Leto XIII V Celju, dne 23. junija 1003.1 Štev. 48 lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fratddrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se pia£o|C 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kfMk za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu ..Domovine" v Celju. Vabilo na naročbo. Prvo polletje gre h koncu. Ob ti priliki čuti upravništvo »Domovine" potrebo opozoriti naroč¬ nike, da je mnogo takih, ki so pozabili na svojo dolžnost. Omeniti moramo celo še več, namreč to, da je med naročniki prav znatno število zelo slabih plačnikov. In tem moramo obenem povedati, da nas njih navdušenje za naš list sicer zelo veseli, da bi pa bili vendar še bolj navdušeni, ako bi naročniki z odjemanjem lista ne prejemali izsiljenih darov, ampak plačali, kar sprejemajo. Upoštevati je treba, da je naroč¬ nina 8 K za celo leto ali 4 K za pol leta vendar razmeroma zelo nizka. Ne sme se pa tudi pozabiti, da ima list mnogo gmotne škode vsled mnogokratnih zaplemb vsled znanih tis¬ kovnih razmer in drugih persekucij. Nadalje se naročniki gotovo ne morejo pritoževati, da bi z ozirom na naše povprečne časniške razmere v »Domovini" ne našli precej dobrega gradiva. Nasprotno, iz mnogih strani se soglasno priznava, da se je naš list letos zelo povzdignil in da si je v našem narodnem boju pridobil izredne za¬ sluge. Toda o vsem tem naj sodijo drugi, danes še enkrat ponavljamo: Naročniki naj ne zakri¬ vijo s svojo netočnostjo podjetju gmotnih izgub, čimveč naročnikov in točnih plačnikov, temveč bode list mogel storiti za našo narodno stvar. Zato vabimo k naročbi! »Idealna politika“. (Dopis.) * V Celju izhaja v Drag. Hribarjevi tiskarni droben mesečnik »Slovenska zadruga", ki se peča največ z zadružno gospodarsko organizacijo, osobito pa s slovenskim posojilništvom, kakoršno pospešuje vrlo celjsko društvo „Zveza slovenskih posojilnic". Ta mesečnik je torej popolnoma strokoven list, dasi sme izpregovoriti tudi be¬ sedo o politiki, ker se je zglasil bil v tem zmislu pri državnem pravdniku. Vendar se »Slovenska zadruga" te svoje pravice le v majhni meri po¬ služuje, ker se noče oddaljiti od svoje glavne naloge. Le v listnici izraža glavni sotrudnik, ki ne biva v Celju, svoje nazore o slovenski poli¬ tiki v lakoničnih stavkih, v katerih izraža skoro vselej svojo nevoljo o slovenskih klerikalcih in liberalcih. Njegovi nazori se vobče vjemajo s taktiko, kakoršno imajo uredniki cenjene „Do¬ movine" in vrle tržaške »Edinosti". Odločno pa »Slovenska zadruga" zavrača baš one liberalne in klerikalne liste, katerih je največ na Kranj¬ skem, nekaj na Primorskem in eden na Stajar- skern. To taktiko, te nazore »Slovenske zadruge" pa je imenoval »Slovenec" pred kratkim v nekem članku, v katerem zagovarja tako imenovano »ljublj. gospodarsko organizacijo" — »idealno politiko". S tem je hotel ta člankar le sme¬ šiti te nazore in pohvaliti svojo politiko, o ka¬ teri gotovo sodi, da je »realna" in prava. Temu pa ni tako, ljubi »Slovenec". Kar počenjajo ljubljanski Slovenci v kleri¬ kalnem in liberalnem taboru že dolgo vrsto let, * Ako bi slavnemu uredništvu ti nazori ne uga¬ jali, prevzame v tem oziru vso odgovornost nasproti občinstvu dopisnik. to ni ne idealna, ne realna politika, marveč le grda strankarska, bratomorna politika. Oni no¬ čejo pripomoči do veljave in moči skupnemu slovenskemu narodu! Liberalna stranka se le trudi, da se obdrži ona na površju. V ta namen zabavlja vsaki reči, ki ima kaj veljave pri kle¬ rikalni stranki, in le rahlo semterlje očita kakošno malenkost Nemcem, nemškutarjem in vladi. V svoji slepi strasti se spozabi, da po¬ skuša rušiti tisoč let stare inštitucije, katere ščiti v interesu človeške morale in državnega reda močna roka, nasproti kateri smo Slovenci pravi pritlikavci. Nasprotno pa klerikalci v sedanji prosvet¬ ljeni dobi, v kateri živimo, svoji dobri stvari, katera se d& v dostojni obliki lepo zagovarjati in naši narodnosti le škodujejo, ker so prenesli cerkvene nauke in pridige iz cerkve na ulico, v zbore, v časopise in ker so duhovniki politiko združili s svojim vzvišenim poklicom, katerega so s tem zel<5 ponižali. Skratka: Slovenski libe¬ ralci in klerikalci so zgrešili pravo pot in s tem našemu narodu zel<5 škodovali. Pred 50, 40 in 30 leti smo bili Slovenci p«*č pravo pot nastopih, ko smo hoteli združeni pomoči si gledč jezika, izobraženosti, gmotnega stanja do veljave, ne da bi bili napadali častitljivi duhovski stan in cerkev, pa tudi ne da bi bili kruto ovirali | na drugi strani svobodomiselnejše naziranje in kretanje. Od te prave poti so pa daleč v blato za¬ gazili liberalci, katere ondi škodoželjno gledajo klerikalci, ki niso bili od takrat nikdar več čisti slovenski domoljubi, od kar so se bili v dežel¬ nem zboru pred 15 ali 10 leti združili enako sedanjim liberalcem z Nemci zoper takrat le malo liberalne Slovence, marveč črni v svoji duši, ker tako strašno sovražijo svoje v zmoti živeče sobrate. To so naši »idealni" nazori, to je naša »idealna politika", Žalibog bode ona glede na kranjske razmere ostala še nekaj časa »idealna* brez »realne" podlage, dokler se v Ljubljani do¬ moljubi slovenski ne otresejo »liberalcev" in »klerikalcev". Krdelce srčnih ljubljanskih našin- cev, katerim bi zunanji rodoljubi radi na pomoč priskočili, naj ustanovi društvo (zadrugo), brez strankarske politične barve, društvo pač, katero bi nastopilo glede sedanje politike »srednjo pot — zlato pot", in to krdelce naj bi usta¬ novilo na eni strani zoper vse slovenske libe¬ ralce in klerikalce, zoper vse časopise te vrste, osobito zoper oba dnevnika ljubljanska — nov dnevnik slovenski, kateri naj bi pa na drugi strani zopet družil tiste Slovence, ki bodo odpadli od obeh napačnih strank. To bi bil prehod iz »idealne" v »realno politiko" — v edino zdravo politiko slovensko, Pripo , mba uredništva. — Članek smo priobčili v celoti, kakor nam ga je poslal naš g. dopisnik. Reči moramo, da se ne strinjamo ravno povsem z nazori g. dopisnika, ali priznati moramo, da je posebno z nekaterimi trditvami zadel prav v črno. Gotovo je, da mi obmejni Slovenci nikakor ne moremo in tudi ne smemo odobravati razpora, ki sta ga ljubljanska dnev¬ nika izzvala in pritirala do vrhunca, in gotovo je naša najsvetejša dolžnost, da po svojih močeh vsaj še pri nas, kjer nam je sloga tako potrebna, kakor ribi voda, čuvamo to edino sredstvo narod¬ nega napredka kakor orel svoje mladiče. Res¬ nica je tudi, da je žalostni razpor na Kranjskem največ, da, edino kriv, da ne dobivamo Slovenci ob narodnih mejah one podpore iz središča Slo¬ venije, kakor bi jo lahko dobivali in tudi morali dobivati. Isti razpor je tudi kriv, da se je celo na Kranjskem samem, torej tamkaj, kjer se je mislilo, da je kaj takega sploh nemogoče, zopet začela šopiriti nemška nadutost — glej Jesenice, Tržič, Domžale itd. — da so se celo v Ljubljani smeli dogoditi škandali, kakor so bili ob tur- narski slavnosti. Žalostno je res, ali menda mora že tako biti, da so si Slovenci takoj med seboj v laseh, ako se le toliko opomorejo, da se jim ni treba najhujšega bati od svojih nasprotnikov. To se je zgodilo na Kranjskem in na Goriškem. V Trstu, kjer se bije še ljut boj z italijansko irredento, in pri nas, ko se nimamo časa oddah¬ niti vsled boja z Nemci in nemčurji, smo hvala Bogu še složni, ker bi nas drugače pozobali. — Kar svetuje g. dopisnik gleda ustanovitve novega dnevnika, smo pač mnenja, da je na Kranjskem tak časopis nemogoč. xAko se ni mogel tednik »Slovenski list" vzdržati nad razporom, kako bi se šele dnevnik. — Za sedaj pač še ni upati, da bi se duhovi pomirili. Zediniti bi mogel v kratkem času vse Slovence le kak izvenreden dogodek, kaka obča narodna nesreča, pa še tedaj ne vemo kako. Morda bo čas, zdravnik V3eh bolezni, ozdravil Slovence specifično slovanske bolezni — razdora. Celjske in štajarske novice. (Izlet »Celjskega Sokola" v Bukovžlak) se je prav dobro obnesel, dasiravno je bilo vreme skrajno neugodno. Daljše poročilo priob čimo prihodnjič, za danes naj samo omenimo, da smo bili z vsem razun s ploho, ki nas je takoj ob prihodu na zabavališče sprejela, jako zadovoljni. Omenimo naj tudi še, da vzlic hujska¬ nju od znane strani, ni bilo nikakih napadov in izzivanja, kar vemo, da bi bili nekateri nemčur- ski »poštenjaki" tako radi uprizorili. Prepričani smo tudi,' da bo »vahtarca" zopet čvekala o vseh mogočih in nemogočih škandalih, ali ravno tako smo prepričani, da oslovski glas ne pride v nebesa. Sicer nam ni znano, ali je celjska »lažnjivka" poslala kakega specijelnega poroče¬ valca v Bukovžlak, ali vkljub temu pričakujemo, da bo njena prihodnja številka polna »rabeljnov v rdečih srajcah" in sličnih psovk ter izmišlje¬ nih grozodejstev, kar pa gotovo nikakor ne bo motilo niti »Celjskega Sokola" niti občinstva, ki se je udeležilo izleta, da ne bi tudi v pri¬ hodnje izletefi v celjsko okolico in se vračali s takšnim zadovoljstvom kakor je bilo to v ne¬ deljo. Boli jih pač, boli te naše celjske in izven- celjske nemčurčke, ko vidijo, da jim »Sokol" s svojimi nastopi otima postojanko za postojanko, ali tem bolečinam se bodo pač morali privaditi, saj končno že vendar ni več daleč oni čas, ko ne bo samo tam zunaj, temveč tudi nekje drugje odklenkalo za vedno nemčurski nadutosti. »Celj¬ ski Sokol" gotovo ne bo imel pri tem ravno najmanjših zaslug. (»Celjsko pevsko društvo") priredi, kakor doslej, v čast slovanskima apostoloma, sv. Cirilu 286 in Metodu, dne 4. julija zvečer, običajen kres na celjskem Starem gradu. „ Celjsko pevsko društvo" si s prireditvijo te narodne slavnosti nabavlja mnogo stroškov, katere je prejšnja leta, ko je bilo naše občinstvo še malomarnejše za take stvari, moralo iz svoje blagajne pokrivati. Časi so se izpremenili in upati je, da bodo tudi letos posegli naši rodoljubi vsak po svoji moči v svoje denarnice in omogočili prirediteljem, da bo slav¬ nost takšna, kakor jo zahteva svečanost naših slovanskih apostolov. Kakor sta sv. brata Ciril in Metod prižgala luč svete vere našim davnim pradedom, tako naj prižgejo naši kresovi njihovim potomcem luč narodnega probujenja, narodnega osamosvojenja. Kresovi na predvečer praznika svetih bratov naj svedočijo, da v Slovencih žtje in klije sveto navdušenje za one svetinje, za katere sta sv. Ciril in Metod vcepila v srca starih Slovenov ljubezen in spoštovanje. Kresovi naj svedočijo, da naš narod ne spi več ono ne vzdramno spanje, v katero so ga vspavali njegovi sovražniki, da bi potem lažje gnjavili njegovo svobodo in mu izsesevali kri in mozeg! Kresovi na predvečer praznika svetih bratov naj javljajo našim narodnim nasprotnikom, da je Slovenec vstal iz tujčevega robstva v svobodo, za katero mu gori v srcu ogenj svetega navdušenja, ki bo prej ali slej očistil našo zemljo tujih pijavk in njihovega dozdevnega gospodstva. Zato naj za¬ plapola dne 4, julija zvečer širom naših slovenskih zemlja, kresov, da jih bo videti ko zvezd na nebu, da bodo spoznali naši sovražniki, da njihov sosed Slovenec ne spi več, temveč da gre v boj, v katerem ne namerava podleči, ampak slavno zmagati! — Kakor druga leta, bo tudi letos so¬ delovala pri zažiganju kresa celjska nar. godba in pevski zbor ^Celjskega pevskega društva". Upamo, da bo udeležba takšna, kakor jo zahteva svečanost praznika naših sv. bratov Cirila in Metoda! — Po slavlju na gradu priredita ženska in možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico v vseh prostorih gostilne ^Skalnata klet" z mnogovrstnim sporedom ter sodelovanjem vseh narodnih društev. Vse natančneje prihodnjič, (Pevske vaje) za veliki koncert „ Celjskega pevskega društva", ki se vrši 12. julija t. 1., so za dame ob torkih in sobotah, za gospode ob sredah in petkih. Člani se opozarjajo tem potom še enkrat, da prihajajo polnoštevilno k vajam. (Telovadba dijakov.) V nemški telovadnici je bila zadnjo soboto telovadba celjskih gimna¬ zijcev, pri kateri so se slovenski višjegimnazijci posebno odlikovali. Posebno pozornost je vzbu jala vrsta izbranih najboljših telovadcev, katerih večina so bili Slovenci. Pripoznati se mora sicer tudi nemškim dijakom, da so kolikor toliko dobro izvršili svojo nalogo, a Slovenci so jih daleč pre¬ kosili. Med Slovenci so se posebno odlikovali sledeči: gg. sedmošolca Šketa in Dedič, šestošolec Zagoričnik, petošolci Pleničar, Pečar in Zdolšek, kateri je telovadil malone najboljše. Čaatitamo vam, slovenski dijaki, iz celega srca k temu uspehu! Naj vam služi to v izpodbudbo, da se urite nadalje na duhu in telesu, kakor dosedaj! Prepričani smo, da se bodete enkrat kot vrli in čili ,Sokoli' odlikovali pred vsakim drugim človekom, da boste želi — kakor v soboto — priznanje od svojih nasprotnikov, kot prvobori- telji za svoj narod. Na zdar! (K dobrnski „fajerberski slavnosti".) Dne 7. junija se je vršilo na Dobrni okrajno zborova¬ nje gasilnih društev. Samoobsebi je umevno, da se je cela .slavnost' vršila v znamenju vsenem škega hajlanja. Končala se je, kakor se tudi samo¬ obsebi razume, s protiavstrijsko pesmijo „Die Wacbt am Rhein", kar se nam ne zdi nikakor čudno, kajti znano je vsakemu, da nehvaležnej- šega človeka ni na svetu, kakor je nemčur. „Die Wacht am Rhein" iz ust požarnih brambovcev je pač najdostojnejša zahvala cesarju in vladi za njihovo naklonjenost požarnim hrambam- Kadar se šteje denar iz cesarjeve privatne in vladine blagajne, da se zagotovi obstanek tej ali oni „nemški“ požarni hrambi, takrat seveda ni čuti one pesmi. Pa kaj to, če se drugi ne bri¬ gajo zato, nas tudi ne skrbi. Za skrajno izziva nje pa smatramo, da se taki hajlovski sestanki prirejajo v slovenski dobrnski občini. Sicer je občina omenjeno prireditev zabranila, ali gospod okr. glavar je shod proti volji občine dovolil. Na čelu nemški propagandi v Dobrni je avstrijski častnik Auer, ki je s svojim rovanjem po¬ stal prava nadloga za občino. Ta človek je zna premotiti marsikakega slovenskega moža, da se mu je vsedel na limanice in tako se mu je po¬ srečilo zlorabiti človekoljubno napravo požarne brambe v svoje hajlovske namene. Dobrnske Slovence opozarjamo, da je res sramota zanje, da se ne osamosvojijo od takih privandranih hujskačev, ki uživajoč milosti vsled dolgega časa delajo zgago med našim poštenim ljudstvom. Razun dobrnske so se udeležile .slavnosti po¬ žarne brambe iz Št. Jurja ob j. ž., Velenja, Šo¬ štanja, Planine in Prebolda. Čudimo se, da naši možje v teh odločno narodnih krajih ne čutijo toliko moči v sebi, da bi se končno vzdramili iz svoje narodne mlačnosti in poslali ..nemške" požarne brambe tja, kamor spadajo — k vragu. Upamo da se bodo te razmere v kratkem kore¬ nito izpremenile. (Dobrna pri Celju.) Odboru bralnega dru¬ štva se je naznanilo, da je nekdo dobil vabilo za zadnjo društveno veselico v zaprtem ovitku, čeravno je bila prilepljena samo znamka za 3 v, da je torej moral plačati kazen. Odbor prosi, da se mu blagovoli naznaniti, se je li to zgodilo še komu drugemu Stvar se bo strogo preiskala. (Iz Braslovč) V nedeljo se je vršila vele- važna občinska seja. Sklenjeno je namreč bilo, novo šolo staviti v trgu. S tem sklepom se je mnogim ugodilo. S početka so sicer mislili, da bi z ozirom na stroške bilo pripravnejše, šolo staviti pod trgom. Tu bi pa bili otroci ne le v nevarnosti, ampak deloma sami sebi prepuščeni ker bi stanovanje učiteljev bilo v precej oddaljeni stari šoli. S tem, da bo šola v trgu, odpade ne le ta bojazen, ampak trg dobi s to stavbo olep¬ šavo, na katero bodo vsi občani ponosni. Zavest pa, da so v resnici nekaj plemenitega storili, poplačala jim bo vsaj deloma žrtev, katero so si naložili. Torej vsa čast občinskemu odboru, ker upošteva vrednost vzgoje otrok in je za njih te lesno varnost vrlo dobro ukrenil. Zaradi mnenja svojih volilcev je lahko pomirjen. Poznam občane vsaj v toliko, da ljubijo svoje otroke. Kdor pa ljubi svoje otroke, jim želi vse dobro in je tudi pripravljen kaj žrtvovati. Tudi oni bodo odobrili vaš sklep tembolj, ker bodo po zadnjem komisi- sijonalnem pregledovanju stroški neznatno višji in je upati državne podpore, Z vami vred pa so s tem v mlada srca vsadili krasno cvetko hva¬ ležnosti. M1 a d i n o 1 j u b. (Imenovanje.) Njih Veličanstvo je imeno¬ valo vč. g. dr. Ivana Žužo, konz. svetnika, nad¬ župnika in dekana na Laškem, častnim kanonikom lavantinske šKofije. (Zahvala.) Blagim dobrotnikom celjskim Slovencem, posebno gospej dr. Karlovšekovi, go- spicam Sernečevima in Vrečarje vi, ki so toliko nabrale za naše pogorelce, ter poslale 337 K 60 v in veliki zaboj obleke, izrekajo vsi obdarovani presrčno zahvalo. Bog plati! Justina Pernovšek. Slovenjigradec, dne 18. junija 1903. (Šmarje pri Jelšah) Zaana nemila usoda je posadila med še nekaterimi nepotrebneži v tukajšnje okrajno sodišče tudi nekega Kolaritscha, ki čuje na ime „Prevorški Joža", in je ali bi vsaj moral biti sodni nadcficijal in ki se od¬ likuje po svoji nemčurski politiki. Ta kost slo¬ venske kosti ima poleg mnogih drugih navad tudi to, da ne pozna niti najnavadnejših zako¬ nov, predpisov in določil, katerih izvrševanje spada v njegovo sicer skromno omejeno stroko. — Prinese minole dni stranka ob pol dvanajsti uri dopoldne vlogo. Zunaj na steni je razglašeno in seveda tudi po sodnem opravilniku zakonito določeno, da je takozvana »Einlaufstelle" (vložni urad) otvorjena do 12 ure. Joža Kolaritsch pa se je branil sprejeti vlogo, češ, da je samo do 11. ure odprta Stranka ga je opozarjala na zakonito določilo in na posebni razglas na steni. Sodni nadcficijal se je branil in konec je bil, da je morala stranka z vlogo oditi. K sreči ni bila vloga posebno nujna. A recimo, da je bilo temu tako, kako škodo bi bil lahko povzročil uradnik s svojo nevednostjo. Pripetilo se je to omenjeni stranki prvikrat, da se je uverila o nevednosti — če ne nagajivosti?! — tega politikujočega nadoficijala. A ta slučaj nam vriva misel, ne po¬ stopa li ta možiček enako tudi z drugimi stran¬ kami ni li morda že več strank na ta način odpravil? Želimo in zahtevamo, da se gospod sodnik večkrat prepriča o uradnem počenjanju svojega uradnika, zlasti pa, da ga prisili naj se bolje priuči tistih borih predpisov, katerih se ima kot postranski uradnik držati, ( e ima Čas za agitiranje in politiziranje, mora ga najti tudi za izpolnjevanje svojih uradnih dolžnosti. Stranke pa, ki imajo s tem možem opraviti, naj ga even- tuelno same k temu prisilijo. (C. kr. učiteljišče v Mariboru) slavi dne 29. t. m. spominsko slavlje stoletnega obstanka. Slavnost bode obstajala iz svečanostne službe božje, ki se bo obhajala ob osmih v Alojzijevi cerkvi in iz notranje šolske slavnosti. Ta se bo obhajala v novi državni telovadnici in se bo pričela ob 10. uri. Vsi učitelji, osobito nekdanji gojenci tega zavoda so kot gostje srčno dobro došli! — Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v Mariboru. (Porotne obravnave v Mariboru) Dne 10. t. m. je stal pred mariborskim porotnim sodiščem Janez Slaček, obtožen zaradi posilstva, Državni pravnik je odstopil med obravnavo od obtožbe in Slaček je bil takoj izpuščen iz zapora. 12. t. m. je bil obsojen Franc Urh iz Selnice ob Dravi na tri leta težke ječe radi uboja. Alfred Mozes, obtožen zaradi kride, ki jo je sam za¬ krivil, je bil oproščen. Oproščena sta bila tudi Aleksander Šenk in Ana Jelovšek od Sv. Lov¬ renca pri Mariboru, obtožena požiga. 13. t. m. je bil obsojen Janez Makoter iz Vogričevc na pet let zapora, ker je zaklal viničarja Filipiča. 15., 16. in 17. t. m. je bila obravnava proti Jožetu Šalamunu iz Vutomarc. Obtožen je bil, da je pred desetimi leti umoril deklo Marijo Košiše in jo vrgel v mlako. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. (Pretendent za srbski kraljevi prestol.) Recite kar hočete, ali res je res. Kakor ie j morda znano cenjenim bralcem „Domovine“, je I imela Srbija pred turškim gospodstvom svoje i lastne cesarje in kralje. Dolgo časa je vladala Srbom vladarska rodbina Nemaničev, ki 3e je pa potem izselila iz svoje domovine ter se na¬ selila po drugih jugoslovanskih zemljah. Zato je tudi pri nas mnogo Nemaničev. Sicer smo Slo¬ venci, ako se stvar ogleda s pravega stališča, vsi, prav vsi pravi pravcati „Nemaniči u in imamo torej pravico do srbskega prestola, Ker se pa ni nadejati, da bi naša dobra mati, c. kr. vlada, poskrbela, da bi se njenim ubogljivim otrokom, celokupnemu narodu slovenskemu, za¬ gotovilo prostolonasledstvo na srbskem kraljev- i skem prestolu, se drznemo opozoriti svojega skrbnega očeta, pl, Korberja, da naj po svoji mogočnosti pomaga vsaj enemu izmed nas do njegovih pravic, namreč izvirnemu Nemaniču, c. kr. državnemu pravniku v šestem činovnem razredu, dodeljenemu celovškemu deželnemu so¬ dišču, bivajočemu v Mariboru itd. Ker vemo, da vsem ni mogoče ustreči, bi nas že zadovoljilo in prav v srce razveselilo, ako bi vsaj ta Ne manič dobil, kar mu gre. Prepričani smo, da se z nami strinja ves slovenski narod. Torej, papa Korber sinčeka Nemaniča na Aleksandrov prestol! (V pojasnilo.) Iz Maribora nam piše rav¬ natelj amerikanske menažerije, ki se je mudila ob priliki velike narodne veselice v Mariboru, naslednje: Obiskovalci in gostje restavracije „Narodnega doma" naj se ne strašijo lažnjivih govoric, da se par dni po imenovani veselici iz kletke ubegli jaguar še vedno klati po skriva¬ liščih ^Narodnega doma". To je gola laž. Ras niča je le, da je ubegli jaguar navaden maček, ki je res iz kletke ušel, a ga že več dni sem ni na pregled in je popolnoma krotka žival; le dražiti in prijeti se ne pusti. Toliko v pojasnilo! Maribor, dne 18 junija 1903 (Priznanico iz pariške razstave) za izpo¬ stavljena učila hrvatskih obrtnih šol je dobil med drugimi hrvatskimi učitelji v Zagrebu tudi naš rojak od Sv. Miklavža pri Ormožu g. Ivan Štampar, meščanski učitelj. Čaatitamo! (Sv. Miklavž pri Ormožu) Tukajšnje mlado pevsko društvo prav dobro uspeva; prvi veselici) kateri je priredilo društvo, sta se prav dobro j obnesli. Predsednik g. Pajtler je otvoril veselico j in pozdravil navzoče. Potem so nastopili pevci, j kateri so pod vodstvom g. Vršič-a zapeli več * lepih pesmi. Posebno pa so občinstvo presenetilj 287 »Mladi vojaki* katere je gdč. Požega tako iz¬ borno izvežbala. Igra »Pravica se je izkazala* se je igrala nad vse pričakovanje; tukaj so naši fantje pokazali, da se znajo kretati tudi na odru; vsak igralec je bil na svojem mestu; izborno in dovršeno pa je igral g. Vrbnjak v ulogi be¬ rača; tudi Žida-krošnjarja sta vzbujala mnogo smeha. Hvala i gdč. Vrbnjak ovi, katera je pevske točke prav dobro spremljala na glasovirju Prišli so kljub slabemu vremenu tudi pevci bralnega društva »Lipa* od sosednega av. Bolfenka. Pev¬ skemu društvu »Zvon*, katero se je začelo tako lepo razvijati, pa želimo, da bi tudi v bodoče tako krepko napredovalo v prospeh narodne stvari. (Služba poštnega upravitelja) je razpisana v Št. Juriju ob Taboru in v Št. Jurija v Slov. goricah. Za Prešernov spomenik v Ljubljani! Prešernov kip, ki ga je ustvaril naš mladi umetnik Zajc, je gotov in se je začel že vlivati. Kip bo stal na razširjenem Marijinem trgu. Stro¬ kovnjaki, ki so videli model, trdijo soglasno, da je delo mojstrsko. In ker bo spomenik dostojno predstavljal našega pesnika in bo tudi najlepši okras Ljubljani sami, stala bo stvar tudi precej denarja, ki ga odbor za postavljenje spomenika še nima vsega nabranega. Manjka še kakih 17.000 K. Ni ga izobraženega Slovenca, ki bi ne vedel ceniti velikega pomena Prešernovih poezij za našo in jugoslovansko literaturo; ni ga rojaka, ki bi ne ljubil pesnika Prešerna. Zato mislimo, da bi bilo skoro razžaljenje za našo javnost, ko bi hoteli ob tej priliki na dolgo in široko raz pravljati o epohalnem pomenu Prešernovega du¬ ševnega dela za našo narodno kulturo. Več nego pol stoletja je že preteklo, odkar je Prešeren zatisnil svoje oči! Poezije njegove so postale bistven del naše književnosti, te poezije so nam prvi temeljni kamen našega duševnega življenja. In takšen važen pisatelj, takšen genijalen poet, takšen velik rojak naš, ali ni že zdavnaj zaslužil svojega spomenika v narodnem središču slovenskega naroda, v Ljub Ijani? Ali ne bo ta Prešernov spomenik javen dokaz, plastičen izraz slovenstva naše bele Ljub¬ ljane? Prešeren je že v prvi polovici minolega stoletja pisal nesmrtne svoje verze v našem sladkem blagoglasnem slovenskem jeziku, čegar najmočnejša zaščitnica bi morala biti naša Ljub Ijana. Ljubljana je slovensko mesto, kakor je Prešeren, ki je svoje nesmrtne pesmi spesnil med njenimi zidovi, slovenski pesnik ! In ta naša Ljubljana mora tudi ostati slovenska! Naša narodna čast zahteva, da se čimprej postavi našemu ljubljenemu Prešernu spomenik! Zato poseže pač vsak zaveden narodnjak rad v svoj žep ter položi svoj obolus na žrtvenik do¬ movine — za svojega Prešerna. Prve dni julija se ima vršiti v Ljubljani slavnost na čast našemu Prešernu. Naj ima ta slavnost tudi praktičen smoter ter naj pomore »bronastemu Prešernu" na noge! In ko bode stal v sredi naše Ljubljane Prešernov spomenik, vedel bo vsak S ovenec, vedel bo vsak brat Slovan, ki ga bo videl, da so Slovenci kulturen narod, ki vedo ceniti du¬ ševno delo svojih ljudi. Tujci pa, ki pridejo ob¬ iskat naše mesto, bodo vedeli, da je zarja 19. sto¬ letja porodila tudi nam Slovencem velikega pesnika. Slava Prešernu! Druge slovenske novice. (Slovenska Siska za nemško šolo.) Žalostne razmere so se pojavile na Kranjskem v zadnjem času, Nemci so začeli dvigati glave, in če se ne bodo Slovenci kmalu streznili, se zna v najkraj¬ šem času zgoditi, da bomo poročali o zmagi nemštva. Šiška, ki se skoraj že sme imenovati predmestje središča Slovenije, bele Ljubljane, je prosila za nemško šolo in prošnjo so podpisali večinoma slovenski očetje. Kdor ima še količkaj možgan v glavi, mora izprevideti, da so to tako -nezdrave razmere, da bi bilo res treba radikal¬ nega zdravila, da bi jih ozdravilo. Prepričani smo, da se misel na nemško šolo ni rodila v sloven¬ ski glavi. Nemci imajo tudi v Šiški par svojih ljudi, od katerih je izšla agitacija. Ker imajo pa Slovenci z vsemi drugimi stvarmi opravka, samo ne s takimi, ki bi bile v resnici potrebne, se je tem agitatorjem res vjelo toliko slovenskih mož v nastavljene zanke, da je v Šiški, pred vrati bele Ljubljane, kjer naj bi bilo slovensko vseuči¬ lišče, nemška ljudska šola skoraj zagotovljena. Pa recite, da to ni žalostno! (»Pravnikov* izlet v Devin.) V nedeljo, 28. junija t. 1. priredi društvo »Pravnik* izlet iz Ljubljane v Devin in se sestane tu s sloven¬ skimi in brvatskimi pravniki iz Tržaškega in Goriškega okraja ter iz Istre k prijateljskemu shodu. Odbor vabi s tem vse pravniške kroge tako člane kakor nečlane k mnogoštevilni ude¬ ležbi. Izleta se udeleže tudi gospe izletnikov in njih družine. Ugled, ki ga uživajo po znani svoji prisrčnosti »Pravnikovi* izleti in pa krasno ob Adriji ležeči kraj Devin s slikovitim svojim na visoki skali v morje pomaknjenim gradom so porok, da uspe tudi ta izlet, kakor vsi prejšnji društveni izleti. Ker ja naslednji dan praznik, nudi se izletnikom prilika, združiti z izletom še obisk drugih obmorskih krajev. Na dan izleta obiščejo izletniki zanimivi Devinski grad, last kneza Hohenlohe in pa bližnje morsko kopališče v Sesljanu (Sistiana). V Devinu samem je sesta¬ nek izletnikov na senčnatem vrtu restavracije gospoda Miroslava Plesa, ki pripravi skupni obed. ' Izletniki iz Ljubljane odidejo z jutranjim brzo- j vlakom ob 5. uri 59 min. in dojdejo v Nabre- ' žino ob 9, uri 03 min., kjer bo zajutrek. S pošt- ! nim vlakom se odpeljejo ob 10. uri 02 min. v četrt ure oddaljeno postajo Devin. Priporočljiv je pešizlet iz Nabrežine v Devin, oddaljen le 7 km. Proti Ljubljani se izletniki vrnejo lahko isti dan iz Devina ob 6. uri 28 min. zvečer, tako da pridejo v Ljubljano s prvim večernim brzovlakom ob 9. uri 45 min. Radi preskrbitve obeda se je priglasiti do četrtka 25. junija t. 1. zvečer. Priglase sprejemajo pisarne gg, odvetni kov dr. Danilo Majarona v Ljubljani, dr. Edvarda Slavika v Trstu in dr. Dragotina Treotu v Gorici. Izlet se izvrši ob vsakem vremenu. Na veselo svidenje! (Zgradba železnega mostu čez Savo.) Ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku razpisuje do 15. julija t. 1. ofertno razpravo za nabavo novih železnih konstrukcij za savski most na kamniški železnici. Pogoji se izvedo pri omenje¬ nem ravnateljstvu (»Jednakopravnost"), glasilo politiškega društva »Jednakopravnost* v Idriji, ki je izha¬ jalo vsakih 14 dni v Gorici, je s 13 številko letošnjega (tretjega) letnika prenehalo izhajati. (Italijanski banditi na Primorskem) Pred nekaj dnevi se je peljal na biciklju neki tržaški Slovenec iz Trsta v Tržič na Goriškem. Na potu med Devinom in Sesljanom ga je ustavilo pet laških delavcev. Prijeli so za bicikelj in zahte vali denarja, Ker ja pa biciklist potegnil iz žepa mesto denarja revolver, so napadalci pobegnili. Kakor je videti, bodo na Primorskem kmalu takšne razmere, kakor v blažani Italiji, kjer čaka mirnega potnika za vsakim oglom par rokov¬ njačev. Slava naši vladi, ki tako vestno podpira priseljevanje italijanskih banditov. (Kje so sovražniki Slovencev?) Naši slo¬ venski listi; ki so vzeli po lastni izjavi edini katolištvo v zakup, kaj radi namigavajo in sve tujejo obmejnim Slovencem zvezo z »katoliškimi* ali tako imenovanimi »konservativnimi* stran¬ kami naših narodnih nasprotnikov. »Slovenec* je pa končno le sam izprevidel, kakšni so ti naši zavezniki na Koroškem, iz Primorskega se pa poroča, da so italijanski »konservativci" ravno taki, kakor najhujši irredentovci. Tržaški »kato¬ liški* »Amico* se baha, da je on edini pravi nasprotnik slovenskih zastav pri cerkvenih pro¬ cesijah in goriški »katoliški* »Eco del Littorale* hujska ravno tako Italijane proti Slovencem in jim očita, da so premalomarni v borbi proti Slovencem. Fej takšnemu »katoliškemu* prepri¬ čanju! In s takimi ljudmi naj se bratimo?! (Odhodnica) V slovo gosp. dr. Božidaru Stegu-ju, c kr. sodnemu tajniku, prideljenemu justičnemu ministerstvu, ki se skoro seli v isti lastnosti v Gorico, prirede Slovenci nu Dunaju odhodnico, ki bode v torek, dne 23. junija t. 1. v »Slovanski Besedi*, Dunaj, I Braunerstr. 7. Pri tej bodo sodelovali: Gospica Marica Luzar, gg. Fr. Fras in Rud. Rus ter gg. pevci društva »Zvezde* pod vodstvom g. Vinka Krušiča. Gosp. dr. Bož. Stegu je bil prvi tajnik podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju ter si je s svojo požrtvovalnostjo pridobil mnogo zaslug za revne slovenske visokošolce na Dunaju. Društveno gibanje. (Društvo »Gospodar* v Petrovčah) priredi ob priliki prvega nastopa društvenega tambura- škega zbora dne 29. junija t. j. na praznik sv. Petra ob 4 uri popoldne na dvorišču gostilne g. Matevža Kavčiča v Petrovčah veliko veselico z jako zanimivim in obširnim sporedom. Zatorej vse kar leze in gre, naj pride na Sv. Petra po¬ poldne v Petrovče; nikomur naj ne bo žal, pla¬ čati za tako izboren vžitek 40 v vstopnine. Rojaki! Domoljubi! pokažite, da vam je mar napredek naroda in udeleležite se mnogobrojno te lepe ne¬ dolžne veselice! Kmetje in delavci, pridite in od- počijte si od trudapolnega dela, da se skupno razvedrimo in okrepčamo za novo delo. Na veselo svidenje! Slednjič še opomnimo, da se veselica v slučaju slabega vremena preloži na nedeljo dne 12. julija z enakim sporedom. (Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu) ima v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne g. Karola Janiča v Žalcu svoj letošnji občni zbor s sledečim sporedom: 1. Po¬ zdrav; 2 govor o potrebi delavske organizacije, g. Ivan Kač; 3. društveno poročilo; 4. vpisovanje udov in plačevanje letnine; 5 volitev novega odbora; 6. slučajnosti in nasveti. Po zborovanju prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi najprijaz- neje vabi društveni odbor. (Savinsko učiteljsko društvo) zboruje v četrtek, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne v šol¬ skem poslopju na Polzeli s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Poročilo delegatov 3 Podavanje g. nadučitelja Farčnika o čebelarstvu. Ker ima sav. učit. društvo vprašalno Skrinjico, dana je posebno gg. čebelarjem začetnikom prilika, da se natančno informirajo o vsem, kar jim glede če- beloreje ni jasno. Opozarja se, da se vrši zboro¬ vanje glasom društv. sklepa tudi ob neugodnem vremenu. Gostje dobro došli. (»Naprej*,) slovensko izobraževalno društvo v Gradcu priredi zabavni večer dne 28. junija 1.1. v dvorani hotela »Stadt Triest* v Gradcu s prijaznim sodelovanjem gdč. Vorauer in g, F. Reuter. Na sporedu je petje, tamburanje in ša¬ ljiva pošta. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 v. (Društvo »Domovina* v Gradcu) priredi dne 5. julija t. 1. zopet veselico s prijaznim so¬ delovanjem tamburaškega zbora bratskega hrv. društva »Slavulj* v dvorani »Steinfelder Bier- halle". Na sporedu je petje in veseloigra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček*. Med ve¬ selico šaljiva pošta. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina v predkupu 36 v, pri blagajni 40 v. Slovenski rojaki! Pridite, kakor zadnjič v obil¬ nem številu zopet k naši veselici! Zaradi pro¬ stora se sedaj ni treba bati, kajti dvorana je velika — pa tudi naši stroški so veliki postali, posebno zaradi igre. Prostovoljne podpore se zategadel hvaležno sprejmejo. Dotični dobrotniki se bodo v časopisih naznanili. Odbor. Politični pregled. (Državni zbor.) Čehi nameravajo z obstruk cijo preprečiti razpravo o proračunu in nagodbo z Ogrsko. V ta namen so že vložili tri nujne predloge. Ker mora biti proračunski provizorij dovoljen do konca tekočega meseca in bo tudi za nagodbo rok potekel s 1. julijem, se je začel Korber pogajati s Čehi. Posredoval je češki minister Režek. Toda pogajanja niso imela po- voljnega izida. Ako se Čehi ne dajo pregovoriti, ne preostaja vladi drugo, kakor odgoditi državni zbor in s pomočjo § 14 uvesti proračunski pro vizorij. — Poslanec Robič je vložil sledeči nujni predlog: »Vladi se naroča, naj potrebno ukrene, da bodo pri novi lokalni želtznici Grobelno- 288 Rogatec - Slatina, ki se gradi po slovenskem ozemlju, vsi napisi dvojezični, nemško slovenski." Štajarski deželni odbor je namreč sklenil, da morajo biti vsi napisi na ti železnici izključno nemški, dasiravno teče železnica po izključno slovenskih tleh in ni deželna, temveč last pri¬ vatne akcijske družbe. — Zbornica je sprejela predloge glede graditve novih lokalnih železnic, med njimi tudi one iz Kranja v Tržič na Kranj¬ skem. Danes je na dnevnem redu računski pro- vizorij, ako umaknejo Čehi svoje nujne predloge. (Kriza na Ogrskem.) Cesar je poveril sestavo novega kabineta grofu Štefanu Tiszi. Le-ta je nameraval z vso strogostjo uporabljati zbornični poslovnik, da bi obstrukcijo opozicije zatrl in je hotel še pred koncem obstrukcije iz vršiti vojaške nabore in razpisati nove volitve. Tisza ni priljubljen in nima mnogo pristašev. Najodličnejši ogrski možje, kakor Apponyi, An- drassy in Wekerle so mu nasprotovali, da je končno izprevidel, da mu ne bo mogoče sesta¬ viti novega ministrstva. Namesto Tisze je sedaj baje pozvan Wekerle, ali tudi njemu ne bo naj lažje sestaviti nov kabinet. Dosedanji brambeni minister Fejervary ne stopi v ministrstvo, ka¬ tero bi brambeno predlogo umaknilo z dnevnega reda. Rešitve krize torej še ni prav kmalu pričakovati. (Dogodki na Hrvatskem.) Hrvatski zemalj- ski sabor zboruje, toda tako, kakor je mogoče le na Hrvatskem, kjer ni več nikake pravice. Opozicija je seveda v obliki nujnih predlogov spravila pred zbornico dogodke, ki se vrše že par mesecev po deželi. Seveda ni moglo pri takih stvareh ostati vse mirno, kakor bi si želel paša Hedervaiy in njegovi podrepniki. Opozicija je porabila vsa sredstva obstrukcije, da pokaže banu | in njegovim madžaronom pravo sliko njihovega nesramnega preziranja hrvatskega naroda. Seveda ni manjkalo ostrih besed, kar pa je dalo povod banu, da je dal po svojem prvem janičarju grofu Erdčdiju staviti predlog, da se izključijo trije opozicijonalni poslanci od petnajstih sej zemalj- skega sabora. V soboto je izjavila opozicija, da se ne bo udeleževala sej, posebno ne proračunske razprave. Dogodki v saboru so imeli odmev na ulici. Grofa Erdodija je občinstvo sprejelo z žviž¬ ganjem. Metali so nanj gnila jajca, pljuvali mu v obraz in vpili „lopov, izdajica". Opozicijonalne poslance je ljudstvo burno pozdravljalo. — V va raždinski okolici vlada mir, ker je vse zasedeno po vojaštvu. Pripoveduje se, da je bivši ogrsko hrvatski minister Josipovid poklican k cesarju. Govoril je baje, da bo povedal cesarju popolno resnico. Ako to res stori, potem se je nadejati, da mora biti Hedervaryjevemu tiranskemu pašo- vanju kmalu konec. V Samoboru je prepovedala kotarska oblast nositi hrvatske trobojnice. Kdor je ne sname, ga kaznujejo s tremi dnevi zapora; ako ga pa vnovič zalotijo, ga obsodijo na 14 dni strogega zapora. Radi nemirov v Gornji Reki v varaždinskem okraju je obtoženih 33 kmetov. V Primorju je nagla sodba odpravljena. Kakor so pa kmetje izvedeli to novico, so takoj naskočili hiše madžaronov in železniški tir, katerega so razdrli. Višje sodišče je razveljavilo protipostavni odlok, da dr. Derenčin ne sme biti odgovorni urednik „Obzora", ker je kot poslanec imun. Banica je odpotovala na Ogrsko in se je baje izrazila proti neki svoji prijateljici, da se na Hrvatskem ne vidite več. Morda le banov od¬ stop le ni tako daleč, posebno ker se poroča, da je na Dunaju konferiral s Ka'layjem in Fejervary- jem in bil potem sprejet v avdijenci. Nekateri ga že vidijo kot naslednik Szellovega ali pa Kallayjevega. Tužna Bosna! (Srbija.) Čifutski listi na vse mogoče na čine grde novega srbskega kralja, Petra I. Kara- djordjevica, v prvi vrsti pa dunajska „Neue freie Presse". Seveda bi bili ti možje radi videli, da bi se bil ugnjezdil na srbskem kraljevem prestolu kak nemški knezič, kakor jih je v bla ženem B rajhu“ toliko, da ne vedo več kam ž njimi, ne pa član domače narodne srbske poro- dice Karadjordjevidev. In zato je sedaj Peter I. pariški razuzdanec, ki bo Srbijo prevrnil v pre¬ pad, do čegar robu so jo pripravili Nemcem prijazni Obrenovici. Dobro odgovarja tem čifut skim sramotilcem srbski vladni list, ki pravi, ^- " ——■——■ Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. da je Avstrija zato tako razočarana vsled mirne izvolitve Petra Karadjordjevida srbskim kraljem, ker ve o njem, da ne mara postati preprost agent avstrijske balkanske politike, kakor sta bila Milan in Aleksander. Avstrija se odslej pač ne bo več toliko vmešavala v srbske zadeve. Kralj Peter je odšel včeraj iz Genfa. V Belgrad potuje preko Dunaja, kjer se ne ustavi. Sprem¬ ljajo ga trije ordonančni častniki, polkovnik Popovič, stotnik Kostid in poročnik Gruic. — Milan je zapustil nezakonskega sina Milana z materinim priimkom Krstič. Začela se je neka agitacija za tega novega pretendenta, katera bo imela svoj vir najbrž v Nemčiji, kjer se jako zanimajo za Milanovega nezakonskega sina. Nemci bodo najbrž imeli priliko potegovati se še za več takih pretendentov, kajti kakor je znano, se je marsikatera ženska lahko pohvalila z Milanovo naklonjenostjo. Takih pretendentov najbrž ne bo manjkalo. Loterijske številke. Gradec, dne 20. junija 1903: 81, 30, 44, 46, 35. Dunaj, „ „ „ » 26, 49, 1, 35. 76 Preklic. Podpisana prekličem s tem vse, kar sem 21. maja t. 1. govorila proti Francu Štoker v Kurnikovi gostilni v Vitanju zoper svojega brata Franca Iršič, kot neresnično. V PAKI pri Vitanju, dne 19. junija 1903. (273) Marija Založnik. (270) i Zahvala. Marija Praznik, posestnica v Lačivasi se v svojem, kakor v imenu svojih otrok in sorodnikov najsrčnejše zahva juje na sožalju, katero se je vsem skupaj izkazalo ob smrti in sprevodu iskreno ljubljenega soproga ozi¬ roma očeta Jožeta Praznika. Srčno zahvalo izreka častiti rodbini Langerjevi v Radečah in prečastiti duh ivščini istega trga; prvi radi zveste postrežbe ob bolezni, pre¬ častiti duhovščini pa radi zadnje tolažbe, ki jo je podelila rajnemu. Nadalje se zahvaljuje vsem darovalcem prelepih vencev, kakor šoli na Gorici, občini Kokarje, čitalnici v Nazarjih, slovenskemu kmetijskemu društvu za okraj Gornjigrad in drugim, sploh vsem, kateri so od daleč in blizu prišli spremit rajnega k zadnjemu počitku. Najiskrenejša zahvala bodi pa izrečena gospodu nadučitelju v Gorici kot vodji šolskih otrok, kot govorniku in vodji petja žalostink pred domom in na grobu, kakor tudi velečastiti duhovščini na Rečici za prelepi sprejem in še posebej velečastitemu gospodu župniku za na grobu izgovorjene tolažilne besede. Še enkrat hvala vsem! KOLO v dobrem stanu je po zelo ugodni ceni __ naprodaj -f? Vprašati naj se blagovoli v trgovini JANESCH, (272) na Glavnem trgu v Celju. 1 Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York le 6 dni. (233) 93 Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Cv.v.vK .»v.v.v Trgovina z železnino „MERKUR“ PETI v 0*1 ju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ skega orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, erablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna vrata m pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meni .n uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje) lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že’ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo, * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * T7— Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.