest pri izobraženem, zavednem Ijiuidlstvu. In med ljudstvo, ki si je sveto svojih idealnih stremljenj, ki ljubi delo in napredek in v tem tudi svojo domačo grudo, svoj tihi kmečki dom in intimno lepoto slovenske krajine prihaja človek vedlno z veseljem — in iz srca raid. — Franc W. Razveselimo naše male! Kako veselje ima naša deca ¡pri najmanjšem daru, ki ga dobi, ¡posebno še iz ljubeznjive materine roke. Najmanjši v hiši imajo radi pisane igračke. Ali kdo bi dandanes mogel vedno kaj novega kupovati! Dobro pa je, če se doma zna kaj narediti, posebno pa, če to nič ne stane, ali pa prav malo. Pod tem naslovom »Razveselimo naše male« bomo prinašali razne nasvete v tem oziru, kako se otrokom na najcenejši način oskrbi igračke ali pa se jih zaposli. Danes priobčujemo navodilo, kako napravite pisano žogo, za katero bodo otroci radi skakali po zeleni trati in se malo poigrali. Za žogico vzemi razno pisane krpice, ki se kot odpadki ne dajo za ničesar več u-poraibiti. Vzeti je treba šest krpic, ki se položijo ena vrh druge. Ali se hoče imeti večjo, se odrežejo krpice bolj na široko, kot kaže slika I b: se krpice obreže, jih je treba seveda zašiti in sicer po dve in dve krpici, samo nazadnje, predno se zašije, se natlači žogica. Ko je popolnoma natlačena, se zašije in otrok ima — igračko doma nare- bodo tudi starši veseli! ^^^OTODSRSTVD Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Na zagrebški bolrzi se je zadnje dni dobil® v valutah 1 ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 2. aprila ti. pav devizah: t 100 avstrijskih šilingov za 798.5 do 801.5. 100 italijanskih lir za 299.364 do 301.364. 100 madžarskih pengov za 992.2. « 1 ameriški dolar za 56.735 do 56.935. 100 francoskih frankov za 222.80 do 224.80. 100 čebosiovaških kron za 168.03 do 168.83. 100 nemških mark za 1357.75 dO 1630.75. SEJMI: 10. aprila: Ljutomer. 11. aprila: Frani. 12. apnila: Novacerkev. J 13. aprila: Loka pri Zusmu. 14. aprila: D obje St. Janž .pri Dravogradu. Kmetovalci laškega okraja, pozor! V teh tednih občinski odborniki po posameznih občinah in vaseh popisujejo, koliko svinj se bode dalo letošnjo spomlad cepiti proti rdečici. V stotisoče se lahko računa škoda, ki jo je napravila ta bolezen pri svinjah. Visled podpore okrajnega zastopa in oblastnega odbora bo cena za cepljenje prav malenkostna. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! BHBnnmnnniniffitL'niiiiiuiiBiiiiiiiiiinininiuii1 MALA OZNANILA Lisičje Lunine dihur je ve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Rataj, Slov. Bistrica; Gasilno društvo Stanctinci Ražički vrh, Sv. Jurij ob Ščavnici kupi še rabno, lahko četver okolno briz-galno. 490 Izgubil je listnico z dokumenti Janez Horvat, dežnik ar. Kateri jo je našel, naj jO takoj odda pri policiji v Ptuju ipod nagrado 100 Din. 489 Apno zmiraj svežo in cement kupite najceneje pri staroznani tvrdki H. An-draschitz, Maribor, Koroška cesta. 467 annnDncinDDnnnnDDDa □nnnnnnnn Dva prcddelavca za zgrad bo nove ceste se sprejmeta. Ponudbe z zahtevo plače je takoj poslati na: Stavbni odibor za novo o-krajno cesto čez Prevorje, ipošta Planina nad Sevnico. 466 Vsako množino svežih jajc prevzame oeli dan, sedaj-na cena 90 par za komad, najboljša do 1 Din, jaijca ne predrobna. Samo pri veletrgovini sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta 126—128. Ivan Gottlich, mlajši 469 aaaaaaaao Lahki šivalni stroj znamke i Klein-La ngschif < po ceni na prodaj. Ivan Uršič, Kettejeva ul. 24. 481 Moško kolo se proda., Sv. Jurij v Slov. gor. 25. 464 POZOR ČEBELARJI! Vse čebelarsko orodje, panje, umetno satovje, >Ri-čove« tiskalnice za umetno satovje, stroje za trčenje medu, semena medu bogatih rastlin dobavlja: Jugosl. čebelar, industrija NOVI VRBAS (Vojvodina) poštni predal št 5. Cenik pošljem brezplačno! 321 Sodarskega vajenca, močnega, sprejme takoj Josip Ramšak, sod ar, Ruše. 494 Viničar s petimi delavskimi močmi, ki lahko redi 2 svoji kravi, se sprejme, Gradiška 18, Pesnica. 441 Razpis cerkvenih popravil. Cerkveno-konkurenčni odbor v Sv. Florijanu razpisuje nekatera cerkvena popravila (pleskanje zvonika, popravilo strehe itd.). Ponudbe do 15. aprila 1928 na občinski urad Sv. Florijan pri Rogatcu, kjer se tudi izve obseg popravil. — Načelnik: Anton Perkovič. 493 Fran Strupi, Celje jj Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste H posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih lip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsak«r§sa steklaraka dela. — Naisoiidaejie cene in točna postrežba. Na drobno in na dobclo. Na drobno m na debelo. HBBBBBBBB^BBBBBBBBBBBBBBBBBB Harmonika, trivrstna, nova, močna, se proda. Naslov: Seme Josip, Ptuj, Miklošičeva 11. 492 Majer s 3—4 del. močmi se sprejme. Oskrbništvo Twickel, Grajski marof, Maribor. 454 Cepljeno trsjc na Rip. Portalis, Gothe št 9, V. rizling, Ranfol, Silvaner, Izabela in Ko-renjakof Gothe 9. Jakob Verbnjak, trtničar, Pobrežje 156, pošta Sv. Vid niže Ptuja. 408 ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujem tem ¡potom »Ljudski samopomoči« v Mariboru za takoj izplačano podporo po smrti gospe Neže Schneberger, s katero podporo mi je bilo mogoče poravnati pogrebne in druge stroške. Priporočam to društvo vsakomur najbolje za takojšnji ¡pristop. Maribor, dne 3. aprila 1928. 494 Uršula Bosner. izžrebanih številk II. stadionske loterije. Žrebanje se j« vršilo v nedeljo, 25. marca 1928 ob 3 popoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani pod nadzorstvom zastopnika državne oblasti. Glavni dobitek »yilo Stadion« v vrednosti 160.000 Din je zadela srečka št. 47.333. 10 dobitkov v vrednosti po 4000 Din (šivalni stroji) so zadele srečke: 11.736, 21.581, 26.218, 36.145, 52.025, 58.720, 68.676, 72.257, 73.509, 74.623. 20 dobitkov v vrednosti po 2000 Din (kolesa) 'so zadele srečke: 6286, 7228, 10.856, 18.372, 22.984, 28.070, 35.253, 41.180, 44.831, 46.663, 50.191, 52.908, 54.880, 59.061, 63.041, 65.970, 68.684, 69.663, 69.777, 72.264. 10 dobitkov v vrednosti po 1000 Din (nihalne ure) so zadele srečke: 20.892, 25.899, 41.667, 47.254, 57.954, 58.849, 61.146, 62.529, 65.486, 66.980. 10 dobitkov v vrednosti po 500 dinarjev (žepne ure) so zadele srečke: 3333, 5304, 12.803, 12.914, 28.039, 38.080, 47.937, 56.231, 61,440, 66.360. 20 dobitkov v vrednosti po 250 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 353, 572, 842, 9603,16.403,18.612, 21.810, 24.115, 25.672, 26.542 28.201, 29.424, 29.777, 31.485, 37.684, 49.143, 52.755, 64.031, 67.748, 73.279. 20 dobitkov v vrednosti po 200 Din (razni predmeta) so zadele srečke: 1409, 2770, 3119, 3575, 11.156, 23.569, 33.428, 40.969, 42.279, 42.511, 42.556, 47.731, 49,301, 50.702, 60.488, 61.109, 62.497, 63.665, 64.256, 65.707. 110 dobitkov v vrednosti po 100 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 451, 740, 874, 2272, 2650, 2738, 2892, 3164, 3598, 3730, 3986, 4126, 4363, 5687, 5852, 6118, 6411, 7632, 8805, 10.047, 11.970, 13.100, 13.751, 13.858, 15.353, 16.002, 16.641, 17.293, 17.335, 17.625, 18.120, 19.187, 19.240, 20.200, 20.921, 22.148, 24.089, 24.620, 25.337, 28.662, 28.905, 29.038, 29.437, 29.977, 30.103, 30.647, 31.207, 31.406, 32.167, 32.582, 32.626, 33.298, 33.497, 33.793, 33.938, 34.395, 35.927, 36.070, 36.903, 37.199, 37,433, 37.607, 37.846, 39.171, 41.052, 41.440 42.075, 42.713, 42.978, 44.354, 44.575, 45.082, 46.017, 46.767, 46.836, 46.909, 50.778, 52.886, 54.369, 54.499, 54.758, 54.972, 55.674, 56.314, 56.645, 56.700, 57.035, 58.427, 59.249, 59.292, 59.642, 60.609, 60.743, 61.268, 61.470, 62.037, 65.988, 66.663, 66.914, 67.129, 67.599, 68.589, 70.419, 70.785. 72.880, 73.470, 73.633, 73.986, 74.308, 74.832. Posojilnica v Slov. Bistrici r. z. z n. o. vabi svoje člane na redni občni zbor ki se vrši v ponedeljek, dne 16. aprila 1.1. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. ' 3. Odobritev rač. zaklj. in bilance za 1. 1927. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če bi ob določeni uri ne bil sklepčen občini abor, se vrši eno uro pozneje občni zbor pri vsakem številu navzočih članov. 484 Nafelstvo. Vabilo na XXI. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju r. z. z n. z. ki se vrši dne 15. aprila 1928 ob 10 uri dopoldne v posojilniški posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1927. 4. Razdelitev čistega dobička za leto 1927. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 32 zadružnih pravil eno uro kasneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na došlo število članov. 417 , Naielstvo. Posestvo, 3 orali vinograda, velik sadonosnik, njive, travniki, 3 hiše, lepa lega, vtsa zemlja rodovitna, j eno uro od Maribora od-dalj eno, na prodaj. Naslov v upravi lista. 437 Prodam posestvo v Loža- nah, Sv. Marjeta ob Pesnici. Helena Werlič. Cena 450.000 kron. 476 Posestvo v dobrem stanu na prodaj. 10 minut od kolodvora. Helena Potisk, št. 26, pošta Poljčane. 478 Posestvo 8 oralov na prodaj. Cena 75.000 Din. Martin Krajine, Hošmiei, Laporje. 479 Novozidana dvostanovanj-ska hiša, davka prosta, pod hišo klet, gpi&podarsko poslopje, dva vrta za zelenjavo, studenec, pri kolodvoru in blizu šole, zelo na lepem solnčnem prosto ru, Vk ure iz mesta Maribora, je tudi avtobus zve-'za, takojšnja vselitev, za . zadnjo ceno 110.000 D, pla-|ea se 60.000 Din, drugo po dogovoru. Samo resni naj vprašajo pri Franjo Spes, Linhartova ulica 18, Maribor. 422 Proda se v zelo prometnem kraju žaga in mlin s posestvom. Eventuelno se tudi da v najem. Potreben kapital 60.000 Din. Naslov v upravi lista. 449 Dam v najem majhno trgovino in stanovanje, vse v eni hiši, prikladno za ši-j vil jo ali krojača. Stanari-l/ia nizka. Naslov pove u-'pravništvo. 472 V Ormožu prodam hišo z vrtom in njivo, pripravno I za obr tnika, trgovca z živino ali za upokojenca. J. ISerbec, Ormož, 474 FRANCOSKA LINIJA - FRENCH LINE CIE. GLE. TBANSATLANTIQUE Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki. Havre New-York samo 51/2 dni čez morje, Uruguay, v južno Ameriko, Argentinijo, Chile, vsak teden iz | z= Havre, Bordeaux in Marsilije. = 1 Cle. Chargenrs-Rennis, Snd-Atlantlqne, Transports Maritlmes. i Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brez-jj plačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik I IVAN KRAKEE, Ljubljana, Najboljša sveža semena, kakor rdeča (štajerska) detelja, lucerna, semena za travo, peso, Mamut in Eckendorfska, posebno velika, svinjska cikorija in koleraba, vse vrste sočivja in cvetlična semena dobite po najnižjih cenah v že 70 let obstoječi trgovini špecerije in semena IVAN SIRK. MARIBOR GLAVNI TRG 468 ROTOVZ Priporoča za velikonoč po konkurenčnih cenah prvovrstno banatsko moko kakor sladkorja, kave, rozine itd. AlITnM I rOMlii UHAR - ZLATAB - OPTIK ■ L.CI/llli% CELJE, GLAVUI TRG 4 fi.v Hajvečja za toga ur, zlat ■ ntne ln sre , brntne, očal ^ poročnih pr Kttpa|e srebrne krone po na|vlšjl dnevni cent 1501 KAKOVOSTI. •tanoT. STOCKHOLM -SVEDSKA GLAVNO ZASTOPSTVO IbJUnmVMV Ki JEIil ZAGREB, RAČKOGA ul.5 487 Separatori od 40 do 500 litrov s steklom ali brez stekla, zajamčeno najostreje snemanje. Stroji za maslo, mlečne pos ode za prevažanje mleka, pločevinaste in svinčene blombe ter vse ostale potrebščine za mlek arstvo. Iščejo se zastopniki. Vesele vel ikonočne praznike zeli osem cenjenim odjemalcem Ekspof] tnahiša „Luna" trgovina z galanterijo, drobnarijo, pletenine in oezenine, in oseh šioil-^ skih in krojaških potrebščin cMaribi op, Jlleksandrooa e. 19 Sprejmem takoj pridnega, močnega fanta za učenca v mali nrekajevalski mesarski obrat. Dopise na moj naslov: Franc Grobu-šek, mesarija, Brežice. 475 Sprejme se mlinarski pomočnik, z dobrimi spričevali, star 20 do 30 let, ne-oženjen, ki je delal v sred njih umetnih mlinih. Pogoj je osebna predstavitev. I. Böhm, Fram. 470 Stanovanje z eno sobo in kuhinjo išče do 15. aprila t. 1. samski upokojenec proti dobri plači. Ponudbe na »Upokojenec« v Slov. Bistrici, poštno ležeče. 424 KREKOVA POSOJILNICA y Man H 482 reg. zadr. z neom. zav. Meljska cesta št. 10 sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nala-gajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah ki nam nudijo najboljšo varnost. TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA I Ustan.1904 KILNE PASE trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želod-os ca, gumijeve nogavice in obveze za krCnc žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim po--škodbain izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA bandažist, Maribor, Slovenska ulica 7 Pismena naročila se točno Izvršujejo ter pošiljajo po povzetja. REDU OBČA I ZBOR HRANILNICA IN POSOJILNICA V LAŠKEM, r. z. z n. z., se bo vršil v pondeljek, dne 16. aprila 1928, predpol-dne ob 9. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občili zbor, kateri sklepa veljavno ne glede na število 465 navzočih članov. Načelstvo. VABILO k , J XX. REDNEMU OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Petrovčah, r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljo, dne 22. aprila 1928 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zakjlučka za leto 1927. 4. Slučajnosti. Ako bi ob dolčeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je glasom zadružnih pravil slklapčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. 483 1 Načelstvo. Okrajna posojilnica v Ljutomeru r. z. z n. z. j vabi svoje člane k ^ ^ 56 rednemu občnemu zboru ki se vrši v nedeljo, dne 15. aprila t. 1. ob 8. uri v Okrajni posojilnici po sledečem redu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. « 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1927. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, se vrši v smislu § 38 zadružnih pravil za pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru brez ozira na število navzočih zadružnikov. 485 . 1 i A Načelstvo. < 5348484823230101534848484848484848232323535353022353535348232323535353010100000002015348 234848535353234823235323484853235390532348912353 rt»* - ? Sprejmem učenca za mli-narsko obrt, pridnega in poštenega s popolno oskrbo ali plačo. Alojz Kupec, umetni mlin. Sv. Pavel pri Preboldu. 448 Učenec se sprejme: Ivan Dežman, steklar, Maribor^ Vrbanova 2. 457 fetavb. tesarski polir srednjih let, kateri ima že najmanj eno obrtno šolo za seboj, se išče za eno po-družnioo, s kavcijo 10.000 Din, kateri bi imel znanost, mojstra samega na-domestovati, več osebno pri g. Franjo Spes v Mariboru, Linhartova 18. 460 Sodarske pomočnike sprej me pri prosti hrani, stani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 459 Modna trgovina F.Kuder nasled. Drago Cerlini Celje, Glavni trg 14 priporoča svojo veliko zalogo nogavic, rokavic, žepnih robcev, moških in damskih sraje kombinež, predpasnikov, bluz, moških in ženskih pletenih jopic, otroške oblekce, kapice, krstne opreme itd, vse po izredno znižanih cenah. Svilene rute in karavate v vseh oblikah, najmodernejši vzorci lastnega Izdelka. 898 Za Velikonoč — lepo hišo. 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Za Velikonoč osnažimo hiše, jih pobelimo na novo ovenčamo slike. Marsikdo bi rad namesto začrnele slike novo, pa ne ve, da se dobijo različne slike in kipi v v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru kar najceneje. Podobe Srca Jezusovega in Marijinega, kakor tndi druge stanejo: Velikost v cm: 19X2« »4X34 25X38 32X41 39X61 47X63 64X71 Din 2-— 3 — 4-60 6 — 9-- 13 — 18-- Kipi Srca Jezusovega in Marijinega, Lurške Marije in Brezmadežne stanejo brez poštnine: Visokost ▼ cm: 80 _37 42 50 66 _85^ 100 Din 67-— 82'— 120— 160 — 240-— 600— 1050'— Kipi sv. Antona Padovanskega, sv. Alojzija, sv. Jožefa stanejo: Visokost t cm : 28__32___42__50 65_110 Din — 72— 150-— 210-— 380— 1260-— Kipi sv. Terezije Deteta Jez. stanejo: Visokost v cm: 12 18 22 31 42 50 65 Din 36-— 44'— 46"— 80-— 1161— 210— 420 — Podobe Križanega, iz lesa za poljske križe stanejo: Visokost t cm: 40 60 __(TO 70 80 90 110 120 Din 300"— 480-— 690 — 830"— 936'— 1200— 1560 — 1800-— Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati po dopisnici. in pozlatar FRANC NEMEC, ££ y Sv. Duh, Sv. Jurij ob Sčavnici priporoča slavnemu občinstvu podobe Kristusa ia Marije žalostne, poljske križe, lepo iz lesa izdelane. Odlikovan z veliko srebrno kolajno. Izdeluje po sledečih cenah: Kristuise velikost 60 cm Din 380, 70 cm Din 570, 80 cm Din 760, 90 cm Din 820,100 cm Din 980,110 cm Din 1150, 120 cm Din 1250, 130—140 cm Din 1350. Žalostne Marije pod križem 50 cm Din 225, 60 cm Din 320, 70 cm Din 500, 80 cm Din 580, 90 cm Din 690, 100 cm Din 750. Se jamči hitro in trpežno delo! 451 Vsaka gospodinja ki zna ceniti dobro kakovost surove in pražene kave kakor tadi razno in vedno sveže špecerijsko blago, kupuje edino v trgovinah ANTON FAZARINC in ANTON MOČNIK Celje Najboljia in dobro kaljiva poljska in vrtna semena. 377 Ai-tur Sills: 14 Smrtna past. Ameriški roman. Priredil Fr. Kolenc. (Dalje.) Miguelove ooi so krvavo plamtele. Bil je popolnoma pijan. Smejal se je — glasno in globoko grohotanje je bilo to. — Ostrigel je ovčko, ki je bila namenjena Casasu. — Hahahaha! — — Tako? — je deja IDiibell, ki je prav dobro razumel Argentinca. — In kaj je z dekletom? Miguel se je pokrižal. — Prejela je zasluženo kazen. Dübel se je stresel. — Ali so jo umorili? Miguel je izpil kozarec. — Da. Gato Oro ni mogel preboleti misli, da Juanita radi ljubavnega razmerja s Holandincem ne bo mogla biti Casasova žena in jo je poslal na drugi svet. Henrik je globoko vzdihnil. Kako sveta je bila njuna ljubezen! Juanita je hila nedolžna ko jagnje, pa vendar tako strašna smrt! — Kako pa je Raoul izvedel za to? Miguel je nekaj zamrmral in izpil zopet kozarec žganja. — In zakaj ne išče Raoul sam svojega sovražnika je poizvedoval dalje Diibell. — Drug posel ima. Odšel je. — Odšel? Kam? — Včeraj se je podal proti jugu. Več ne morem povedati. — Proti jugu? Saj med Elino in Cuyabo ni več mest. Ali je v tisti smeri kaka steza? — Kolikor vem, razven Raoula še nikdo ni hodil tam. On pa je prehodil to pot že večkrat. — Ali sam potuje? — Da, vedno gre sam. Dubell je izvedel vse, kar ga je zanimalo. Počakal je še, da se je Miguel od pijače onesvestil, potem pa se je izmuznil iz sobe. XI. — No? — je vprašal Gregor Diibella, ko se je vrnil, — Kak načrt imaš? — Majhna ekspedicija! Odhod jutri. Bo prav tako? — Kadarkoli. Kam gremo? — Na dva tedna v gozdove kot naravoslovci. Gregor, ne pozabi tega. Mnogo moraš govoriti o tukajšnjih metuljih in kolibrih. C/3 Knjige za gospodinjo. Humek, Domači vrt, 48 Din, vez. 60 Din. — Sadje v gospodinjstvu, 24 Din. Kalinšek, Slovenska kuharica, elegantna, velika izdaja 160 Din. Majdič, Nasveti za hišo in dom, 20 Din, vee. 48 Din. Purgaj, Gospodinjstvo, 40 Din. Remec, Varen« kuharica, 56 Din. Slivnik, Uvod v perutninarstvo, 40 Din, vez. 56 Din. T ur k. Spretna kuharica, 30 Din. Te knjige dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, ali Koroška cesta 5. K otvoritvi zadružne mlekarne na Ponikvi. Znana je ljudska prislovica: »Pomagaj si sam in Bog ti ibo pomagal«, a vse premalo je pa znano geslo: »Vsi za enega, eden za vse!« Žal, da je pojm skupnosti, oziroma zadružništva, še vse premalo razvit med širšo plastjo našega podeželskega ljudstva in ni čuda, da je skoraj na dnev nem redu jamranje in tarnanje baš v pogledu našega gospodarstva. Vendar pa zabeležimo tudi mi Ponkovljani z okolico znaten korak naprej na gospodarskem polju. Vsestransko smo ugibali in si belili gla ve celo prošlo zimo, kako in kje se poprijeti ter izboljšati naše gmotno stanje. Čeravno smo vse predaleč gledali, čakali in čakali, a pomoč le od nikjer ni prišla, se nismo spomnili na naše neproduktivne »stroje«, na naše kravice. Le spretnosti je manjkalo in spraviti te stroje v pogon. A končno je le zmagala zdrava ideja, pogum in odločna volja. Združili smo se in postavili trden temelj novoustanovljeni gospodarski organizaciji »Zadružni mlekarni«, ki nam bo edini zanesljivi porok boljših razmer in vir dohodkov v bodočnosti. Malodušje vstran, krepko in vstraj-no na delo! Mali kmet, delavec in obrtnik pozdravlja to prekoristno gospodarsko ustanovo, saj mu je dana možnost rentabilno vnov-čevati svoj mlečni produkt, ki mu bo do-našal redne mesečne dohodke. Priprav- ljalna dela gredo h koncu in v ponedeljek po cvetni nedelji, dne 2. aprila 1928, se prvič zavrtijo moderni mlekarski stroji v prav srečno izbranem prostoru v sredi naše lepe vasi. Ustanovitev Hmeljarske zadruge in hmeljarne v Maronbergu. Te dni je bila v Marenbergu ustanovljena Hmeljarska zadruga, kateri je takoj o!b priliki ustanovnega občnega zbora pristopilo 82 hmeljarjev iz dravske, mežiške in mislitijske doline z 392 deleži po 500 Din. Glede na uspeh ustanovnega Občnega zbora, ki sta ga vodila g. Langer in g. inž. Pahennik, bo zadruga takoj ¡pričela graditi hmeljarno v Marenibergu tako, da se bo v tiej hmeljiarni že letošnji pridelek tega okoliša lahko primerno pripravil. Naš izvoz. Po trgovski statistiki smo izvozili v letu 1927 iz naše države raznega blaga v skupni teži 4,251.459 ton in v vrednosti 6 milijard 400 milijonov in 153.718 Din. Odgovarjajoče številke za leto 1926 znašajo 4,884.718 ton in 7 milijard 818 milijonov 180.094 Din. Iz tega se vidi, da je naš izvoz v preteklem letu nazadoval tako po teži, kakor tudi po vrednosti. Pri izvozu pride na prvo mesto les, katerega smo izvozili 1,150.071 ton ali za 885,400.000 Din. Na drugem mestu pa so svinje, katerih smo izvozili za 518,000.000 Din, ali 421.147 komadov. Na tretjem mestu so jajca, katerih smo izvozili 26.350 ton, ali v vrednosti 512,800.000 Din. Nato sledijo živa goveda, koruza, baker, sveže meso, hmelj, pšenica in suhe češplje. V preteklem letu smo izvozili raznega žita za več kot poldrugo milijardo manj kakor v letu 1926. Vidi se torej, da je lanska suša močno škodovala našemu gospodarstvu. Tudi jajc smo izvozili za skoraj 100 milijonov manj. Izvozili smo pa mnogo več lesa in pa 123.277 živih svinj več, kakor v letu 1926. Tudi svežega sadja smo izvozili za 25 milijonov Din več. Če izračunamo količino in vrednost izvoženih kmetijskih proizvodov (brez lesa), vidimo, da znaša njihova vrednost več kakor polovico vsega izvoza, po vrednosti 3K milijarde Din. Kmetijstvo tvori torej najvažnejši del našega narodnega gospodarstva, daleč za njim pridejo še le druge panoge narodnega gospodarstva. In zato bi bila pa tudi samaobsebi razumljiva naloga države, da pospešuje in podpira kmetijstvo v čim večji meri. Od posameznih kmetijskih proizvodov smo izvozili največ v sledeče države: svinje v Avstrijo, jajca v Švico in Italijo, živa goveda v Avstrijo in Italijo, koruzo na Češko, sveže meso v Avstrijo, hmelj v Nemčijo in na Češko, pšenico na Češko in Grško, suhe češplje v Nemčijo in Češko. Navodilo novim hmeljarjem. Bliža se spomlad, z njo tudi delo v naših hmeljiščih. Ker pa nam je lanska slaba kupčija pokazala, da se bode zanaprej le najboljše blago prodalo, zato pa moramo gledati, da pridelamo res najboljšo kvaliteto. To pa dosežemo, ako sadimo sadike od zdrave in močne korenine, jih pravilno obrežemo in obdelujemo, gnojimo s hlevskim gnojem ali gnojnico. Kateremu pa tega primanjkuje, naj gnoji z umetnimi gnojili. Opustiti tudi ni zelo nasvetovanega škropljenja proti rji in drugim škodljivcem. Največ pa se greši pri obiranju in sušenju. Hmelj mora imeti, ako je pravilno suh, lepo zeleno barvo in to pa dosežemo, ako ga sušimo v sušilnicah, ki morajo biti pravilno postavljene in izgrajene. Te sušilnice so razne velikosti. Navadne so 2 m krat 2 m je 4 ms, visoke od 4 do 8 m. Na teh se lahko posuši 10 do 16 meters-kih stotov hmelja. Oni, ki prideluje več hmelja, si pa napravi večjo sušilnico. Glavno je, da so postavljene na takšen kraj, kjer ima suh zrak dostop do zračnih kanalov, ki naj bodo pod cevmi za dim in pod pečjo. Zrak se mora hitro izmenjavati, zato mora biti tudi nad sušilnico odprtina dovolj velika. Ker bo gotovo veliko novih hmeljarjev letos zidalo nove sušilnice, bi navedel tukaj približno ceno ene 4 m2 velike 6 m visoke sušilnice bi stale: ključavničarska dela 5000 Din, zidarska dela z opeko in apnom 5000 Din, tesarska dela z lesom 1000 Din. Lahko se postavi kot prizidek Do večera je bilo vse pripravljeno: nekoliko mul, trije gonjači in vodnik Lopalo. Zgodaj zjutraj so se opravili na pot. Pri sedlanju je Gregor na Dubellovi muli zagledal nekaj čudnega. Dubell se je smejal, ko je videl, kako se je prijatelj bližal, da bi videl, kaj je, — Ali veš, kaj je to? — ga je vprašal. — To je vendar stara plinska maska! — je debelo zijal Gregor. Henrik je majal z glavo. — Gregor, misli nekoliko! Ali se spomin jaš na opo-I zorilo svojega prednika, da treba zadržati dihanje v jami zlate mačke? Vidiš, to me je privedlo do tega, da si nesem to pripravo seboj. — Priznati moram, da si se zelo previdno pripravil. — Gregor se je vsedel na mulo z lovilno mrežo za metulje. Lopalo je bil vodnik. Potovali so po obsežni ravnici, ki je bila obraščena z visoko travo. Steze ni bilo in kmalu so se morali ustaviti. Vodnik je jahal naprej, da bi pregledal teren. Ko se je čez dve uri vrnil, je držal v roki obrabljeno vžigalico in konec cigarete. Na cigareti je bila še znamka egiptovske tovarne, od katere je Casas kupoval cigarete. — Ali si slučajno našel to? — je vprašal v domačem narečju Dubell. Lopalo se je smejal. To vprašanje je gotovo šala. Saj vsakdo lahko vidi, da je pred kratkim nekdo jahal v to smer. Tri dni so že polovali in so dospeli daleč v samoto. Potovanje je bilo prijetno, le komarji so jih močno nadlegovali. Tretjo noč krog polnoči jih je zbudil močen krik. Preplašeno so skočili kvišku in v mesečini so videli, da je jaguar napadel mulo. V hrbet ji je zasadil svoje kremplje. Dubell je ustrelil krvoločno mačko, ustreliti pa je moral tudi razmesarjeno mulo. Jaguarjev napad ga je vznemiril, a na zunaj tega ni kazal. Ako je jaguar tako drzen, da napade v taboru mulo, morajo pazili. Zanetili so ogenj, da bi odganjali divje zveri. Četrti dan so ob potu zasledili lesen križ. Z nekim strahom so zrli na njega, le Dubell je bil toliko miren, da se je podal k njemu. Na križu je zasledil dve črki: G. O., potem črta in pod njo zopet dve črki: G. G. Poklical je Gregorja: — Pelji Betko nekoliko dalje! Jaz izkopam ta grob. Čez pol ure je Dubell dohitel druge. — No, ali si našel kaj? — je poizvedoval Gregor. ' _r O 1) S,5 .»--g "S « u o !! ■5S^^^iSMSJ Ali so to členki?.. zobje? glava? ali Jo to celo tele, katero Va» muči In po-varočuje boliT Ako Va» draži v grlu, ako čutite mrzloto t nogah, tedaj je dana tudfi Vam prilika, da se o-svedočite, v kako kratkem času lahko odstra nite te Vai« muke s starim, obljubljenim, narodnim sredstvom in kozmetikom, že od naših dedov rabljenim lo-podišečim »Fellerjevim Elsafluidonu. Čutite V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fellerjev Elsa-flnid v poizkusnih stekleničkah po 6 Din, v dvojnih po 9 Dia ali speci jalnih pe !« Din. Ako naročite direktno po pošti tedaj Vas stane 9 po- se li čeiče duševno in telesno trudni, prehla-jeni, hripavi, n »hodni, pojavljajo se Vam li češčs revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodet« tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja z ElsafM-dom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo? To preprečuje želodčna nerazpoloženja in patf-ja izvaoredno. izknsnih etekleniSic ali 8 dvojnih ali 2 ipeoijalni Din z omotom in po štnm» vred. Nasprotno pa 97 poiz kusnih ali 18 dvojnih ali 8 i] samo 139 Din. Naslov o: lekarnarja iiti jasno l EUGEN V. FELLER Btabica Donja, Elsatrg Ml Hrvatska, J Klobuki o Klobuki Najboljše kupite možke in otročje klobuke lastnih izdelkov že od 30 dinarjev naprej. Tudi se vzamejo vsakovrstna popravila točno in hitro in najbolj poceni v delo pri 411 Antonu Auer, klobučar Maribor, Vetrinjska ulica 14 S C S (3as /e zlato/ adno drevje vseh vrst in oblik, okrasno grmovje in drevje, georgine (dalije), perene (trajno cvetje) itd. itd. Drevesnica: Tržaška cesta 64, telefon št. 301. vetiice iz steklenjah v najlepših vrstah, kakor tudi rezano cvetje in zelenje. Vrtnice visoke in nizke, raznovrstni gomolji in čebulčke itd. emena cvetlična in zelenjadna, kakor tudi gospodarska v vseh vrstah, vrtnarsko, drevesničar-sko in vinogradarsko orodje, umetna gnojila itd itd. 421 f- Cvetlice in semena: Korošoeva 44, telef. 150. „VRT u Džamonja in drugovi Maribor d.z o.z. Maribor BLAGO Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri I. TRPINU Maribor, Glavni trg 17 Kože divjačine zimske (decembra do marca), veverice, bele podlasice in druge, kinmje po najvišjih cenah: J. Ratej, Slov. Bistrica. 410 V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo. 83 Motike in drugo poljsko orodje, najboljše zajamčene kakovosti, trsne ška-je, Okove za pohištvo in stavbe, pocinkano in cin-kovo pločevino, kuhinjsko posodo, zanesljivo kaljiva semena detelje, pese itd. priporoča po zmernih cenah J os. Jagodic, železni-na in špecerija, Celje. 458 Cepljeno trsje ima Anton Turin, Modrače, p. Stude-denice pri Poljčanah. 281 Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah: C. Ackermann, urar v Ptuju, Glavni trg. 19 V nedeljo, dne 1. aprila, prodaje g. Rajh v Bistrici pri Limbušu lepo posestvo, obstoječe iz žage, mli na, 2 stanovanjskih hiš z vrtom, sodonosnikom ter njivami. Prodalo se bode skupaj ali parcelirano. 420 1 l vidim, ko ism enkrat kupil, da je veletrgovina S. STERKECKI t CELJU, najboljši Vir za nakup snkna in kam- garnazamoškeoblsks.volne,svile, cefirja In delen» za ženske obiska, platna, oksiorda, medrotlska, cviiha ter sploh vsa zaannfaktnr«, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrg. R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24 Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 227 Prišla bo spomlad in potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, suk« no, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavice itd. Vse to se dobi najboljše in najcenejie pri tvrdki 3ao Maribor, Aleksandrova cesta II, I. N. Šoštarič, m trgovino, kjer bi se boljše in cenejše kupilo kakor pri Franc Kolerič v Apačah Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajersfci ljudski posojilnici u Mariboru Stolna ulica 6 r-z z n-z- Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po (j°/o na trimesečno odpoved po 8°/o -- - ».rahirii ^ i Vaš Thurpil je kot edino obstoječe odvračajoče sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih čudeže delal. O Thiirpilu se lahko samo ugodno pove. L. D. ekonom in U. Thurpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thurpil in odklanjajte nadomestilo. Edini izdalo vatel j: CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK AACHEN. Zastopstvo: >Lykos< Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 3. ^ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ^ 1 Ljudski posojilnici v Celju f « « « € S I & reglstrovanl sadrngi ■ neomejeno i&veao a J* v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije, ¡h Pri njej je iienar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden ^ kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, ko jih Število znaša nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji. » S» [Ljudje, ki radi nosijo » ;jM kaučuk pete !! Prednosti: CenejSe in trajnejše so kakor iz usnja, ugodna hoja kiVam ohranja živce Kaj je „Ljudska samopomoč" »LJUDSKA SAMOPOMOČ» je podporno druStvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru. To društvo izplača po smrti člana zakonitim dedičem aH drugim upravičencem do največ 1000, 2000, 40000 ali 10.000 dinarjev podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, 1, 2 ozir. 5 dinarjev posmrtnih prispevkov. — Vpisnina iznaša od 12 do 86 dinarjev enkrat za vselej.---Sprejmejo se do ¡preklica vse zdrave osebe brez razlike stanu in spola do 65. leta. Zahtevajte zastonj pristopno izjavo od »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45 II. Društvo šteje danes že nad 4000 članov! 442 uuaamaoaaDaaaaaaonaannaaanac Zadružna gospodarska banka d.d. Podružnica Maribor V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 8, pred frančiškansko cerkvijo, — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obratovanje vlog na knjižice in v tekočem računu, 13 Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. USUHUiUaiJiUHJBLJRLjaLji^LSLJaUiLai^ WM Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let O) v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedolelr.ih, ki Sa vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem In vso davčno močjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — V se prošnje rešuje brezplačno. II Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor. Jlnton Leskooee: 1. Mirno in premišljeno je podpisoval župan Janez Kafol spise, ki mu jih je z vnemo predlagal občinski tajnik. Lahko mirno: Najlepša hiša v vasi je vabila domačine in tujce, naj pokusijo iz slovite Kafolove kuhinje, naj srebnejo od poštenega soda; za vasjo je pela žaga dan in noč, vozniki so odvažali na vse vetrove blago, ki mu ga ni bilo para v deželi; ob sobotah se je izplačevalo redno in pošteno; iz trgov in mest so se oglašali snubači, ki so slišali o lepoti, bogastvu in pridnosti Kafolove edinke. — Občina je bila urejena, kakor nobena v okraju — strela božja, Kafol tako hoče in tako mora bitil — Vse je zadovoljno, brez hinavstva, vse je v redu, mora biti. — Obrajtan navzgor, spoštovan navzdol, srečnih ljudi ponosni župan je Kafol, dobro delo, dober zaslužek, dohro življenje, mirno spanje, mirna vest. — »Še to-le, gospod župan!« Drobni list papirja je veleval, naj se jutri, na Veliko soboto, razglasi javna dražba premičnin in nepremičnin Jožefa Ponude, ki mu kajža čepi, ki se mu kajža podira gori na klancu. »Glej ga, zlomka — ali res?« — Kaf.>l je odložil pero in se zazrl skoz okno. Jutri torej po vsem svetu zvonovi in petje in procesije, v Kafolovi občini pa — boben. Odkar županuje Kafol, prvič bo ben. Nemiren je postajal tajnik, a župan ga ni videl: Skoz okno mu je šel pogled, pa tudi tam, kjer ga je ponavadi, no, vedno, pozdravljalo in vabilo visoko pročelje Kafolove hiše , ni videl danes ničesar; prazno je bilo tam, v megli zavito, kakor zakopani in zabrisani spomini. Mirna vest! — Tajnik je zakašljal. »No lahko greste, po praznikih pa spet.« Kafol se je obrnil od okna in pokimal tajniku, tki je naglo, z zmedenim pozdravom vzel klobuk in izginil za vrati. Župan si je podprl glavo in pred očmi so zaplesali spomini k-i 3. Krasno pomladansko jutro je oznanilo Veliko soboto. Zvonovi so svečanostno ubrani oglašali vesoljnemu svetu odrešilno zmogoslavje, še narava je udarila v veseli zbor svojo svežo Alelujo: Prvi zvončki so zazveneli, prve vijolice rv duhtele. Po vrtovih in njivah so se razbežali veseli dečki z blagoslovljenim ognjem v loncih, da natrosijo Velikonočnih darov na polja in travnike. Pesem upanja in veselja je šla po vsem — Vstal je — svetu, mladila lica, grela srca, bodrila bolne in stare, zlatila mlade in zdrave. Župan Kafol je postal na pragu in gledal na cesto. V veži sta se sukali mati županja in edinka Mara. V velikih loncih se je kuhalo pleče, skoz roke pridnih kuharic pa so drseli sveži rdeči, modri, pisani piruhi. Velika družina — veliko delo. Kafol se je obrnil in pogledal v vežo. Čudno: Zakaj se je moral ujeti prav v hčerine oči, ki so ga gledale vprašujoče, če ne izzivajoče. Roka, ki je v žepu stiskala kos papirja — o, od sinoči ga nosi pri sebi, tisti drobni list, ki veleva dražbo! — je v zadregi šla preko lica in popravila klobuk. Prvič je neodločen Kafol, odkar županuje. Razglasiti davi ni pustil, a kaj sedaj, kako naprej? Kafol je stopil v vežo. »Pridi malo noter, Mara!« Stopil je v hišo, za njim hči. iTam je sedel Kafol za mizo, položil klo buk na klop in vprašal naravnost: »Kaj je s Ponudovim Markom?« Mara je obstala pri vratih, vedno isti pogled. Ob očetovem nagovoru pa se je zdrznila in povesila oči. »Tisto, da, tisto! — Oglašajo se od povsod, bogati in pridni — no, Kafolova se pa zazija v bajto!« ¡Neusmiljen je bil oče. In še dalje: »Ne rečem, zastaven fant, tudi priden, — ampak bajta se podira, prodana —«, tu je Kafol prestal in stisnil papir med prsti. »Kaj bo torej?« Mara dvigne oči, počaka; ko pa vidi o-ster očetov pogled, se odloči: »Sami, ste rekli, da je priden. Jaz mislim, da bi bila srečna.« Sunkoma se je dvignil Kafol pri teh besedah. »No, in kaj?« — Stopil je pred njo. Mara pa ga je pogledala s svojimi črnimi očmi, z žalostnim nasmehom na ustnah in ni odgovorila. Kafol je pokimal: »Tako-le je. Gre in nori, pa čaka, da jo oče —. Ampak, zdaj je konec, alo, v kuhinjo in pamet, pamet!« Mara se je tiho obrnila in izginila za vrati. V veži jo je ustavila mati: »Kaj je bilo?« »Oh, saj veste! — Pravi, da je konec!« Pri teh besedah je stopil iz hiše Kafol. »Konec, da!« — In že je odšel po vrtu in na cesto. 3. Jožef Ponuda pa je bil čuden patron. Trideset let je čepel v svoji bajti na klancu, frata njive in travnik in pa drobna kravica so ga redile, a to je premalo za 3, zanj, za mater, za sina. Premalo. Ko je pa Ponuda več mislil, kakor delal, ko je bila mati več bolna, kakor zdrava, ko »in — no, od vojakov je prišel, nekaj res ana, a zdaj je prepozno. O, Jožef Ponuda je bil tistih eden, ki so drugim pomagali, kar tako, nevede, se potem od veselja napili in zadolžili — pozabili, na koncu pa — Jožef Ponuda si je marsikaj pametnega izmislil, pa ničesar izpeljal; še drugim je toliko stvari natve-zel, da so mu res verjeli in obogateli. Čuden mešetar. Danes je Velika sobota in pri Ponudo-vih vedo, pri čem da so. Tu ni treba več besed — zato molče vsi trije. Vendar — mati vzdihuje in si solze briše, še praznike bodo preždeli v tej podrtiji, potem pa vsak po svoje: Oče in mali doli k občini, nekaj bodo vendar pomagali dobri ljudje — Marko pa po svetu. Pravzaprav bi ostal lahko tudi v kraju, razume se na les in pa pri — nič, po svetu gre. A to je .prazna Velika noč, če ni Vstajenja, če je — pokop! »Ježeš, župan!« Mati je šinila iz veže v hišo, kjer sta sedela brez besede oče in sin. Oče je listal kar tako po starem koledarju, sin pa tudi kar tako s prsti bobnal po mizi. Oba 9ta se zdrznila pri neverjetni novici, da prihaja župan. Oče se je celo dvignil in pogledal skozi okno. Res, Kafol je že v vrtu. — Ah kaj, radi dražbe pač, pa to ni novica. »Dober dan vsem skupaj!« je trdno in živo pozdravil Kafol, ko je stopil v sobo. »Tudi vam, gospod župan; oh, kaj bo, kaj bo!« je tarnala Ponudka. »Kar bo, pa bo. — Ampak jaz imam za Jožefa besedo.« »Oh, le potolažite ga malo, gospod župan! Že dva dni ne govori, ne pije, še žalosten ni; Marko, pridi, pustiva ju.« — Mati je odtarnala iz sobe, za njo Marko, brezbrižen in molčeč. Kafol je postal sredi sobe. Takrat se je Ponuda šele zdramil. Vstal je nenadno, prijazno pogledal v Kafola in zinil: »Sedi, Kafol. — Prvič si v tej hiši, to se pravi, pri nas — in zadnjič.« In ko je Kafol sedel, sta molčala oba. — Županu je postalo neugodno, še rdečica mu je zalila lice. Ponuda se je čudil in molčal. Vseeno. »Tako-le ne prideva nikamor« — je iztisnil slednjič župan in spet utihnil. Nenadoma pa so mu zaibliskale oči: »Strela božja — prodati se vendar ne boste pustili!« Ponuda mirno: »Vendar bo tako.« Župana je dvignilo: »To je tisto, — tisto, staro, gnilo. — Ja, mar misliš, da sem pozabil: Trideset let je, tudi o Veliki noči je bilo, ko si pridrvel po klancu in srečal Kafola: Takrat je bil hlapec, brez beliča, no, male kupčije so ga dražile, to se pravi z eno besedo: Kdo je Kafola pregovoril k — no, pustimo to. Resnica je, da sem takrat — zaslu žil toliko, no, toliko, da ti nisi vedel, koliko — a ti si, norec, spravil malenkost, plačilo v žep, norec, norec, vse življenje je bilo tako, naj pa bajta govori —« Težko je sopel Kafol, v grlu ga je du-šilo. Ponuda je molčal in gledal v mizo. »Da, pred tridesetimi leti ti k meni s srečo, danes jaz k tebi —« »Z dražbo!« — je z nasmehom vstavil Ponuda. »Tu jo imaš, glej, glej, takole se naredi« — Kafol je mečkal in trgal v ogromnih pesteh list papirja, da so se koščeki vsipali vsenaokrog. »Ali smo mar psi, da si ne bi priznali, kar je — res!« Globoko se je oddihal Kafol, strmel in čudil se Ponuda. A govoril še vedno ni. »Kaj!«, je zavpil Kafol in treščil s pestjo ob mizo. — »še na kolena naj pade Kafol —« in že je skočil pokonci. Ponuda k njemu: »Župan, Kafol, ali je res?« — Oni pa je vpil ves besen: »Konec zalezovanju — vasovanju ponoči, h Kafolu se pride podnevi, z odkrito besedo, tako-le in tako-le, tisti potuh-njenec, tisti vaš Marko, v enem tednu hočem imeti konec, ali si tako star, mar je tako daleč do Kafola, da se stopi k njemu, da se mu reče: Navajen je dela, pomagal bo, — kakor smo si dozdaj, pravzaprav, da veš, — konec, konec, presneta banda!« Kakor vihra je zdrvel Kafol skozi vrata in po klancu navzdol. In ko je Zveličar vstal in na Veliko so -boto popoldne počastil svoje vernike, ki so mu v pobožni in veseli procesiji prepevali alelujo, se je vsa fara čudila, kako li moreta biti za par Kafol in Ponuda, župan in berač. Župan pa je stopal v procesiji veljaven, vesel; trideset let je čakalo Vstajenje, pa je prišlo na koncu kar samoodsebe. Saj veliki, ki se poniža — vstane in še malega dvigne. Aleluja! to, ker ji že zdaj žari tako zmagoslavje ia obraza, župnik blagoslavlja jedila. Anici kri v glavo. Zagloda za hip črv: Kaka si, pa v cerkvi! Kake misli misliš, pa med blagoslavljanjem! Ali prehuda je nevoščljivost. Minka ne, Minka nel Ki-korkoli, katera koli, samo Minka ne! Zadnje župnikove besede. Ti hipi so odločilni. Zdaj, naglo, hitro! Kakorkoli! Samo Minka ne! Minka drži za kljuko, jerbas ima naslonjen na oba dela vrat. »Bo, bo, prva bo! Ni pomoči ..« zaklju-je Anici po glavi. In ta grenka zavest jo požene v skrajno odločnost. Naglo potegne Minka za kljuko. Težka vrata jo zanesejo v gnečo. Odpreti jih mora toliko, da bo mogla skozi odprtino z velikim jerbasom. Skloni se Anica s svojim jerbasom, z obema rokama ga krčevito zgrabi. In pod Minkino roko, ki drži jerbas, sune Anica s svojim jerbasom med odprtino. Glasen vsklik ko jezen jek . . . Šepetanje, polglasni vskliki . . . Anica smukne prva čez prag, prva je pod zvonikom. Glasna Minkina beseda tik za njo. Jezna m nevoščljiva, razočarana in vsa presenečena, skoraj sovražna beseda. Anica je ne čuje. Nabija ji kri v sencih, gori ji rdečica na licih. Hiti, hiti — prva, na čelu vsem. Vskliki presenečenja, posmeh, zbada-nje, prešerne opazke med fanti. Kaj ji mar fantje, Anici! Kaj njihovi pogledi, njihove opazke! Kaj vsi ljudje in ves svet! Prva je! Na čelu vsem! »Prva!« plane vsa zasopla in rdeča in vesela v vežo. »Prav treba ti je bilo tako teči!« r°če mati, ko jo zagleda vso zasoplo in rdečo. »Prihodnjo Veliko soboto boste zopet morali po letih sami z jerbasom v cerkev, mati!« meni brat. »Počasne!« se obregne Anica obenj. »Kdaj so že vsi drugi fantje pred cerkvijo.« »Tone tudi? Je opazil, da si bila prva?« Ne bi ostala Anica dolžna bratu ni besedice ne. Ali že pritrkava k Vstajenju. Preobleči se mora. Hitro, hitro. Ne bo čakala procesija na cerkveno pevko. Prva! Hej, še nikdar ni bila nobena Velika sobota tako lepa ko današnja. Še nikdar niso tako lepo pritrkavali zvonovi, še nikdar niso tako lepo vabili k Vstajenju! Prva! Govore o tem fantje, morda dražijo Toneta: Le naj kaj pravi k njihovim besedam? Prva! Zavidajo jo dekleta. Minka se gotovo joče od jeze. Morda je še k procesiji ne bo, tako jo bo sram. Saj so vse videle, kako se je trudila in kako zmagoslavje je že vnaprej gorelo v njenih očeh. Molčale ne bodo — prav ti je, Min-kec! Prva! Vsa fara že ve! Ko bo šla mimo gruč v cerkev, se bodo dregali ljudje s komolci in kazali na njo: Prva je bila danes, letos! Vse do druge Velike sobote bo šel po fari glas: Anica prva! Prva, prva! Prav mar ji je in prav sila ji je za možitev, če ... če to res pomeni, kakor pravijo. Prva, da je le bila prva, Sosede še na svoje stare dneve rade in z veseljem pripovedujejo, kako je bilo vča- mMatija cMaleŠič: J^roa. Prerivanje pri velikih cerkvenih vratih, Ne dajo se dekleta od vrat, nobena bi še s praga rada ne stopila v cerkev. Pi sani jerbasi se na glavah majejo med prerivanjem ko poleti cvetoče sokične rože v burji. Ena roka drži jerbas, da ne omahne, druga odriva sitno sosedo, ki bi rada stopila na njeno mesto in jo pahnila čisto v cerkev med žene poročene. Žene poročene, ki so zakasnile in hočejo v cerkev, ko ministrant že vleče za zvonček ob zakristiji in je župnik že na potu pred altar, žene poročene niti v cerkev ne morejo. Kot zid so dekleta pri vratih, strnjena vrsta, neprodirna vrsta, gneča, prerivanje, nobene obzirnosti. Žene poročene se jezijo, godrnjajo, oštevajo, rogajo sc, zbadajo dekleta. Kaj bi zbadale, se rogale, oštevale, godrnjale in se jezile, žene poročene: Same ste se pred leti, ko še nis"e bile žene poročene, prerivale tu ob vratih in se niste dale od njih. Je pač od Bog ve kedaj že bilo tako, je pač tako in bo menda tako ostalo: Prva od blagoslova jedil na Veliko soboto skozi cerkvena vrata, tista na čelu vsem dekletom, ki hite iz cerkve z jerbasi, prva doma — tista se prihodnjo Veliko soboto ne bo več prerivala med dekleti ob cerkvenih vratih. Ker ne bo več dekle. Ker bo prihodnjo Veliko soboto že žena poročena. Za te ni ma pomena stiskati se ob vratih in pohiteti na čelu vsem iz cerkve. Čemu? Saj že imajo može. Anica je trdno odločena: Pa če se ji ne posreči, da smukne prva skozi vrata in pohiti na čelu vsem domov, če se ne posreči njej sami — Minki se ne sme. Minka ne, Minka ne, ne sme biti Minka prva! Pa naj bo katera koli druga, samo Minka ne, Minka ne! Kaj vse je počenjala pred pustom! Kako se je vsiljevala Tonetu! Pa je znala in vedela — vsa fara zna in ve — kam pogleduje Tone. Za Anico! Trdno je odločena Minka. Bila bi že lansko leto prva, da niso fantje hudo- mušni in navihani. Ali se niso priplazili med samim blagoslovom k vratom in jih zaklenili? Sam župnik je postal pred al-tarjem in pogledal proti velikim vratom, taka zmešnjava in ogorčenje je bilo lansko Veliko soboto med dekleti po blagoslovu jedil. Ni mogla biti radi teh hudobnih fantov lansko leto Minka prva. Lelos pa bo! Bo, bo! »Zapri vrata! Vleče!« pošepeče Minki Anica. Misli Minka: Aha, pretkanka! Misliš, da boš ti? Ne boš! Vrat čisto ne zaprem. Naj jih pride zaklepat kak pobalin ko lansko leto. Mu že pokažem. Anica misli: Prevejana ptičica si, Min-kec! Pa ne smeš, ne smeš biti prva! Ker si taka! Ker si se sukala okoli Toneta, dasi veš, kako je. Kako, le kako ti preprečim, da ne boš ti? če ne pojde drugače — vsaka druga, samo ti ne! Anici pomore Rezika: »Umakni se, Minka! Pred vrata stopim!« Oho! Ta bi bila lepa! Od tam, izpr-.-d vrat pohiteti na čelu vsem in biti prva doma, to bi bilo pa res težko! Če že vrata morajo biti zaprta, da velja ... Od nek • daj je bilo tako in mora pač tako biti in ostati. »Stopi!« je odločna Minka. Prime za kljuko priprtih vrat. Ko da ne opazi, čemu ji je rekla Rezika in na kaj in na koga je merila s svojimi besedami. Ne stopi Rezika pred vrata. Ne: Ne bi veljalo, da izpred vrat pohiti na čelu vsem. Skozi vrata mora prva! Pa ali bi bila jedila v jerbasu blagoslovljena, da stoji pred vrati, dokler je v cerkvi dovolj prostora? Pa kaj bi rekli doma? Pa: Posmeh in roganje med fanti, ko bi zvedeli, kako se je prerila do prve. Prevdari Anica: Tudi Rezika ne privošči Minki. Morda ji tudi druge ne privoščijo. Če že vsaka sama sebi ne, Minki gotovo tudi ne. Le kako, kako bi jo prehitela? Mora jo, če zaradi Toneta ne, za- sih na tiste daljnje, lepe Velike sobote. Ko so bile mlade, brhke in poskočne ko veverice. Ko je bila katera prva . . . Prva, prva, prva! Za vse leto! Pri tej edini priliki v letu . . . Kristus še v grobu — Anica pa že poje veselo velikonočno pesem. Tisto, ki jo zapojejo danes, ko krene od mrtvih vstali Izveličar pod baldahinom izpred božjega groba. Anica poje, glasno poje veselo velikonočno pesem. Samo veselje jo je. Veselja ne mine tudi, ko v cerkev grede opazi, da se ne spogledujejo ljudje in kažejo na njo — prvo. Kakor hočete, ljudje božji! Prva je pa le bila Anica! Tone, kaj ti tako žari v očeh? Ker boš nosil največjo bandero? Pa zakaj ne moreš odtrgati oči od Anice? Če res pomeni za tisto, ki je prva od blagoslova jedil . . . tako, ko pravijo . . .? Ej, mar je Aniici sedaj vse tisto, ko polje veselje po njej. In ponos! Prav res, kam se ji mudi z možitvijo? Pa veš, Tone! In gre mimo njega, ko da ne opazi njegovih pogledov. In poje, poje ob balda-hinu, kakor ni še pela nobeno Veliko soboto. Poje, da se ji čudijo pevke in ljudje. Poje, poje, da jo še nikdar ¡s petjem zadovoljni organist pogleda nekam pritrje-valno. Poje, poje, poje, da včasih nehote obrne glavo proti baldahinu listi, ki nosi največjo bandero. Tisti, ki tako dobro pozna njen glas. če misliš, da poje tako in tebi tako, Tone, se motiš! Poje Anica danes tako, ker ji je veselje, samo veselje v srcu. Veselje in zadovoljnost ji je v srcu tudi, ko hiti od Vstajenja domov. Kaj bi postajala pred cerkvijo. Bi še mislil kdo, da se postavlja iz baharije. Hiti nekdo za njo. Korake Anica dobro pozna. Pa bi ne postala sedaj za nič na svetu ne. Hitrejši so koraki za njo, hitrejši so njeni. »Anica!« Tonetov glas. Bi postala? Ne! Nalašč ne! Bi si še kon -cem koncev domišljeval. In presliši njegov glas, ki je ves nežen. »Anica!«' Ali je nepreviden ali neroden in nestrpen Tone. Tako na glas jo pokliče in tako očitno in tako pred vsemi ljudmi hiti za njo. »Kričiš, ko da sem gluha.« »če pa bežiš, ko da ti gori pod nogami.« »Nikamor ne bežim. Pred kom le?« »Vzroka bežati pred menoj nimaš. Bila si danes prva — da ti ni morda to stopilo v glavo?« »Prava reč! Bi rajši, da je bila Minka?« »Skoraj! Bi vsaj ti bila danes v cerkev grede in med procesijo in sedaj ponižnej-ša in prijaznejša.« »Pa steči za Minko. Misliš, da se bom jokala? Kaj sem te prosila, da hitiš za mano?« »Vidiš, da ti je stopila ošabnost v glavo. Prva! Na izbiro ženinov. Če ne bo te, bo drugi! Leto je dolgo, danes leto . . .« »Prav mar mi je za možitev in prav mudi se mi! Pri takih ženinih, ko ste!« »Kaj bi se zbadala! Pametno besedo! Ali imaš s seboj pisanko zame? Obljubila si mi jo.« Ne da trma Anici miru. »Ali ti jo je Minka tudi obljubil*?« »Anica!« Očitajoč in ves nevoljen je Tonetov glas. Anica nima srca iz kamna. Pa saj vidi iz Tonetovega glasu in obnašanja, kako je. »Očitaš mi, da sem bila prva . . .« »Pa ne bi smel reči nobene besedice?! Saj nisva tako tuja!« »Ko da mi je res toliko do možitve! Nihče me ne odganja od doma, stara pa tudi še nisem . . .« »Boš čakala na starost? Ko boš stara, ne boš imela takih nog, da bi prehitela druge, pa ¡tudi ne takega glasu, ko sedaj. Kako si danes pela!« »Že zopet!« »Nič več! Kratko: Imaš zame pisanico, ali je nimaš?« »Sitnež! Tu jo imaš!« »Oho, še v cerkvi in med procesijo, ko si pela ko škrjanček, si jo nosila s seboj. Zame! Mojo pisanico!« »Pa ti je nisem obljubila . . .« »Bi ne stekla ko srna od blagoslova jedil in bila vsem na čelu!« »Lahko noč!« »Anica!« Ves proseč in nežen je Tonetov glas. Še koga drugega bi omečil, nikar Anice. »Ni ti do možitve, praviš . . .« »Še malo ne! Prav nič, čisto nič, da veš!« »Pa je meni do ženiitve! Saj veš, kako je pri nas, odkar je odšla najstarejša sestra od hiše. Druge so še premlade za gospodinjstvo, matere ni . , .« »Minko zaprosi! Plesaril si z njo pred pustom. Ne bo se branila, mislim.« »Nobene druge, ko tebe! Prvo! Pa se ohrani star običaj in navada. Kaj bi te ne bilo sram prihodnjo Veliko soboto . . .« »Če misliš samo radi tega ... In pa če misliš da sem se radi možitve potrudila, ali radi tebe . . .« »Vidiš jo, trmo! Tako govoriš, ko te snubim. Drugače sem si mislil, ko sem se odločil.« »Kakor posojuješ, tako vračujem.« »Počasi z besedami, dekle! Ponosen sem nate, ker si bila prva!« »Če svoj ponos izražaš z zbadanjem in draženjem . . .« »Tristo . . .« »Vidiš ga!« Ideje prosvetljenosti in francoske revo -lucije so tudi dobile izraza v našem narodu, ki pa se leta 1848 ni še mogel tako raz mahniti kakor leta 1918, ko so bili predpogoji tudi za državni razmah podani. Leta 1848 je šlo za najprimitivnejše in najenostavnejše pravice, tičoče se rabe slo venskega jezika v šoli in narodu, le redki Slovenci so pogledali preko ozko začrtanega takratnega političnega obzorja tja na jug proti bratom Hrvatom in Srbom in gori na sever k bratom Čehom, Poljakom in milijonskim Rusom. Romantika je bila nasprotna ideji prosvetljenosti in revolucije, a vendar je ustvarila pri nas poleg prosvetljenosti in revolucije toliko dobrih sadov, ker je gojila naš jezik in zgodovino, narodno slovstvo in »naše narodne starine. Francoska revolucija je strmoglavila absolutizem in fevdalizem ter uveljavila ustavnost. »Ne boj se, ne bom danes zaklel. Prevelik praznik je . . .« »Ker si tako dober, na!« Drugo pisanico poda Anica Tonetu. Tone ves vesel in srečen. Pisanica je zelena, pa vsa poslikana z rdečimi srčki. »Pa si jo zame poslikala z rdečimi srčki?« »Pa ti priznam . . .« »Bi bil še bolj vesel, da sem se prav danes med tvojim petjem in ponosom — saj me nisi hotela ni pogledati — odločil: Še danes ji povem.« »Kaj le?« »Zakaj me nočeš prav razumeti? čakaj, povem ti čisto jasno: Oče sili. Post v kraju. Še župnik ne bo mogel ničesar reči, če stopiva takoj jutri k njemu.« »Kaj pa misliš! Tak praznik! Da bi rekli ljudje: Kako se jima mudi . . .« »Očetu, očetu! Še danes mu povem vse, vesel bo. Saj si menda misli, katera bo.« »Če mu bo le po volji . . .« »Veš, kaj! Jutri je prevelik praznik! Pojutršnjem pa pridemo z očetom in stricem k vam. Takole pod večer. Da se pomenimo. Saj se moramo o vsem pogovoriti. še prej ko pojdeva v župnišče in k notarju. Kaj misliš?« »Kaj vem o teh stvareh? Na še eno pisanico!« Pisanica vijoličasta, dva rdeča srca na »jej- Zavriska nekdo blizu fare. Ne spodobi se čisto: Tako hitro po Vstajenju, ko se še ljudje niso razšli izpred cerkve, pa tako blizu fare. Vrisk pa je tako vesel, poskočen in razigran, da ga more iztisniti iz sebe le tisti, ki mu prekipeva srce v sreči. Tone! Pribiti Anica domov vsa zasopla, vsa rdeča, bolj rdeča in vesela ko pred debelo uro od blagoslova jedil. Pomeni tisto, Anica? Prva! Tone trdi, stare ženice pripovedujejo, ljudje mislijo .. . Naj pomeni, ali naj ne pomeni, gotovo je: Prihodnjo Veliko soboto se Anica ne bo več pri blagoslovu jedil prerivala med dekleti pri vratih. Saj bo žena poročena. Tonetova žena. Mettemichovemu absolutizmu, ki je le -žal kot mora nad avstrijskimi narodi, je bila zadnja ura. Iz Francije se je širila svečana 1. 1848 revolucija na Nemško, Laško in Avstrijo, kjer je dobila še posebej močnega odziva pri narodih, ki so bili s svojo usodo nezadovoljni. Ko je prišlo v Avstriji do prvih spopadov med vojaštvom in ljudstvom, je vladi upadel pogum. »Kri, kri se preliva«, so kričali plahi vladni Dunajčani in obljubili tiskovno svobodo in ustavo. Metternich pa jo je popihal iz Dunaja. Nemci in Slovenci na Štajerskem so se v bratovski slogi radovali naznanjene svo bode. »V Mariboru sta združena in pobra-tima si življa nemški in slovenski in kaj krasno se javi tukaj nova radost kakti za-jedno utripajne dveh src. Živijo in Hoch ■ta se razlegala »ajedno.« &b 80letniei marčne revolucije 18^8. (Letak deželske komisije za vzdrževanje reda, miru in varnosti po deželi.) Deželska komisija za vzdrževanje reda, miru in varnosti po deželi v Gradcu je izdala dne 17. sušca oglas, ki menda še ni bil pozneje nikjer objavljen — izkopal ga sem po vojni v nekem dunajskem anti-kvarijatu. Razglas se glasi: Slovenskemu ludstvu štajerske dežele. Njih c. k. veličestvo je z naj višjim patentom od 15. tega merca blagovolilo — glede na žele svojih zvestih narodov — austrijanske deržave konštitucio t. je deržavni ustav na d ost a slobodnejši pod logi kaikor dozdajni, obljubiti. Da pa bi se besede: konštitucia ali slo-bodni ustav nebi krivo razumele, ali se za popolno razodvezanost od postav deržale, je primerno, nje bolj na tenko razložiti. Razloček od abljublane konštitucie od dozdajne sostave obstoji posebno v tem, da bodo po nji namestniki, ktere si ludst-vo samo zvoli, ino v katere svoje zaupanje ima, ga zagovarjali, da bodo oni žele svojega ludstva neposredstveno sami do presvetlega Cesarja doprinašali, pri po-stavodajanji delež imeli, ino skerbeli, kakor se z občinskimi denarji ravna, kamor se zdavajo; ne pak v tem, da bi dozdajne dužnosti do deržave ino njenih oblasti ter do gruntne gosposke ali do tretjih peršon preminile. Vsako gospodarstvo potrebuje k svojem obstanju domernih dohodkov, ravno taka je pri deržavnem gospodarstvi. Ti dohodki pak so davki (štibre), kteri so mu zdaj toliko potrebniši, ker se toliko po-bolšanja poželuje ino namenjava, kterih pervo osnovanje bo veliko troškov koštalo. Ker pa bo po sledkih konštitucie ludstvo samo pravico imelo skoz svoje namestnike odločiti, koliko in od česa se imajo davki plačovati, kako se naj bolj ednako-merno med vse razdeliti, kako naj leži še pobirati (prijemati), te že z ustava zvira, ki morajo prihodno po resnici ludstvu vse tiste olajšanja prihajati, ktere si :eli ino pričakuje. Nove naredbe pa primerno vpeljavati, je neobhodno potrebno, vse potreboče prav modro ino na tenko premišljevati ino prevdarjati, ino k temo je precej časa treba, posebno v tako velikem ino iz tako različnih narodov obstoječem cesarstvu; tedaj je dužnost vsakega verliga derža?-nega podložnika (deržavina) nje mirno ino zaupljivo pričakovati, ino se varvali vsake nepostavne skušnje, samosilno prc-verčti, kar dozdaj po pravici obstoji. Ker so Štajerci za taki prosti, si obod ni ustav popolnoma godni, bodo naj bolj o-čitno s tim pokazali, da poštujejo dozdaj ne v moč pravice obstoječe postave, ino da si vs«jj^teri prizadeva, nje tako dolgo spolnjevati^ dokler se bolše ino času primernejše mesto njih ne vpeljajo; zakaj podloga deržavinske slobode ostane zmi-rom v tem, da se post(a)vni red zderžuje ino pravica poštuje. Od po volji deželske vlade ino stališev zebrame landschaftne komisije za zderža-nje reda, mira ino varnosti po deželi. V Gradci 17. Sušca 1848. Grof Wickenburg, poglavar. Raron Erben, namestni predsednik. Wagner, vladni sovetnik. Schwaighofer, vladni sovetnik ino podlož niški pravdovodja. F»llner, vladni sovetnik. Pichler, vladni sovetnik. Joahim, opat Št. Lamberški st. st. odbornik. Dr, A Laritz, infulirani prošt v Bruki st, st. odbornik. Wilhelm grof Khünburg st. st. odbornik. Grof Gleischbach, st. st. odbornik. J. C. Vitez Pittoni st. st. odbornik. Alois Jaut, st. st. namestnik cesarskih mest in tergov. Kakor je z letaka razvidno, je razposlala oklic zbrana dežekka komisija za vzdrževanje reda, miru in varnosti po deželi, ki je bila zbrana po volji deželne vlade in deželnih stanov. Ali je to tisti pouk ob usitavi (Apih, str. 55), ki je bil razposlan med Štajerce v Januš Qolee: Pred dobrimi 30 leti je bila močno razširjena po Obsotelski dolini med pripro-stim narodom loterija. Ljudje so posvečali največjo pažnjo ter važnost sanjam. Iz sanj so sklepali na loterijske številke, in se pehali za srečo. Zložiti je moral vsak igralec 5 številk od 1 do 90 v eni vrsti. Te je stavil na svoto enega groša, ene do treh desetič, da, do enega goldinarja. Ako je pogodil dve številki v vrsti, je dobil po visokosti stave: ambo. So bile zadete tri številke, kar je bila zelo, zelo velika redkost, mu je izplačala loterija: ter-no. Lahko si izbral samo eno številko, če je bila izžrebana, si prejel Hkratni stavljeni znesek — takozvani: solo. Večkrat so bile sanje bolj zamotane, da jih ni bilo mogoče poriniti kar iz glave v loterijske številke. Za te slučaje so bile v vsaki hiši sanjske bukve, katere je imenoval kmetski narod z nemško spakedran ko: »trampihl«. V trampihlu so bili uvrščeni vsi sanjski zapletljaji pod številkami od 1 do 90. Že pri zajutreku so si pripovedovali sta rejši člani družine sanje in jih razlagali. V bojazni, da bi ne pozabil kakih za loterijo prav imenitnih sanj, se je dvignil sanjač v noči na ležišču in načorgal številke na steno z nalašč za ta posel že pripravljenim voglencem. Pred desetletji so bile pri nas stene hiš in bajt počrgotane s številkami ter raznimi skrivnostnimi znamenji iz sanjske knjige. Za mojo rojstno župnijo Sv. Miklavža na Polju je bila loterija v poldrugo uro oddaljenem trgu Podčetrtek. Loterijskim prijateljem je bilo nemogoče vsak teden dvakrat tako daleč. Staviti je bilo treba začetkom tedna, proti koncu si se moral pobrigati za izid. V novejših časih je objavljalo časopisje loterijske številke. Tednik je bil pred 30 leti bela vrana v krajih ob Sotli. V vsaki župniji je bila oseba, ki je zbirala po hišah številke in prinašala žrebe proti malenkostni denarni odškodnini. Treba povdariti, da je bila loterija v prejšnjih letih vkoreninjena strast, ki je izžemala iz kmetskih žepov zadnje krajcarje, ki so bili izgubljeni za zmjpaj! Ko je bilo lotriranje po naših krajih na višku, je životaril v šentmiklavški fari možic, katerega smo poznali le pod ime- nemškem in slovenskem jeziku, ker se je jela javljati propaganda o kmetskih pa tudi o narodnostnih razmerah, ni popolnoma jasno. Bržkone to ni tisti pouk, ker je ta oklic izdala z vednostjo deželnih sta nov posebna komisija. Gotovo pa je oklic zanimiv drobec k naši politični zgodovini. 1928. leto je osemdesetletnica marčne revolucije in desetletnica narodne državne revolucije. Že leta 1848. smo pripravljali tla za na rodno državno revolucijo leta 1928. ¡(Viri: Apih, Slovenci ion 1848. leto. Lončar, Politično življenje Slovencev, II. izdaja. Pavel Poljanec, Črtice iz slovenskega političnega cMa in ¡boja.) J^r. Jiotmk. nom: stari Trampihl. Bolj majhne, suhljate postave, zakrivljenih nog, obritega obraza, prijazno migljajočih oči, s čukom (pipico) v zobeh, z leskovko v roki je tekal možakar kljub starosti kakor lovski kužek po vaseh in posameznih hišah. V pondeljek je zbiral loterijske številke, proti petku raznašal večkrat zgrešeno nego zadeto srečo. Onim, ki niso bili vešči razlage sanj, je pomagal Trampihl s svojo čarodejno u-čenostjo. Ob vsaki strani hlač mu je bin-gljal globok žep. V levega je skrival vrečico s številkami od 1 do 90. Če ni igralec slučajno nič sanjal, je segel z roko v ta žakeljček, privlekel iz njega na slepo sre čo pet številk in stavil na te. Desni žep je čuval svetost — sanjske bukve, kojih vsebino ter notranjost je hranil Tramphil do smrtii sam zase. Toliko smo videli radovedni otroci, da je bila knjiga vezana v staro, uglodano usnje, več ne! Pri tolmaču nju sanj se je umaknil vedež v kak kot, izvlekel bukve, listal po njih, jih zaprl, porinil v žep in narekoval z napol odsekanim palcem številke sreče. Za posredovanje pri loteriji je prejemal točno določeno takso v krajcarjih. Bolj premožni so ga pogoščali z žganjem, pijačo in prigrizki, ki so bili ravno na mizi. Veliko zaslužka ni odpadlo na Trampihla, z raznaša-njem loterije je podžigal ter hladil tudi lastno igralno strast. V času, ko ni bil zaposlen z loterijo, je pletel stari čarodej: koše, canje, lese za sušenje sadja in bič-nike iz mladih kostanjev. Posedal je proti vrhu fare lastno bajto z nekaj zemlje. Stanoval, gospodaril in gospodinjil si je sam, odkar mu je umrla par let po poroki ljubljena ženica. Trampihl je bil priljubljen, spoštovan in občudovan radi sanjske vede. Vkljub babjevernosti je bil močno na bogamolno stran. V čislih se je gibal v očeh samega starega gospoda fajmoštra, ker je znal v cerkvi tako lepo naprej moliti, da ga ni prekašal v tem nobeden vižar daleč naokrog. Pri glasni molitvi pred službo božjo si je natikal na začudenje nas vseh očala, dasi ni gledal nikdar v molitven ik. Ženice so bale glasnega mnenja, da nosi v hramu božjem naočnike radi tega, ker je v cerkvi prvi za gospodom, ki je presojal dušno stanje zaupanih mu vernikov vedno skozi z zlatom obrobljeno steklo. Trampihl". Za večje praznike je živel stari od prostovoljnih darov po gosposko in vabil pod svojo streho najljubše znance ter prijatelje na kaj pečenega in vinsko mokrega. Resnični uspehi Trampihlove loterije so bili bolj malenkostni. Ustno izročilo zna povedati o večjem številu amb; a le o eni večji temi, ki živi še danes v najži-vahnejšem spominu med mojimi rojaki. V vasi Brezovec nad faro je gospodaril premožnejši gruntar. Hiši pravijo: pri Ko stajnšekovih. Poleg krepkega hlapca in večje dekle je bila tamkaj za pastarico krivonoga Roza. Nezakonski otrok brez matere je bil vržen iz bolnice na občino. Usmilil se je šepavega revšeta Kostajnšek in ga vzel za pastarico. Dolgo let je služila Roza in dorasla pri enem gospodarju v sicer po obrazu prikupljivo dekle, vendar jo je pačila pri hoji mnogo krajša leva noga. Dobrega ni bila vajena, pač pa je bila v osiroteli nerazvajenosti zadovoljna in je znala tako milo prepevati po pašnikih i-n travnikih. Nekega pondeljka zjutraj je korecal Trampihl od Kostajnšekovih, kjer je pobral loterijske številke. Na povratku je zadel na vedno — veselje — pastarico Rožo, ki je žgolela v brezskrbni pesmi za živino. Stari je ogovarjal vsakega in se dotaknil tudi Roze z opazko: »Roziika, ti dekletce moje, ali se tebi res nikdar nič ne sanja, da ibi stavila loterijo in poskusila srečo?« Pevka se je odrezala: »Stric, ravno nocoj se mi je sanjalo tole: K žarnicam sem šla. Kmalu od hiše pa sem zagledala na Kostajnšekovem križu pod nogami Križanega z žreblji pribite moške hlače. Radovednost me je premagala, kaj neki je v žepih. Segla sem z roko in potegnila iz levega žepa eno številko, iz desnega dve. Za vse tri sem znala v noči; zjutraj so mi izpadle iz spomina. Bi jih bila zapisala z voglenom na steno, dekla me je vrgla jezno na ležišče, češ: Saj ti krumpl nisi za loterijo!« Trampihl je poslušal pazljivo, sedel na tla in se globoko zamislil . . . Ko je vstal, je potrepljal pastarico po rami in jej razlagal z očetovsko resnostjo: »Rozika, sanje so iz neba, loterija je za siromake. Terna je pred teboj, le zagrabiti jo moraš. Na križu so visele hlače in križ = 10. V enem žepu ena numara = 1; v drugem dve = 2. To je terna, ki je gotova stvar. Šla si k zornicam in sv. maša = 17. Farni patron naše cerkve je sv. Mi klavž. Ta drži tri jabolka na knjigi in to je peta številka = 3. Pomni dobro: terna je: 10, 2, 1; ker moraš staviti v eni vrsti 5 številk, morata biti spremljevalki popolne sreče: 17 in 3. Stavi tri seksarje in nikdar več ti ne bo treba šepatii ter se mučiti za Kostajnškovimi kravami.« Revici so se zaiskrile oči v prvem objemu obljubljene sreče ... Ko je potipala za žep, je zaupala dobremu stricu: »Še nikoli nisem imela v žepu groša, a kaj še le kar tri seksarje!« V očigled beraški revščini Trampihl ni bil skopuh. Zabeležil je prerokovane številke na papir in odkrevljal z zatrdilom: »Bom založil jaz. Pri hiši boste imeli botrijo. Botra ti bo podarila, ko bo pripe- ljala pogačo, 5 seksarjev. Vrnila boš tedaj, če ne, trideset krajcarjev me ne bode spravilo ob bajto!« V petek je voglaril Trampihl po Ko-stajnšekovini, Roze niti pogledal ni. In reva je bila prepričana, da je — pozabil stric, kar jej je obljubil, ker je oplaknil poprej grlo s par fraklji. V nedeljo po zgodnji sv. maši je poklical gospod župnik Kostajnšekovo mater izpred zvonika in jej pošepnil, naj pride po večernicah njena pastarica Rozika k njemu v farovž. To je bilo ugibanja pri Kostajnšekovih, kaj neki je zagrešil ta vedno režeči se še-pavs, da mora na odgovor pred samega gospoda. Dekla je nagnala revljetu toliko strahu v nedolžno dušo, da je bila Rozika večkrat umita po obrazu z lastnimi solzami, predno je prestopila v vidnem trepetu prag župnišča. Gospod župnik jo je še potisnil v sobi v kot in jej zabičal, naj počaka, dokler ne odpravi drugih. Sirota se je spustila v glasen jok, ko je govoril gospod župnik z drugimi in spletal korobač kazni za njo, ki si je očitala preveč vsem očito — ve-selost. Miklavžekova Jera je zaprla zadnja duri. Gospod župnik se je okrenil proti Ro-ziki v vsej dobrodušnosti: »Avša, ti mala, še cmerigaš se kakor kaka stara baba, ker te je doletela sreča.« Gospod je razlagal pastirici, da je bil v petek pri njem stric Trampihl. Razika je zadela veliko terno. Loterija jej bo izplačala 700 goldinarjev. Stric bo prinesel denar njemu, ker iz nje presrečne bi izvlekli razni nevoščljivci vse do poslednjega krajcarja. Kupil ji bo od Nadribenskega vinograd s hišico, hlevom in še par njivami za 500 goldinarjev. Ostalih 200 bo razpo-sodil on pri zanesljivih gruntarjih. Ta de nar naj bo prihranjen za slučaje bolezni ali kake druge nesreče. Obljubiti je morala pri presveti Trojici, da ne bo črhnila niti besedice napram nikomur, dokler ne bo pravomočna posestnica pri Nadriben-skih. Kako se je zmotala Rozika iz farovža in kako je prišla domov, ni znala. Kostajn-šekovi so jo izpraševali, kako in kaj. Na vse — nasmeh in niti ene besedice ne! Mati Kostajnšica jej je zagrozila, da jo bo pognala od hiše, dekla je pošteno nabun-kala tega trdovratnega šepurja, predno je zaspal. Tudi drugo jutro je bil odgovor pasta-rice na vse, zakaj je bila klicana na odgovor pred župnika — molk! Pri Kostajnšekovih so bili po enem ted nu vsi edini: trdovratna in zakrknjena grešnica mora izpod strehe. Naj odšepa, kamor hoče. Kogar kličejo fajmošter na posvarilo ter poduk, ne spada pod krov dobroglasnih Kostajnšekov. Rozako bi bili napodili brez culice v nedeljo popoldne, da se ni prikazal po ve-čemicah v Brezovcu gospod župnik. H Kostajnšekovim je zavil, poklical k mizi: gospodarja, gospodinjo in Roziko, katero je pahnila v izbo dekla s surovo brco v hrbet. * Gospod je ostal trdno v mrak pri Ko stajnšekovih. Rozika je spala taisto noč v hiši z gospodarjem in gospodinjo .... Celi prihodnji teden je strmela fara Sv. Miklavža na Polju nad čudežem, katerega je narosilo nebo s pomočjo Trampihla nad pohabljeno siroto Roziko. Terna —-terna — križ — hlače na križu — Trampihl — je šlo z glasnim krikom od ust do ust! V očeh Poljancev je zrasel krevljasti Trampihl v čudodelnika, ki jemlje iz ža-kljov srebro in ga deli med najbolj revne. Rozika je postala iz Kostajnškove pa-starice imovita Nadribnica. Ni bilo slišati, da bi bila stavila kedaj več loterijo in hlepela po še večji denarni sreči. Po razb ob nanju 700goldmarske terne po celi Obsotelski dolinici je imel Trampihl opravka z loterijo preko glave. Vsak je poskušal postati vsaj podobno srečen, kakor Nadribnica. Ljudje so stavili — in stavili! O, te uboge moške hlače, ki so se prikazale osrečeni Roziki na križu! V loterijo so se zagnali moški, še bolj pa ženski spol, ker je potegnila za tedaj ogromno terno — ženska iz — žepov moških hlač! Skraja je čakalo vse na sanje o na križih pribitih hlačah. Teh ni bilo in — ni bilo! Nestrpnice so hotele izsiliti osrečujoče sanje, izmikale v nočeh možem ter fantom hlače in jih pritrjevale na križna znamenja. Trampihl je rezal vedno nove papirnate numare, jih basal v vrečico in prodajal po hišah srečo, ki je romala v nočeh z najtrdnejšim upanjem v žepe — moških hlač in na križe! Gospodar, hišni sin, hlapec so hoteli vposkakati ob svitu zore v hlačnice, a kako, ko je viselo oblačilo bogznaj kje na križu . . .! Rozika ni dobila naslednic niti v am-bah, kaj šele v — terni! Nevolja radi ba-bjevernosti s čarodejnostjo moških hlač je rasla med možakarji. Moški spol je zagrozil Tramiphlu z dejanskim obračunom, ako ne bo prenehalo izmikanje ter pribijanje hlač. Lapov Anzica je pretepel in premikastil svojo Nežo, da je ležala 14 dni, ker mu je odnesla na Debelakov križ nedeljske hlače. Mestno praznične obleke je otel s križa ničvredne cape Holtitecovega Andreja. Vzgled sreče ponižno vesele sirote Ro-zike je klical v loterijo; izvoljena in denarnega blagra deležna je postala samo ena in to pohabljena sirota. Trampihlova zvezda čarodejstva je bledela, bal se je resno, da bi ga kdo ne podkrepelil ali na-hlodil, ker malodane vsako jutro čakati na hlače, je nekaj več kakor potrpežljivost. Proti Sv. Trem kraljem je šlo. Trampihla so podili od bajt kot navadnega goljufa in to ga je jezilo. Obiskoval je radi loterije le še pametnejše ter večje posestnike, kočarjev z enimi in še to pokrpani-mi hlačami se je ogibal. Mramorjeva Polona je zadela z dvema stavama na Gradec in Trst dve večgoldi-narski ambi. Srečne številke so bile plod sanjanih številk iz žepov moških hlač. Trampihl, ki je prinesel na dom izplačilo, je bil pogoščen z jedjo in pijačo. Nakre-sal se ga je do dobra v temno noč in je prikolovratil komaj in komaj v svojo ko-čuro po visokem snegu in v ostri zimi. Zakuril si je v gašperju. Ko je zaplapulal ogenj v železni pečki in razžaril železo, je zbral stari svoje ude čisto k peči. čuka je zanetil z ognjeni, spravil tedaj novodobni pakelc. žveplenk v žep k sanjskim bukvam. Oprijela se ga je ginjenost, ker je storil ljudem z loterijo toliko dobrega, pa žanje za dobroto šepavi revi — črno nehvaležnost! Prav milo se mu je storilo, solze so mu zapolzele po obrazu---. Popito vino je pritisnilo na rahločutnost srca, srce na vrelec solz — solze na po- zabljenje vsega gorja, na spanec--- Trampihl se je zleknil oblečen po klopi ob gašperju in zahrnjavsal s polnim pa-kelcem žveplenk v žepu, katerega je obrnil proti žareči železni peči.---- Trije Kralji so bili na nedeljo. V pon-deljek ni bilo Trampihla po fari. Prikimal je petek, raznašalca loterije od nikoder! V nedeljo so govorili pred cerkvijo moški in ženske, da je stari čarodej gotovo obolel prav nevarno in bi moral nekdo pogledati za njim. Brezovljani so stopili po službi božji na hrib do bajte pogrešanega. Duri zapahnjene. Po kočuri vse mirno . . . Pritisku krepkih rok se je udal zapah. O-gledniki so videli na prvi pogled, kar je nagnalo za nekaj časa žalost vsem fara- J rana freoalnik: JI(Iqqq »Jerčka, pisanko mi pripravi!« Na cvetno nedeljo se je »lepi Tonč« že sgodaj šopiril s svojim velikanskim snopom pred cerkvijo in čakal na blagoslov. Kar usta so se mu režala, da so mu škr-bine šklepetale: »Hi-hi-hi! Ja-jaz t-t-tnop!« je kimal vsakemu, da ima »snop«. Zato je bil celo obrit, na prsih je imel veliko vejo rožmarina kakor kak ženin. »Hi-hi-hi!« »Lepi Tonč« je bil revež slabe pameti; že 40 let je služil pri Jazniku in se večno ženil; za vse ženske je mislil, da za njim norijo. Letos je njega zadela čast, da je nesel snop, ker je Jaznikov sin šel ravno prejšnji teden k vojakom v Kragujevac. »Hi-hi-hi! Ja-jaz tudi t-tnop!« »Ti tudi snop? Danes res »lepi Tonč«!« se mu je zasmejal Fermatov Polda. Po sejmišču je vse mrgolelo. Kakor v gozdu so štrleli snopje in bingljali s pisanimi trakovi. Veselo je žuborelo med ljud mi, vmes so se oglašali zvonovi. Pobožna dekleta so odhajala šele od prve maše. »Dober dan, Malka!« Dekle z okroglimi lici se mu je zasmejal»: »O, Polda, saj ima Tonč večjega kakor ti!« »Put-teljc t-t-tudi!« se je Tonč hihital in kazal svoj pušeljc. »Meni ga boš pa ti dala«, je Polda zaprosil Malko. Malo je zardela in se prijela za rdeči nagelj. »Hm, kaj bo pa Jerčka rekla? — Na, pa da ne boš brez njega!« Ej, Malka je bila majčkena in debelih lic: Poldana je pa le rada gledala . . . »Meni Lizika dala«, mu je kazal Tonč svoj rožmarin, ko je Malka odšla. »Lizika —«, je zatrjeval in se ji smejal, ko je ravno prihajala s starejšo sestro Jerčko iz cerkve. nom Sv. Miklavža. Na tleh pod klopjo pri gašperju je ležal Trampihl trd in grozno opečen po celem telesu. Možje so se okorajžili, da so si ogledali bolj od daleč vzrok strašne smrti. Žvep-lenke so se bile užgale žrtvi v žepu v trdem spanju od preveč razbeljene peči. Žveplo je zanetilo sanjske bukvice, te hlače in stari Trampihl je moral biti cel v plamenih, predno se je prebudil in se začel valjati po tleh. Priletel je pri padcu z visoke klopi na glavo, ni mogel strgati naglo goreče obleke s telesa, izdahnil je vsled opeklin čisto — sam in ležal kot od vseh pozabljeni mrlič celi teden! Žalovala je odkrito za ponesrečenim starim razpečevalcem loterijske sreče pri pogrebu cela župnija. Moški so pozabili na nadlogo s hlačami, vse je govorilo o blagopokojnem le najlepše. Tirampihlov pogreb in sedmino je plačala Nadribnica in mu okopavala ter kiti I a grob do poklica po veono temo. S srntrjo in pogrebom Trampihla je bilo pokopano v naši župniji pehanje za loterijsko srečo, ambami in eno terno, ki je osrečila do smrti pohabl jeno siroto — Roziko! pisanke. »Vas družtoenice dolgo držijo!« se je pošalil Polda. »Vidva se pa menda bojita, da bi bila kako minuto prezgodnja v cerkvi«, se je odrezala Lizika. Jerčka se je nekam držala in ni bila nič kaj prijazna. »Jerčka, pisanko mi pripravi!« je zaprosil Polda. »Malka naj ti jo! — Pušeljc imaš tudi njen . . .« Stisnila si je nagelj na prsih, da je še Poldana zabolelo, in z Liziko odhitela. »Hi-hi-hi«, se je režal Tonč; Polda pa si je strgal Malkin pušeljc in ga vrgel na tla. Polda se kuja; Jerčka tudi. »Ves teden si že nasajen!« so se pojezili Fernači mati na sina. »Ali ti je post tako hud?« Oče Fernat so na brani nekaj popravljali, Polda pa je za voglom nekaj zabijal. »Ne razbijaj tako! Na veliki petek mora biti mir pri hiši!« Fernači oča so strojili še po starem: na veliki petek so jedli samo opoldne, kadili pa ves dan niso nič, čeprav drugače niti ene ure niso mogli biti brez »fajfice«. »Z Jerčko sta si navzkriž«, se je oglasila Micka od svinjakov. »Kaj navzkriž!« je zabrundal Polda. »Pusti Jerčko na miru! Saj smo zgovo-rjeni in te tedne boš že še počakal«, so rekli oče. »Mar mi je zanjo!« je zagodrnjal Polda da ga nihče ni čul; saj si sam ni ver-jel. Od fare je zabrnela »raglja« mesto opoldanskega zvona, za Urši jo goro so se podili deževni oblaki in zbežali na kranjsko stran. »Da bi le za Veliko noč lepo bilo!« »Micka! Lizka je prišla pote.« »Dober dan, oče!« je pozdravila Jazni-kova Lizka. »Po Micko sem prišla; uro imava pri božjem grobu.« Po vigrednih poljih sta vihrali dekleti proti cerkvi. »Ti Micka! Kaj pa Polda?« »Kuja se. Ves teden je že tak.« »Jerčka tudi! Kar v samostan hoče.« Dekleti sta se prijeli za roki in kakor srni skakljali po bregu nizdol. Jerčka je šla po ogenj! Na kretnico dopoldne je capljal »lepi Tonč« s tlečo gobo mimo Jaznika. Vrtel jo je v okornih kolobarjih, da mu žegna-ni ogenj ne hi pošel. »iTi bo prej zgorela, kot jo boš prinesel domov!« Tonč se je kar režal in šepal po hribu gor. Na travniku nad Jaznikom je netil Polda velik kup suhljadi z blagoslovljenim ognjem, da je dim posvečal mlado zemljo. Tonč ga ni videl, ker je ravnokar zavil v bližnjo goščo, da nalomi vej. Od farne cerkve so zapeli odvezani zvonovi s prelepim, novim glasom: »Iz Rima so se povrnili!« »No, Tonč —!« ga je klicala na pragu Jerčka. Tonč je še vedno vihtel gobo, da da mu ogenj ne bi ugasnil. »Ježeš! Kje imaš gobo?« »Lepi Tonč« je obstal in se začudil, ko je videl v roki dolgo žico, gobe pa nikjer; hotel je nekaj zajecljati. »Pojdi hitro k Fernatu in prinesi žeg-nanega ognja!« so rekli Jerčki. Tonč se je pomulil za hlev, Jerčka se pa ni mogla odločiti. »Morda ga Lizka prinese!« »Kdaj bo šele prišla iz cerkve! Le hitro pojdi!« Jerčka je vzela lopatico in prav nič rada ni šla k Fernačim. »Fernači ga imajo že na travniku. Kar tam ga vzemi!« Veselo so brneli zvonovi in prvi topiči so pokali. Polda je začuden obstal v gošči, ko je zagledal Jerčko; prav v srcu so mu zacingljali farni zvonovi. Jerčka si je naložila ognja; v tem je v gošči zahreščalo vejevje, da se je prestrašila in obstala. Ko je zagledala Poldana, bi bila najrajši v dir. »Ognja sem ti vzela; Tonč —«, je plaho dejala. »Kaj še nisi v samostanu?« ji je grenko oporekel Polda. »Pa ti — z Malko!« je bruhnila iz sebe in bi se bila zajokala; Polda se je zasmejal, da so čuli do Fernata. »Glej ga! Ves teden je bil srborit maček!« so dejali Fernači mati. Gor na travniku pa se je smejala že tudi Jerčka, čeprav so ji cvetele še solze v očeh. »Polda, mudi se mi!« se je spomnila; Poldanu se ni nič mudilo. »Po pisanko moraš priti sam!« Kakor ptičica je odhitela navzgor; tudi njej je srček cingljal in sladko drhtel: tk-tk-tk! Kakor rdeča pisanka je bila, ko je stopila pred mater. »Kam pa si šla po ogenj, da te tako dolgo ni bilo?« Zvečer so goreli kresovi po vseh hribih okrog; kakor dolge bisernice so bili ali kakor mežikajoči križi ali kakor vilinsko rajanje. Na Jaznikovem so jih tudi žgali in očanca sta modrovala in hodila po po-robku. Jerčka je stokrat priletela iz hiše, Polda pa je s Tončkom netil ognje in Grozinatov dren je zadostoval za cepiče mlatičem in za pukše (presmece) fantom iz cele fare na cvetno nedeljo. Ob grabi za potokom je rasel že bogzna koliko let v objemu dveh štoraistih debel. — Krona mu je bila košata radi izdiranja cepičev. Iz korenin obeh debel je gnalo vse polno poganjkov, ki so oznanjali vsako leto s prvim cvetjem začetek pomladi in velikonočnih praznikov. Stari Grozina je imel veselje s starodavnim drenom, ki je iz navade postal last odraslih in mladine iz župnije. Na desno ter levo od drena ob grabi je silila bujno v višino leskovina. Da je bilo na cvetno soboto za pukše vse pri rokah, je naringljal stari gospodar med gosto grmovje žingerca (zimzelena). Ob času mlatve so si izbirali mlatiči cepce brez posebnega dovoljenja s štorastih dreves. Na cvetno soboto je Grozinatova meja oživela, kakor bi se usula v njo jata vrab cev. Šolarji so nabirali drenovo cvetje, žingerc in leskove šibe za pukše. Soli >d-rasla moška mladina je povezavala les-kovke v dolge butare za blagoslov na cvet no nedeljo, Grozinatov stric se je čutil počaščenega po obilnem obisku mladega sveta. Vsak si je narezal šibja po svoji volji. tNa cvetno soboto pretrebljeno grmovje si je celilo rane mirno celo leto. Sam je životaril stari Grozina na manj šem posestvu za potokom, ženo mu je po brala smrt že pred leti, otrok ni bilo, strica je že tiščalo k majki zemlji 7 križev. Poklical je iz podsredške fare svojo so-rodnico, da mu gospodinji ter ga nasledi. Oh, ta Grozinatova Mica, bila je prava pokora za častitljivega starčka in sosede! Na dolgih nogah pri kratkem gornjem životu je gledala grdo ter vedno namrda-no jezno v svet. Že to je bila posebnost za naše kraje, ker so tepla Micina krila v petek in svetek po obodih škornjev. Govorila je zadirčno, opravljala vsa ženska in moška dela. S sosedi se je pravdala radi pešpoti, studenca, velikega kolovoza ter kokoši. Radi pravdarstva so imeli pred Grozinko strah vsi vaški pismouki. Kmalu po Micini naselitvi je zakrožila po žup niji resnična: Preko Grozinatovega grunta ne upa niti ptič zleteti, ker še tega bi tožila Micaja radi motenja posesti .Največji siromak je bila dobričina stari — stric. Užival je kot v lastni hiši in to prav dobesedno vzeto. Govorili so eni, da je u-mrl od žalosti, ker je prepisal imovino prerano na sorodnico; drugi so razglašali na glas, da se je reva ubil na robu klopi krog peči, ker ga je potegnila Mica za pete z gorkega ležišča. Stari Grozina ni u-čakal niti prve pomladi po predaji svojega posestva. Na cvetno soboto zjutraj je oživela dre nova meja. Fantki ter fantje so prišli po drenovo cvetje in leskovo šibje. Mica je malčke nalasala, starejše prepodila s cep cem, s sodnijskimi grožnjami in kletvi- vriskal v dolino, da se je radost šopirila in kipela v sladko noč. »Lepi Tonč« se je hihital in jecljal: »Meni — meni Lizika dala pi-t-tanko!« cami. Od davnih let podedovano pravo, da je bila Grozinatova meja na cvetno soboto last mladine, je Mica poteptala s surovo silo in prisego, da bo odslej vedno tako! Grozinkin nastop za obrambo malenkostne lastnine je osupnil vse v župniji. Vsak je bil ogorčen, a nikdo j i ugovarjal Mici v obraz, ali segel sam po odmeri stare pravice. Pred 30 leti je odmevala cela Obsotel-ska dolina od grmenja topičev od jutraj-ne zore velikonočne nedelje do zatona solnca. Imovitejši gospodarji so kupili strelačem po 10 in še več kil smodnika. Ves je zbobnel v zrak. Štajerci in Hrvati so st kosali med seboj, kdo bo bolj streljal. Hrvatski Zagorci so zagrmeli iz ene salve, že so jim buknile v odzdrav 3 štajerske. Najbolj na gosto so streljali, ko so začeli vabiti zvonovi iz raznih župnij vernike k službi božji in pri pozvanjanju med sv. mašo. Nekaj veselega, povzdiga-jočega je bilo velikonočno streljanje, katerega so prepovedali že nekaj let pred vojno radi težkih nesreč, ki so se množile vsako leto iz neprevidnosti pri strelskem poslu. Grozinkin najbližji sosed Strmšek je o-tvoril na velikonočno jutro iz hrastovega gaja močan grom iz topičev na največjo Micino jezo. Še le po odzvonu večne luči so pospravljali strelači možnarje in razno nabijalno orodje. Fantje so se namenili raziti, ko je prignala po poti pod gajem Grozinka prasico. Žival je držala na vrvi za zadnjo nogo, z desnico je vihtela cepič in kazala z udarci prašiči smer po poti. Pri pogledu na strelače je postala in vprašala zadirčno: »Pobje, ali je to vaša prašiča, ki je ru-vala po mojem?« Dečki so se spogledali začudeno med seboj. Odrezal se je Fluksov Matevž: »Kaj nam mar prašiča. Naša ni!« Babura je lopnila s cepcem po živali in hajdi nazaj, odkoder jo je prignala. — Strelci so gledali za osovraženo žensko m bili enoglasnega mnenja: Prašiča je last Strmšekova. Mica jo bo zaprla v svoj hlev in tožila radi škode. Ni bilo treba nobenega posebnega poziva, dečki so se usuli iz gaja in preko mosta za Mico. Vsak je odnesel seboj, kar mu je prišlo na brzo trdega pod roko. Grozinka je bila obkoljena in pozvana z dobrega na prostovoljni izpust Strmšekove prašiče. Ni se udala, še ozmerjala je fante, udarila po ujetnici in hotela naprej. Šest krepkih moških teles se je strnilo krog drzne bab-nice in glasilo se je povelje: »Križajmo jo!« Ni bolehala Mica na strahopetnosti, ta komanda na križ jo je tako iznenadila, da je izpustila cepič ter vrv in prašiča je odfrkala v galopu iz ujetništva. Po pobegu živali se strelači niso odmaknili, ampak položili roke na Grozinko. Dolgi Po-žegov Florjan je zbil z drenovega droga za prižiganje topičev železni nastavek in se lotil z vso resnostjo — križanja. Mica se niti ganiti ni mogla v kleščah 20 moških rok. Florjan jej je porinil po hrbtu za kočomajko, hodne rokavce in hodno srajco drenov drog ter ga zapičil v zemljo. Pobral je še Mioin cepič, s katerim je strahovala prasico, fantje so uravnali roki mučenice v vodoravno smer in Florjan je končal križanje s porinom trdega drenovega cepiča skozi Grozinkin levi rokav za hrbtom in pri desnem zopet ven. Na samo Veliko nedeljo v poznem mraku je občutila Mica Grozinka na lastnem telesu drenov križ! Neusmiljeni križarji so celo zabili podolžni drog v zemljo in se odstranili brez upa, da bodo pomogli revi še to noč z drenovega križa. Sama je ostala Mica na Strmšekovem travniku — razpeta na križ iz lastnega lesa! Na tleh je stala trdno, a radi povprečnega cepiča ni mogla potegniti sicer krepkih rok k se bi, da bi odpela kočomajko in se rešila v prejšnjih časih v Obsotelski dolini najbolj sramotne kazni. Križali so fanta iz tuje fare, ako so ga zalotili pod oknom, nikdar ne ženske. — Mica Grozinka je bila prva in še to na največji praznik! Pri tem bridkem spoznanju jo je pretresla jeza, da so jej za-šklepetali zobje in jo je oblil mrzel polt. Kričati jo je bilo sram, vetrič je zašuniel in odpihal z Mice prve navale togote. Pre letela je v mislih svoj resni položaj in je dognala, da bi se znala sneti s križa sama, le potrpeti bo treba. Podolžni kol je tičal globoko v zemlji, Mica je bila krepka in njena močna obleka je vzdržala na gibe zdaj na levo, pa zopet na desno, dokler ni bil kol toliko omajan v zemlji, da je omahnila pri zadnjem krepkem nagibu na desno po tleh in kar na hrbet. Bila je še sicer na drenovem križu, vendar ne na kvišku, ampak na zemlji. Treba je bilo pognati iz rokavov še cepič in popolna rešitev bi bila zasigurana. Z največjim naporom se je začela prekobicavati in sicer tako, da je rinila cepič iz rokavov od desne proti levi. Osvobojena desnica je pomagala levici in obe roki sta odstranili podolžni drog — Mica Grozinka se je iz-nebila sama sramotne kazni drenovega križa! Na velikonočni pondeljek ni upala v domačo župno cerkev, šla je v sosedno. Celo Bučani so se ji že posmihali na po-vratku, kazali za njo in Pinštintov Tina je izbrbotal na glas: »Glejte jo, včeraj — križano Mico!« Križana Mica v — tuji fari, kaj še le — doma! Dobro je znala Grozinka, da bode odslej — Križana iz ust otrok in odraslih. K večernicam se že ni več upala. Doma je tuhtala za križarje maščevanje, katerega naj izvrši nad drzneži sodišče. V torek na vsezgodaj so že nabijale ki-kle krog obodov škornjev, ko je brzela Mica preko hribov ter grab na sodnijo v Kozje, čakala je dobri dve uri, predno je izrekel sodnik voljo, da hoče posluhniti njeno pritožbo. Obtožnico si je sestavila v mislih natanko, le napačno je začela: »Gospod sodnik, križali so me na samo Veliko noč!« Sodnik je pogledal tožiteljico, bila je nepoškodovana in govori o krvavem križanju. Prepričan je bil, da se je zmedlo ženski in jo je pozval: »Pokažite roke! Kje ste ranjeni? Kje pa vas boli?« Januš Cholee. Jíñzana cMiea. »Nikjer, gospod sodnik«, se je odrezala Mica in skušala začeti križarski doživljaj od drugega konca. Raca na vodi, gospod pravice se je pa razjezil in zarohnel: »Marš skozi vrata, baba tožarska, saj si ponorela čez praznike!« Na Veliko noč zvečer — drenov križ in povrh še — »marš« iz ust delivca pravice — to je bilo Grozinki preveč. Z nogo je udarila po tleh med glasnim »pfuj!« je priletel pljunek pred sodnikov stol. Po tako krepkem odgovoru iz Micinih ust ni ostalo samo pri »marš!« iz sodnikove sobe, ampak marš takoj v — luknjo za 48 ur . . . Dva dni in dve noči je imela križana Mica priliko, se uveriiti o resnici: Kako redkokedaj prejme človek na tem svetu za debelo krivico zadoščenje! V gledališču. Igrali so ganljivo dramo. Koncem dragega dejanja so mnogi jokali. Neka dama je krčevito jokala in je imela robec ves premočen s solzami. Soseda je to opazila in ji vljudno ponudila nov robec, toda ona ga jokaje odkloni: — O, hvala, tretje dejanje še spravim vanj. Ralzacova sodba. Slavni francoski pisatelj Balzac se je pečal z grafologijo, to je z vedo, ki na podlagi rokopisa dožene značaj pisatelja. Ob neki priliki ga je obiskala visoka dama in mu pokazala šolski zvezek. : S — Ko so jo izpustili iz kozjanskih zaporov, je ni videl nikdo več v naši fari pri belem dnevu. V noči je padel pod sekiro in krampom stoletni Grozinatov dren z leskovo mejo vred. Na veliko začudenje vseh Poljanov se je proglasil Brilejev Miha za 'astnika Micine posesti. Noč je odnesla Grozinko v Podsredo, odkoder je prišla, spremil jo tudi tjekaj in se. je držal do groba priimek — Križana Mica! Rajni Mašetekov Tona je bil v naši iup niji pameten mož. Večkrat je pokazal mlajšim na posest Križane Mice s pripombo: »Peklensko hudobo naženeš z znamenjem križa z roko; da se znebiš hudobne ženske, je treba — drenovega križa!« — Gospod, povejte mi, kakega značaja je otrok, ki je pisal ta zvezek. Balzac je pozorno pogledal zvezek in dejal: — Ali je otrok Vaš sorodnik? — Ne. — Potem vam povem resnico. Ta otrok je lahkomiseln in duševno omejen. Koristi ne bo nikdar od njega. Dama se je zasmejala in rekla: — Gospod, ali ne poznate svoje pisave? To je vendar vaš nekdanji šolski zvezek! Kaj je Balzac odgovoril, ni znano. Sre2a. — Pomislite, kaka sreča ine je aadela! —> No, naj slišim. — Na ulici me je srečal neki tujec in me je vprašal, koliko je ura. Pogledal sem na uro. Bilo je ravno ob enih. Povedal sem mu to, na kar mi je priisolil eno klofuto in odšel. — No, ali je to tako velika sreča. — Kako ne! Le pomislite, kaj bi bilo iz mene, ako bi me bil ob dvanajstih vprašal, koliko je ura? Zvit poklon. Neki nespretni plesalec je po neprevidnosti stopil na nogo svoji sosedi, ki sc je jezno zadrla nad njim: — Osel! Ali ne znate paziti? — Oprostite, gospa, tako majhne nožice imate, da jih niti opazil nisem. Srdita dama se je na zvit poklon milostno nasmehnila. Velika potrpežljivost. Gospa X je bila pravi vzgled potrpežljivosti. Celih štirideset let je čakala na svoj trideseti rojstni dan. Poljub dobi — odpuščanja ne . . . Mlada zakonca sta se v neki družbi radi neke malenkosti sprla. Navzoči so prigovarjali mladi ženi: — Dragica pomiri se z možičkom in ga lepo poljubi. — Poljubim ga že, poljubim — je odvrnila žena in iz oči so ji privrele solze — toda odpustiti mu ne morem. Peter: Če pozno pridem domov, kakor zadnjič, ko sva bila skupaj, žena ves teden niti besedice ne izpregovori nasproti meni. Janez: In vi kljub temu zopet do polnoči sedite v gostilni. Peter: Teden je že minul. Gospa A.: Dosedaj ste vedno do neba hvalili svojega hišnega zdravnika. Gospa B.: Da, ker je na mojo prošnjo prepovedal možu kajenje. Gospa A.: In zakaj je sedaj naenkrat za nič? Gospa B.: Ker je na moževo prošnjo prepovedal, da ne smem kave piti. — Športnik. Neki mladi športnik se je sprehajal s prijateljico. Naenkrat je zapihal močen veter in je dami strgal z glave lahki klobuk. Spremljevalec se ni zganil. — Kaj je to? — se je obrnila k njemu prijateljica nevoljno — ali ne vidiš, da mi je veter odnesel klobuk? In ti se niti ne zganeš. — O, časa je še dovolj — je dejal ka-valir in je velikodušno dostavil. — Klobuku dam trideset metrov prednosti. Vesele, blagoslovljene in srečne velikonočne praznike želita cenjenim naročnikom, čitateljem in prijateljem ' 1 uredništvo in uprava „Slovenskega Cgospodarja Vremenski pregovori o malem travnu. 1. Celo leto nima toliko dni, kolikorkrat mali traven vreme spremeni. Če zdaj grmi, se kmet slane več ne boji. 3. Suhi traven mali.kmeta žali, 4. Kolikor pred sv. Markom žaba regija, toliko po sv. Marku počiva molkla. 5. Slana v tem mesecu je bolj nevarna, kakor po letu toča ali suša soparna. (j. Če se krokar okoli sv. Jurja more v žito skriti, bo v jeseni obilno mlatiti. 7. Če pšenica poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli. 8. Če v malem travnu gorak dež zeml jo zrahlja, bo žetev bogata in jesen volna. 9. Če je mali traven preveč gorak, se veliki traven okrene navpak. 10. Mali traven že iz navade rad pobira jagnjeta mlade. 11. Malega travna sneg gnoji, suščev sneg kazi. 12. Svetega Jurja grdo vreme, lisico iz jaz bine izžene; če je pa lepo, je še 14 dni ne bo. 13. Veliki petek deževni, dobro letino pomeni. 14. Polne lune sijanje, če ga oblak ne zadrži, drevesu cvetje vkup vleče in zaduši. 15. Če sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet pod streho sežene. 16. če sušeč suši, mali traven deži, veliki traven hladi, bodo kaste z žitom nama-šene, kleti z vinom natočene, senice s senom založene. Za kratek čas.