f "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. Ste v. (no.) 6. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! N ^ - , GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIEtU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV« ZVEZE V DENVER, COLO, EN SLOTENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ■ i CHICAGO, ILL., PETEK, 9. JANUARJA — friday, JANUARY 9. 1942 LETNIK (VOL.) LI. Predsednik predložil proračun 59 miljard dolarjev Rekordni proračun vojnih izdatkov bo prizadel vsakega posameznika. — Visoki novi davki v načrtu. — Kon-ecm junija 1943 dosežejo vladni dolgovi 110 m?Ijard. Washington, D. C. — Osnutek proračuna za prihodnje fiskalno leto, ki se prične s 1. julijem, katerega je predsednik Roosevelt s posebno poslanico predložil kongresu to sredo, šele nudi približno sliko, kake ogromne žrtve bo moia-la Amerika doprinesti za sedanjo vojno. Znesek izdatkov v tem proračunu je namreč tolikšen, da se ni kaj podobnega < dobrilo za eno samo leto nikdar prej, kar pomni zgodovina, niti v tej, niti v nobeni drugi deželi. Ta znesek za izdatke. ki ga je predložil predsednik, se namreč dviga v vrtoglavo višino 58,928 milijonov dolarjev, torej skoraj 59 mi-ljard (ali biljonov, kot angleško imenujejo miiiarde>. Denar za to se bo dobil deloma direktno iz davkov, pretežna večina pa s posojili. Plačano bo moralo biti seveda vse od davkoplačevalcev, bodisi sproti, bodisi pozneje, in upravičeno je predsednik v svoji poslanici povdaril, da bo vsakdo pozvan k žrtvam, češ, da za kako štedenje zdaj, ko se je Amerika odločila, da bo takorekoč celi svet založila s silami in materijalom za poraz asišča, ni pravi čas. Od^Dmenjenih 59 miljard se bo porabilo skoraj 53 miljard izključno samo za oboroževanje. Dohodki, ki so preračunani za prihodnje fiskalno leto, bodo znašali na podlagi dosedanjih zakonov okrog 16 in pol miljard, a predsednik je priporočal, da se naloži davkov še za kakih sedem miljard. Vladni dolgovi znašajo zdaj 58 miljard, ki se bodo do 30. junija dvignili preko 70, a do konca junija 1943 pa na celih 110 miljard dolarjev. Predsednik je povdarjal, da naj kongres posveti posebno ANGLIJA SE VESELI -f "Yanks are coming," je nje odmev na predsednikov govor. London, Anglija. — Predsednikov govor, ki ga je imel zadnji ponedeljek, je vlil Britancem novega navdušenja in veselja. S posebnim zadovoljstvom pa jih je navdal predsednikov povdarek da bodo ameriške čete na razpolago za vojno preko celega sveta in tudi v Angliji sami. To novico so tukajšnji listi priobčili z velikimi črkami. Eden med njimi je eapisal: "Končno se lahko T)očtfcfrno, da nismo sami. 'Yanks are coming'." -o STROGO POSTOPANJE GLEDE OBROCEV Chicago, 111. — Avtoanobi-listom je bilo zadnji torek zabičano, naj ne poizkušajo z napačnimi podatki dobiti nove avtomobilske obroče. Kazni za kršilce so kaj stroge, namreč globa do 1.10,000, ali zapor v federalnih kaznilnicah" do 10 let ali pa oboje. Stari obroči sicer še ne spadajo po/d določbe, vendar pa se pričakuje, da bodo tudi ti kmalu podvrženi vladnim omejitvam. pažnjo temu, da prepreči inflacijo. To se bo doseglo v prvi vrsti, da se do skrajnosti pri-striže dobiček biznesa. obenem pa tudi s tem, da se čim najbolj obdavčijo dohodki, in istočasno, da se poskrbi, da se cene ne bodo dvigale. Vendar pa je predsednik začasno še proti temu, da bi se uvedle karte na živila in druge potrebščine. VOJNA BO IMELA ZA AME RIKO TUDI DOBRE STRANI Chicago, 111. — Vojna se sicer lahko prišteva med najhujše vrste zla, ki morejo zadeti človeštvo, vendar, kakor pač vsako zlo, bo imela tudi. dobre posledice in te dobre posledice je to sredo navajal profesor psihologije na YMCA kolegiju. dr. R. N. McMurry. Doslej so bili Amerikanci vse preveč mehkužni, sanjavi, predvsem pa domišljavi, pravi profesor. Same sebe so precenjevali tako, da so si domišljali, da je en Amerikanec za de-pet Japoneev, in sicer samo zato, ker so Japonci majhne postave. Visok življenjski standard, ki ga imamo v tej deželi, pa je po mnenju omenjenega profesorja privedel do lahkega življenja in temu sledeče meh« kužnosti. Zadnja depresija nas je sicer nekoliko ponižala, toda, da bi nas popolnoma pre-drugačila, je trajala premalo časa; komaj so se časi malo izboljšali, je že zopet pričela prevladovati misel na "dve kari v vsaki garaži in 'čikica' v vsakem loncu." # Ta vojna bo značaj Ameri-kancev znatno izpremenila in bo iž njih zopet napravila može, ko si bodo morali »marsikaj pritrgati. Z avtomobilskimi obroči se je pričelo in to jih bo dosti postavilo "na lastne noge," kar bo le zdravo za nje, kot se tudi v Angliji opaža. JEZIK MU PRIMRZNIL K ŽELEZU Chicago, 111. — Biti prilepljen z jezikom na mrzlo železo v vremenu, kakoršno je vladalo v tem mestu zadnji torek zvečer, ni bila nobena šala za 14 let starega Louisa Sabatini. Deček je s svojo starejšo sestro tekel proti domu, 3529 W. 66th St., ko mu je spodrsnilo ter je pri tem jezik, ki ga je slučajno molel iz ust, prišel v dotiko z obcestnim drogom. N,a mah pa mu je na železo primrznil tako trdno, da se ni mogel ločiti. Sestra je bila toliko pri sebi. da je stekla v bližnjo hišo in telefonirala po policijo ( in ognjegasce. Deček pa je moral ostati v svojem neprijetnem položaju celih 20 minut, predno so mogli z gorko vodo toliko ogreti drog, da si je jezik lahko rešil. Prepeljan je bil sicer v bolnico, vendar doživljaj ne bo imel resnih posledic. — Chicago je imela te dni v resnici občuten mraz; v sredo zjutraj je padla temperatura na 12 stopinj pod ničlo. "ŠTURMARJi* IZGUBLJAJO VPLIV V NEMČIJI Bern. Švica. — Kakor se ugotavlja iz zanesljivih infor-cij, utegnejo v Nemčiji znane rjavosrajčniške nazijske čete, imenovane "Sturm Abteilung," kmalu popolnoma izginiti. Te čete so igrale v prvih letih nazijske vlade takorekoč glavno vlogo v preurejevanju Nemčije po novem vzorcu, toda kmalu potem, ko se je pričela vojna z Rusijo, so pričele izgubljati vpliv in v avgustu je celo prenehalo izhajati njih uradno glasilo, na kar je bilo mnogo članov prideljenih redni nemški armadi. Kakor se trdi iz nekega vira, je ta organizacija na svojih sestankih kritizirala vojevanje proti Rusiji in je najbrž zato padla v nemilost. Sovjeti napadajo "na-zije tudi v Ukrajini Ruske čete baje prekoračile reko Doneč. — Nemci izvajajo mobilizacijo v Rumu ni j i in na Ogrskem. — Rusi napovedujejo Nemčiji vojaško katastrofo do 1. februarja. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V ponedeljek 5. januarja je umrl John Juric, član društva sv. Štefana, št. 1, KSKJ. Leži na svojem domu na 1810 S. 58th Ave., Cicero, 111. — Pogreb pokojnega sobrata bo v soboto 10. januarja zjutraj ob 10. uri iz cerkve Mary Queen of Heavep.. — Zapušča enega sina in štiri hčere. Člani društva sv. Štefana sol prošeni, da se zberejo v petek večer ob osmi uri na domu omenjenega sobrata, kjer se bo molil rožnivenec za pokojnim. — Naj pokojnemu sobratu sveti večna luč in naj v miru počiva, preostalim pa iskreno sožalje! John Prah, tajnik KRATKEJESTl — London, Anglija. — Iz čeških krogov se je poročalo v torek, da so v karpataki Rute-niji, ki je prej spadala pod Čehoslovaško, a je zdaj pod Ogrsko, izbruhnili izgredi, ko so ogrske oblasti v mestu Vukovar pričele zaplenjati živila. Baje je bilo več ljudi ubitih. — Stockholm, Švedska. — Tekom zadnjih par tednov je več finskih ministror prišlo na obisk na Švedsko, iz česar, se sklepa, da skušajo Finci doseči sklenitev miru z Rusijo. — Vichy, Francija. — Neki pariški list, ki stoji pod nazij-sko kontrolo, je povzročil tukaj precej2mjo senzacijo, ko je' v torek v nekem članku namignil. da utegnejo nemške čete zasesti francosko severno Afriko, ako se ne bo Petainova vlada tesneje približala Nemčiji. KARL NAMERAVA PRITI V ZED. DRŽAVE New York, N. Y. — Kot je bilo zadnji torek objavljeno, ide izgnani rumunski kralj Kari v Zed. države, da bo tukaj sprejel vodstvo nad novoustanovljeno organizacijo "svobodnih Rumuncev," katere namen je, da "docela iztrebi sedanjo rumunsko vlado" in sodeluje z demokracijami. Kot se pričakuje, pride Kari semkaj med 15. in 20. januarjem. S sprejemom tega vodstva pa se je postavil bivši kralj v neprijeten položaj, kajti delovati bo moral direktno proti svojemu sinu Mihaelu, ki London, Anglija. — Silovit pritisk sovjetov na nazijsko bojno linijo, ki je bil doslej omejen predvsem le na odsek pred Moskvo, se je po zadnjih poročilih razširil tudi na južni del fronte, zlasti v Ukrajini. Poročila o srditih bojm tamkaj prihajajo iz obeh virov, ruskih in nemških, vendar pa se, kakor običajno, razlikujejo. Nazijske vesti trdijo, da so bili Rusi s protinapadi odbiti, a iz Moskve pa se nasprotno povdarja, da so se pri svojem sunku proti ukrajinskemu mestu Karkovu zasidrale ruske čete na zapadnem bregu reke Doneča. O 'intenzivni ruski ofenzivi se poroča tudi s polotoka Krima. - 4>ow»r» ritpjtamntakih v Turčiji prihajajo vesti, da izvajajo Nemci splošno mobilizacijo v Rumuniji in na Ogrskem, da si pridobe novih človeških sil za bojišče v Rusiji. Iz ruskih krogov pa se nasprotno sliši povdarjanje, da so sovjeti odločeni, nadaljevati z ofenzivo z vso silo. Trdi se, da imajo v načrtu, da do okrog 1. februarja dosežejo črto Le-ningrad-Smolensk-reka Dnje-per, oddaljeno od Moskve vec kot 200 milj., in, da se bo do tedaj izprevrgel sedanji nazij-ski umik v prav<^" vojaško katastrofo'*. Vesti o domovini Razne vesti iz ameriških virov o dogodkih v starem kraju. — Dalmacija dobiva čedalje bolj italijanski videz. — VeČina hrvatsk« je Hrvatska neodi ljudstva je začela spoznavati, da isna'samo po imenu. Ameriški viri o dogodki! Jugoslaviji Berlin, 16. decembra (UP) — Berlinski radio navaja beograjski list "Novo Vreme", ki poroča o "velikih uspehih pri zatiranju komunistov in Četni-kov" v Srbiji. List poroča, da so v bližini mesta Tranpi-ca (?) 'dobrovoljski' oddelki ubili 120 'komunistov' in sto ujeli. Bern, 16. decembra (NYT) — Princ Ajmene, spoletski vojvoda, "nekronani kralj Hrvatske" je sprejel danes v Flo-renci hrvatskega 'poglavnika Ante Paveliča. Po vesteh italijanskega tiska je Pavelič prej imel sestanek s Cianom v Benetkah. Po poročanju lista "Messa- ero" sta se "oba" državnika _ mmt* ----—- — - ■ T * -a^r. ■ ■ ■> sestala, da se pogovorita o go-]ital. radio-UP) — C« O W I - 4 V* fmAnrtnik lM t»A A J« < n /VMAUA ška kazenska ekspedicija doživela popolno uničenje zaradi eprestanih bočnih napadov tek silnih snežnih žametov in vihafrjevv ki besnijo po vsej Črni gori. • Poroča se, da so se italijanski vojaški oddelki umaknili v Cetinje in Berane. Srbska in črnogorska vojska in četniški oddelki sedaj nadzorujejo skoraj vso Črno goro razen nekaterih glavnih mest in nekaj sto kvadratih milj Hercegovine in zahodne Srbije. Bern, 31. decembra (AP) — Italijanska družba "Štefani" poroča v neki vesti iz Zagreba, da je izšla uredba, ki upravičuje zaplenitev imetja vseh tistih oseb, ki ovirajo javni red v Hrvatski. dni Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Araer. Slovencu!** je zdaj kralj v Rumuniji. Baje skušajo Mihaela na hitro cženiti s kako nemško prince-sinjo, da mu bolj zasigurajo obstoj. Ttnnttri« T»«f«T A VA fcT A UAT>*tO ŽREBANJE SE BO VRŠILO SLOVESNO Washington, D. C. — Kakor se pričakuje, se bo vršilo javno žrebanje glede registri-rancev od 20. do 44. leta okrog 1. marca, in iz neuradnih krogov si trdi, da bo to podobna slovesna afera, kakor je bilo prvo žrebanje, ki se je vršilo 29. oktdbra 1940. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" spodarskih. finančnih in vo-' jaških vprašanjih, zadevajo-čih obe zemlji. "Vse težave so bile odstranjene". Zu e r i c h, 21. decembra (OKA) — Neki Hrvat, ki je čez Reko pobegnil iz Hrvatske. poroča, da je tam prava 'trojna' državljanska vojna. Dejal je, da Nemci na vse načine skušajo nahujskati Pa-veličeve vstase proti Italijanom, po imenu gospodarjem Hrvatske. Posledica tega je, da hrvatski fašisti napadajo italijanske fašiste. hrvatski protifašisti pa kjer le utegnejo napadaje Nemce Italijane in vstaše. Istočasno se naciji in fašisti prepirajo med seboj, kar je najnavadnejša slika, pretepi namreč med 'gestapov-ci' in italijanskimi vojaki. (Pravo ozadje nemško-itali-janskh borb v Hrvatski je želja Nemčije, da bi nreprečila Italiji prevzem gospodarskega nadzorstva nad to državo-lu* ko. Ko so italijanski gospodar- poroča iz Zagreba, da je pri trčenju dveh vlakov na postaji Bosanski Novi umrlo sedem oseb, pet in trideset pa jih je bilo ranjenih. Berlin. 4. novembra (AP) Po vesteh iz Berlina, ki jih je priobčil list "New York Post" je bilo od junija 1941. dalje ubitih 245" Hrvatov, večinoma "komunistov". — "The Christian Science Monitor" prinašajoč to vest seveda potrjuje, da to niso komunisti, temveč somišljeniki Hrvatske Seljačke Stranke. Gospoda Coselchi . Ta 'veliki politik' je imenoval našo Hrvatsko "neodvisna država", dočim ogromna veČina hrvatskega naroda ve, da je ona neodvisna samo po imenu. Vsak pošten Hrvat se zaveda, da on vlada v Hrvatski samo na zunaj, dočim v resnici vladajo Italijani in Nemci, zlasti prvi po svojih poslanstvih. Poleg vojnega odposlanstva in rednega diski f'strokovnjaki'! p^D zlomu plomatskega ^predstavništva je v Japonski poslanik Nomura in izredni poslanik Kurusu (med vrati), ko sta zapuščala japonsko poslaništvo .v Washington«: ter bila odpeljana v Hot Springs, Va., kjer bosta morala začasno ostati. Jugoslavije pohiteli v Zagreb so ugotovili, da so po sporazumih, ki so jih naciji podpisali s Paveličevo vlado, naciji odnesli \so prehrano za izvoz in važne surovine.) Angora, 29. decembra (NYT) — PV) poročilih inozemskih vojaških dopisnikov so srbske čete začele splošne napadje v srednji in zahodni Srbiji proti nemškim oddelkom, ki se umikajo proti Beogradu. Danes se potrjujejo vesti o splošnem nemškem umiku iz pokrajin srednje in juž-nozahodne Srbije. Poroča se, da so četniki in redni oddelki generala Draže Mihajloviča začeli z bočnimi napadi, da presekajo nemški umik in da jih prisilijo pustiti na bojišču vojaški materij al. Zadnja poročila pravijo, da so nemški oddelek, ki je napadal četniške položaje v Črni gori v planinah severno od Ce-tinja odrezali od vsake zveze in da je mogoče, da bo nem- Zagrebu, kakor vam je najbrž že znano, odposlanstvo fašistične stranke, ki mu je na čelu ge-neral-poročnik Dr. Eugenio Coselchi, ki sodeč po vsem, v resnici vlada v Hrvatski. Znaki pa kažejo, da je to Mussoliniju še premalo in da bi po vsem videzu hotel od Nemcev dobiti še bolj svobodne roke za bodoče popolno pod vržen je Hrvatske. Fašizem od pomladi naprej ni dosegel nobenega u-speha, nima s čim poravnati račune za svoje žrtve, ki jih prenaša italijanski narod. Kakor navadno so mu potrebne drobti-ne z nemške mize in ni izključeno, da jih bo tudi dobil na račun Hrvatske. Obisk grofa Cia-na von Ribbentropu bi utegnil imeti tak pomen. Ce imam prav, bodo pokazali prihodnji meseci. -o- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi reve že v v stari domovini. Pobirajte darove za nje! Strni AMERIKAKSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Petek, 9. januarja 1942 Vrvi m najstarejši slovenski Ust v Ameriki. I*ta 1891. nedelj, pone-pnuaikih. EDINOSTMJBUSHING CO. NmJot nrednOtra in uprave: 1849 W. Cennek Rd., Chicago. Telefon: CAN Al 5544 Naročnina: ..$6.00 _ 3.00 1.75 Ca celo leto Ž» pot leta C« četrt lete ___ Za Chicago, Kanado in BVrapo: Za celo leto ________$7.00 Za pol leta_____3.50 Za Četrt leta ,__2.00 Posamezna Storilka ___3c The first and ike Oldest Slovene - Newspaper in America. Batabliahed 1891. Isaued daily, except Sunday, Monday and the day after hoUdaya. Publiahed by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: .For one year __________ For half a year For three months _ Chicago, Canada For one year _ For half a year _ For three months _ Single copy _ ».$6.00 ._ 3.00 175 Borope: 47.00 3.50 2.00 3c Dopisi vainega pomena ca hitro objavo morajo biti poalani na uredništvo naj dan in pol pred dnevym, ko izide list — Za radnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office st Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. Odločna beseda predsednika Predsednik F. D. Roosevelt je nalil zadnji torek v srca vseh demokratičnih ljudi novega upanja, ko je nastopil tako navdušeno, tako odločno ob otvoritvi sedeminse-demdesetega kongresa v Washingtonu. Njegov veliki govor je dalekosežnega zgodovinskega pomena. Tako odločno, tako navdušeno, tako prepričevalno ni še spregovoril doslej še noben državnik v nobeni krizi. Roosevelt je govoril odločno in navdušeno tudi že preje ob raznih prilikah. Že pred štirimi leti, ko je govoril ob otvoritvi novega mostu v Chicagi, je svet opozarjal na nekatere agresorje, ki so že tedaj ropali po Abesiniji in Mandžuriji. Govoril je še pozneje in narod vedno opozarjal na veliko nevarnost, ki se približuje svetu s hitrimi koraki. Žalibog, da nekateri politični dlakocepci nikoli niso hoteli sprejemati njegovih iskrenih svaril, ampak so rajši nasprotovali njegovim načrtom, zgolj iz političnih ozirov. Zdaj je prišlo nad deželo vse, kar je prerokoval naš predsednik že pred leti. Toda zadnji torek je spregovoril na ves glas, kakor še nikoli. Po kratkem pregledu dosedanjih dogodkov^.nadaljeval s trdo in odločno besedo. Vsaka beseda je padla, kakor težko kladivo na jekleno nakovalo in med tem kladivom in nakovalom se je udajalo vse, kakor se udaja jeklo in železo med pravim kladivom in nakovalom. Temeljito je predsednik naslikal osiščne agresorje na demokratične države. Predočil je zveznim zakonodajalcem in vsemu svetu cilje agresorjev, ki imajo namen za-sužniti svet in zavreti ves napredek človeštva, katerega si je človeštvo priborilo s tolikimi žrtvami in prizadevanji. Potem pa je z vso odločnostjo napovedal načine, s katerimi bodo demokratične dežele porazile fašistične in nazij-ske agresorje. Napovedal je ogromno proizvodnjo orožja, kot vojnih letal, tankov, topov, itd. Ta količina je tako visoka, da bo zatemnela nebo nad krutimi agresorji, pomandrala roparske divizije in preluknjala njihova letala ter za vedno uničila nje in njihove voditelje. Znamenito je povdaril to le: Militaristi v Berlinu in Tokio so začeli to vojno, ampak razjarjene mase skupnega človeštva, jo bodo dokončale. Uničenja materiala in duhovnih središč civilizacije — je bilo in je še glavni namen Hitlerja in njegovih soigralcev šaha Italijanov in Japoncev. Ti bi radi zrušili moči in sile Britanske skupnosti, Rusije, Kitajske, Nizozemske, potem pa povezati vse njihove sile, da bi dosegli glavni končni cilj zavojevanje Združenih držav. Dobro vedo, da zmaga na naši strani pomeni zmago za svobodo. Vedo, da zmaga na naši strani, pomeni zmago za institucijo demokracije, ki je ideal družini ter načelo skupne dostojnosti in človečanstva. Vedo, da zmaga na naši strani pomeni zmago vere. In tega ne morejo strpeti. Svet je premajhen, da bi nudil in dajal zadosten "življenski prostor" za oba, za Hitlerja in Boga. V dokaz temu, so naziji sedaj objavili načrt za uveljavljenje njihove nove paganske vere po vsem svetu — načrt, po katerem naj stopi mesto Sv. Pisma in Križa milosti, knjiga "Mein Kampf" ter svasti-ka in goli meč. Te znamenite besede predsednika Roosevelta so mogočen apel na ljudi vseh prepričanj. So apel na vsakega demokratično čutečega in prepričanega človeka. Apel, ki nam vsem jasno pove in pokaže, kaj je nas vseh dolžnost v teh kritičnih momentih. Predsednik zaključi svoj znameniti govor s temi značilnimi besedami: Mi se bojujemo, da očistimo svet starodavnih hudot in slabosti. Naše sovražnike vodi brutalni cinizem in brezbožno zaničevanje človeškega rodu. Mi snfio navdahnjeni po veri, ki sega nazaj skozi vsa teta v prvo poglavje sv. pisma: "Bog je ustvaril človeka, po svoji lastni podobi." Mi hrepenimo, da bi bili resnični tej božji dedščini. Borimo se, kakor so se borili naši očetje, da se vzdrži dok- trina da so vsi ljudje enaki v očeh Boja. Oni na drugi strani skušajo in hrepenijo po tem, da Ji uničili to globo ko vero in da bi naredili nov svet po svoji podobi — svet tiranije, krutosti in sužnosti. To je konflikt, ki zdaj dan in noč ogroža naša življenja. Noben kompromis ne more končati tega konflikta. Še nikoli ni bil in tudi nikoli ne bo uspešnega kompromisa med dobrim in slabim. Samo totalna zmaga more nagraditi prvaštvo tolerance, dostojnosti, svebode in vere. Tako je govoril predsednik Roosevelt, sedeminsedem-desetemu zveznemu kongresu dne 6. jaauarja 1942 v Washingtonu. Mi pa pravimo, to ni bil govor samo zveznemu kongresu, samo nam Amerikanceni, to je bil govor vsemu demokratičnemu svetu, vsemu čbveštvu. To so besede Mesija demokracije. Vsakdo, ki ima v svojem srcu le še drobec pravičnosti, se mora z gotorom predsednika Roosevelta strinjati Pa ne samo strinjati se, za njegove ci]je mora biti vsak pripravljen žrtvorati vse, kar ima, življenje in kri. Vsi pomagajmo, kakorkoli in kjerkoli se kaj zahteva od nas. Kdor je pozvan naj se častno bori, kdor te priložnosti ne bo imel, naj pomaga z denarjem, v venska dežela Slovenija. Saj kakoršni meri že more, kupi naj obrambne bonde in tisti, ki ne enega ne drugega takega ne morejo, naj molijo k Bogu za zmago pravice, za katero vodi bo-j naša slavna Amerika! Pomagajmo in sodelujmo vsi, da krivica in zloba pade ter da zmaga pravica in svoboda! Pomagaj Bog! je na državne stroške sloveči inženir Gustave Eiffel, čigar ime je bilo vsled tega uvrSče-no v francoski Častni imenik. Nazijem namreč primanjkuje železa za streljivo, zato so sklenili podreti omenjeni železni stolp, ki je dolgo let slovel kot najimpozantnejša stavba iste vrste na svetu. Kdor se je vozil skozi Francijo, ga je gotovo videl. Naši "naprednjaki" so znani že od pamtiveka kot nekaka brezverska in breznarodna druhal. Zdaj se njihovi listi in dopisuni istih silno zanimajo za nekako evropejsko federacijo, ki je nekak "mišmaš" in nima za Slovence niti najmanjšega pomena. Nam bodi glavna stvar zedinjena, svobodna ali vsaj avtonomna slo- NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, IU. Kakor nadležni berač-star-ček v ponošeni in razcapani obleki ter raztrganih visokih škornjih, pa z dolgo, sivo in oguljeno brado ter do kolen segajočimi srebrno-belimi, ne-počesanimi lasmi, držeč v drhteči roki dolgo, skrivljeno leseno gorjačo, a na brezzobih ustih pa imajoč kremžasto-iro-nični posmeh, nas je koncem Silvestrovega večera leto 1941, ko si je končno na visoki strmi »kVH opa#a4o -debelo vrv okoli vratu, na kar je bil privezan silni mlinski kamen, bliskoma spustilo in treščilo v globoko jezero neskončne večnosti, odkoder več ni povrnitve, in nas za vedno zapustilo. Kar preteklo leto ni skoro nikomur prineslo posebnega veselja in kakih izrednih dobrot, dasi si je postavilo v srcih vseh narodov večni sporne nik zlovoljstva, nemira in med- je z veseljem sprejelo in iskreno pozdravljalo: "Iz vseh src in grl zdaj ori vrisk in napev krepak: Oj, slavljenček današnji pozdravljen nam tisočkrat!" Tako smo nastopili novo leto 1942, ki nam naj vsem prinese obilo sreče, zdravja, za-dovoljnosti in božjega blagoslova ! Vreme imamo zdaj nekoliko hladnejše da se so komarji končno poskrili, le bele muši-ce včasih zarojijo po zraku. I Saj jo za*4o bo že prihodnjo m., pravoslavni BožIC, ki pa ne sme biti zelen kot je "bil naš. Po prodajalnah se je pred praznik vse trlo nakupčeval-cev raznovrstnih daril, a zdaj pa se se bodo trgovci in njihovi pomočniki več tednov pritoževali, da nimajo drugega posla kot samo zamenjevanje blaga vsled enega ali drugega vzroka. V tem poslu ženske jc že skrajni čas, da končno pretrga verige, katere jo držijo v hlapčevanju in sužnosti. Drugi večji narodi si bodo že znalj izposlovati, *:ir želijo brez nase pomoči. Mi Slovenci si moramo znati sami pomagati, pa nam bo tudi Bog po-mogel! Cerkveni strop se je podrl v tukajšni hrvatski cerkvi zara-na dne 2. t. m. Sreča, da se to ni zgodilo med službo božjo. Na tone gTadiva je padlo dobro uro predno se prično jutranje pobožnosti in zasulo sredino, da je cel0 stole pokrilo do vrha. Škoda je tem večja, ker je bila par meseci prej cerkev na novo barvana. Ceni se nad petnajst tisoč. Cerkev je bila zgrajena pred 35. leti. Oltar in relikvije so premestili v sosedno župnijsko dvorano, kjer se bodo vršile pobožnosti, dokler se cerkev temeljito ne popravi. Mila majku božja! Metliški Lovre Fuksov se je opravičeno bal, da se cerkev podere nanj, če bi šel notri? Novo! Pristni " WLS-Barn -o že skrajni čas, ker (Dance" ali p. dt kmetavzarski ihodnjo sredo, 7. t. >ples priredi St. Joseph's Parish narodnega nesporazuma, je i vedno prednjačijo, ker one že bil vsakdo tembolj veselo razpoložen, ko se je isto tako hitro poslovilo, vsled česar mu je vsakdo v slovo radostnim srcem klical: "Bog te spremi in odvedi, da te skoraj tukaj ni! Zlovolje dovolj si ljudem vsem doprineslo, zato pojdi, kam te veseli!" Takoj pa se je pojavilo mlado, novo leto 1942, kakor smehljajoč se bosonog krila-tec-novorojenček, 'oblečen v z zlatom obrobljeno sre"brno-be-lo haljico, zapeto z briijantno-draguljastimi gumbi, a okoli glave pa mu je sijala mavrič-no-barvna jutranja zarja kar nam obeta mnogo sreče, zdravja in- blagostanja ter jasnejšo, pa vsestransko boljšo bodočnost. Vse človeštvo ga najdejo dovolj vzrokov za zamenjevanje. Smrtna kosa. Dne 29. dec. je umrl Štefan Olha, znani slovaški voljak, star 68 let in bivajoč na 355 Clay St. Isti dan pa je preminul A. W. Flexer. znani lekarnar, star nad 80 let, bivši dolgoletni politik in predsednik okrajnega odbora. 2rtev nemške lakomnosti baje postane v bližnji bodočnosti tudi sloveči Eiffel-jev železni stolp v Parizu, ki slovi kot najvišji steber na svetu že izza ondotne svetovne razstave 1. 1889. in se vzpenja 984 čevljev v zrak ter meri v višini 896 čevljev do 33 nog v okrožju in tehta nad 7,300 ton. Njegove električne vspe-njžrče vozijo radovedne ljudi prav do vrha, kjer se nahajajo velikanske žarnice, katere se vidijo na vse strani v daljavo do sto milj. Postavil era Vsakomur je znano, da so Slovane dose daj Amerikanci in razne druge narodnosti skoro vsepovsod prezirali. Vsakdo izmed nas ve, da so imeli ljudje vsakega drugega naroda tukaj boljši ugled; zlasti je to bilo očividno po naših manjših naselbinah. V tem oziru so pa največ pretrpeli Rusi. Kdo se več ne spominja kako smo mnogi bili zlovoljni, ker so vsi ameriški časopisi pisali proti Rusiji tekom rusko-japonske vojne pred 35. leti. Vsi so podpirali žolte Japonce, kakor da so jim v bližnjem sorodstvu. Temu je bil vzrok, ker slovanskih vrlin in naše zgodovine sploh poznali niso. Še-le zdaj se so jim začele oči odpirati, kakor se čita po raznih velikih dnevnikih. Marsikdo izmed njih je presenečen in piše, da se godi čudež na ruskih poljanah, ker ni nikdo pričakoval, da bi "nazadnjaški rudeči" zamogli ukrotiti tako* napredne in najmodernejše opremljene ter najboljše izvežbane nazijske legijone. Lansko spomlad so bili vsi narodi sveta pravzaprav prvič presenečeni, ko je mala toda junaška Jugoslavija zavrgla nazijske in polen-tarske nečuvene zapovedi in je rajše izvršila začasni in navidezni samomor, saj je predobro vedela kaj j0 čaka, samo da si je rešila svojo čast in ponos. Slava ji! , Premalo jim je poznana slovanska zgodovina katera bi jim neizpodbitno svedočila, da so bili ravno Slovani aa ves zapadni svet ona nepremagljiva trdnjava, pred katero so si razbili glave že v temnem veku divji Huni, potem za njimi v srednjem veku mongolske zverinske druhali Genghis-Kha-na, ki so divjale do Alp in Jadranskega morja, dalje krvoločni Turki, ki so hoteli podjarmiti vso Evropo kar se bi jim bilo morda tudj posrečilo, da jim niso ravno slovanski legij oni zavedno štrli hrbtenice pred Dunajem pod vodstvom slavnega Sobieskega. Isto se je zgodilo z nadutW in domišljavim Napoleono® in koncem zadnje svetovne vojne s sultanom in obeh kajzerjih, ki bi prav gotovo ne bili premagani tako hitro, ako bi ne bila Rudija prej njihovih vojsk skoro vničila in ako bi ne bilo revolucije v slovanskih deželah baš pred premirjem. Zadnji čas je. da so zdaj prišli tudi Amerikanci v tem oziru do pravega spoznanja! Najboljši dokaz temu je to, ker zdaj več njihovi listi nc pišejo "Reds", kakor so lansko leto v vsakem poglavju. Vremena se Slovanom so zjasnila! Srbi i Hrvati, šuti i plati! Pod poglavjem "Klinci" po- dvugi svoje stare pogreike priznajo in se zopet pobratijo, p« mirna «bozn£, Bog, Srbi i Hrvati; šuti i plati! Zdravo! Noročnik. Civic Association v soboto večer, 24. januarja v nanovo preslikani farni dvorani "Slovenia". Kapelnjk Guy Colby iz Chicaga pri<$e osebno in bo pripeljal svojo pristno WLS-National-Bam-Dance orkestre, ki je že večkrat igrala v tu-kajšnem Rialto teatru. Z našim odborom bodo sodelovali številni tozadevni veščaki okraja Will. Igrali bodo vseh vrst valčke, square dances, hil & toe polke, quadrills, grand march, zraven pa bo še vseh vrst petje. Delile se bodo razne nagrade. Vsekakor se bo nudilo vsem našim mladim i starim mnogo vsakovrstne zabave in razvedrila, vsled tega naj bi se te zabave udeležili vsi moški in ženske, stari in mladi, zlasti, ker je čisti dobiček veselice namenjen za nabavo injjasnuje temeljito new-yorški NAZNANILO ZA VSE SLOVENCE V CHICAGI IN OKOLICI Chicago. IU. Poročano je že bilo in danes ponovno poročamo, da v nedeljo 25. januarja 1942 bo v Chicagi veliki slovenski dan. Ta dan pride v Chicago slovenski minister g. Franc Snoj, ki se je baš te dni vrnil iz Londona na Angleškem, kjer je imel važna posvetovanja z ostalimi člani Jugoslovanske vlade v Londonu. Minister Snoj še ni nastopil javno pred chicaškimi Slovenci. V nedeljo dne 25. januarja bo to storil prvič in sicer nfc povabilo "kluba Ljubljane", ki prireja za nedeljo popoldne 25. januarja veliki slovenski narodni shod v šolskem auditoriumu sv. Štefana na Wolcott Avenue in W. Cermak Road. Shod se prične točno ob 4:00 popoldne s pestrim programom. Po programu sledi narodna zabava s plesom. Vstopnina bo k shodu in zabavi samo 45c. S tem nananilom naj povemo še to le: Klub "Ljubljana" je na svoji seji 5. januarja t. 1. določil, da bo čisti preostanek od vstopnine in zabave razdelil. Polovico bo poklonil od čistega preostanka Slovenski pomožni sekciji v pomoč stari domovini. Druga polovica bo šla v namen za nabavo narodnih noš, kateri namen goji in razvija med nami Klub "Ljubljana". Dva zelo lepa namena ima ta narodna slovenska prireditev. Vzemite to vsi na znanje. Obenem pa bo ta shod zanimiv, saj bomo v tem času, ko smo ameriški Slovenci odrezani od svoje stare domovine prvikrat čuli zanesljivo poročilo o domovini iz ust slovenskega minjfttpa g. Franea Snoja, ki je izboren govornik. Povedal bo nam itfarsikaj, kar doslej še nismo čuli. Zato že danes opozarjamo vso slovensko javnost v Cliicagi, Jolietu, Waukeganu, Milwaukee in vsej okolici, pridite v najobilnejšem številu na shod. Pazite na nadaljna oznanila o tem. Vse pa že danes vabi k najobilnejši udeležbi Pripravljalni odbor. opremo igrišča in tozadevnih predmetov za našo šolsko mla-flino. Vsekakor je to dober, koristen in potreben namen. Mr. John L. Zivetz, Jr., je načelnik tozadevnega odbora, ki se mnogo trudi, da bo ta veselica V3estransko dobro uspe la. Torej, v soboto, dne 24. t. m. pojdimo vsi mladi i stari na naš "Barn Dance" v našo Slovenia dvorano! Ne pozabimo! Tudi Amerikancem in drugim se oči odpirajo! list "Hrvatski Svijet" in trdi, da nimajo niti Srbi ničesar Hrvatom in ne Hrvati Srbom predbacivati. Kakor so bili prvi tako so bili tudi drugi stoletja le hlapci pod tujčevo peto in kopitom, pa so morali tako plesati, kakor so" jim Nemci, Madžari, Turki, Lahi, Francozi, Angleži in drugi svirali. Končno trdi omenjeni list, da so bili eni in drugi dobri in slabi, kakor je kazalo, za to je zdaj najboljše, da eni kakor "BABILON" V CHICAGI Chicago, III. Vsem tistim, ki se zanimajo za lepe in zabavne slovenske igre, bo ustreženo to nedeljo, 11. januarja, ko priredijo združena Chikaška društva Ameriške Bratske Zveze zelo zabavno igro "Babilon". Poleg igre bo na odru nastopil tudi Prešernov kavrtet in še nekaj drugih točk je obljubljenih. Začetek programa točno ob treh popoldne. Po programu ples in prosta zabava Torej ljubitelji slovenske dramatike, ne pozabite priti to nedeljo v šolsko dvorano sv. Štefana. Igra je polna humorja in bo gotovo zadovoljila vsakogar. Vloge so v dobirh rokah, kot Joe Fa j far, Anton Krapenc, Frank Ribich in drugi. Pozdrav in srečno Novo leto vsem čita tel jem tega lista. J. G. -o- AMERIKANSKI slovenec MRAČNA PRIHODJOST .364 (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs R-cfusjnks TO abandon hope,tarzan finally conceived a plan op escape. suddenly me seized the bars of his cage as jf to tip it over.. ACCORDING lb THEIR ORDERS THE GUARDS Rushed forward-flourish ins their knives. they slashed at tarzaks hands and forced him 7£> abandon! mis hold* Zametajoč misel na nemogočo rešitev. jc začel misliti načrt, kajco hi se rešil. Kmalu je pograbil za želez je kletke, kakor bi jo hotel preobrniti. Kakor jim je bilo ukazano, so stražniki hiteli naprej s proti njemu naper- jenuin noži. Zamahnili so z njimi proti Tarzano-vim rokam in ka prisilili, da je popustil. ) Petek, januaria 1942 = AMERIKANSKI Stran 5 POLICIJA V SAN FRANCISCO SE ZA VALA (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 29. novembra 1914, v Zadinjsnih Državah Joliet, Joseph Joaaph dri. IlBnoi« maja 1915. Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vae." GLAVNI ODBOR: -Predsednik: Oeorga Stonich, 439 N. Chicago St, Joliet, I1L I. pod»«Maik: MtTnhak, 716 Ranb S t, JoHet. 111. 3. podprednednfr: K«Mm Bajnk, 528 Lafayette St., Ottawa, UL Tajnik: Fimnk J. W«Oc. 301 Ljjne Street. Joliet, I1L Zapisnikar; John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet I1L Blagajnik; JoMph glf o, 903 Woodraf Rd, Joliet, I1L Duhovni vodja: Mathew Kab«, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravmi: Joaaph A. Zalar, 351 Na Chicago St.. Joliet 111. NADZORNI ODBOR: Otavach. 1748 W. 2X«t St, Chicago, IIL L. Dmkr, 1316 Adama Street North Chicago, Illinois. . Jerman, 20 W. Jackaon St, Joliet, IM. POROTNI ODBOR: Joaapk Pavlakoakh, ® WinchcU St., Sharptburg. Pa. i Mary Kovacfch. 2294 Blue Island Ave., Chicago. IlL John Doli, 2730 Arlhington Ate, Chicago. IH. Predsednik AtletUnega odseka: Fraak Likovich, \ 602 North Bhrff Street Johet Illinois. v< URADNO GLASILO: •Amerihwhi Slovenec", 1649 W. Cermak Rd„ Chicago. I1L Do 1. |an. I94i je DSD. izplačala tvojim članom in članicam ter ■jih dedičem raznih posmrtaki, poikodain, bolniških podpor ter dragih izplačil denar se vredooati do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. m lahko oatasovi v vsakem mesta Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (eaml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moekoga ali ž enakega spola v starosti od 16 do 55 1st V mladinski oddelek pa od rojstva do 1& leta. Zavaruj« se aa $250.00, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo s« različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Lile in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nora denarno vrednost katera se vsako leto viša. \ > Poleg amrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško podporo iz ripje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poflcodnhie. Mesečna plačala (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleskL Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoo! Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno aH ustni eno m gL tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Johet UL Neki P^icijski urad v San Francisco, kjer so se okna zadelala z vrečami žaganice, da se prepreči ne-varnost od stekla v slučaju japonskega zračnega napada. V BLAG SFOMCT IN POBOŽNO MOLITEV Vsem, tekom leta 1941. — V Gospoda zaspalim članom in in članicam Družbe Sv. Družine, bodi ljubi Bog milosti j iv; naj jim sveti večna luč, lahka jim bodi svobodna ameriška gruda; blag bodi njih spomin in počivajo naj v miru božjem. Tekom minulega leta so umrli sledeči sobratje in sosestre: Pri dr. Stev. 1: Mary, Zalokar, cert. št. 5258 Barbara Jakša, cert. št. 207 Martin Fir, cert. št. 181 Anna Tušek, cert. št. 5460 Frank Kadunc, cert. Št. 5435 Katherine Sraj, cert. št. 5333« Katherine Russ, cert. št. 5328 Beverly J. Hulbert, cert. št. 2045 Anna KasUfllo, cert. št. 5341 Anton Kastigar, cert. št. 5371 x Mary Barle, cert. št. 5147 V Michael Vidina, "cert. št. 5833 x John Kurinski, cert. št. 5714 * John Balkovec, cert. Št. 5727 4 Louis Duller, cert. št. 5171 * Martin Aritolin, cert. št. 5528 V. John Spilak, cert. št. 5193 Rev. Anzelm Murn, cert. št. 5725 Katarina Planinac, cert. št. 6006 u Sylvia Marcel, cert. št. 5854 Joseph Grubelnik, cert št. 5659 Lawrence Nita, cert. št. 2659. Pri dr. štev. 3: Fri dr. štev. 6: Pri dr. štev. 11: Pri dr. štev. 13: Pri dr. štev. 14: Pri dr. štev. 17: Pri dr. štev. 18: Pri dr. štev. 20: IZ GLAVNEGA URADA DRUŽBE SV. DRUŽINE Prihodnja nedelja dne 11. januarja bo praznik patrona naše organizacije, namreč, praznik Svete Družine. Na ta dan proslavljajo naša društva na razne načine, zlasti v cerkvah, kjer se čita-jo sv. maše za vse žive in pokojne člane in članice naših društev, in zato se prav na srce polaga skupnemu članstvu Družbe Sv. Družine, da se na ta dan posebno spomnimo na odzgoraj omenjene umrle Člane in članice pri naših molitvah. * Nadalje se pa tudi naznani članom in članicam, društvom Sv. Družine štev. 1, sv. Cecilije štev. 12, sv. Bernarda štev. 21 in sv. Mihaela štev. 23, da bomo imeli skupno spoved, in potem skupno sv. obhajilo na to nedeljo pri osmi (8) sveti maši, in vsakega dolžnost veže, da to zagotovo izpolne. , Za Družbo Sv. Družine, FRANK J. WEDIC, glavni tajnik, ■o—— liti, ker seja je bila kljub odsotnosti nekaterih precej dobro obiskana. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor, z izjemo tajnika, zaradi njegovega rahlega zdravja. Seja se je vršila kot običajno, za naprej se tudi seje vršijo po starem, to je vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v navadnih prostorih. — Odbor, ki je bil izvoljen za leto 1942 je sledeči: Predsednik Joseph Buchar, podpredsednik John Petric, taj- nik Joseph Mikolieh ( 335 Marble St., zapisnikar John Nemanich, blagajnik Joseph Russ, Sr., Elizabeth Street, duhovni vodja Rev. George Kuzma. Nadzorniki John D. Kren William Vertin in Peter Plut; reditelj John Zaje zastavonoše Frank Plankar, Anton Bartol, zdravnik Dr. Joseph A. Zalar. — Načelnik za različne igre in športne zadeve kluba Frank J. Wedic; umeščevalec odbora George Stonich. — Članstvo je sklenilo, da se daruje za božični dar cerkvi sv. Jožefa iz društvene blagajne $10.00. — Dalje je bilo sklenjeno na seji, da kakor vsako leto, tudi to pot praznujemo god našega patrona sv. Družine dne 11. januarja. Vse članstvo je naprošeno, da se v polnem številu udeleže. Tudi ostala društva bodo to napravila, kot društvo sv. Cecilije, društvo sv. Bernarda !n* društvo sv. Ml-chaela. V soboto bomo opravili skupno spoved, v nedeljo zjutraj se pa sestanemo skupno ob 7:30 v stari šoli sv. Jožefa, odkoder skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu. Pokažimo se, da smo zvesti sobratje in sosestre našega patrona sv Družine in Družbe sv. Družine. Važno! — Ker je izvoljen novi društveni tajnik sobrat Joseph Mikolich, si izvolite njegov naslov dobro zapomniti, ki je sledeči: 335 Marble Street. To velja za vse društvene posle, zlasti pa še za plačevanje društvenih asesmentov na njegovem 'domu. Blagovolite to upoštevati vsi člani in članice našega društva. — Zapomnite si, da sedanji tajnik ne bo pobiral asesmenta po 15. januarju. To si vsi dobro zapomnite. Prosim vas tudi vse, da dobro sodelujete z našim novim tajnikom, kateremu želim veliko uspeha, kakor tudi njegovi družini. — Naznanim vam tudi, da se je zadeva s knjižicami preložila za prihodnjo sejo in to iz vzroka, ker knjižice niso bile še vse nazaj. Zato ste naprošeni, da jih prinesete nazaj en teden pred prihodnjo sejo in jih odda-ste novo izvoljenemu društvenemu tajniku. — Na prihodnji seji bodo tudi poročani letni društveni računi, ki jih bodo podali društveni nadzorniki. Zato se imeli malo zabave, zato udeleži- lo asesmenta za one, kateri ne te se je v polnem številu. Bog, plačajo. Kaj pa čaka one, kate- vas živi! — S pozdravom. John Barbie, tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 3, DSD. La Sal le, 111. Na redni letni seji, ki se je vršila dne 14. decembra 1941 se je sklenilo sledeče, kar naj ,-sak član upošteva. Sklenjeno je bilo: Kdor se ne vdeleži zaporedoma tri mesece redne mesečne seje, plača 25c v društveno blagajno. — Za mesec januar je naklada 25c za vsakega člana, ker 10c ne zadostuje, da bi se pokrivali društveni stroški. — Odbor je bil odobren prejšnji, ker se članstvo sploh ne briga, da bi se vsaj "glavne seje enkrat na leto udeležili. Samo v enem IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1, DSD. J*tiet, ID. Vsem članom in članicam našega društva, kateri se niso udeležili zadnje letne seje 28. decembra v opozorilo, onim pa ki so se Udeležili se moram zahva* vse člane poslal asesment na gl. urad. Zdaj bi imela viseti bela zastava v mojem uradu, kot je ri ne plačajo svojih mesečitih prispevkov, je vsakemu že znano. Oddaljenim članom in članicam priporočam, da se spomnijo naših Jbednih rojakov v stari domovini ter pošljejo svoj dar na predsednika ali blagajnika na šega društva. Oba sta v odboru Jugoslovanske akcije za pomoč našim dragim v domovini.—Pozdrav vsemu članstvu DSD. Društveni tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.' Jcliet, m. Drage mi sosestre. Vabim vas in naznanjam vam, da obhajamo Družinski dan, pomenljiv za tvo, kakor tudi za vse. ki spadajo pod Družhino okrilje. Dne 11. januarja bomo imeli v ta namer,Buchar as their key hijti who BOWLING NEWS Special Match The Holy Family Socety men did it again Sunday altc-noon ^on the Bowl Era alleys in Joliet. In a return match piay they stopped for nothing and beat the Slavonic Coals of the KSKJ. league who are the highly talented team in their specified league by a margin of 188 pins compared to the victor/ the Society men had last Sunday against the same foes by a margin of 33 pins. The Hrly Family Society team was in Ahe lead from the first game on. After the second game a lea J was held by the Society men of 102 pins, and after the third fcame 188 pins. The Holy Family team took control of 2407 piiis and the Coals took 2219 i or the 3 game match. Tho scores to final tally. Anu pi man Ralph Wedic, cam? lale ni d did not bowl the first game, but did bowl neat g^.mes of 1C7, and 175, in the second ana third games respectively. The Slovenic Coals had Tony finishing up the remaining half of the season at the BovH Era alleys in Joliet. Want to have some fun, just ome down and join us. Be seeing 5rou. "Keep Em Flying". Your Bowling Re%x rter. THE SCORES Jan. 4. 1942 Holy Family Society Len Kothevar ___ 180 182 178 Len Wedic .......... 145 J 76 146 »Vine Likovic ___.... 184 135 171 Shoes Subar 181 193 194 Ralph Wcdic .„ — 167 175 Totals............ 690 853 864 KSKJ (Slovenic Coals) Tony Golobitch___ 159 125 127 Tony Buchar 203 165 164 John Culik 179 155 171 Will Kuhar __________ 145 177 143 Olie Carter ............ — U3 173 Totals.......... 686 755 778 . , , . . . A .. .skupno sv. obhajilo pri 8. sv. visela v sUrem kraju na jetrna- Zbirali ^ v stari !!£!: afar.^bl 0 jet:!^ in potem skupno odkoraka- mo v cerkev. Nadalje naznanjam, da priredi "Civic Club" plesno veselico, takoimenovan "Barn Dance", na katerem bo mnogo za.oave za stare in mlade. Ves čurti dobiček te prireditve je namenjen za našo šolsko mladino. P^ošeni ste. da vsi pomagate in sodelujete kolikor je v vaši moči. I a prireditev bo dne 24. januar.ia v Slovenia dvorani. Anna Jerisha, preds. nika v špehkamri ali jetnišnici — Torej, pridite na sejo v nedeljo 11. januarja, da odobrite zapisnik, ali ga pa zavržete, kar je pae na vas ležeče. Vas sobratsko pozdravlja in vam želi veselo Novo leto 1942 John Prazen, tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE, ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Vsem. našim cenjenim članom in članicam zgoraj omenjenega društva, zlasti onim, kateri niso bili v zborovalni sobi, kjer se je vršila naša letna seja, se tem potom naznanja, da je po hudem boju zopet prišel na površje ves stari odbor, Izvzemši tretjega nadzornika, kateremu se vsled zaposlenosti ni bilo mogoče u-deležiti seje. Na njegovo mesto je bil izvoljen Sobrat Frank Krosel. Zapisal sem "hud boj". Pa ne zato, kot da bi imel vaš prejšnji odbor kake protikandidate, ampak zato, ker se je hotel vsak odbornik te neljube "službe" iz-nebiti. — Znano vam je, da se je slavila zadnje leto 25 letnica društvenega obstanka, s katero had a fine series of 5S2, alsc claiming a 203 game. Juhn Cu-lik came through with a 505 series. The Coals xiad a count of 2219 for the 3 game match. P. S. Tony Golobitch p'ay»_d deg on the team, some captain. Tony was worried about a ten of coals some one ordered while he was at Lhe alleys Sunday afternoon. They said they were out of coal, well what do you think Tony said, well, not now. Tis Wednesday nita the Holy Family Society men's 1« ague as well as the ladies teams will be STAR NIZOZEMEC TISKA PROTI N AZIJSKO UTERATURO London. — (ONA) — Šestdeset let star Nizozemec Mynheer Scheps iz mesta Dendol-der v provinci- Utrecht, je začel izdajati protinazijsko literaturo in sicer v svoji lastni tiskarni in kar skorft neverjet-' nc je, da podaja na te tiskovi- * ne tudi ime in naslov izdajatelja. — To izgleda, kakor bi sam sebi podpisal smrtno obsodbo, toda dosedaj so naziji in nizozemski kolaboranti pustili tega sivolasega kristjanskega j ocijalista na miru, ker se oči-vidno boje, da bi z njegovo aretacijo vzbudili v Ijutfst^u več pozornosti, kakor jo pa vzbuja njegova literatura. — V svojih pamfletih na razne načine piše proti nazijetn, kot rfa primer: "Nizozemci, delavci ali ne delavci, odklanjajo Q'iislingovo gibanje. Ne kloni-mo svojih glav pred Stuka, niti se ne prepustimo strahu pred lakoto. Ko pride slavna ura zmage, bomp mi in delavsko gibanje določali prihod-njost naše dežele." — "Ne morete graditi novega sveta s preganjanjem narodov."' — "Ti, ki grade na bajonetih, imajo za podlago vojaško silo, toda ta sila postane lahko jutri poražena armada." NADALJNJA OMEJITEV ZA AVTOMOBILISTE Washington, D. C. — Produkcijski urad je v torek izdal neko odnefldbo, s katero bo še bolj otežkočil položaj za avtmobiliste. Prepovedal je namreč, da se v bodoče ne sme več uporabljati alkohol pri izdelovanju raztopin proti zmrzovanju. Izjema je le, kjer se take raztopine »potrebujejo za vojne svrhe. prosite, da se vsi udeležite ome-) je bila spojena tudi kampanja njene seje. ~ K sklepu' mojega težavnega petletnega delovanja, katerega sem upravljal za društvo štev. 1 in DSD v svoji najboljši moči, kakor vsak dober gospodar pri svoji hiši. To lahko tudi članstvo pri pozna. Prosim pa vas. da če nisem vsakemu vse ustregel, se spomnite na pregovor, ki pjavi, da nekaterim še sam večni Bog ne more ustreči. — Končno želim glavnim in društvenim uradnikom ter celokupnemu članstvu DSD srečno, blagoslovljeno in zadovoljno novo leto 1924. Naj vam ljubi Bog v tem letu podeli tako zaželjeni mir, katerega ves svet želi in težko pričakuje! — Na svidenje na prihodnji seji, po kateri bomo za novo članstvo, katere izid je bil pa nepovoljen, kajti sklep glavne letne seje leta 1940 ni bil izvršen To je .dalo povod bivšemu odboru, da položi svojo o-8tavko. Obljubili ste, da boste v bodočem letu stali ob strani odbora ter popravili kar je zamujenega in na vašo častne besedo je vaš odbor sprejel nadaljno vodstvo društva za leto 1942. Kateri niso bili na glavni letni seji, naj vzamejo na znanje, da se bodo naše mesečne društvene seje vršile vsako drugo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih in ob istem času, kakor dosedaj. Vsakdo naj pazi, da bo imel svoj asesment plačan najkasneje do 27. dne vsakega meseca, ker v prihodnje se ne bo pošilja- Naš novi dom ORel Milwaukee. North in Damcn ave. PRISRČNO STE VABLJENI, DA PRISOSTVUJETE NAŠI Slavnostni otvoritvi 10. januarja na severni strani najlepših Savings in Loan prostorov NAGRADE ZA VSE — GODBA PRIČNITE NOVO LETO PRAV Odločite se dane«, da boste otvorili zavarovani delničarski račun, plačujoč * 3% (po sedanji meri). Računi zavarovani do $5000 od U. S. vladne agencije. Idealna investacija za posameznike, druzabništvo. korporacije. lastništva, truste, bratske in zavarovalninske sklade. Denar vložen do 15. nosi obresti od 1. v mesecu. ' ~ Vabimo vas, da si ogledate naš novi dom, se seznanite z našimi uradniki ter se boljf poučite o naših možnostih. Sklenite, da pridete ... in pripeljite svoje prijatelje Če nas nt/ morete obiskati, potem pošljite po °Piino naslovljeno "Fact", in po našo Hteratuor o HRANITVI po POSTI. PRIDRUŽITE SE NAŠEMU 1942 božičnemu klubu, ki se pričenja zdaj. F n I R F I E L D S R V I ne s t lonn r s s o c i rt i o n Sedanji prostori: 2729 West Cermak Road. Chicago, Illinois NOVI PROSTORI po 10. januarju, 1942: Ogel Milwaukee, North in Danen ave., Chicago, Illinois Ustanovljen 1901 Kupujte obrambne bonde tukaj Premoženje nad $2,000,000 Str fin G Petek, 9. januarja 1912 "NA INDIJO** — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič Češki duhovnik Bohuvid ga je krstil. Zgodilo se je blizu stolet potem, ko sta sv. Ciril in Metod učila na Velikomoravskem, cc koder so bili pač že prej prodrli prvi žarki krščanstva tudi med Poljake. Da bi krščanstvo učvrstil, je Meško takoj dal kneževini cerkveno središče ter ustanovil škof*jo Poznanjsko, ki je pa'bila na nemško zahtevo podložna madgeburškemu nadškofu. Naslednik Mešku je bil Boleslav Hrabri, poljski narodni junak, sodobnik nemškima cesarjema Ottonu III. in Henrf-ku II. Otto in. je imel neizrečno visokoleteče in idealne načrte o svetovni krščanski državi svobodnih narodov, a žal, je bil mno-p-o prešibak za izvršitev. Vendar je Poljski prav prišlo, da jo je cesar leta 1000. sprejel kot svobodno kraljestvo v zvezo nove krščanske rimske države. Služila naj bi za jedro veliki slovanski držav', na Vzhodu s slovanskim patriarhatom. V januarju tistega leta je prišel Otto na Poljsko in skupaj z Boleslavom sta romala na grob sv. Vojteha v Poznanj Po pobožnosti v mučenikovi cerkvi so se vršile viteške bojne igre. Nato je Otto vpričo nemških velikašev in poljskega naroda izjavil, njem. Ustanavljale so se marke, vojaške postojanke, trdnjave, gradovi. Otto I. (936.-973.) se je odločil, da zedini slovanske rodove z nemško državo na podlagi edinstva vere. Tako mu je nastal načrt, da slovansko zemljo pokristjani. Iz tega je nastal grozen boj med nemškim krščanstvom in slovanskim poganstvom. Iz nepojasnjenih razlogov je obstojala že prav od vsega začetka pri Nemcih mržnja do Slovanov. Naj se v zgodovini ozremo kamorkoli, povsod jo vidimo. Henrik L n. pr. je bil prepričan, da ne dela nič slabega, najsi karkoli počne proti Slovanom. V Meziboru je zbral četo zločincev, ki ji je izrečno dovolil vsako dejanje nasproti njim. Otto I. je stal po nravni vzgoji mnogo više od Henrika, toda glede Slovanov je enako mislil. Leta 968. n. pr. so mu sporočili, da so bili slovanski Redarci poraženi; zapovedal je, da saški vojvode ne smejo skleniti z njimi nobenega miru, ampak boj z njimi naj končajo s tem, da jih iztrebijo. — Kakor so mislili in delali knezi, tako je mislilo in delalo nemško ljudstvo. Ko poročajo sočasni pisatelji o Slovanih, pišejo o-njih le z zaničevanjem in mržnjo. Nazivajo jih pse. Henrik ni poznal nobenega usmiljenja proti njim. da tako odličen vojvoda kakor je Boleslav J Ko je zavzel Jahno, je dal poklati vse od-zasluži kraljevo čast, mu del na glavo * rasle, moške in ženske: otroci so bili od- lastno krono ter ga imenoval prijatelja in zaveznika rimske države. Poljska je stopila v vrsto neodvisnih krščanskih držav in Boleslav je dobil popolno oblast v cerkvenih zadevah, kolikor pritičejo kroni, :.a Poljsko in za vse dežele, ki bi jih v bodoče osvojil. — Kralj si ie tudi mnogo prizadeval za cerkveno ustrojstvo države: Gnezno je dvignil v nadškof i jo ter ji podredil šest škofij. Papež je ta cerkveni red potrdil, a kralj je priznal vrhovno oblast rimske stolice, kakor je bil običaj vseh pravovernih kraljev srednjega veka. Tudi menihe je poklical v deželo, ustano-vivši benediktinske samQstane Tyniec, Lvso Goro i. dr., ki so postali žarišča omike. Podpiral je pokristjanjevanje severnih Slovanov in Prusov. Z velikim spoštovanjem je sprejel sv. Vojteha, ki je došel iz Prage, da pojde kot apostol med pagan ske Pruse, ter mu dal za varstvo na pot trideset vojščakov. Ko je zvedel, da so Prusi svetnika ubili, je odkupil telo njegovo ter ga svečano pokopal v Poznanju. Kakor sv. Vojteha, je kasneje podprl sv. Binnona, ki je,sledil prvemu na isti poti. Boleslav Hrabri je bil tudi velik vojščak in državnik, le da večine uspehov v tem področju ni mogej obdržati pred napadi cesarja Henrika II. Nemci so namreč Ie z ve!i::o nejevoljo prenesli že osamosvojitev Poljake, naravno torej, da niso pustili, da bi vzrasla. Boleslav ie po Ottonovi smrti z lahkoto, razširil poljsko oblast čez Slovane med Odro in Labo, pridobil Češko in Slovaško. Bil je gospodar velike slovanske monarhije od Vzhodnega morja do Donave, od Lahe do studencev Dnjepra. To je bila zadnja možnost, da bi se bili rešili Slovani med Odro in Labo pred germanizacijo: ko je ta izpodletela, so bili ti Slovani izgubljeni. Polabskim Slovanom se je silno hudo godilo, odkar so s Henrikom I. (919.— 936.) nemški vladarji razširili oblast čez nje. Svobode jim niso dali nobene. Smoter Nemcev ie bil, da bi slovanske rodove po-!X)lnoma vtelesili nemški državi, kar se je moglo zgoditi le s popolnim podjarmlje- UČITELJSTVO NA PROTESTNEM POHODU Mexico City, — (ONA) — Dvainpetdeset šolskih učiteljskih mot i in njih družin iz sol v Vera Cruz, se je odpravilo na protestni pohod "protest march" proti Mexico City in so že prehodili 285 milj pota. Organizirali so svoje vrste demonstracijo, proti načinu vladanja governerja Jorge Cer-dan. Ko je predsednik Avila Camacho izvedel za ta nenavaden pohod, je poslal buse, ki raj jih prestrežejo na pol pota. Skupine je bila na potu tudi napadena od Cerdanistovih "storm trup", a brezuspešno. - Učiteljstvo je apeliralo na predsednika in tajnika mini« sterstva vzgoje, da bi preiskali diktatorstvo in preveliko naklonjenost do governerjevih sorodnikov v provinci Vera Cruz. — Governerjev brat Louis Cerdan je postal nov župan v mestu Vera Cruz. Nekateri trdijo, da enajst članov Cerdanove družine sedaj vodi celo provinco. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radia uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji 1360 kilocycles. vedeni v sužnost, mesto so razdejali. V bitki pri Lenzenu ob Labi so Nemci pobili do 200.000 ljudi in sicer izvečine na begu. Še dan po bitki so*čisto hladnokrvno klali jetnike. Otto I. je delal prav tako. Po zmagi ob reki Reknici 955. n. pr. je dal jetnike moriti do pozne noči; zjutraj pa je velel glavo na bojišču padlega slovanskega vojvode Stojnega na kol natekniti, na kar je bilo vpričo te glave pomorjenih 700 jetnikov. Svetovavcu palega vojvode so pa oči iztrgali in jezik odrezali ter ga tako pustili, da je poginil med mrliči. S takimi sredstvi so skušali Nemci takoj od početka ohraniti in utrditi gospostvo nad Slovani. Odpor je bilo maščevanje brez usmiljenja. - Tak odpor je izzval zopet od Nemcev enako maščevanje in plamtela je strastna in kruta ljudska vojska, ki je trajala stoletja. Toda — Nemci si bili kristjani, Slovani le pagani! Nemci so se hvalili, da prinašajo Slovanom krščanstvo, ki mu je duh — ljubezen, pravičnost in svoboda. Ottonom pa je bilo razširjanje krščanstva le izlika, da so pod« jarmljali slovanske rodove. — Od tod pri Slovanih tak gnev proti nemštvu in radi nemštva proti krščanstvu. Kako važna bi torej bila za slovanstvo in krščanstvo država Boleslava Hrabrega. A prešibke temelje je imela, da bi odo-lela nemškemu navalu, ki je kmalu prišel Od leta 1004. so se vlekli boji s presledki do leta 1013. Češko je Boleslav izgubil takoj od začetka. V meziborskem miru sklenjeni dogovor je slovel, da poljski kralj obdrži Lužice in Mišnijo ter da je v cerkvenih rečeh od nemških škofov neodvisen. Boleslav tudi od papeža ni našel dovolj krepke podpore, ker je bil vpliv Henrikov v Rimu premogočen. Šele pod konec življenja je prejel od tam kraljevsko .krono; a še kesneje so si večkrat lastili nemški vladarji vrhovno oblast nad Poljsko. (Dalje prih.) Vsak teden ea dopis, naj bo geslo Vsake naselbine. Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dda vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI "GA &E DAN®!! SAMO SAMO Pristni J OLJNI POSNETKI SLAVNIH SLIKARIJ slovitih umetnikov * i o J. M. Trunk i velikosti 20X16 velikosti 20X16 Ar tisti kakor Moran — Sayre — Wagner — M urillo — Rifccowsky — Da Vinci — Meyerheim — Ogden — Streckenbach — Bierstadt — Ar-ney — in število drugih. Artisti, katerih slike se cenijo gori v tisoče dolarjev. Vendar nobene slike teh velikih umetnikov nisd na zunaj niti najmanje boljie, kakor ti skrajno resnični posnetki. To je omogočeno, ker so ti posnetki teko izvedeno izdelam v polnih barvah . . . tako realistično naslikani . .. izdelani z oljem, da v mnogih slučajih izgledajo celo bolje, kakor originalni mojsterski izdelki Najboljše pri teh oljnatih posnetkih pa je. da so ie pripravljeni za obesiti . . . nikakih stroškov ali težav s kupovanjem okvirov. In kako vas bo vzradostilo, ko bodo priili obiskovalci in mislili, da so te ljubke slike zelo drage slikarije. Zato, ker so poceni, a izgledajo drage, bi bile te slike "perfekten dar". Te slike so v resnici tako različns od vseh, kar ste jih videK, da jih morate videti, da jih boste prav cenili. Zato se tudi Pošljejo na preizkušnjo da jih boste osebno videli in pregledali. Naj vam pošljemo NA PREIZKUŠNJO tisto vrsto ki jo želite, in dajte nam priliko, da vam doka-, žemo, da so ti posnetki take slike, za kakorine bi z veseljem plačali mnogo več kakor en dolar. NE POŠILJAJTE DENARJA. Najprej izberite eno ali več — slik. ki vam najbolj ugaja- jo, ir zbirke, navedene spodaj, in vam jih bomo radi poslali na preizkušnjo. Pomnite, da 5* ne postavite pod nikake obveznosti. da bi morali obdržati kako tt-h slih. ki vam jih pošljemo na o«3ed. Uporabite ta pripravni kupon za ogled r Verski predmeti □ Christ in Gethsemane □ Christ ©n Mt. of Olives □ The Orvine Shepherd □ H he Holy Family O Christ Knocking at the Door □ Ecce H Mno D Mater Dolorosa □ St Joseph . □ Immaculate Conception □ The Last Supper □ The Birth of Christ □ Mother Deor □ The Guardian Angel □ Mother of the Saviour □ Christ taking leave of His Mother □ The Crucifixion n St. Anthony □ He is Risen □ Christ as 12 years □ Sacred Heart of Mary □ St. Theresc □ The Resurrection □ The Descent from the Cross □ Pope Pius XII □ Star of Bethlehem □ To Thy Cross I Cling Posvetni predmeti O Old Ironsides (Ship) □ Beautiful Blossoms (floral) O Floral Symphony □ Sunny Venice Q Georgeous Autumn O Poppies Jt Larkspur (floral) □ Sunshine and Shadows (Scenic) □ Awaiting the Call (English Hunt) □ Mediterranean Shores □ The Constitution (Ship) □ The Covered Wagon (Western) n Western Paradise (Scenic) □ On the Banks of the Scheldt □ Enchanted Valley (Scenic) □ Nordic Splendors (Scenic) □ Mediterranean Villa □ Happy Childhood Days □ High L*p in the Rockics □ The Red Star (Ship) O Ve Olde Tavern □ Home in the Alps □ Their Favorite Pa^ttime Card Players) □ The Capital — Washington. D. C. □ Jhe Doctor □ Found (Dog) □ Old Glory (Our Flag) WOODS ART CREATIONS 1422 So. Oak Park ave., Bervrjm, I1L Naslov ......................................................................... Mesto ......................................-........-............. State.......... ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, EJ A^ stane samo________________________vv Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* ^^ Naročila sprejema; Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Antisemitizem, kakršen se je pojavil pod Hitlerem in se prenesel tudi v kraje, kjer kimajo, ako Hitler dvigne le prst, je vsega obžalovanja vreden in ga mora vsak razsoden človek najodločneje odkloniti. Rasna mržja in cinično sovraštvo kakega človeka, ker je imel take in take starše, in to je v bistvu nazijski antisemitizem, je zabloda, kakršnih je ves polen moderni čas ki je izgubil smernice za le količkaj Človeško sožitje. Izrodki se kažejo v vseh mogočih oblikah. Nobeno hudo se ne odpravi z drugim zlom. Tudi borba .zoper tak antisemitizem ima svoje hibe. Baje se je pričel amerikanski antisemitizem šele 1. 1933. Dvo-min. Jaz sem videl dosti raz-lcgov za razsoden antisemitizem v Ameriki že 1. 1909. Morda se je začel rasni antisemitizem šele tedaj, in ta bi bil še I. 1933 prišel prezgodaj, nikoli naj bi ga ne bilo. Boritelji zoper ta ves zgrešen pojav zapisujejo vse na rovaš začetkom nazijzma, toraj Hitleru, kar se lahko vjema. Ampak tudi zagovorniki Judov, ki so zoper antisemitizem, stejijo pogostoma na slabih nogah. Brez razlogov bi se gi banje ne bilo pojavilo, dasi je zavzelo napačno obliko, kakor priča zgodovina vseh dob, kadar se je kje tako gibanje pojavilo. Kdor se bori zoper napačno gibanje, mora priznati nesporne razloge, jih ne sme prikriti, ali iti preko njitf. Profesor Lewis Browne je' menda objektiven zgodovinar. Spisal je obrambo za ameri-kansko javnost. V zgodovini odpora zoper judovstvo je do-t?ro podkovan, ampak to še ni nobena zgodovina takega odpora, in naj bi bil odpor še tako dvomljiv, ali morda le iz trte izvit, kakor se njemu zdi. Ce so se Judom godile krivice, st morajo krivice odkloniti, ampak s tem še ni pojasnjeno, čemu se je prikazal odpor, ki j*e se ve prešel v izrodke, dokler ni dosegel sedanje oblike rasnega sovraštva. Tudi krivičen odpor mera imeti svoje korenine in če korenine nikakor niso krivične, moralno, socialno, gospodarsko in kulturno opravičene, potem je opravičen tudi odpor, in tu smo po- tem pri razsodnem antisemitizmu, ki s Hitlerevem antisemitizmom nima nobene stike. Profesor Lewis Browne o-menja, da se dela z lažmi zoper Jude. Gotovo, saj drugače bi ne prišlo do izrodkov. Navaja en vzgled. Tik pred vojno se je pisalo, da Judje silijo na vojno. Hitler je grmel iz Berlina, da so Judje najhujši warmongers. Well, dr. Browne navaja neko glasovanje (Gallup Poll). New York šteje 17 odstotkov Judov, glasovanje pa je pokazalo dosti manjši odstotek za vojno. Ergo . . . toraj je laž, da bi Judje silili na vojno. Ta je pa hudo švoh. Judje bi bili še več ko zlomki, ako bi kot taki silili na vojno, ko vidijo na vseh koncih in krajih, kaj je vojna prav njim prinesla. Ampak za označbo warmongers ni treba nobenih odstotkov, par visokih judovskih glav, katerim je vojni dobiček prvo, in pri tem ves svet pozna Jude, zadostuje, da dajo silen sunek pri kakem gibanju, ki bi njim prineslo dobiček, in naj bi pri tem trpeli lastni bratje. Kdor ne vidi nobenega razloga, nič ne vidi. ( Konec prihodnjič) DR.-J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 POSESTVO NA PRODAJ Ugodna prilika se nudi rojakom v Johnstownu kateri si hočejo kupiti vredno posestvo. Imam na prodaj hišo na 295 Boyer St. Zidana je iz opeke, v dobrem stanju in opremljena z vsem, razen s centralno kurjavo. Stoji na lepem prostoru, da bi jo nikdar ne prodajal, da me k temu ne silita bolezen in nesreča. Ker jo bom dal za zelo nizko ceno zato bi rad, da bi prišla v slovenske roke. Zato kdor izmed Slovencev se hoče poslužiti te prilike, naj nikar r.e odlaša se takoj -osebno o-glasiti pri meni na 295 Boyer St. ali pismeno Box 119 S. Stutzman St., da ne bo prepozno. Andrew Tomec ROJAKI SLOVENCI! Ka°AR JeKte okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdeljojem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, piSHe na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 ti mmmmmmmm NE OSTANITE BREZ i Baragove Pratike 99 ZA LETO 1942. . Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: , - Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois seiBBeBieeesaBN \