M 19ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 Izvle~ek Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Pred- stavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke. Klju~ne besede digitalna knjižnica, digiteka, programska oprema, funkcionalne in nefunkcionalne zahteve Abstract This article pleads for the term “digitheca” to be used instead of the less suitable term “digital li- brary”. It introduces functional and non-functional requirements for the assessment and selection of software in the global software market, which supports the creation, maintenance and preservation of a “digitheca”. Keywords digital library, “digitheca”, software, functional and non-functional requirements • raziskovalno orientirane definicije, • praktično orientirane definicije. Te definicije je analizirala glede na možnost njihove upo- rabe za množico tistih obstoječih elektronskih baz poda- tkov polnih besedil, slik, zvočnih posnetkov ali njihovih kombinacij, ki jim danes rečemo “digitalna knjižnica”. Po raziskovalno orientiranih definicijah National Scien- ce Foundation v ZDA, DLI 1 in DLI 2, računalniških in informacijskih znanstvenikov in raziskovalno orientira- nih knjižničarjev je “digitalna knjižnica” računalniška tehnologija in programska oprema za kreiranje, iskanje, uporabo, prezervacijo in oddajanje informacijskih vsebin v digitalni obliki, ki se organizirajo za različne skupnosti uporabnikov. Poudarek je na “digitalnih zbirkah”. Po praktično orientiranih definicijah predvsem Digital Libraries Federation (DLF) je “digitalna knjižnica” insti- tucija ali organizacija, ki zagotavlja informacijske servise v digitalni obliki. Poudarek je na instituciji glede na vrsto vsebin, ki jih zbira. Pri prvi definiciji prihaja do izraza interes poklicnih sku- pin, ki se ukvarjajo z raziskovalno razvojnim delom na področju računalniških in informacijskih ved. Te skupine Tvrtko M. Šercar Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: tvrtko.sercar@izum.si DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O “DIGITALNI KNJIŽNICI” UVOD Porast zanimanja knjižničarske ter širše informacijske skupnosti in uporabnikov za “digitalne knjižnice” sov- pada s pojavom interneta okrog leta 1990 in še posebej razvoja svetovnega spleta okrog leta 1995 kot novega dostopa do internetnih vsebin. Od tedaj se je pojavilo veliko najrazličnejših definicij “digitalne knjižnice”. Po Saračeviću (1999) so digitalne knjižnice nedvomno tehnološka inovacija, ki je podobno kot Guttenbergov izum tiska veliko več kot samo tehnologija. Vendar bi digitalne knjižnice mogle imeti daljnosežnejši učinek na tradicionalne fizične knjižnice kot Guttenbergov izum. Skupnosti, ki se aktivno ukvarjajo z digitalnimi knjižni- cami, jih obravnavajo z različnih zornih kotov. Računal- niški znanstveniki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem tehnologije za digitalne knjižnice, praktični bibliotekarji z razvojem digitalnih knjižnic kot institucij, znanstveniki na področju knjižničarstva in informacijske znanosti pa s premišljevanjem o temeljnih konceptih. Borgmanova (1999) je definicije porazdelila v dve glavni skupini: 20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 so prepričane, da se v digitalnem okolju in informacijski dobi zmanjšuje vloga knjižničarske profesije. Pri drugi definiciji pa prihaja do izraza interes praktikov v knjižni- cah, ki so prepričani, da je poklicna naloga računalniških in informacijskih strokovnjakov razvijati organizacijo informacijskega iskanja in uporabniške vmesnike za bi- bliotekarsko stroko. Program Electronic Libraries (eLib) je bil, podobno kot definicija DLF, bolj naravnan na razvoj servisov kot na raziskave in razvoj potrebnih tehnologij. Primarno naj bi knjižnice izbirale vsebine glede na informacijske potrebe svojih uporabnikov, nosilci informacij (mediji) pa so se- kundarnega pomena. Za digitalno okolje je značilno več dualizmov. Allen (1999) je poudaril naslednji dualizem: • digitalne vsebine, ki jih kot analogni posamezniki uporabljamo preko digitalnih komunikacij, • kot analogne posameznike nas med seboj povezujejo digitalne komunikacije. Obstaja še en dualizem: • mi kot analogni kreatorji ustvarjamo digitalne vsebine preko digitalnih komunikacij, • mi kot analogni posamezniki uporabljamo digitalne vsebine, ki so jih ustvarili digitalni sistemi. Nista pa dualistična odnos digitalnih vsebin in odnos di- gitalnih sistemov, ki so med seboj tudi digitalno povezani. DIGITEKA: NOVO POIMENOVANJE ZA “DIGITALNO KNJIŽNICO” Brez dobro definiranega izrazja se ne morejo normalno razvijati ne teorija ne raziskave in praksa na nekem po- dročju niti ni mogoče razpravljati o danih problemih z medsebojnim razumevanjem. Greenberg (1998) je mnenja, da je poimenovanje “digi- talna knjižnica” oksimoron. Če je knjižnica knjižnica, ne more biti digitalna, če pa je knjižnica digitalna, ne more biti knjižnica. Battin (1998) je še radikalnejši in zavrača uporabo izraza “digitalna knjižnica” kot nevarno zavajajoč. Mi smo pokazali (2001), da je beseda “knjižnica” v be- sedni zvezi “digitalna knjižnica” staro poimenovanje za novo entiteto. Nelson (2004) je zapisal, da so nove paradigme, kot so npr. atomska bomba, DNK, objektno orientirano progra- miranje in nadbesedilo (angl. hipertext) zelo zavajajoče, če jih poimenujemo s prejšnjimi izrazi. Ker beseda “knjižnica” v besedni zvezi “digitalna knjižni- ca” ni ustrezna za vse vrste entitet in vsebin, ki naj bi jih označevala, je treba razmisliti o poimenovanju “digiteka” (digit + teka) po zgledu “biblioteka” (biblio + teka). Ob tej priložnosti promoviramo ta strokovni izraz, saj vključuje: • besedo "digit", ki pomeni katero koli številko od 0 do 9; “digit” je temeljna beseda v računalništvu; pomeni dvojiško števko, bit; z njo je pokrit pojem “digitalen” za razliko od “analogen”; • besedo "teka" (gr. theke), ki pomeni shrambo, predal v sestavljenkah, kot so npr. datoteka (lat. datum – dano, podatek), pinakoteka (gr. pinax – podoba), kartoteka (charta – list papirja), patentoteka (lat. patens – odprt, javen), standardoteka (standard), tudi gipsoteka (gr. gypsos – mavec), vinoteka (lat. vinum – vino), infote- ka (info – okrajšava za informacijo). ANALIZA SISTEMA UPRAVLJANJA DIGITALNIH VSEBIN Sistemska analiza nasploh sestoji iz: • preliminarnega proučevanja, • identifikacije problema ali več problemov, • analize zahtev, • analize odločanja, • projektiranja in implementacije sistema, • delovanja in podpore (Whitten, 2001). Sistem za upravljanje vsebin (angl. content management system) naj bi zagotovil: • prezervacijo in dostop končnim uporabnikom; • prezervacijo, dostop in izmenjavo informacij za druge informacijske sisteme; • dolgoročno strategijo prezervacije, organizacije in diseminacije lokalno kreiranih in zunanjih vsebin; • dolgoročno strategijo prezervacije, organizacije in diseminacije metapodatkov; • podporo za trajno uporabo vsebin. Sistem naj bi upravljal naraščajoč obseg digitalne vsebine kot dolgoročna rešitev in podpiral čim cenejši premik proti digiteki. Zahteve upravljanja vsebine so: • funkcionalne zahteve, • druge nefunkcionalne zahteve. Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI" M T 21ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 Funkcionalne zahteve: • Organizacijske zahteve, kako organizirati vsebine in z njimi povezane metapodatke. Vsak digitalni objekt mora biti povezan z enim metapodatkom ali več. • Zahteve predstavitve se nanašajo na prikazovanje sistema in statistične zahteve. • Zahteve za dostop vključujejo interno in eksterno do- stopnost ter varnostno dostopnost: • interna dostopnost se nanaša na potrebe uporabni- kov glede dostopa do vsebin in metapodatkov (npr. brskanje po digitalnih objektih); • eksterna dostopnost se nanaša na potrebe drugih si- stemov po dostopu do vsebin in metapodatkov (npr. dostop Z39.50 pomeni, da sistem omogoča iskanje podatkov v sistemu preko vmesnika Z39.50); • varnostna dostopnost vključuje avtentikacijo in avtorizacijo; • zahteve prezervacije se nanašajo na shranjevanje, varnostne kopije (angl. backup) in dolgoročno pre- zervacijo vsebin in metapodatkov. Avtentikacija pomeni verifikacijo podatkov uporabnika ob prijavi (angl. logon). Avtorizacija pomeni pravico upo- rabnika do uporabe sistema (Microsoft, 2002). Druge nefunkcionalne zahteve se nanašajo na dejavnike, ki vplivajo na odločanje. To so ekonomski dejavniki, npr. stroški za strojno in programsko opremo ter stroški dela strokovnjakov: • sistem (strojna in programska oprema) mora biti ce- novno konkurenčen drugim podobnim sistemom, • vzdrževanje sistema (osebje, strojna in programska oprema) mora biti vključeno v ceno uporabe sistema, • razmerje med stroški usposabljanja strokovnjakov znotraj in zunaj knjižnice, • sistem mora imeti trajno podporo ponudnika. Ključna področja za uspešno upravljanje digitalnih vsebin so: • prezervacija, • metapodatki, • dostop. Kot referenčni vzorec kriterijev za ocenjevanje in izbor programske opreme, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževa- nje in prezervacijo digiteke izmed tovrstnih proizvodov, ki so na razpolago na globalnem tržišču, bom prikazal pristop, ki ga je zastavila skupina za digiteke in informa- cijske sisteme v univerzitetni knjižnici v Arizoni (Yan Han, 2004). Skupino so sestavljali: • računalničarji (za računalniško tehnologijo), • knjižničarji (za metapodatke), • sistemski analitiki (za analizo sistemov). FUNKCIONALNE ZAHTEVE 1 Organizacijske zahteve 1.1 Metapodatki a) Vsak digitalni objekt mora biti povezan z enim zapisom ali več zapisi metapodatkov. b) Uporabnikom mora biti omogočeno kreiranje metapodatkov. c) Uporabnikom mora biti omogočeno prilagajanje metapodatkov. d) Sistem mora omogočati razširjanje in uporabo različnih metapodatkov. e) Sistem mora omogočati uporabnikom povezo- vanje metapodatkov in digitalnih objektov (raz- merje mnogi proti enemu). f) Sistem mora podpirati več verzij metapodatkov. g) Sistem mora podpirati različne sheme metapo- datkov za zbirke (podskupine itd.). h) Sistem mora podpirati različne sheme metapo- datkov (npr. Dublin Core, EAD, MARC itd.) za isto zbirko/podskupino itd. i) Sheme metapodatkov morajo zagotavljati polja za podatke o pravicah. 1.2 Vsebina a) Uporabnikom mora biti omogočeno nalaganje (angl. upload) novih digitalnih objektov. b) Uporabnikom mora biti omogočen prenos (angl. export). c) Uporabnikom mora biti omogočeno prilagaja- nje (dodajanje/brisanje/ažuriranje) digitalnih objektov (enostavnih ali sestavljenih) znotraj sistema. d) Sistem mora podpirati več verzij digitalnih ob- jektov. e) Sistem mora omogočati združevanje digitalnih objektov v organizirane strukture (tj. linearne/hi- erarhične/grafične). f) Sistem mora omogočati združevanje digitalnih objektov v predmetne klasifikacije. g) Sistem mora omogočati uvrščanje nekega digi- talnega objekta v večdelne zbirke. h) Sistem mora omogočati uvrščanje neke zbirke v večdelne zbirke. 1.3 Drugo a) Sistem mora zagotavljati online pomoč uporab- nikom. Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI" 22 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 b) Online pomoč uporabnikom mora biti na razpo- lago brez časovnih omejitev. c) Sistem mora zagotavljati trajen in unikaten URL za digitalni objekt. d) Sistem mora prenašati vsebino in metapodatke v izvirnem formatu. e) Sistem mora omogočati indeksiranje digitalnih objektov, če je to potrebno. f) Sistem mora omogočati oblikovanje delovnih procesov. 2 Zahteve za predstavljanje 2.1 Zaželena je možnost preoblikovanja ene sheme meta- podatkov v drugo (npr. Dublin Core v MARC). 2.2 Sistem mora zagotavljati spletne vmesnike za vse funkcije. 2.3 Sistem mora omogočati uporabo kompatibilnega vmesnika Unicode. 2.4 Sistem mora omogočati uporabnikom pošiljanje pov- ratne informacije o sistemskih težavah. 2.5 Sistem mora omogočati označevanje digitalnih objek- tov z vodnim znakom/zaščitno znamko. 2.6 Sistem mora omogočati obveščanje uporabnikov o trenutnem stanju dela. 2.7 Sistem mora zagotavljati statistična in druga relevant- na poročila. 3 Zahteve dostopa 3.1 Interna dostopnost a) Sistem mora omogočati uporabnikom, da vse- bino iščejo preko metapodatkov. b) Sistem mora omogočati uporabnikom brskanje digitalnih objektov. c) Sistem mora zagotavljati iskanje polnega bese- dila. d) Sistem mora zagotavljati iskanje po nadomestnih znakih (angl. wildcard). e) Sistem mora zagotoviti iskanje po Boolovih operatorjih. f) Sistem mora izpisovati uporabnikom informacije o pravicah. 3.2 Eksterna dostopnost a) Sistem mora omogočati uporabnikom dodajanje novih modulov za želene posebnosti preko na- činov dostopa (npr. Public API-jev, spletnih ser- visov …). b) Sistem mora zagotoviti dokumentacijo za načine dostopa (API itd.). c) Sistem mora zagotoviti dostop Z39.50. d) Sistem mora zagotoviti dostop OAI-PMH. e) Sistem naj bi zagotovil tudi druge standardne spletne servise za dostop do vsebin in metapo- datkov. 3.3 Avtentikacija in avtorizacija a) Sistem mora podpirati različne vloge. b) Sistem mora podpirati posebnost, da so skupi- nam dodeljene ena ali več vlog. c) Sistem mora podpirati posebnost, da uporabniki pripadajo eni ali več skupinam. d) Sistem naj bi podpiral naslednje vloge: najmanj- šo vlogo, vlogo splošnega uporabnika, vlogo sodelavca, vlogo razvijalca vsebin, vlogo admi nistratorja, največjo vlogo. • Najmanjša vloga: dostop nasploh (ali drugih zaželenih elementov za dostop). • Vloga splošnega uporabnika: poleg najmanj- še vloge lahko samo brska in išče metapodat- ke in vsebino. • Vloga sodelavca: poleg možnosti za vlogo splošnega uporabnika mu mora sistem omo- gočiti tudi pošiljanje metapodatkov in vse- bine. • Vloga razvijalca vsebine: poleg možnosti za vlogo sodelavca mu mora sistem omogočiti kreiranje/urejanje/dodajanje/brisanje meta- podatkov in vsebine v določenih (ne v vseh) zbirkah. • Vloga administratorja: sistem mora admini- stratorju omogočiti kreiranje/dodajanje/bri- sanje uporabnikov in skupin. • Največja vloga: sistem mora omogočiti uporabniku z največjo vlogo kar koli znotraj sistema. e) Sistem mora uporabljati avtorizacijo v podporo različnim vlogam znotraj sistema. f) Sistem mora uporabljati avtentikacijo za pre - everjanje uporabnikov s pomočjo varnostnega sistema kampusa. 3.4 Sistem a) Sistem mora podpirati oddaljen in raznovrsten dostop za uporabnike z različnimi vlogami (tj. model dostopa strežnik/odjemalec). b) Sistem mora biti atomski, konsistenten, izoliran, trajen (ACID). c) Sistem mora biti usklajen s standardom Unicode pri vseh funkcijah. 4 Zahteve za prezervacijo 4.1 Sistem mora shranjevati zapise metapodatkov ločeno od vsebine. 4.2 Sistem mora omogočati shranjevanje katerega koli formata datoteke. 4.3 Sistem naj bi prednostno podpiral nabor znanih tipov datotek (npr. MS Word). 4.4 Sistem naj bi imel kontrolo verzij metapodatkov in vsebine. 4.5 Sistem mora vzdrževati log datoteke zaradi napak/ Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI" M T 23ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 uporabe/virusov. 4.6 Sistem mora vzdrževati izvirna imena datotek, veli- kost in kreirane podatke. 4.7 Sistem mora omogočati skalabilno shranjevanje. DRUGE NEFUNKCIONALNE ZAHTEVE 1 Zmogljivost 1.1 Sistem naj bi bil skalabilen glede shranjevanja in nad- gradnje. 1.2 Sistem mora beležiti in ažurirati status zahteve upo- rabnika v razumnem času. 2 Informacije 2.1 Sistem mora zagotoviti točnost metapodatkov in vse- bine s pomočjo: a) ustanavljanja skupine redaktorjev, b) uveljavljanja kontrole pošiljanja in nalaganja podatkov v datoteke, c) uveljavljanja politik pošiljanja. 3 Ekonomičnost 3.1 Sistem (strojna in programska oprema) mora biti ce- novno konkurenčen. 3.2 Vzdrževanje sistema (osebje, strojna in programska oprema) mora biti vključeno v ceno. 3.3 Moramo primerjati stroške usposabljanja kadrov v knjižnici in stroške pridobivanja manjkajočih veščin zunaj knjižnice. 3.4 Ponudnik naj bi trajno skrbel za sistem. 4 Kontrola 4.1 Vsebina mora ustrezati politiki razvoja zbirk. 4.2 Delovni procesi za izvirno digitalno vsebino in digita- lizirano vsebino naj bi bili dobro dokumentirani. 4.3 Mora biti omogočeno izdelovanje varnostnih kopij in arhiviranje datotek. Reference: [1] Allen, B. (1999). Digital libraries and the end of tradicional infor- mation systems. V: Aparac, T. et al. Digital libraries: interdiscipli- nary concepts, challenges and opportunities: proceedings of the Third International Conference on the Conceptions of the Library and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May 23–26, 1999. Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada Benja, 13–22. [2] Battin, P. (1998). Leadership in a transformational age. V: Haw- kings, B. L. and Battin, P. (Eds.). The Mirage of Contuinuity: Reconfiguring Academic Information Resources for the 21st Cen- tury. Washington: Council on Library and Information Resources and the Association of American Universities, 3–12. [3] Borgman, Ch. L. (1999). What are digital libraries, who is buil- ding than, and why? V: Aparac, T. et al. Digital libraries: inter- disciplinary concepts, challenges and opportunities: proceedings of the Third International Conference on the Conceptions of the Library and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May 23–26, 1999. Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada Benja, 23–38. [4] Greenberg, D. (1998). Camel drivers and gatecrashers: Quality control in the digital research library. V: Hawkings, B. L. and Battin, P. (Eds.). The Mirage of Contuinuity: Reconfiguring Aca- demic Information Resources for the 21st Century. Washington: Council on Library and Information Resources and the Associati- on of American Universities, 105–116. [5] Han, Y. (2004). Digital content management: The search for a content management system. Library Hi Tech 22, 4, 355–365. [6] Microsoft (2002). Microsoft Computer Dictionary. Redmond: Microsoft Press. [7] Nelson, Th. H. (2004). A Cosmology for Different Computer Uni- verse: Data Model, Mechanisms, Virtual Machine and Visualisa- tion Infrastructure. Journal of Digital Information 5, 1 http://jodi. tamu.edu/Articles/v05/i01/Nelson. [8] Saracevic, T. (1999). Preface. V: Aparac, T. et al. Digital libraries: interdisciplinary concepts, challenges and opportunities: procee- dings of the Third International Conference on the Conceptions of the Library and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May 23–26, 1999. Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada Benja, xi–xvi. [9] Šercar, T, M. (2001). Diskontinuitet analognog i digitalnog pros- tora: Knjižničarska struka na raspuću. Vjesnik bibliotekara Hrvat- ske 43, 4, 15–33. [10] Whitten, J. L. (2001). System Analysis and Design Methods. Boston: McGraw-Hill. Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI"