Stenografien! zapisnik sedemnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 23. novembra 1889. Nazoči; Prvosednik: Deželni glavar dr. Josip Poklukar, in deželnega glavarja namestnik baron Oton Apfaltrern. — Vladna zastopnika: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler in c. kr. okrajni glavar Feliks S c hasch el. — Vsi članovi razun: Ekscelenca lcnezo-škof dr. Jakob Missia. — Zapisnikar: Deželni tajnik Josip Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XVI. deželno-zborske seje dne 22. novembra 1889. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 3. Tretje branje načrta zakona ob uredbi osebnih in službenih k oboroženi moči spadajočih ljudsko - šolskih učiteljev na kakšni javni ljudski šoli z ozirom na njih dolžnost do dejanskega vojaškega ali črnovojniškega službovanja (priloga 75.). 4. Priloga 74. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1890. 1. (k prilogi 46.) in o prošnjah za podpore iz deželnega zaklada. 5. Volitev deželnega odbora. 6. Priloga 78. Poročilo finančnega odseka z načrtom zakona glede vodovodne naklade za deželno stolno mesto Ljubljano (k prilogi 73.). 7. Ustno poročilo upravnega odseka o zgradbi stalnega mostu čez reko Savo pri Radečah (k prilogi 63.). 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva St. Peter za podporo za uravnavo Pivke. 9. Ustno poročilo odseka za letno poročilo a) o predlogu gospoda poslanca Primoža Pakiža zastran znižanja opo-minarine pri izterjevanji cesarskih davkov in h) o okrajnih blagajnicah. UMMljM gmrijt bet stetienzelinten Sihung tics hniiusdien liuutfitps ;u Gaibach mn 28. lUnnmbvv 1889. Ammsende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar und Landeshauptmann - Stellvertreter Otto Baron Apfaltrern. — Vertreter der k. k. Regierung: K. k. Landespräsident A n dre a s Freiherr von Winkler und 1 k. Bezirkshauptmann Felix Schaschel. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XVI. Landtagssitzung vom 22. November 1889. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Regelung der Personal- und Dienstverhältnisse der der bewaffneten Macht ungehörigen Lehrpersonen an einer öffentlichen Volksschule mit Bezug auf bereit Verpflichtung zur activen oder Landsturm-Dienstleistung (Beilage 75.) 4. Beilage 74. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesfondes (zur Beilage 46) und über die bezüglichen Subventionsgesuche. 5. Wahl des Landesausschusses. 6. Beilage 78. Bericht des Finanzausschusses mit Vorlage des Gesetzentwurfes betreffend die Wasserleitungsauflage für die Landeshauptstadt Laibach (zur Beilage 73). 7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses betreffend den Bau einer stabilen Brücke über die Save bei Ratschach (zur Beilage 63). 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Subventionsgesuch des Gemeindeamtes St. Peter behufs Regulirung der Poik. 9. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses a) über beit Antrag des Herrn Abgeordneten Primus Pakiž betreffend die Herabsetzung der Mahngebüren bei der Einhebung der landesfürstlichen Steuern und b) üb er die Bezirkskassen. 57 368 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. November 1889. 10. Ustno poročilo odseka za hipotekarno banko. 10. Mündlicher Bericht des Ausschusses für die Landeshypothe-kenbank. 11. Priloga 77. Poročilo verificijskega odseka o izvolitvi poslanca za mesto Ljubljano, gospoda Ivana Hribarja. 11. Beilage 77. Bericht des Verificationsausschusses über die Wahl des Abgeordneten der Stadt Laibad) Herrn Ivan Hribar. Seja se začne ob 10. uri 15 minut dopoldne. Deginn der Sitzung 10 Uhr 15 Minuten Vormittag. XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung mn 23. November 1889. 369 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvarjam sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XVI. deželno- zborske seje dne 22. novembra 1889. 1. Lesung des Protokolles der XVI. Land tagssihmig vom 22. November 1889. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik XVI. seje v nemškem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der XVI. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov besede k ravnokar prečrtanemu zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Naznaniti mi je sklep včerajšnje tajne seje, ki se glasi (bere — liest): »Prošnja deželnega računskega oficiala Ivan Kozjeka, da se odveže dolžnosti plačati še nepokriti znesek škode, katero je prouzročil deželi bivši kontrolor prisilne delavnice Kunibert Drenik v ostanku 1.036 gl d. 25 kr., izroča se deželnemu odboru v primerno rešitev.« Prosim ta sklep na znanje vzeti. Dalje mi je čast v imenu deželnega odbora odgovoriti na interpelacijo gospoda poslanca Kleina in tovarišev (bere — liest): »Slavni zbor! Sklicuje se na sklep slavnega deželnega zbora z dne 4. januarja 1887 trdi interpelacija gospoda poslanca Kleina in tovarišev, da »Nekoliko časa mali obrtniki v Ljubljani opažajo, da »se omenjeni deželno-zborovi sklep ne izpolnuje, da »se namreč v prisilni delavnici opravljajo rokodelska »dela tudi za privatne osebe zlasti čevljarska, »mizarska, krojaška, knjigovezna in druga taka dela; »da tako ravnanje v očividno škodo malemu obrtu »vzbuja veliko nevoljo v rokodelskih krogih, ki z »davki preobloženi se itak že težko borujejo s tujo »silno konkurenco.« Konci interpelacije slavija se vprašanje do deželnega odbora: »Ali mu je navedeno ravnanje v deželni prisilni delavnici znano in kaj misli storiti, da se bode »deželno-zborov sklep 4. januarja 1887 točno izpolnjeval ?« Na to pritožbo in vprašanje čast mi je v imenu deželnega odbora odgovarjati sledeče: Deželni odbor izvedel je naglasen deželno-zborski sklep s svojo naredbo do upravništva prisilne delavnice z dne 5. februarja 1887. 1. št. '156 segajočo tako daleč, da je celo v nasprotji z glavnim namenom prisilnice in z določbami formalno nikakor ne preklicane instr ukcij e za upravo deželne prisilnice v Ljubljani z dne 25. septembra 1868. 1. — celo zaukazal, ne učiti odraslih prisiljencev ni-kakega rokodelstva, katerega zvrševanje bi moglo škodovati malim obrtnikom. Navedena instrukcija zahteva namreč v § 3. »da je prisilnici namen, prisiljence privaditi delavnosti in jih kolikor moč izdatno priučiti za rokodelstvo«. Slavni deželni zbor naj blagovoli iz sledečih podatkov posneti, kakošnih vrst je bilo delovanje v tukajšni deželni prisilnici ter se prepričati, da je ravno prejšna konkurenca nasproti Ljubljanskim rokodelcem brez izjeme v vsili strokah odpravljena. Tekom vlanskega poletja — 1888. — delalo je: 1. cesto Logatec-Rovte po . . . 70 prisiljencev, 2. na Turjaku cesto in polje po . 20 3. na gradu Habach po ... . 20 4. na Vrhniki po 10 5. na L a vrči po H 6. na Lesičjeku po . . . . . 7. pri stavbenem društvu Ljubljan- 10 skem poprek po 8. v mestni jami pri izdelovanji 60 šute po 10 torej zunaj delavnice . V delavnici pa poprek: 208 prisiljencev. a) papirnate zavoje za Zeschkota b) škatlice za žvepljenke v tovarno 30 prisiljencev, Čapovo po 40 c) držaje dežnikom za Mikuša po 20 d) tkalcev je bilo po 20 e) čevljarjev po 10 f) krojačev po 8 g) mizarjev 6, tesarjev 3, skupaj . 9 torej . 137 prisiljencev, + • 208 345 prisiljencev Leta 1 889. razdelile so se med prisiljence tako: posamezne stroke A. Zunajna dela: 1. pri cesti Logatec-Rovte . . . 32 prisiljencev, 2. „ „ na Savi 60 3. „ „ Turjaški-Lahovem . . 30 4. v gradu Rabah 10 5. pri Ljubljanskem vodovodu . . 36 6. na Rakovniku 14 7. v mestni jami 8. pri različnih gospodarjih Lju- 10 bljanske okolice 20 skupaj . 212 prisiljencev. 57* 370 XVII. seja dne 23. novembra 1889. B. V prisi 1 nici je delalo: a) papirnate zavoje za Zeschkota 35 prisiljencev, h) škatljice za vžigalnice Čapove . 26 „ c) držaje dežnikom Mikušovim 16 d) tkalcev je bilo 21 e) hišnih delavcev, pisarjev . . 10 f) krojačev 10 g) čevljarjev ...... 13 „ h) tesarjev in mizarjev .... 7 „ skupaj . 138 prisiljencev, + . 212 „ 350 prisiljencev. V polnem soglasji s temi številkami so tudi zaslužki tekočega leta do 1. novembra. Zaslužilo se je namreč: 1. ) pri zunajnih delih, zgradbah cest, pri stavbah, Ljubljanskem vodovodu in pri poljedelstvu skupaj . . . 14.900 gld., 2. ) pri Zeschko-vih papirnatih zavojih 1.800 3. ) pri tkalstvu......................1.500 4. ) pri kartonažah.................... 500 „ skupaj . 18.700 gld., med tem, ko se je pri čevljarstvu in lcrojaštvu vsega skupaj zaslužilo komaj 2.000 gld., in od tega spada polovica na lastne potrebe prisiljencev, druga polovica pa na oblačila in obutala 36 aktivnih paznikov in njihovih rodbin, dalje na umirovljene paznike z rodbinami, na deželne uradnike in služabnike z njihovimi rodbinami, na Marijanišče, na dobrotnike ubogih učencev, ki jim darujejo oblačila, za nekatere železniške služabnike, ki morajo vrh tega skrbeti za mnogobrojne rodbine. Omeniti je tudi, da dalje časa že trije Ljubljanski čevljarski mojstri deloma zalagajo prisiljence s čevljarskimi deli. Nahajajo se sicer tudi še sedaj med naročniki prisilniee nekateri posamniki, ki imajo že z zavodom dolgoletne zveze, kateri pa deloma sami tudi prodajajo prisilnici, deloma pa pri poljedelstvu najemajo prisiljence, deloma pa si naročajo tkalstva ali drugih iz van konkurence stoječih izdelkov, tako, da uprav-ništvu ni bilo mogoče, odreči jim tudi takih naročil. Toda taki slučaji so tako redki in malenkostni, da jih ni moč jemati v poštev in sami na sebi nimajo značaja stalnosti. Kar zadeva posamezne stroke rokodelstev, omeniti je: A. Da knjigoveztva v obče v prisilnici ni. Lansko in predlansko leto pa je bival v prisilnici v tej stroki izurjen prisiljence in po službenem navodilu dati mu je bilo njegovi izurjenosti primernega posla in zato je vezal nekaj knjig za deželni muzej, semtertje službene knjige za brambovske pisarne in pa nekatere službene knjige za deželni odbor in pri silnico. Letos je tudi en prisiljenec nekoliko izurjen v knjigoveztvu in ta izdeluje nekatera manj kočljiva knjigoveška dela za brambovske pisarne, Marijanišče ali pa kartonaže za papirnico v Volčah, sicer pa se porablja za druga dela. - XVII. Sitzung am 23. November 1889. B. Tesarjev in mizarjev je tako malo število, da redno še ne zadostujejo v prisilnici sami, ako pa jim preostaja kaj časa, prevzamejo dela za druge deželne zavode, kakor n. pr. so izdelovali poleg mestnih mizarjev to leto okna za nove oddelke blaznice na Studencu. C. Kar zadeva čevljarje in krojače omeniti je to: Pred vsem zmanjšalo se je število te vrste rokodelcev v prisilnici zelo izdatno, ker še krog leta 1870. bilo jih je 50 do 60, zadnje dve leti pa jih je bilo samo 18 do 2 3. Še večja razlika pa se kaže v primeri s številom prisiljencev oziroma tudi paznikov: spadalo je namreč prejšni čas na okroglo 2 5 0 prisiljencev po-prek po 5 5 krojačev in čevljarjev, sedaj pa jih spada poprek po 20 na 350 prisiljencev, prejšni čas potrosilo se je za prisiljensko obleko po 1.500 gld., sedaj pa se potroša po 7 — 8.000 gld. na leto. Znano je, da se je glede na pomnoženo število prisiljencev ravno o tem zasedanji deželnega zbora izdatno pomnožilo tudi število paznikov, kar naravno povekša potrebščino krojaških in čevljarskih izdelkov in bi tako opravičevalo tudi večje število prisiljencev, ki se pečajo s tema rokodelstvoma. Upravništvo prisilniee vrh tega ureduje razdelitev dela tako, da vsakemu večjemu oddelku na cestno ali poljsko delo odposlanih prisiljencev doda tudi krojača, oziroma tudi čevljarja tako, da se vse popravljanje obleke vrši na mestu delovanja. Vender pa upravništvo prisilniee razdelitve dela in pa porabe prisiljencev nima po vsem v svojih rokah: ne more namreč za to, ali se v prisilnico dopošlje večje ali manje število krojačev in čevljarjev. prav tako odločujejo tudi osebne in telesne lastnosti prisiljence ve, ali se more porabljati za delo zunaj prisilniee in sknpaj z drugimi prisiljene!, — ali tudi beška ali samo za lahka dela, med katera spada ravno čevljarstvo in krojaštvo. Končno pa se ne sme pri vseh opravičenih ozirih na mestno rokodelstvo vender nikdar prezirati postavno določen glavni namen prisilni c e , ki je: u)'nravno boljšati prisiljence; 6) pri skr be vati jim nepretrgano primernega dela, tako da zopet med človeško družbo vračajoč se prisiljenec nravno poboljšan sebe pošteno preskrbovati more. Na to delovati je dolžno upravništvo prisilniee po zakonu nadzorujočim državnim oblastvom, onim deželam, katere prisilnici dopošiljajo prisiljence, naravno da prav tako in ne manj tudi domači deželi. V tem pa so dane deželnemu odbora one naravne in postavne meje sklicanega deželno-zborskega sklepa, čegar še strogejo izvrševanje, kakor je videti, se v interpelaciji zahteva. Omeniti je končno Še, da deželnemu odboru naravnost ni došla nikakoršna neposredna pritožba iz Ljubljanskih obrtniških krogov, deželni odbor pa tudi sodi, da pritožbam ni nikakoršnega povoda. XVII. seja dne 23. novembra 1889. —- XVII. Sitzung mn 23. November 1889. 371 Ni ga povoda: 1. ker je prj silnica sama z najmanj 400 osebami izdatni del Ljubljanskih kon-sumentov; 2. ne, ker je delovanje v prisilnici urejeno z največjimi oziri na Ljubljansko obrtništvo; 3. ne, ker deželno-zborsko gospodarstvo, vsled katerega je bilo mogoče zadnja leta izdatno znižavati deželne naklado na davke, prav tako podavajo po-lajšave Ljubljanskim malim davkoplačujočim čevljarjem in krojačem, kakor vsem drugim davkoplačevalcem v deželi, 4. in toliko manj, ker vsled prizadevanja vsega deželnega zbora in pa s sredstvi cele dežele enako glede porabe deželnih zavodov, kakor tudi pri napravi in zgradbah poslopij in družili del, n. pr. pri zgradbi nove brambovske vojašnice, deželnega gledališča, pri osuševanji Ljubljanskega močvirja i. t. d. i. t. d., ravno tako pripada več ali manj zaslužka, kakor vsled rašče množine šolske mladine, katera se vabi v mestu deloma k obrtu, deloma podučevanju ob deželnih in državnih troskih. Po vseh tih stvarnih pojasnilih čast mi je v imenu deželnega odbora odgovoriti na interpelacijo gospoda poslanca Kleina in tovarišev: „1. da po prepričanji deželnega odbora v interpelaciji navedene pritožbe Ljubljanskih obrtniških krogov niso utemeljene; 2. da bode pa deželni odbor po svoji dolžnosti tudi dalje čuval, da se bode deželno-zborski sklep z dne 4. januarja 1887 zadevajoč urejanje dela v deželni prisilnici o mejah veljavnih zakonov in vedno z ozirom na glavni namen prisilnice strogo spol-noval“. Prosim to na znanje vzeti. 3. Tretje branje načrta zakona ob uredbi osebnih in službenih k oboroženi moči spadajočih ljudsko-šolskih učiteljev na kakšni javni ljudski šoli z ozirom na njih dolžnost do dejanskega vojaškega ali črno voj niškega službovanja (priloga 75.). 3. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Regelung der Personal- und Dienstverhältnisse der der bewaffneten Macht angehörigen Lehrpersonen an einer öffentlichen Volksschule mit Bezug ans deren Verpflichtung zur activen oder Landsturm-Dienstleistung (Beilage 75). Poročevalec dr. Tavčar: Predlagam, da se zakon, kakor je bil včeraj sprejet v drugem branji sprejme tudi v tretjem branji. (Obvelja. — Angenommen.) 4. Priloga 74. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1890. 1. (k prilogi 46.); in o prošnjah za podpore iz deželnega zaklada. 4. Beilage 74. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesfondes (zur Beilage 46); und über die bezüglichen Snbventionsgesttche. Poročevalec Šuklje: Slavni zbor! Poročati mi je o poročilu finančnega odseka glede proračuna deželnega zaklada za 1. 1890. Poročilo, katero se nahaja v prilogi 74., imate itak v rokah častiti gospodje in se lahko prepričate o posameznih pozicijah potrebščine in zaklade. Le par besed bi si usojal dodati številkam in izpeljavi, katera se čita v prilogi 74. Razvidno je namreč iz poročila finančnega odseka, da znaša skupna potrebščina za 1. 1890. 773.564 gld. 30 kr. To pa, gospoda, ni, kakor bi se lahko sodilo, ves trošek, cela potrebščina, za katero je skrbeti naši deželi, temveč pritegniti je sem tudi potrebščino normalno-šolskega zaklada, v- kolikor ona ni pokrita iz deželnega zaklada. Ako to seštejem, potem vidimo , da znaša skupna potrebščina deželnega in normalno-šolskega zaklada 943.444 gld. in če, odtegnemo skupno zaklado obeh teh fondov v znesku 99.750 gld. 18 kr. pridemo do zaključka, da je deželi naši v celoti skrbeti za nepokriti primanjkljaj deželnega zaklada 697.688 gld. in k temu je pritegnili še ono 10"/» priklado za normalno - šolski zaklad v znesku 146.000 gld., tako da znaša vsa potrebščina, za katero je skrbeti deželi naši, 843.688 gld. Da pokrijemo to potrebščino, bi potrebovali, če bi jo pokrili zgolj s pri kladami na direktni davek, nič manj nego 57°/ono priklado. Ker se pa stvar ne stori na ta način, temveč se gleda tudi nekoliko razbremeniti direktne davkoplačevalce in potom indirektnega davka dobiti nekoliko zaklade, posrečilo se nam je v deželnem gospodarstvu našem doseči j lepe uspehe. Danes namreč, to vidimo iz proračuna deželnega zaklada, vrže nam 40°/ona priklada na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa 145.596 gld. 60 kr. in za samostojno deželno naklado od žganih opojnih tekočin smo proračunih v finančnem odseku 145.000 gld., torej je razvidno iz tega, da pokrijemo 290.000 gld. potom indirektnega davka, torej skoraj 35"/» te naše potrebščine pri deželnem zakladu. Jaz mislim, to razmerje je tako ugodno, da se bode teško dobilo v kateri drugi deželi naše državne polovice. Še na nekaj drugega bi si usojal opozarjati slavno zbornico, to je na razmerje med redno in izvanredno potrebščino. Mi vidimo na strani 4., da imamo poleg redne potrebščine 565.389 gld. 30 kr. še izredno potrebščino v neprimerno visokem znesku 208.175 gld. Mi lahko trdimo, da smo žrtovali to izredno potrebščino v melioracijske in investicijske 372 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. It number 1889. namene, da smo si naložili to breme zarad tega, da s primerno melioracijo povzdignemo davčno silo naše dežele in blagostanje njenega prebivalstva. Jaz navajam tu le glavne številke. V tej izrednej potrebščini se nahaja za brambovsko vojašnico 50.000 gld., za Ljubljansko barje 40.000 gld., za Kamniško železnico 35.000 gld., potem oni kredit na pomoč poškodovancem po ujmah 1. 1889. v znesku 20.000 gld., za zagradbo Vipavskih hudournikov 10.000 gld., potem na račun zgradbe nove bolnice vsega skup 15.000 gld. Torej če se ozremo le na te poglavitne številke, vidimo, da smo žrto-vali v take, deloma melioracijske, deloma investicijske namene nič manj nego 170.000 gld. To so, tu ne more biti ugovora, izredni troski, izredna potrebščina. Vprašanje nastane, koliko imamo temu nasproti izrednih dohodkov ? Ako si tu ogledamo zaklado, vidimo, da je izkazana izredna zaklada v znesku 10.591 gld. 151/a kr. 5000 gld. je odtegniti, ker to je le prehajajoča točka, namreč ona svota, katera se računi kot skupilo za bakreni vitrijol. O raznih malih nastavkih v skupnem znesku 591 gld. 151/s kr. ne bodem govoril, znesek je preveč neznaten in ga po njegovi naravi ne gre posebno uvaževati; na vsak način pa je kontirati med izredne dohodke onih 5000 gld.. zadnji rok državnega doneska k ustanovitvi naše vinarske šole na Grmu. Ako temu pritegnemo svoto 127.227 gld. to je do- j nesek, katerega država do 1. 1895. daje našemu deželnemu posojilnemu zakladu, vidimo, da imamo takih izrednih prihodkov, katere je v istini uvaževati v polnem obsegu 132.227 gld., ali v primeri z onimi j izrednimi troski, o katerih sem prej imel čast go- j voriti, vidimo, da smo več potrosili izrednim potom za take namene, o katerih sem prej govoril, nego smo dobili izrednim potom, za 37.773 gld. Iz vsega tega, gospoda, sledi, da se nahaja dežela naša, oziroma njen deželni zaklad sedaj v nekem, rekel bi razmerno ugodnem položaji, zarad tega si usojam priporočati visoki zbornici, da prestopi o prilogi 74., zadržujoči proračun deželnega zaklada za 1. 1890. v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Ot var j am splošno razpravo o proračunu deželnega zaklada. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako nihče ne želi besede prestopimo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda barona Apfal-trerna, mojega namestnika, da prevzame predsedništvo. Bitte, Herr Baron, den Vorsitz zu übernehmen (Deželnega glavarja namestnik baron Apfaltrern prevzame predsedstvo. — Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfaltrern übernimmt den Vorsitz.) Landeshauptmann Stellvertreter Saro» Apfaltrern: Nachdem in der Generaldebatte keiner der Herrn das Wort ergriffen hat, gehen wir sofort in die Spezialdebatte über den ersten Antrag des Finanzaus- schusses, den Voranschlag zu genehmigen, über. Dies setzt die Genehmigung in den einzelnen Theilen voraus, in welcher Hinsicht ich die Anträge des Herrn Berichterstatters erwarte. Poročevalec Šuklje: Drugega ne morem nasvetovati, kakor da bi tukaj obravnavali po posebnih poglavjih, toda izognivši se vsakemu detailu. O posebnih poglavjih je treba razpravljati, ker se s tem zajedno rešujejo dotične peticije. Landeshauptmann-Stellvertreter Aaron Apfaltrern: Da kein Widerspruch erfolgt, so nehme ich diesen Vorschlag als genehmiget an. Poročevalec Šuklje : V prvem poglavji, troski deželnega zbora, nasvetuje finančni odsek 14.456 gld. Razlog iz katerega se je znesek zmanjšal, najdete gospodje v tiskanem poročilu. (Obvelja. — Angenommen.) II. Splošni administrativni troški. Tu je nasvetoval finančni odsek redne potrebščine 49.413 gld. 74 kr. in izredne 1.180 gld. Predno bodem pa te številke utemeljeval, mi je dolžnost, staviti nasvet, kateri se je bil rešil v zadnji seji finančnega odseka, namreč nasvet, tikajoč se opravilnim Prvi naslov drugega poglavja obsega opravilnino deželnega glavarja in deželnih odbornikov. Dosedaj je imel deželni glavar opravilnino 2000 gld., štirje deželni odborniki so imeli po 1.400 gld., torej redna potrebščina znaša 7.600 gld. V včerajšni seji finančnega odseka se je pa stavil in sprejel nasvet, naj se zviša deželnemu glavarju opravilnina na 3000 gld. Dolžnost moja je, zastopati ta nasvet ter ga toplo priporočati visoki zbornici. Finančni odsek je sodil, da je sedanja opravilnina deželnega glavarja preskromna, ni tudi več pravega razmerja med opravilnino deželnih odbornikov in opravilno doklado deželnega glavarja, namreč pred tremi leti so se prve zvišale od 1000 gld. na 1.400 gld., medtem ko je ostala opravilnina deželnega glavarja nespremenjena. Oziral se je finančni odsek na izgled drugih dežel, kjer vidimo, da se deželnemu glavarju opravilnina odmerja v mnogo radodarnejši meri nego pri nas. Ne bodem govoril o velikih in bogatih deželah, n. pr. o Moravski, kjer ima deželni glavar 9000 gld., tudi Štajerske ne bodem vzel v poštev, kjer ima deželni glavar 6000 gld. opravilne doklade na leto, pa tudi v Istri se je zvišala opravilnina glavarjeva od 2000 gld. na 3.500 gld., to si je mislil finančni odsek, da deželni glavar Kranjski brez osebnih žrtev, katerih vender ne moremo zahtevati, ni v stanu, popolnoma ustrezati svojemu poklicu ter reprezentovati deželo našo tako, kakor to zahteva dostojanstvo deželnega glavarja. Z ozirom XVII. seja dne 23. novembra 1889. XV II. Sitzung mn 23. It mu* ut be v 1889. 373 na gospodarske razmere naše gotovo siromašne dežele je pa finančni odsek sodil, da navzlic vsem tem razlogom ne smemo segati predaleč, da moramo ohraniti razmerje med opraviloino deželnih odbornikov in deželnega glavarja, in zarad tega si osojam v imenu finančnega odseka nasvetovati: opravilnina deželnega glavarja zviša se od 2000 gld. na letnih 3000 gld. Ge se sprejme ta predlog bi se moral nastavek v redni potrebščini in dosledno tudi v skupni potrebščini zvišati za 1000 gld., v redni mesto 49.413 gld. 74 kr. 50.413 gld. 74 kr. Predno nadaljujem, bi prosil častitega gospoda predsednika, da o tem predlogu otvori debato. Ka » d es haitptmarri« - Stellver tr eter' Kar ov Apfaltreru: Es wird vom Finanzausschüsse die Erhöhung der Functionsgebiihr des Herrn Landeshauptmannes ans 3000 fl. beantragt. Wünscht Jemand zu sprechen? Abgeordneter Greellerr; Karov Kchrvegel: Ich bin von meinen Gesinnungsgenossen ermächtiget zu erklären, dass wir der vorgeschlagenen Erhöhung zustimmen. Wir sehen bei dieser Genehmigung selbstverständlich von jeder Parteistellnng ab und haben nur das Ansehen und die Würde des von unserem Allergnädigsten Herrn und Kaiser ernannten Vorstandes der autonomen Landesbehörde vor Augen. In Ergänzung jenes vor zwei Jahren gefassten Beschlusses, wodurch die Functionsgebühren der Landesausschussmitglieder erhöht wurden, halten mir es für unabweislich, dass jetzt auch die Functionszulage des Landeshauptmannes erhöht werde. In diesem Sinne treten wir dem Antrage des Finanzausschusses bei. Poročevalec Suklje: V svoti, katero sem prej imel čast nasvetovati, je že zapopadena rešitev nekaterih peticij, namreč peticije Marije Krečove, Marije Zapletove, Urše Za-noškarjeve in Lovšinovih sirot. -Taz bi sploh ravno za to, da kolikor mogoče skrajšamo obravnavo, sodil, da zadostuje, ako se le prečita dotična peticija po svojem naslovu, ne da bi bilo treba tukaj obširno govoriti o vsebini. Ako bi bil proti tej ali onej peticiji kak ugovor, ga bode dotični gospod poročevalec finančnega odseka lahko pojasnil. Jaz torej nasvetujem pri drugem poglavji pri redni potrebščini 50.413 gld. 74 kr., pri izredni 1.180 gld. vsega 51.593 gld. 74 kr. Savd eshavptmavv - Stellvertr eter Karov Apfaltrerv: Ich ersuche jene Herren, welche die Post: „Functionsgebühr des Landeshauptmannes 3000 ft." genehmigen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Ist einstimmig angenommen. 9hm bitte ich über die Gesammtsumme dieses Titels zur Abstimmung zu schreiten und ersuche jene Herren, welche diesen Titel votiren wollen u. zw. int Betrage von 50.413 fl. 74 kr. in dem ordentlichen, 1.180 fl. in dem außerordentlichen und somit 51.593 fl. 74 kr. itn Gesaminterfordernisse, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Ist angenommen. Poročevalec Suklje: V III. poglavji predlaga finančni odsek po predlogu deželnega odbora nespremenjeno 3.919 gld. 26 kr. (Obvelja. — Angenommen.) V IV. poglavji, troski za deželno-kulturne namene, je finančni odsek, kakor razvidno iz priloge, redno potrebščino izračunil na 4.660 gld., izredno na 16.700 gld., vsega vkup 21.360 gld. in s tem nastavkom bi bile rešene tudi sledeče peticije: ribiškemu društvu nasvetuje se izredni donesek 300 gld., da se udeleži poljedelske in gozdarske razstave na Dunaji; kmetijski družbi za napravo posebnega paviljona pri tej razstavi podpora 2000 gld.; dalje se nasvetuje za nakup bakrenega vitrijola 5000 gld. in sicer moram tu naglašati, da je ta točka zgolj pre-hajalne narave, kajti ravno toliko, kakor se postavi v potrebščino. ravno toliko se pričakuje potem vrnitve in dosledno nasvetuje odsek tudi pri zakladi 5000 gld. skupila za bakreni vitrijol; potem nasvetuje finančni odsek, da bi se v povzdigo kmetijstva zopet dovolilo 3000 gld., kakor v prejšnjih letih; in živinozdravniku Majdiču za naselitev v Logatcu podpore 200 gld. Priporočam ta nastavek slavnemu zboru. (Obvelja. — Angenommen) V. poglavje, troški za javno varnost, znaša 25.756 gld. Sprememba, katero nahajate proti proračunu deželnega odbora, utemeljena je s tem, ker so troški za žandarmerijo, ki so znašali dosedaj 13.170 gld. poskočili na 13.800 gld. vsled naprave nekaterih novih žandarmerijskih postaj in vsled zvišanja najemščine. Nasvetujem torej za V. poglavje v potrebščini svoLo 25.756 gld. (Obvelja. — Angenommen.) VI. poglavje, troški za zdravstvo, nasvetuje odsek v ordinariju 6.857 gld., v ekstraordinariji 300 gld., vkup 7.157 gld. Nasvetovana sprememba razvidi se iz teksta priloge, namreč nagrada 300 gld. zdraviščnernu zdravniku na Bledu. (Obvelja. — Angenommen.) VIL poglavje, dobrodelne naprave. Finančni odsek predlaga v redni potrebščini 177.862 gld. 10 kr. v izredni 15.750 gld., vkup 193.612 gld. 10 kr. S tem svojim predlogom nasvetuje tudi rešitev sledečih prošenj, namreč: očetov Lazaristov za opravljanje duhovniške službe v deželnej bolnici, potem Elizabetine otroške bolnice za notranjo upravo in prošnje usmiljenih bratov v cesarja Rudolfovi bolnici v Sent Vidu na Koroškem. Vse to, kakor tudi 374 XVII. seja dne 28. novembra 1889. — XVII. Sitzn,,;; mn 23. November 1889. nasvetovane svote razvidijo se iz dodanega teksta: j priporočam torej dotiene številke. (Obvelja. — Angenommen.) VIII. poglavje: troski za pouk, omiko in dobrodelne namene, v redni potrebščini se nasvetuje 157.830 gl d. 90 kr., v izredni 16.245 gld., vkup 174.065 gld. 90 kr. Tukaj je rešiti celo vrsto peticij, katere se imenoma nahajajo v prilogi namreč: podpornega društva za bolne dijake na Dunaji, — podpornega društva slovenskih visokošolcev na Dunaji. — podpornega društva slovenskih visokošolcev v Gradcu, — društva za asil na Dunajski univerzi, — podpornega društva modroslovcev na Dunajski univerzi, — podpornega društva za dijake na visoki kmetijski šoli na Dunaji. — podpornega društva rudarskih akademikov v Ljubnem, — dijaškega podpornega društva v Novem Mestu, — c. k. gimnazijskega vodstva v Kočevji, — c. k. gimnazijskega vodstva v Kranji, — strokovne šole za lesno obrt v Kočevji, — Josip Germa, — Anton Gvaica, — Alojzij Šubica, — Mihael Ruppeta, — Matej Hubada, — Josip Trtnika, — Valentine Karingerjeve, — pedagogičnega društva v Krškem. — Narodne šole v Ljubljani, — Patriotičnega deželnega društva v Ljubljani, — Kranjskega muzejskega društva v Ljubljani, — Dramatičnega društva v Ljubljani, — Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, — Glasbene Matice v Ljubljani, — Filharmoničnega društva v Ljubljani, — Dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani, — Luka Jerana za dijaško ljudsko kuhinjo, — Bolniškega in podpornega društva pomočnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani, — Franc Stuparja, — Marije Ane Oblakove, — Marije Regine Thielove. — Končno nasvetuje finančni odsek odklonitev peticij Josip Pajserja in Fran Spintreta. Kazoč na to, da so zajedno s to postavko, ako se sprejme, rešene tudi te peticije, stavljam nasvet, da se potrdi nasvetovana potrebščina. Poslanec Svetec: Izprosil sem si besedo, da tukaj stavim resolucijo. Ta resolucija se bode tako-le glasila: „Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga, naj stori potrebne korake, da se napravijo na Kranjskem višje slovenske gimnazije in da se v ta namen obrne do c. k. deželnega šolskega sveta; nadalje naj prevdari, kaj bi bilo storiti zastran potrebnih učnih pripomočkov in o tem v prihodnem zasedanji poroča, oziroma primerne nasvete stavi.“ Tako se glasi moja resolucija, katero hočem na kratko utemeljiti in sicer tako-le: Po naši državni ustavi je zagotovljena vsem avstrijskim narodom narodna ravnopravnost, ta se je dosedaj večinoma po deželah našega cesarstva tudi že uresničila. Najmanj v tem oziru se je zgodilo pri nas Slovencih, tako da smo dosedaj samo na Kranjskem dospeli do nižje gimnazije. Moja gospoda, narodna ravnopravnost ni samo naša pravica, njo zahtevati je tudi naša dolžnost in mi bi ne mogli opravičiti se pred slovenskim narodom, pred našimi nasledniki, ako bi v tem oziru ne storili vse potrebne korake, da se narodna ravnopravnost tudi pri nas Slovencih uresniči. Mi imamo dosedaj, kakor sem rekel, samo še nižjo slovensko gimnazijo. Cisto naravno je, da tukaj nismo niti na sredi pota do prave narodne ravnopravnosti, mi moramo to pot nadaljevati in prvo zahtevanje je, zahtevati višjo slovensko gimnazijo. Samo po sebi se razumeva, da tudi potlej ne bodemo mogli mirovati, ampak da bodemo zahtevali tudi visoko slovensko šolo. To je res, da se bode meni morda precej ugovarjalo, rekoč: „vi zahtevate višjo gimnazijo, ali nimate ne potrebnih knjig, ne potrebnih učnih moči“. Moja gospoda, taisto se je ugovarjalo, ko so se uvedle pri nas nižje slovenske gimnazije, tudi takrat se je reklo: „nimate knjig, nimate učnih moči“, ali, moja gospoda, vse se je našlo. Sedaj imamo potrebne knjige in potrebne učne moči in prepričan sem, da ima slovenski narod v sebi toliko dušne zmožnosti in toliko trdne volje, da se v kratkem preskrbe vsi potrebni pripomočki tudi za višje šole, samo da je enkrat dana slovenskemu narodu priložnost. Vsaj se samo po sebi razumeva, da šolskih knjig nihče ne piše naprej, preden se ne rabijo, in moja gospoda, mi vemo, da šolske knjige prizadevajo tudi izobraženejšim narodom težave, in naj omenim le to: ko sem jaz pohajal gimnazijo, tedaj smo imeli od tretjega gimnazijskega razreda naprej še latinske učne knjige, moja gospoda, in tega je sedaj komaj dobrih 40 let, in takrat še nemških učnih knjig ni bilo, ali ko je nastala pozneje potreba, so se našle učne knjige pri Nemcih in tako se bodo našle gotovo tudi pri nas. Drugi, važnejši ugovor se mi bode morebiti delal, kaj če slovenska mladina, ako bode prihajala iz zgolj slovenske gimnazije, začeti ? Moja gospoda, na to vprašanje bi jaz to odgovoril: naj se vprašajo drugi avstrijski narodi, kateri že imajo višje gimnazije v nenemškem učnem jeziku. Kaj začne n. pr. češka mladina, poljska mladina, madjarska mladina, hrvatska mladina, italjanska mladina ? Moja gospoda, po vseh teh deželah avstrijskih imajo višje gimnazije v češkem, poljskem, madjarskem, hrvaškem, italijanskem jeziku in ta mladina, moja gospoda, tudi najde svoj kruh. Tako mislim, ne bode slabeje za našo mladino, ki bode prihajala iz slovenske višje gimnazije. Moja gospoda, tukaj se tako rado ugovarja, kam bodo šli Slovenci, ako ne bodo znali drugega jezika kot slovenski. Prvič so gimnazije tako uravnane povsod in bodo tudi pri nas, da se bode mladina učila tudi drugih jezikov, zlasti pri nas potrebnega nemškega jezika, vrh tega pa moja gospoda, naša mladina ne bode kruha iskala, kakor se meni vidi, po Nemškem ali Italijanskem; po Nemškem in Italijanskem imajo dosti in morebiti odveč svojih ljudi, pač pa bode naša mladina doma kruha iskala in tukaj je še veliko veliko prostora za domačo inteligenco. Mi imamo še tako rekoč v vseh strokah pomanjkanje domačih v slovenskem jeziku izobraženih ljudi in, gospoda moja, rečem vam, kolikor več veljave bode imel naš slovenski jezik, toliko več prostora bode za našo mladino, kajti tedaj ne bode imela le v domačiji svoj kruh, ona bode potrebna tudi v višjih XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung ant 23. November 1889. 375 instancah, tudi na Dunaji, pri ministerstvu. Prepričan sem, da se bode tedaj, ko pride naš materni jezik povsod do svoje prave veljave, za slovensko mladino dobro preskrbelo. Moja gospoda, dokler slovenska mladina dela nemški in italijanski konkurenco le z nemškim in laškim jezikom, do tedaj, moja gospoda, jaz vsaj mislim, do tedaj je ona zmiraj zadej. To zastran ugovorov. Da pa mi zahtevamo, da se narodna ravnopravnost povsod z vrši, moja gospoda, je razlog tudi pravi patrijotični avstrijski razlog. Mi smo namreč tega prepričanja, da miru med avstrijskimi narodi ni mogoče narediti drugače, kakor na podlagi prave vzajemne narodne ravnoprav-nosti in ker želimo, da se mir naredi; ker bo naša država toliko jačja, kolikor mirneji bodo narodi, kolikor prijazneje med seboj, zato hočemo in smo dolžni na to delati, da se narodna ravnopravnost pred ko mogoče uresniči, da postane Avstrija v resnici to, kar se je že tolikokrat povdarjalo, namreč zavetje vseh avstrijskih narodov, v katerem uživajo vsi varstvo in hrambo svojih političnih in narodnih pravic. (Živahni klici na levi: — Lebhafte Rufe links: dobro, dobro!) Gospoda moja, mi pa tudi zato zahtevamo narodno ravnopravnost, da naša ustava enkrat popolnoma obvelja. Mi želimo, da se ne bode vedno kazalo: „ustavo imate, pa vaša ustava je le na papirji, za vas Slovence nima nobene vrednosti“. Ako je ta ugovor resničen, je pohujšljiv in demoralizuje. Postava, na katere tla smo se postavili, mora sveta biti vsakemu, vladi, njenim organom in nam. Sveta mora biti vsem in kako sveta se zdi ustava tudi našim večkratnim nasprotnikom, Nemcem, naj mi bo dovoljeno, da tukaj citiram en par stavkov iz „Neue Freie Presse“ in nje uvodnega članka, ki ga je pisala 14. t. m. o adresni debati češkega deželnega zbora. Moja gospoda, sklep tega uvodnega članka se glasi tako-le : „Das Traurigste ist, dass die Regierung, welche die Hüterin des Gesetzes sein sollte, sck)wieg — und nicht ein einziges Wort gefunden hat, um diesen ausnahmslos revolutionären — Partheien begreiflich zu machen, dass das Staatsgrundgesetz, welches vom Kaiser sanctionirt ist, außer aller ©efmtte und Anfechtung stehen muss, weil sonst alle Acte der Gesetzgebung nichtig und die Regierung und Verwaltung widerrechtlich, der ganzen Staatsordnung das Fundament entzogen wäre". Moja gospoda, tako piše Nemec o naši državni ustavi, in to mnenje, moja gospoda, katero izražuje nemški list, to mnenje zastran svetosti ustave imamo tudi mi, tudi mi smo te misli, da se mora ustava zvesto spolnjevati in to tudi v oziru narodne rav-nopravnosti. S tem mislim, da sem svojo resolucijo utrdil in prosim slavni zbor, naj jo blagovoli sprejeti. Kan-rslM«ptma,m - Stellvertreter Karo« Apfaltrrrrr: 3d) bitte um den Antrag. (Se izroči. — Wird überreicht). Ick) ersuche den Herrn Schriftführer diesen Resolutionsantrag zu verlesen. Tajnik Pfeifer: (Bere: — liest:) „ Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga, naj stori potrebne korake, da se napravijo na Kranjskem višje slovenske gimnazije in da se v ta namen obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta; nadalje naj prevdari, kaj bi bilo storiti zastran potrebnih učnih pripomočkov in o tem v prihodnjem zasedanji poroča, oziroma primerne nasvete stavi“. Kltttde»lsn»ptmamr - Stellvertreter Saro« Apfaltrerrr: Ich ersuche jene Herren, welche diese Resolution unterstützen, sich zu erheben. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Dieselbe ist genügend unterstützt und steht in der Debatte. Wünscht Jemand zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Es ist nid)t der Fall, so bringe ich den Antrag des Herrn Abgeordneten Svetec zur Abstimmung und ersuche jene Herren, welche demselben zustimmen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Wünscht Jemand sonst zu Titel VIII zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sick).) Es ist dies nicht der Fall und id) ersuche daher jene Herren, welche den Posten im Ordinarium mit 157.820 fl. 90 kr., im Extraordinarium mit 16.245 fl. daher zusammen 174.065 fl. 90 kr. beistimmen, aufzustehen. (Obvelja. — Angenommen.) Der Titel VIII ist mit den bezeichneten Ansätzen angenommen. Poročevalec Suiti je: V IX. poglavji, javne stavbe, nasvetuje finančni odsek redno potrebščino 45.000 gld., izredno 88.000 gld. vkup 133.000 gld. Opozarjam, da se nahajajo v tem poglavji pri izredni potrebščini tudi oni krediti, ki so bili dovoljeni za osuševanje Ljubljanskega barja, dalje za zagradbo hudournikov v Vipavski dolini in donesek za Kamniško železnico. (Obvelja. — Angenommen.) V X. poglavji, troski za priprego in vojaške namene, nasvetuje finančni odsek 12.133 gld. 62 kr. redne potrebščine. (Obvelja. — Angenommen.) V XI. poglavji, za zgradbo brambovske vojašnice v Ljubljani, nasvetuje odsek 50.000 gld. kot izredno potrebščino v smislu dotičnega deželno-zborskega sklepa. (Obvelja. — Angenommen.) 376 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. November 1889. V' XII. poglavji, primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada, nasvetujem 62.510 gld. 68 kr. redne potrebščine, kakor se je bilo to sprejelo tedaj, ko je na razgovoru bil proračun deželnega posojilnega zaklada. (Obvelja. — Angenommen.) V XIII. poglavji, različni troski, nasvetuje odsek 5000 gld. redne, 20.000 gld. izredne potrebščine. Slednja izvira iz deželno-zborskega sklepa, s katerim se je poškodovancem po ujmah dovolil tak kredit. Nasvetujem torej pri tem poglavji skupno potrebščino 25.000 gld. (Obvelja. — Angenommen.) L and eI) ititp t m n m t - Stellvertreter S aro n Apfaltrerir: Hiemit haben wir sämmtliche Titel des Erfordernisses beendet und es stellt sich die Summe, über welche eine Abstimmung nicht mehr nöthig ist, im Ordinarium auf 566.389 fl. 30 kr., tin Extraordinarium auf 208.175 fl. zusammen auf 774.561 fl. 30 kr. Poročevalec Šuklje: Pri zakladi nasvetuje finančni odsek I. poglavje , prihodki iz deželnega posestva, nespremenjeno po predlogu deželnega odbora redno potrebščino 39.157 gld. 40 kr. (Obvelja. — Angenommen.) II. poglavje, prihodki javnih naslovov, nespremenjeno po predlogu deželnega odbora 3.732 gld. 84 kr. (Obvelja. — Angenommen.) Pri III. poglavji, prihodki iz deželnih zavodov in zakladov, nasvetuje 9.481 gld. to je za 46 gld. manj kot deželni odbor z ozirom na dotični de-želno-zborski sklep. (Obvelja. — Angenommen.) Pri IV. poglavji, različni prihodki, nasvetuje finančni odsek redne zaklade 12.913 gld. 58 kr., izredne 10.591 gld. 151/2 kr., vkup 23.504 gld. 73sts kr. (Obvelja. — Angenommen.) Lairdeslianptmanrr - Stellvertreter Surov Apfoltrerv: Hiedurch beziffert sich die Gefammtfumme der Be-deckungsposteu, welche keiner weiteren Abstimmung bedarf, in folgender Weise, nämlich im Ordinarium auf 65.284 fl. 82 kr., im Extraordinarium auf 10.591 fl. 15^2 kr , zusammen 75.875 fl. 97ffs kr. Poročevalec Šuklje: Po dosedaj sprejetih številkah se kaže torej nedostatek deželnega zaklada, katerega je treba pokriti, v znesku 698.688 gld. 321/ž kr. Opozarjam slavno zbornico na razjasnila, v katerih finančni odsek opravičuje, da je pri prihodkih, katere je proračunil pri samostojni deželni nakladi na žgane opojne tekočine, k viško segel, nasproti predlogu deželnega odbora za celih 15.000 gld., namreč deželni odbor je nasvetoval te prihodke nastaviti s 130.000 gld., finančni odsek pa je, ozirajoč se na dejanski uspeh letošnjega leta in nekatere druge v poročilu navedene razloge, mislil, da je s precejšnjo gotovostjo računati na z višek in je postavil v proračun svoto 145.000 gld. Finančnega odseka nasveti se torej glase: (Bere: — liest:) I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za I. 1890. v znesku...................... 774.564 gld. 30 kr. in zaklada v znesku . . . 75.875 „ 971/s „ torej z nedostatkom . . . 698.688 gld. 321/s kr. se potrdi. Das Gesammterfordernis des Landesfondes im J. 1890 mit dem Betrage von .... 774.564 fl. 30 kr. und der Bedeckung von . . 75.875 „ 97^2 „ somit mit dem Abgänge von . 698.688 fl. 321/a kr wird genehmiget. II. Za potrebno pokritje nedostatka v znesku 698.688 gld. 321/ä kr. naj se za 1. 1890. pobira: 1. 40°/o priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 145.596 gld. 60 kr. 2. sledeče naklade : a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld.; 5) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkolometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr. v skupnem znesku 145.000 gld. 3. 28°/o priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 411.691 gld. Zur erforderlichen Bedeckung des Abganges von 698.688 fl. 32^2 kr. sind im Jahre 1890 einzuheben: 1. ein 40°/u Zuschlag zur Verzehrungssteuer vom Weine, Wein- und Obstmoste und vom Fleische im Betrage von 145.596 fl. 60 kr.; 2. Folgende Auflagen: a) von dem Verbrauche von Liqueuren und allen versüßten geistigen Flüssigkeiten ohne Unterschied der Gradhältigkeit per Hektoliter g fl.; b) von dem Verbrauche aller übrigen gebrannten geistigen Flüssigkeiten nach Graden des 100 theiligen Alkoholometers vom Hektolitergrad 18 kr., im Ge-sammtbetrage von 145.000 fl.; 3. ein 28°/o Zuschlag auf die volle Vorschreibung aller directen Steuern sammt Staatszuschlägen im Betrage vom 411.691 fl. III. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II. 1. in 3. Najvišje potrjenje. Der Landesausschuss wird beauftragt, den Beschlüssen sub II. 1. und 3. die Allerhöchste Genehmigung zu erwirken. XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. November 1889. 377 Končno nasvetuje finančni odsek sledeče resolucije : 1. Z ozirom na to, da je uspešnemu delovanju deželnega zbora na kvar, ako se pozno, zlasti v v zadnjem tednu zasedanja izročajo predlogi deželnega odbora, dalje uvaževaje, da v tem slučaji nastanejo tudi večji troski za tisk, naroča se deželnemu odboru, da o pravem časi predloži svoje predloge, in sicer važne predloge praviloma takoj pričetkom zasedanja. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v slučaji, če obravnave z vis. c. kr. finančnim ministerstvom glede državne užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ne bi bile dovršene do prihodnje zakupne dražbe, dalje za slučaj, če bi se zakupna dražba vršila pred prihodnjem zasedanjem deželnega zbora, v smislu deželno-zborskega sklepa glede letošnjega zakupa se udeleži zakupne dražbe kot ponudnik imenom dežele. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti nadzorniku deželne naklade primerno moč, katera bi ga tudi mogla nadomestovati v slučaji njegove ocl-sodnosti. (Vsi predlogi in resolucije obveljajo. - Sämmtliche Anträge und Resolutionen werden genehmiget). Nasvetujem takoj tretje branje. Landeshauptmann - Stellvertreter Karan Apfattrern: Ich ersuche diejenigen Herren, welche die eben in zweiter Lesung genehmigten Anträge in dritter Lesung endgiltig annehmen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Die Anträge sind auch in dritter Lesung angenommen und der Gegenstand der Tagesordnung erledigt. (Deželni glavar dr. Poklukar prevzame predsedstvo. — Der Landeshauptmann Dr. Poklukar übernimmt den Vorsitz.) Deželni glavar: Na dnevnem redu bila bi sedaj 5. točka, to je volitev deželnega odbora, ker se mi je pa izrazila želja, naj se vrši nekoliko kasneje, odstavim to točko in pride kasneje na vrsto. 6. Priloga 78. Poročilo finančnega odseka z načrtom zakona glede vodovodne naklade za deželno stolno mesto Ljubljano (k prilogi 73.). 6. Beilage 78. Bericht des Finanzausschusses mit Vorlage des Geschentwnrfes betreffend die Wasserleitnngsanflage für die Landeshauptstadt Laibach (zur Beilage 73). Poročevalec Klun: Slavni zbor! Finančni odsek je v zadnji svoji seji pretresoval načrt zakona o vodovodni nakladi za deželno stolno mesto Ljubljana in predlaga slavnemu zboru dotični načrt z malimi spremembami v sprejem. Obžalovati moram v svojem in v imenu finančnega odseka, da se je tako važna reč, kakoršna je vodovodna naklada za Ljubljano, tako pozno izročila deželnemu odboru, ker bi bilo gotovo mogoče, • to reč veliko pred spraviti pred slavni zbor. Mestni odbor je namreč že 14. oktokra t. 1. storil dotični sklep, za kateri pri slavnem zboru prosi potrdila, in je že dne 19. oktobra po predpisu mestnega statuta nabil razglas, s katerim poživlja vse Ljubljanske meščane, naj se pritožijo do 2. novembra t. L, ako bi kdo s tem sklepom zadovoljen ne bil. Slavni mestni magistrat bi bil torej prav lahko že 4. novembra t. 1. vse gradivo pripravljeno imel in ga izročil deželnemu odboru, ki bi ga bil vsaj do 10. novembra lahko predložil slavnemu zboru. Ne bi bili torej v tem slučaji v neprijetnem položaji, se s tako važnim predmetom baviti šele v zadnji seji finančnega odseka in pogrešati marsikatero prilogo, ki je za uspešno rešitev tako važnega predloga potrebna. Pri tem zakonu in pri obravnavi njegovi se je finančni odsek držal načela, da deželni zbor prav za prav nima spreminjati prošnje ali sklepov mestnega odbora, ampak, da jim ima le pritrditi ali pa jih odkloniti, ako jih ne bi spoznal za opravičene in potrebne. Kar namreč dovoljujemo vsakteri občini, ki se obrača do slavnega zbora za potrditev svojih občinskih naklad, to, mislim, moramo privo-ljevati tudi Ljubljanskemu mestnemu zboru, kateri naj si sam naklada svojo potrebščino in določuje način, po katerem se ima ta potrebščina pokrivati iz mestnih dohodkov. Zato finančni odsek ni pritrdil načrtu zakona, kakor ga predlaga deželni odbor, ampak je bistveno ostal pri sklepih mestnega zbora Ljubljanskega. Morebiti bi se dalo sicer tudi trditi, da ima deželni zbor pravico, take sklepe, kakor jih priporoča mestni zbor Ljubljanski, spreminjati, ali vender se ni hotel ločiti od prej izrečenega načela, že zarad tega ne, da on sam ne prevzame nobene odgovornosti, ki bi ga sicer zadela, ako bi teh sklepov ne potrdil tako, kakor želi mestni zbor Ljubljanski. Omenjal sem, da je pozival mestni magistrat meščane, naj se pritožijo, ako bi jim sklepi mestnega zbora ne bili po volji. Prišlo je do 2. novembra t. 1. 29 takih pritožb, ki imajo okoli 300 podpisov, v katerih se nahaja pa tudi opazka, da so dotični zadovoljni z naklado, katero namerava naložiti mestni zbor Ljubljanski. Kar se tiče resnih oporekanj v teh ugovorih, v obče tožijo ugovorniki, da je naklada previsoka in nasvetujejo, naj bi se znižala s tem, da bi se amortizacija dotičnega zneska, ki se bode porabil za vodovod, razdelila mesto na 40 na 80 let. To pa ni mogoče, ker v 40 letih poteče amortizacija Ljubljanskega posojila, iz katerega se je vzel dotični denar, in potem odpade tudi vsaktera amortizacija tega zneska sama po sebi. Dalje ugovarjajo, da je to silno huda naklada, katera bode zadela občane. 378 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung n m 23. November 1889. Ali tudi to pravi mestni odbor Ljubljanski v svojem poročilu, ni istinito, ker bi vsaka druga naklada prebivalce Ljubljanskega mesta veliko hujše zadela, kot naklada na gostaščino. Mestni odbor pravi, da je vse načine, kako bi se dal ta denar dobiti, natanko pretresal, pa je našel, da je to najprimernejši način, ki bode revnejše manj, premožnejše huje zadel, zlasti pa, ako bi bil mestni zbor prisiljen, vsled odklonitve morebiti naložiti naklado na direktni davek. Mestni odbor je pretresal različne načine, kako take troske pobirajo po drugih krajih, v Zagrebu n. pr. po ubikacijah. to je, nekaka tarifa za število sob in prostorov, kateri so z dotičnim stanovanjem združeni; in sicer je ta trošek tako razdeljen, da se za manjša stanovanja z malimi, in za večja z večimi troski donaša v ta zaklad, da n. pr. stanovanje z eno sobo plačuje 18 gld. manj za sobo, kakor stanovanje s 6 sobami. Mestni odbor je mislil, da bi bila naklada na direktni davek zlasti silno huda za male obrtnike, ki morajo že itak plačevati pridobnino, in bi morali na to zopet plačati naklado za vodovod; nasproti bi bilo pa veliko drugih, ki bodo imeli enake pravice in enake dobrote od vodovoda, oproščenih vsakterega plačevanja. Zato mislim, da je gotovo najboljše, ako pritrdimo predlogu mestnega odbora. Drugi pritožitelji pravijo, da bi bila naklada opravičena šele od tistega dne, ko bode voda vpeljana v dotične hiše, da torej magistrat od hišnih posestnikov poprej ne bi smel zahtevati plačila. Nekateri celo zahtevajo, naj mesto hišnim posestnikom vodo ob lastnih troških napelje v hišo, kupci pa pravijo, da ne gre te naklade od gostačine pobirati za štacune, magacine in sploh za prostore, katere rabijo v svoji obrti. Deželni odbor je mislil, da je ta ugovor kupcev nekoliko opravičen, ker zares ne potrebujejo toliko vode, kakor ljudje v svojih stanovanjih; nasprotno pa je mislil, da je vender prav, ako tudi ti plačujejo nekak donesek za vodovodno naklado, ker bode voda služila tudi za čiščenje ulic, za pometanje in snaženje magacinov i. t. d. vsled česar bode manj prahu in blago ne bode toliko škode trpelo, kakor sicer. Vender je mislil deželni odbor, naj se jim vodovodna naklada ne nalaga tako kakor prebivalcem za stanovanja, ampak po tarifi, omenjeni v § 3. Finančni odsek je vse to pretresal in prišel končno do sklepa, da priporoča v posebnem načrtu zakona slavnemu zboru sprejem predlogov mestnega zbora. To je gotovo: vodovod je dodelan, treba ga plačati, da se pokrijejo troski, ki bodo znašali na leto 43.000 gld. Deželni zbor ne bi mogel prevzeti odgovornosti, da bi morebiti z odklonitvijo tega zakona v škodo pripravil Ljubljansko mesto, zato v imenu finančnega odseka priporočam načrt zakona in prosim, da prestopimo o njem v speci-jalno razpravo. Finančni odsek nasvetuje: „ Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženi načrt zakona o vodovodni nakladi za deželno stolno mesto Ljubljano se odobri. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izprosi Najvišje potrjenje temu zakonu. 1. Der beiliegende Gesetzentwurf betreffend die Wasserleitungsauslage für die Landeshauptstadt Laibach wird genehmiget. 2. Der Landesausschnss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo o predlogu finančnega odseka in vprašam, ali želi kdo besede ? Abgeordneter Erretten? Karon Kchmegel: Der Antrag des Finanzausschusses, meld)er dem hohen Hause zur Annahme empfohlen wird, soll nach den Ausführungen, die wir eben gehört haben, im Principe wenigstens mit den Anträgen übereinstimmen, die von Seite der Stadtgemeinde Laibach dem hohen Landtage vorgelegt worden sind. Der Grundsatz, welchen der Herr Berichterstatter vertritt, ist ganz gewiss richtig und ich glaube, es wäre bedenklich anders vorzugehen und an dem Entwürfe wesentliche Änderungen vorzunehmen, weil sonst die Interessen der Stadtgemeinde Laibach ernstlich gefährdet werden könnten. Die Initiative gebührt unbedingt der Stadtgemeinde Laibach und der Landtag ist nur berufen zu entscheiden, ob ihm nach den bestehenden Normen die Genehmigung des Gesetzentwurfes zustehe oder nicht. In diesem Sinne hat der Finanzausschuss die Anträge des Landesausschusses beseitiget, welcher sich nicht auf diesen Standpunkt gestellt hat und deshalb ist vor Allem zu untersuchen, ob die Anträge des Finanzausschusses diesen Principien entsprechen oder nicht. Ich erlaube mir die Herren darauf aufmerksam zu machen, dass diese Übereinstimmung der Principien der Anträge des Finanzausschusses mit den Änträgen der Stadtgemeinde Laibach nicht vorhanden ist. In den Anträgen des Finanzausschusses sind gegenüber denen der Stadtgemeinde Laibach Änderungen enthalten, welche, wenn wir an dem gedachten Principe festhalten, nach meiner Anschauung und trotz des maßgebenden Einflusses, der sich bei dieser, wie bei vielen anderen Gelegenheiten und nicht immer in glücklicher Weise beim Concepte unserer Arbeiten geltend macht, unsere Zustimmung nicht finden können. Zur Begründung dieser meiner Auffassung möchte ich kurz auf einige Bestimmungen des vorliegenden Gesetzentwurfes hinzuweisen mir erlauben. Im § 1 des Gesetzentwurfes, welchen uns der Finanzausschuss vorlegt, wird vor Allem die Bezeichnung „Haus-Realitäten" gewählt, während im Gesetzentwürfe der Stadtgcmeinde Laibach die Bezeichnung „Realität" gewählt wurde. Vielleicht ist dieser Unterschied nicht von so großer Bedeutung, aber in solchen Fragen hätte ich auf die Anschauung der Stadtgemeinde, welche über die Verhältnisse genau informirt ist, das größte Gewicht gelegt und wenn sie der Meinung war, dass es außer Hausrealitäten noch andere Realitäten gibt, die zur Zahlung heranzuziehen sind, und wenn sie deshalb die Bezeichnung „Realität" gewählt hat, so glaube ich, dass die von der Stadtgemeinde in Anwendung gebrachte Bezeichnung eine ganz zweckmäßige gewesen sei. Für mich ist es leider nicht möglich, mich bestimmt darüber auszusprechen, weil mir XV11 seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. Uovember 1889. 379 die Verhältnisse nicht ganz genau bekannt sind und besonders auch, weil ich mit der Bemerkung des Herrn Berichterstatters vollständig übereinstimme, dass wir nämlich bedauern müssen, dass wir uns mit einer so hochwichtigen Frage erst in der letzten Stunde zu beschäftigen haben, obwohl es möglich gewesen wäre, den vorliegenden Gesetzentwurf schon zu Anfang dieses Monates in Vorlage zu bringen. Der zweite Punkt, auf welchen ich hinweisen möchte, ist der, dass es in dem gegenwärtig uns vorliegenden Gesetzentwürfe heißt: „Die Besitzer von Hausrealitäten, längs welcher die Röhren der Laibacher Wasserleitung derart gelegt sind, dass aus diesen die gedachten Realitäten mit Wasser versehen werden können. . . usw." Diese Bestimmung ist nach meiner Ansicht nicht congruent mit der Auffassung des Gemeinderathes, welcher sagte, dass sobald in der Stadt Laibach längs einer Realität die Röhren gelegt sein werden und die Gemeinde daher diese Realität mit Wasser versorgen kann, der Eigenthümer der Realität zur betreffenden Beitragsleistung verpflichtet sei. Während sich die Stadtgemeinde auf den Standpunkt gestellt hat, dass die Verpflichtung zur Zahlung der Wasserleitungsauflage von dem Momente einzutreten habe, sobald die Röhren gelegt sind, lautet die Bestimmung des gegenwärtig zur Grundlage der Berathung und Beschlussfassung genommenen Gesetzentwurfes anders, indem hier auf die Art und Weise der Röhrenlegung hingedeutet wird, da es heißt, dass die Verpflichtung zur Beitragsleistung einzutreten habe, wenn die Röhren der Wasserleitung derart gelegt sind, dass die Hausrealitäten mit Wasser versorgt werden können. Die Art und Weise der Röhrenlegung, dass ist ein wichtiger Factor, davon war in den Anträgen der Stadtgemeinde Laibach nicht die Rede. Diese Bestimmung könnte soweit führen, dass die Hausbesitzer verlangen würden, dass die Röhren auf Kosten der Stadtgemeinde, derart gelegt werden müssen, dass sie das Wasser unmittelbar daraus entnehmen könnten. Diese Interpretation wäre nach dem gegenwärtigen Gesetzentwürfe möglich Die Stadtgemeindc Laibach hat aber die Verpflichtung der Einleitung des Wassers in die Häuser ausschließlich nur den Besitzern der betreffenden Realitäten auferlegen wollen. Das ist nach meiner Anschauung eine essentielle Differenz. Eine solche liegt übrigens auch in der ganzen Fassung des Artikels I des gegenwärtigen Gesetzentwurfes gegenüber der Auffassung, welche in der früheren Vorlage vertreten wurde. Die Stadtgemeinde Laibach hat sich die Sache so vorgestellt, dass alles mögliche geschehen müsse, damit die Zahlung der Wasserkreuzer von den Partheien, von den zur Zahlung der Miethzinse verpflichteten, getragen werde und ich glaube, dass der verehrte Herr Berichterstatter dieser Anschauung den richtigen Ausdruck gegeben hat, wenn er sagte, dass die Stadtgemeinde nur die Miether und nicht die Hanseigenthümer treffen wollte. Ich gebe zu, dass es außerordentlich schwierig ist, dieses Princip durchzuführen, aber ein Ausknnfts-mittel wäre immerhin möglich, dass nämlich speciell in der Stadt Laibach die Termine für die Zahlung der Wasserkreuzer anders gestellt würden, als die Termine für die Zahlung der Miethzinse. Dann wäre es möglich, den Charakter des Wasserkreuzers festzuhalten und könnte dieser wirklich vom Hanseigenthümer nur in Delegation der Stadtgemeinde Laibach eingehoben werden. Die Stadtgemeinde Laibach ist der Anschauung, dass nicht der Hauseigenthümer, sondern der Miether durch die Auflage zu treffen ist. Dieses Princip muss mit allen möglichen Cautelen geschützt werden. Der Gedanke der Stadtgemeinde Laibach ist aber durch die Bestimmungen verwischt worden, wie sie uns im gegenwärtigen Artikel I vorliegen und insbesondere auch dadurch, dass der § 2 des Gesetzentwurfes, welchen uns der Gemeinderath vorgelegt hat, ganz eliminirt wurde. Wenn man sich auf den Standpunkt stellt, nicht die Hauseigenthümer, sondern die Miether sollen durch die Auflage getroffen werden, dann scheint mir in der Eliminirung des § 2 eine Gefahr für die Stadtgemeinde zu liegen. Die Bestimmung des § 2, dass der Eigenthümer der Realität die Miethzinsauflage einzuheben und an die Gemeinde abzuführen habe, dass er Bürge und Zahler sei, ist für die Stadtgemeinde Laibach von wesentlicher Bedeutung. Der Miether könnte Mittel finden, sich der Zahlung einfach zu entziehen, und die Stadtgemeinde riskirt ein sehr schlechtes Geschäft. Nur dann lässt sich mit dem neuen Entwürfe das Auslangen finden, wenn Sie die Hauseigenthümer treffen wollen, die Sie aber, wie Sie behaupten, nicht treffen möchten. Ich gebe zu, es ist sehr schwer diesen Unterschied zu präcisiren und das Princip durchzuführen, dass nur die Miether zu treffen seien, aber eine Möglichkeit ist gegeben, sie liegt in der Trennung der Miethzinsperioden von den Terminen für die Zahlung der Wasserkreuzer. Die Stadtgemeinde müsste dieses Princip von allem Anfange an in die Form bringen, dass bestimmte Termine festgesetzt und eigene Blanquette ausgegeben würden, wodurch die Wasserabgabe den Character einer Steuer erhielte und die Hauseigenthümer wirklich nur die Steuereinheber wären. Der Versuch wäre der Mühe wert, er lässt sich aber nach meiner Meinung nur dann mit Erfolg durchführen, wenn Sie den Anschauungen der Stadtgemeinde Laibach auf andere Art Rechnung tragen, als es in der Vorlage des Finanzausschusses geschieht. Ohne diese Cautelen erreichen Sie Ihren Zweck nicht, sondern in der Folge wird sich die Sache so gestalten, dass durch die Wasserabgabe der Hauseigenthümer getroffen werden wird, gleichgiltig wie sich der Miether dazu verhält. Weil nach meiner Ansicht zwischen den Beschlüssen des Gemeinderathes und den vorliegenden Anträgen des Finanzausschusses eine wesentliche Differenz besteht, so glaube ich, dass der vorliegende Gesetzentwurf nicht anzunehmen, sondern ein anderer Weg einzuschlagen sei. Ich will keine Anträge stellen, tveil ich weiß, welches Schicksal die bestgemeinten und begründeten Anträge unter gewissen Umständen erfahren; aber es scheint mir, dass, ehe wir dem vorliegenden Gesetzentwürfe unsere Zustimmung ertheilen können, doch noch die Stadtgemeinde Laibach zu befragen wäre, ob sie denn mit den hier getroffenen Bestimmungen und Abänderungen auch einverstanden ist. Das Gesetz aber annehmen ohne zu wissen, wie sich die Stadtgemeinde dazu verhalten wird, heißt das Pferd von rückwärts aufzäumen. Wenn das Gesetz heute angenommen wird und dann später der Gemeinderath demselben nicht seine Zustimmung gibt, so wird der Landesausschuss nicht in die Lage kommen, um die Allerhöchste Sanction einschreiten zu können und 380 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung oni 23. November 1889. die Sache verläuft im Sande. Nach meiner Anschauung wäre es richtiger, heute nur über die principielle Frage zu entscheiden und die Grundsätze und die Ansichten des Landtages, auf welche Weise die Frage zu lösen sei, zur Sprache zu bringen. Ich will, wie gesagt, keinen concrete« Antrag stellen, sondern möchte mir zur Erläuterung der Sachlage nur noch einige Bemerkungen erlauben. Wenn nach dem vorliegenden Gesetzentwürfe an der Ansicht festgehalten werden muss, dass durch die Wasserabgabe vorzugsweise der Hauseigenthümer getroffen wird, dann entsteht die Frage, ob die Last für diesen nicht eine ut bedeutende ist. Der geehrte Herr Berichterstatter hat ganz richtig an dem Grundsätze festgehalten, dass nicht der Hauseigenthümer zu treffen sei, sondern dass eine gleichmäßige, billige Vertheilung unter die Miether stattzufinden habe. Wenn sich aber die Sache so wendet, dass der Hauseigenthümer belastet wird, so scheint mir eine 5°/o Auflage auf die Mieth-zinse eine sehr bedeutende zu sein und es entsteht für mich die Frage, ob da nicht leicht eine Abhilfe gefunden werden könnte oder gesucht werden müsste. Ich möchte mir erlauben, diesfalls ganz kurz einige Ideen anzuregen. Meine Andeutungen mögen, wenn sie beim hohen Hause Anklang fini)en, an competenter Stelle noch eingehend erwogen werden. Ich möchte zunächst auf die Amortisation der Kosten für die Wasserleitung hinzuweisen mir erlauben. Die allgemeinen Kosten, welche die Stadtgemeinde Laibach für Zinsen und Amortisation zu tragen haben wird, werden, wie aus dem Berichte des Landesausschusses zu ersehen ist, pro Jahr auf 43.300 fl. veranschlagt. Wenn diese Summe unveränderlich ist, so ist es selbstverständlich, dass die Stadtgemeinde Laibach für die Bedeckung derselben Sorge tragen muss. Vielleicht kann aber diese Summe ermäßiget werden. Diese Ermäßigung wäre in der Richtung zu suchen, dass man sich vorläufig bloß damit begnügt, die Amortisationsquote bezüglich des Baucapitales zu bedecken und mit der zweiten Amortisation noch zu warten und erst im Jahre 1930, wenn die Amortisation des Baucapitales beendiget sein wird, mit der Amortisation der Anlagen usw. zu beginnen Damit wären jährlich 6.300 fl. erspart, eine Summe, welche auf die Ermäßigung der Wasserabgabe einen bedeutenden Einfluß haben könnte. Ich will nicht bestreiten, dass Abschreibungen zweckmäßig sind, sie sind unter Umständen nothwendig, aber vielleicht könnte man unbeschadet der nothwendigen Reperaturen die eine Last zu Ende tragen und dann erst die andere übernehmen. Für die unabweislich nothwendigen Reperaturen wird sich im Rahmen des Budgets der Stadt Laibach wohl immer ein geeigneter Raum finden lassen. In zweiter Reihe möchte ich darauf hinweisen, dass die Möglichkeit einer Erleichterung der Lasten, welche von den durch die Wasserabgabe Betroffenen zu tragen sein werden, vielleicht auch darin gelegen wäre, wenn das Princip angenommen werden würde, das Erfordernis zum Theile durch die Wasserkreuzer und zum Theile durch eine Umlage auf das Einkommen zu bedecken. Ebenso wie der Herr Berichterstatter will auch ich nicht die Ansicht vertreten. dass Alles durch eine Umlage aus die allgemeine Steuerleistung eingebracht werden möge, aber ich glaube, dass hier ein Modus zu suchen und zu finden wäre, welcher es der Stadtgemeinde Laibach ermöglichen würde, Parteien, die sehr viel Wasser benöthigen und Lasten in höherem Umfange als andere Consumenten tragen können, auch in höherem Umfange zur Beitragsleistnng heranzuziehen. Ich meine in erster Reihe die Bahnen. Es würde sich vielleicht nicht empfehlen, dieselben mit Tarifbestimmungen abzufinden, die ihnen möglicherweise keine zu großen Lasten auferlegen würden, sondern ich denke, dass sie in ernsterer Weise zur Beitragsleistung herangezogen werden könnten. Es ist natürlich schwierig, ja fast unmöglich, sich heute schon diesbezüglich für einen Antrag zu entscheiden, so lange uns der Tarif, welcher einen wesentlichen Bestandtheil des Gesetzes bildet, nicht bekannt ist. Der Artikel .i des Gesetzes beruht auf der Kenntnis des Tarifes, ich bedauere sehr, dass ich, und dass auch Sie, meine Herren, ihn nicht kennen. Bahnen, industrielle Unternehmungen und Etablissements, Spitäler usw. das sind lauter Consumenten, die einen hohen Wasserbedarf haben. Aus der Höhe dieses Tarifes muss es sich ergeben, bis zu welchem Grade diese Parteien heranzuziehen wären. In dem Berichte des Finanzausschusses ist nichts über den Tarif enthalten, begreiflicher Weise lässt sich die Frage in 24 Stunden nicht abthun. Allein der Bericht des Landesausschusses wenigstens sollte darüber etwas enthalten, aber auch darin habe ich umsonst Aufschlüsse über die Natur des Tarifes gesucht, und so ist es nicht möglich, sich von der Sachlage ein klares Bild zu machen. Aus allen diesen Gründen halte ich es nicht für wünschenswert, dass das Gesetz die Zustimmung des hohen Hauses finde. Wenn Sie die jährliche Quote nach der Kategorie der Miethziuse und der Umlage auf die Steuern theilen und die von mir angedeutete Reduction eintreten lassen, so glaube ich, dass Sie in der Lage sein werden, die Lasten, welche gegenwärtig den Hauseigenthümern und den Miethern auferlegt werden sollen, außerordentlich zu erleichtern. Ich wiederhole, dass ich nach den gemachten Erfahrungen keine speciellen Anträge stellen will und füge nur bei, dass ich leider, wie die Dinge stehen, nicht in der Lage bin, für die vorliegenden Anträge zu stimmen Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Pred vsem se bom ozrl na ono, kar se je od častitega gospoda poročevalca in od častitega gospoda predgovornika očitalo mestu Ljubljanskemu. Očitalo se je, da je predlog bil prekasno predložen, da ga ni bilo mogoče dobro proučiti. Priznavam, da je deloma to očitanje opravičeno; ako si pa stvar bolj ogledate in prevdarite vse okolnosti, boste priznali, da mestnemu magistratu ni bilo mogoče stvari pospešiti. Predno se je mogel postaviti natančni proračun, koliko bode treba vsako leto vodovodne naklade oziroma denarja za amor-tizovanje in pokritje prometnih troskov, bilo je treba vedeti natančno, koliko bode vodovod stal. Ker so se pa šele v poslednjem času oddala nekatera važna dela, zamogel je vodovodni odsek šele v zadnjem času sestaviti dotične številke ter jih predložiti mestnemu zboru, kateri sam iz sebe ni mogel staviti dotičnih nasvetov. XVIi. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung Ulil 23. November 1889. 381 Takoj, ko se je določila približna številka, katero bode treba izdati za vodovod, začel se je posvetovati vodovodni odsek, kako bi se vsakoletna potrebščina pokrila in tega vas moram zagotovljati, gospoda moja, da so se ta posvetovanja, h katerim so bili poklicani veščaki iz Ljubljane in zunaj Ljubljane, veščaki kakor Oskar Smrekar, vršila temeljito. Vodovodni odsek predložil je rezultat svojih posvetovanj mestnemu zboru in poročal je, da se mu zdi, da so rezultati teh posvetovanj taki, da bi bilo teško mogoče kaj boljšega najti. V mestnem zboru se je stvar potem na dolgo in široko pretresala in mestni zbor, kjer so s početka bili ugovori, je končno soglasno sprejel nasvete vodovodnega odseka. Jaz za svojo osebo sem bil prepričan, da tudi deželnemu zboru ne bode mogoče način, po katerem bi se vodovodni davek uravnal v Ljubljani, določiti primernejše nego po načinu, ki ga nasvetuje mestni zbor. Sam mestni magistrat je izrekel v dopisu, kateri se navaja v poročilu, da bode z veseljem sprejel boljše nasvete; toda izrekel je ob jednem tudi prepričanje, da bode teško kaj druzega boljšega nasvetovati. Zdi se mi, da se to tudi gospodu predgovorniku ni posrečilo, čemur se končno ni čuditi, ker se s tem vprašanjem ni pečal tako obsežno, kakor mestnega zbora vodovodni odsek in mestni zbor sam; naglašam pa ob jednem, da ravno vsled temeljitih obravnav v teh dveh korporacijah ni bilo mogoče predložiti stvari prej deželnemu odboru in da zato očitanja gospoda predgovornika niso opravičena. Častiti gospod predgovornik je rekel, da se predlog finančnega odseka bistveno razlikuje od predlogov mestnega zbora. Temu moram ugovarjati. Res, da je v § 1. spremenjen naslov „hišna posestva“ namesto predložene tekstacije, katera pozna samo „posestva“. Iz daljšega teksta § 1., kakor ga je predložil mestni zbor, pa je razvidno, da je imel le stanovališča, — torej hiše, poslopja — v mislih, ker govori o najemščini in pravi, da ima hišni gospodar od svojih najemnikov pravico zahtevati povračilo te naklade šele tedaj, kedar vpelje vodovod v svojo hišo. Torej ne more biti dvojbe, da si mestni zbor ne bi bil mislil tudi v prvem delu paragrafa le hišna posestva. Potem se spodtika častiti gospod predgovornik nad izrazom: „mimo katerih so cevi za Ljubljanski vodovod položene tako“, medtem ko je prej bila nasvetovana tekstacija „takoj, ko se v deželnem stolnem mestu Ljubljani polože cevi občinskega vodovoda“. Jaz mislim, da je njegovo spodtikanje čisto neopravičeno in da se tekst sedanjega predloga finančnega odseka ne. bode mogel nič drugače tolmačiti, ko bi se mogel tolmačiti tisti § L, ki ga je predložil mestni zastop. Samo ob sebi se ume, da morajo biti cevi položene tako, da bode potem mogoče v hiše vpeljati vodo. Mestnega vodovoda cevi pa so samo tiste, ki se imajo po projektu položiti in le na te bode treba ozir jemati; torej je neopravičena bojazen, da bi mogli hišni posestniki stvar celo tako tolmačiti, da bi rekli: vi mi morate celo v hišo napeljati vodo. Le glavne, od mesta položene cevi so odločilne; ko leže te v ulici tako, da je mogoče gospodarju napeljati vodo v svojo hišo, nastane zaveza zanj, plačati to doklado. Častiti gospod predgovornik je dejal tudi, da se utegne v Ljubljani dogoditi tako, da se bode naklada pobirala v drugih obrokih, ko najemščina. V mestnem zboru se je o tem govorilo in v obče priznavalo, da se vodovodna naklada ne bode mogla drugače pobirati, kakor takrat, ko se bode pobirala najemščina. Ker je v zakonu izrečeno, da bode smel gospodar pobirati povračilo od najemnikov, mogel bode to — kakor je naravno — najpriklad-neje storiti takrat, ko bode pobiral najemščino. Vse ono, kar je gospod predgovornik nadovezoval na to svojo bojazen, je torej neutemeljeno in ni mi treba obširneje o tem govoriti. Častiti gospod predgovornik je tudi dejal, da še zmirom ni gotovo, ako danes ta zakon sprejmemo, ali bode mestna občina Ljubljanska zadovoljna ali ne. Glede tega moram mu odgovoriti, da je mestna občina — predloživši svoj načrt zakona — po mestnem magistratu izrekla, da bode za važne spremembe, ako se zvrše v visokem zboru, hvaležna. Jaz torej nimam bojazni, da, če se ta zakon danes potrdi, mestna občina Ljubljanska ne bi bila zadovoljna s tem, da se je zakon nekoliko spremenil. Častiti gospod predgovornik je potem naglasa!, da ima mestni zbor načelo zadeti lastnika hiše. Po mojem mnenji tega načela ni videti iz načrta; pač pa načelo, da se imajo faktično najemniki zadeti. Vsak najemnik mora plačati, ko dobi vodo v hišo; hišni lastnik pritegnjen je k plačilu zaradi tega najpred, ker se je s tem hotelo doseči, da se bode v hiše zares voda vpeljavala. Ko bi se takoj najemnikom naložila naklada, bi ti naklado plačevali; hišni lastniki pa vode ne bi vpeljavah. Najemniki torej morajo plačati naklado; a zato naj bode v zakonu izraženo, da imajo od tega tudi kaj koristi, da bodo imeli vodo v hiši na razpolaganje. Ekscelenca baron Schwege! je prišel končno tudi do amortizacije. Tu se on jako moti. Mesto ne namerava dvojne amortizacije, temveč le jedno, katero treba vršiti 41 let, namreč toliko časa, dokler ni amortizovano mestno loterijsko posojilo. Za to potrebuje mesto toliko, kolikor vsakega leta mora plačevati obresti in amortizacije. Ko bode posojilo amortizovano, ne bode mesto ničesar več dolžno in ker je vodovod napravljen z denarjem mestnega loterijskega posojila, bode ostal brezplačno mestu. Slutim, da je napotila gospoda predgovornika k tej misli — in v tem bi bil njegov nazor utemeljen — okolščina, da je v prilogi 73. ad 9, 3, 4, 5 in 6 utemeljevanja mestnega zbora našteto, da se imajo nekatere stavbe z 1/a°/o, druge z 11/2°/o, 71/2°/o in električna razsvitljava celo z 10°/o amortizovati. Morebiti, da je mestni zastop tukaj rabil slab izraz. To ni amortizovanje v pravem pomenu besede, ampak to so odpisi, respektive poprave. Pri se-salkah je n. pr. 7*/s°/o na leto računjenih za amortizacijo in to raradi tega, ker mora mesto od investicijskega kapitala vsako leto toliko na stran devati, ker ni mogoče, da bi stroji trajali 40 let. Pri strojih pokvari se kmalu to ali ono in za to mora omest 382 XVII. seja dne 23. novembra 1889. — XVII. Sitzung am 23. November 1889. imeti poseben kapital, da ž njim zvršuje take poprave. Jaz mislim, da sem s tem dovolj pojasnil častitemu gospodu predgovorniku vse, zaradi česar se je spodtikal glede amortizacije in mislim, da v njegovo zadovoljnost, ker bode priznaval, da je treba imeti nekaj rezerve za poprave, ki se imajo zvrše-vati v teku amortizacijske dobe. Končno je prišel častiti gospod predgovornik do svojega nazora, katerega je že izražal v finančnem odseku, da bi morebiti boljše bilo, ko bi se volil nek mešani zistem in nekoliko naložilo na na-jemščino, drugo na direktni davek. Gospoda moja! to ima svojo posebno slabo stran. Ko bi se ta nazor sprejel, vpeljal bi se v Ljubljano dvojni davek, Vsaki davek je neprijeten in občinstvo se bode pritoževalo proti jednemu in proti drugemu; ako pa vpeljete dvojen davek ob jednem, bode kritika tem večja. Pa še nekaj druzega je tu pomisliti. Ko bi mesto 5°/o vpeljali sedaj 21/2°/