•KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih vlso-koSolskih zavodov C Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik je Vlado Golob 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 9 Tekoči račun: 604-13-3-501 (za Katedro) 9 Tiska Časopisno pod- MARIBORSKIH ŠTUDENTOV ...zoaia Premalo pozornosti ideološkemu delu Zimski semester je za nami. En semester ne pomeni mnogo pri delu študentske organizacije, posebno še, ker smo imeli letno skupščino ZS MVZ z veliko zamudo, vendar rezultati, ki jih lahko zasledujemo, in slabe izkušnje iz lanskega leta, nam nudijo obilo snovi za razmišljanje. Poročilo ideološke komisije ZS na letni skupSčini je pozornemu bralcu kaj hitro razodelo, da je bilo tako pomembno področje, kot je idejna vzgoja, v preteklem letu skoraj povsem zanemarjeno. Pred časom smo imeli v Mariboru Center za marksistično izobraževanje študentov, ki je prirejal predavanja v okviru Marksistične tribune in so študentje kazali veliko zanimanje za ta predavanja. Centra ni več, ni več predavanj in z njimi klasične^oblike politično-ideološkega dela Kje so vzroki za nazadovanje? '/rgtisza, da je na mariborskih višjih šolah postala praksa izgovarjanje na inten-ziviteto dveletnega študija, obremenjenost, po kateri so prizadeti vsi študentje, posebno pa študentje — funkcionarji, tako n Zvezi študentov kakor v osnovnih orpani-zacijah Z K na šolah in Komiteju Z K MVZ. Ni dvoma, da dejstva o intenzivnosti študija držijo, vendar se bomo morali počasi na njo privaditi in si smotrneje porazdeliti čas, rezultati, ki se kažejo ob izpitnih rokih nekoliko demantirajo izgovore o študijski zavzetosti. Študentje — funkcionarji, ki so na letnih skupščinah prostovoljno sprejeli zadolžitve in odgovornosti, da bodo svoje naloge izpolnjevali, so jih dolžni izpolnjevati, poskušati morajo premagati težave, ne pa »vreči puške v koruzo• ob prvih težavah. Ko govorimo o ideološki vzgoji sc seveda ne omejujemo na predavanja kot klasično obliko ideološkega dela, vključujemo tudi ideološko vzgojo preko specialnih predmetov (pouk družbenih ved), mnogokrat pa se ustavimo na konstataciji, da je dosedanja praksa ideološkega dela zastarela. Ni dvoma, da bi diskusije o nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih, o zunanji politiki, gospodarstvu, zainteresirale večji krog Študentov, ki bi aktivno sodelovali v diskusijah. Nekaj takih poskusov smo lani na naSih viS-jih Šolah zasledili, vendar je potem vse zaspalo. Med subjektivnimi faktorji, ki so vplivali na nedejavnost ideoloških komisij ZS po šolah, je bilo premalo sodelovanja komunistov, saj bi ti morali biti s svojo idejno izgrajenostjo glavna opora kolegom, ki delajo na idejno političnem področju pri Z S. Zlasti' pri starejših kolegih komunistih prevladuje prepričanje, da je dovolj, če izpolnjujejo naloge, ki jih dobijo neposredno od vodstva osnovne organizacije Z K, za delo ZS pa naj se zadolžijo drugi. Tako gledanje je enostransko in nasprotuje celo statutarnim določilom ZKJ. Obdobje enega semestra, ki je pred nami, je kratko, za delo bi bilo treba prijeti takoj, namesto da se spuščamo v abstraktne razgovore o politično-ideološkem delu, bi bilo treba pričeti z akcijami. Ivo Vajgl Kurenti vsako leto spreminjajo zn nekaj dni lice o n si okoli Ptuja. Kurenti se družijo o skupine; trume, ki z oglušujočim žvenketom svojih Zvoncev poskakujejo, pojejo in oriskajo o pustnih dneh po vaseh Ptujskega polja, so pošastne. Grozljiva je predvsem njegova maska, grozljiv je trušč zvoncev, ki jih nosi za pasom, in z nezaupanjem gledaš ježevko. Toda nič se ne hoj: kurent kvečjemu dekle narahlo požgečka z njo. Sicpr pa je ježevka orožje. Gorje namreč kurentu, ki bi mu kdo snel ^tusko! Za vedno je osramočen. (jKURENT* — 1962) Svetilnik kultiire slovenski Kotoški M den Radenska gimnazija Mežiška dolina je bila v m egli, le okoli vrliov Uršlje gore — Kulturne zabave so vse-in Pece se je skozi raztrgane megle prikazovalo jasno kakor potrebne. Vendar gre nebo. Nič kaj razveselji v vtis nisem dobil v Ravnah na za to, da je vse na dostojni Koroškem, ko sem izstopil iz avtobusa in se napotil proti višini. Na plesih bi kazalo gimnaziji. Hotel sem zvedeti nekaj zanimivosti o njihovem uvesti kratke programe, reci-delu in težavah. Po petminut ni hoji sem prišel do gimnazi- tacije in podobno. Kar zadeva je, ki je po svoji legi verjetno edinstvena v Jugoslaviji. Sto- našo gimnazijo pa je težava ji namreč na hribu izven mesta, obdaja pa jo čudovit park. v tem, da imamo dijake s ši-Stopii sem bliže. Na vratih me je pozdravila spominska plo- rokega območja in tako težko zanimajo za to ali ofIOj lahko nikarja. »Kako je pri vas J ” Sča: »To gimnazijo je »gradilo delovno ljudstvo. Naj bo sve- najdemo cas za zabavo, ki bi Um uspeino sodelujejo. Letos učnim uspehom?« vse tilnik kulture slovenski Koro iki.« bil primeren za vse.« smo uvedH še Iutkarski kro_ »Sedaj ni ravno dobro. Ne- va Vstopil sem. Na širokih potil sem se v pisarno in za- vprašanie^Cesa ^^žeHtef v žek* k| zcl° dobro dela. verjetneje to, da imajo I«'- hodnikih je bil mir. Dijaki so prosil ravnatelja gimnazije t šolskem letu? i ° P,-^V J° uspeh kot ma- imeli pouk in iz najbližjega tov. Golčerja, naj mi odgovo- 'No jejia ie ‘ precej. Da °P„ mladinskega izzivljan- turantje.« razreda sem slišal učenko, ki ri na nekaj vprašanj. bi «гјт_аг1ј0 verificirali da nja , Zmanjkalo je časa in moral_____ je brala angleško lekcijo. Na- • Ali bi mi, prosim, poveda- bi dose„ij primeren usneh v m П* P1***1* s?m se posloviti od ravenske li kai je letos za vas največji primeren uspen v mdrajj UVesti kratke kulturne gimnazije. Zapuščal sem jih s Ш 3 J šo,i in pa Tm programe. Na plesih, ki Jih prijetnim vtisom. V precej ' — Trenutno je problem ° " imai° naši ««trtoSolcl to že težkih okoliščinah dobro de- Stev. 1 verifikacija gimnazije. . ... uvajam®.« lajo, sgj so ena najboljših Kaj bomo študirali problem? rutno le Droblem ' ГГ.. ’ ~~ Г7» 7ГГ imajo nasi eetrtosoict to *e tezkin OKonscinun aouio uc- Po novem zakonu morajo biti Lepo sem se zahvalil ra »Kaj meniš o popivanju in gimnazij v Sloveniji. Organi- usun*«t|«M |t kila IMS 1*40, ko M začsla »г*4а*ав)а v Oku semestru. Naštel« J* Iz Mtrefe praks* la trs)e 4 stmtstr*. P* končanih predavanjih j* potrebna dlplMM (mala). Nad* po ial»a)u: INŽENIR (ustrezna stroko), kp|tl i šola Ima pet oddelkov. Oddelki s* sam*st*)nl. I. Prapram predavan) j* tak. da sta prva letnika sploina, v J. semestru pa se študij cepi v naslednic smeri: Oddelek za strojništva — •nerfetlkl tehnologi Oddelek za elektrotehniko — jeki In Hbkl tok Oddelek za gradbeništvo — eperetlva Oddelok za tekstil — Oddelek ta kemijo — Osnovni poudarek v prvih dvek semestrih j* na matematiki, nadeli* na mehaniki, elektrotehniki in kemiji (sperftlCn* za oddelke). Razen teoretičnega (rediva pri Izpitih to predpisani ma*(i proframi In vaje, ki |lh j* potrebne Izdelati, eslrama opraviti. študij v 1. letniku |* različen In t* smeri razlika joj* p* številu la teilssl Izpitov. Povprečno I* treba polotiti v 2 letih 15 Izpitov, kar alti ni preveč, če npeštevome da Imajo nekatere viši* tal* (n* v Mariboru) do to (deseti) Izeilov. Višja tehniško šola le taklločnl študij prve vtoent«. Po diplomi, ki so zavleče od trek mesecev de osem. |* melon vpis aa drugo stop njo ustreznih fakultet. Na Ijuhllan-tko univerze le molen nemoten prestop — seveda t vsemi IzpHI. Tehnika i* na runal tlrer vabljiva. vendar pa študli dl tako prileten. Kdor te zanl odtoči, te Istočasno odaov* — neuradno seveda — mnogim brezskrbnostim zabavi, počitnicam; kalU počitnic skoralda ni študirati tehniko pomeni bedeti nožno v noti. vstaiatl saodal zlu-(ral. razglahllati. se prepričevati In Iskati včasih Ust* sre«* rezultate, ki lih dovolfvje tehnika. Pomeni ototne treti za orilatetll. ki ob soboten la nedeilah oddala!* n> Izlete la zabav* — tl s* oa tklanlal nad načrti in lormntsml. da t* tl temni ered očmi Vsa to bi nai ne bile strahovanje bodočih študentov, temveč prl-laiellski nasvet: keear mika »INO«. nal premisli če na le tudi sposoben In orlnravllen deseti) ... Do teoa le namreč slrma In loška pot In le resni lo zrno namreč vse gimnazije verifi- prijazen sprejem in odšel 0 .teenagerskem' vedenju zirali so že mnogo mladinskih, cirane, to je, imeti morejo vsa iskat »žrtev« iz vrst dijakov. mladine?« delovnih brigad, zgrudili učna mesta strokovno zasede- Ker je bil ravno odmor, sem »Vsekakoi Je neprimerno.« športni park in slednjič tudi д | na. To pomeni, da mora bio- j° hitro našel. Rija Polajner, temu kriv?« šolo 80 s* sami zgradili. Letos sja logijo učiti profesor biologije predsednica gimnazijskega »ln кпо je itmu kuv. £re iz gimnazije že petnajsti stu in ne velja, da bi namesto komiteja LMS, mi je poveda- »Nekaj sami, nekaj pa tudi rod maturantov. Kultura pro-kj njega učil drug profesor, kot Ia naslednje: družbene organizacije, ki dira v koroške globače in nje- se je to dogajalo doslej. Upa- »Najbolj nas muči nezain- mladih ne znajo pritegniti.« no najmočnejše orožje se ku- sk) mo, da bomo te težave rešili do tereplranost dijakov ca delo. Poiskal sem še predsednika je v gimnaziji, jeseni. Sedaj nam manjkata še Imamo krožke in vsi, ki se šolske skupnosti, Janka Stim- DARKO PASEK 0d germanist in profesor za te- Vpi lesno vzgojo. ||1!11Ш11№1111!Ш1Ш!11Ш1111ШШШШ11МШ11!1!111111111«КШШ1!11Н1№111!11НШ111М1111Ш1Ш11Ш!Ш1Ш1111т11111ШШ1ШН11Н111ШиН1>111Н№1Ш11Ш111Ш!ШШ11НШи11)11!1ШШШ»5к1 • Kako pa je s prostori? Ф i . Hii KEM МИЈЕШКИ esil; poleg gimnazije tudi učitelji-_______________________________________________________________________________________________________ Be< d'.” «"“d™ ,‘ti. a,° ИТВШШ O MUDI КЕМШ » РТМНД • МЈШ1 KEMIK • ВТВШИ • sicer gimnazijski pouk ne bo .... .... . .. ... --- mogel ustrezati sodobnim me- Precej pozno (Izšli so že ok- Pesmi so občutene in prijet- dili name prispevki: »Naša no- t. todam Rabimo prostore za tobra) sem dobil v roke ne, a jim oblikovno — razum- va ustava«, »Daleč so »v« - razne zbirke in laboratorije. UTRINKE, glasilo literarne Ijivo — še marsikaj manjka, zde ...« (o poletih v vesolje, j Tudi prostorov za tehnični skupine na ekonomski srednji »Med šolskim odmorom« in »Stara mišljenja v atomski j pouk sedaj nimamo. šoli v Murski Soboti. Razen »Dom, v katerem živim« pa dobi« (o starokopitnih pred -l _ poročila o delu šolskega ko- sta kar dobra literarna zapisa, stojnikih), »Razmišljanje« (d js ■ jr. 3,e P” vaS S . miteja LMS so vsi prispevki Presenetili so me pa »psev- potrebi po lepem). Taki prl-| - ničnim poukorn. literarni. Kot običajno so tu doniml«, posebno še, ker Je spevki, ki govore o stvareh, 1 —. an?., , ?.m0 П?ПЛ* mladim najbolj uspeli prispev- g|as||0 na precejšnji ravni, ki so zanimive za vsakogar ši gimnaziji imeli najbolje ki k| govorijo o njihovih last- skoraj vsi prispevki so nam- ali o problemih današnje mla- i organizirano tehnično vzgojo njb doživetjih ali doživljajih, reg podpisani z nekakšnimi dine (in to tako neposredno), v Sloveniji. Pri tem so nam k! ^ ()m bl|Iu. Moj večer, eksotičnimi imeni: Aci-Glo, so v naših šolskih glasilih — i.«- н° , i, POhJctja^ v jježno srečanje. Posebno dru- Sendy, Kitty, Viol. To nikakor žal — redki, bližnji okolici, ki so spreje- g0 je razgibano jn *animlvo. „I primerno, še manj pa po- v glasilu je še mnogo pri« mala naše dijake na prakso. »Upanje« Je poizkus (govori o trčimo. Le zakaj se ne bi pod- spevkov. ki so precej neizra- # Kaj menite o novi obliki ljubezni in nezakonskem otro- pisali s celim imenom, tako xitl. Saj ne rečem, da bi ne mature, kot jo je prinesla re- ku, ki dorašča brez očeta), ki da bi tudi sošolci lahko ve- bi|0 mogoče kaj dobrega na-forma srednjih šol? se je posrečil predvsem zato, deli, kdo je kaj napisal? pisati o počitniških doiivlja- — Prav gotovo je pozitiv- ker ni črtica, ampak nekak- jih, o dogodkih v razredu, o no, da morajo dijaki sami se- Sna lirična meditacija. Dve Tudi o MLADEM KEMIKU nogometni tekmi itd., toda staviti nalogo, ki je pravza- črtici »Vilma« in »Srečno no- (2. številka) tehnično kemične stvari se Je treba pravilna lo-prav obširnejša razprava, vo leto« kažeta večje literar- šole Ruše pišem s precejšnjo ц(ј jn poiskati tisto, kar j« Pri tem si morajo sami po- ne pretenzije. Prva bi — če bi iskati literaturo. S tem se na- ne bila tako naivna in slabo zamudo. Zelo ugodno me Je presene- zares zanimivo, nenavadno, smešno. Prijetna je humore- učijo, kako sc razprava sploh grajena — lahko lepo uspela, tilo, da tudi tehnična šola (ki ska »Smejte sr z nami«. je glasilo, k vsemu Se tako uvrsti v številko čimveč prispevkov prvega tipa, število napiše. To jim bo koristilo druga pa je vse preveč ne- n|ti ni tako velika) Izdaja svo-pozneje, ko bodo nadaljevali stvarna. Piscu bi priporočil študij na višji stopnji. Edino naj se izogiba tako komplici- obširno (34 strani). V nasprot pri odgovarjanju bi bilo tre- rani snovi. Takoj ko začnejo j„ z murskosoboškimi Utrinki preveč ba poglobiti snov, tako da bi mladi pisati o pijancih, o min- imajo v tem glasilu le trije H-matnrant prikazal znanje ec- ljivosti in sploh o »odraslih terarni prispevki (Ni je hotel totnega predmeta, ki ga zaje- ljudeh«, ustvarjajo namreč ma naloga. prevečkrat prav fantastična • Gotovo ste seznanjeni s ln Pa‘«««n» dela. Pisec mora ---------------------- _ težavami okrog mladinskih snov dobro P°*na«- Ce Je )c dve peSmi. Obe sta neokus Uredništvu bi priporočil, da splošnih zapisov in spisov pa naj zmanjša To prav gotovo ne bo težko, saj razočarati. Slovo, Mrzel dom) je številka zelo obsežna in zdi resnejše literarne pretenzije, ge mi, da tudi sodelavcev ne v listu sta (poleg ene šaljive) manjka. List je tudi ilustriran (šale), zabav, plesov in tako dalje. m,ad* Je Pa *e ce,° dobro, da )„ prav „ib poetični Avtor moti pa me, da pod prispevki Ali bi nam lahko povedali Je snov tudi nlemu samemu je razočaran, a samo psuje. ni podpisov ali pa so nepo- kaj o tem? blizu. Zelo dober vtis pa so nare- polni. Namesto uvodnika PREDNOST DAJEMO DISKUSIJAM Z NAMENOM, DA BI IZVEDELI KAJ VEC O PROGRAMU IDEJNEGA IZOBRAŽEVANJA MARIBORSKIH VlSJIII SOL IN O KONCEPTIH POLITIČNO-IDEOLOŠKEGA DELA V BODOČE, JE NAS SODELAVEC NAPRAVIL DVA KRATKA RAZGOVORA. i 1 Tov. Leon Cepič, sekretar komiteja ZK mariborskih visokošolskih zavo-i dov. »V kakšni obliki p ijemajo študentje najraje idejno vzgojo. Gotovo se spominjate ..larksističnih tribun, kaj menite o svobodnih katedrah, debatnih krožkih, ali mislite, da je kaka ' druga oblika politično ideološkega dela bolj primerna?« »Mislim, da ni važna oblika, predvsem oblika. Idejna vzgoja je osno-va naše politične aktivnosti in bi moje. rali biti zainteresirani vsi, da si jo 1д. osvojimo na čim zanimivejši način. Predavanja naj bi bila iz naše so- ral ;ke " o s cej lesih ničih lili idl tos isti •o-ie-:u- dobne problematike, seveda pa naj bi zajela tudi aktualna vprašanja iz zunanje politike. Študent, bodoči intelektualec in upravljalec, bi moral vedeti, kaj se godi doma in po svetu in v kakšnem času živi. Pomembna je tudi ekonomsko-po-litična razgledanost, še posebej za študente ekonomsko-komerciaine šole, saj bodo le-ti v praksi često naleteli na probleme iz tega področja.« »Kaj menite o vsebini politično-ideološke vzgoje?« »Trenutno je to malo težje vprašanje, ker program še ni postavljen, ker se čuti razpust prejšnjega komi- IIII1R L 9. konferenca jugoslovanskega študentskega tiskn V bodoče tesno sodelovanje V organizaciji našega lista je bila v Mariboru od 1. do 3. februarja 9. konferenca jugoslovanskega študentskega tiska. Udeležili so se je predstavniki vseh študentskih listov. V referatih je bila poudarjena velika vloga študentskega tiska pri oblikovanju študentove osebnosti in velika vloga, ki jo ima študentski tisk kot kraj za uveljavljanje študentov. Zanimiva je bila razprava o fiziognomiji študentskega lista, o vsebinski širini, v katero morejo iti glede na omejene možnosti. Udeleženci so poudarili vsestransko korist, ki jo imajo vse redakcije od sodelovanja. Ugodno je, če zastopajo študentski listi vsaj pri večjih vprašanjih, kot so študentske reforme, politika kulturnih rubrik študentskih listov ipd., enotna stališča. V smislu utrjevanja vsejugoslovanske enotnosti je koristno, če se študentje v višješolskih in univerzitetnih središčih spoznavajo z življenjem študentov v drugih jugoslovanskih mestih. Zaradi tega smo sprejeli sklep o redni izmenjavi člankov oz. celih strani, ki bodo govorili,© življenju študentov v mestih, kjer izhajajo študentski listi. Naslednja konferenca študentskega tiska bo pozimi prihodnje leto v Beogradu. teja ZK MVZ. Vendar mislim, da bi bilo nujno, da program obsega naslednje probleme: ustavna vprašanja, program ZKJ, splošna družbena vprašanja, nekatera vprašanja s področja klasičnega marksizma. Mnenja sem, da bi ne smeli prenatrpati programa. Raje manj, pa tisto bolj temeljito. Morali bi pri tem biti dovolj elastični in prilagoditi program potrebam posameznih šol. Nujno se mi zdi. prepletanje učnega programa in idejne vzgoje, ki bi učni program -dopolnjevala.« »Kdo mislite, bi moral skrb-41, da bi delo na tem področju nemoteno potekalo?« »ZK in Zveza študentov, ki bi morali skupaj, v povezavi analizirati in odgovarjati na probleme in organizirati predavanja, bodisi v obliki krožkov, tribun ali kateder. Rekel sem že, da ni važna oblika. Zdi se mi, da bi morali tudi preko študentskega tiska, to je Katedre opozarjati in odgovarjati na probleme, ki zadevajo idejno vzgojo.« Tov. Cepiču sem se zahvalil za odgovore. Nato sem poiskal tov. prof. Štefaneca, ki je na VEKS predsednik komisije za politično-ideološko delo, in ga zaprosil, da mi odgovori na nekaj vprašanj. Prof. Stefanec ml je povedal nasledn*-- »Mladim ljudem primanjkuje čuta odgovornosti do družbe, ki vlaga velika sredstva za njihovo izobrazbo. Manjka jim tuli čut tovarištva. Vendar si n.arsikdo tovarištvo napačno predstavlja in zahteva neke familiar-. ne , l-.ose. Vse te pojave bi z dobro idejno vzgojo goto-n odpravili. Mnenja sem, da bi morali organizirati čim več predavanj, in sicer zanimivih. Vendar mislim, da bi bilo za začetek po*—hno nekaj načelnih predavanj, ki bi naj razjasnila osnovna načela in namen idejne vzgoje. Pra- Studentski list ima več nalog, ki mu dajejo njegov smisel. Tako mora predvsem obravnavati študijska vprašanja, socialno-ekonomske momente, skrbno prispevati k idejno političnemu izgrajevanju mlade generacije, pomagati pravilno obliko-vati pogled na svet, biti mesto, s katerim se vsi študentje kar najbolj aktivno vključujejo v družbena dogajanja na šoli in izven nje. Vendar v vsem tem naj študentski list ne bi bil »cehovski«. Dajal naj bi pravilen poudarek na študenta, kot polnokrvnega državljana naše domovine, to je vtkanega v vsa družbena dogajanja — prizadevanja. Tako se vsak študentski list vključuje v dogajanja, ki so v kulturi. To je tudi ena izmed značilnosti študentskih listov. To pa nikakor ne pomeni, da je potrebno pisati samo o kulturnih prizadevanjih znotraj študentske organizacije in samo s »študentskih pozicij« v smislu, ali je 30 študentov na kakšni prireditvi ali pa 40. In ali je bilo 5 ali S študentov na kakšnem razgovoru. Gre za širše in globlje vključevanje v vsa prizadevanja. Gre za vključevanje razmišljanj mladih, za enakovreden prispevek. Seveda pa se ne sme zanemariti, celo še bolj bo potrebno aktivizirati študenta kot konsumenta kulturnih dobrin. In zato se mora vključevati v vse idejne in programske razprave. vilno bi bilo, da bi člani ZK pomagali organizirati in voditi ta predavanja. Kar zadeva obliko, mislim, da bi bilo najbolje organizirati ali marksistične tribune ali diskusijske krožke. Na njih bi obravnavali vprašanja naše vsakdanje prakse, aktualne zunanjepolitične dogodke in sploh vsa vprašanja, na katera danes mlad človek naleti. Seveda je nujno, da smo pri tem skrajno pošteni in kar najbolj resni, ker bomo le tako dosegli svoj namen. DARKO PASEK 1«. 1. H t)l -t {O - rt-| eh. ar, la o). Še vedno nam je v svežem sporni nu iraška revolucija iz leta 1958, ki je za vedno obračunala z osovraženim monarho-fevdalnim režimom Nuri Al-Saida, in s katero se je začelo novo poglavje v zgodo-vini modernega Iraka. Iraški študentje in njihova Generalna unija (GUSIR) so tedaj enotno podprli nacionalne progresivne sile in aktivno sodelovali v organizaciji novega reda in likvidaciji neokolonia-lističnega režima. V teh dneh je prišlo do nenadnega prevrata. 8. februarja zgodaj zjutraj je radio Bagdad javil, da je izvršen državni udar in da je vso oblast v deželi prevzel revolucionarni svet. Nenadni prevrat — da, ali ne za poznavalca situacije v Iraku. Vojni režim, ki je začel s programom notranjih reform in zamenjavo zastarele strukture, nikoli ni uspel pridobiti solidne politične baze za svojo akcijo v množicah. Podvojenost nacionalnih sil, ekonomske težave in zanimanje tujcev za petrolej, agrarni problem, nerešeno vprašanje Kurda, neredi z ostalimi arabskimi deželami so privedli notranja nasprotja do kritične točke. Univerza in njegovo relativno številno prebivalstvo. so bili v Iraku od nekdaj barometer politične situacije, pokazatelji obetajočih neviht, začetniki akcij nacionalnega ZAPISI IRAK ozadje zadnjih dogodkov značaja in bojno polje političnih strank za vplivne sfere. Ko je uvidel strateško važnost univerze, je poskušal režim generala Kasema v teku zadnjih let z raznimi merami pridobiti študente, kontrolirati njihovo gibanje b v kali zadušiti vsako opozicijo. Toda, že prve mere, kot je bilo imenovanje predsednika (rektorja univerze) in dekana, premeščanje predavateljev, je izzvalo negodovanje določenih krogov. Sočasno je bila politična aktivnost iraških študentov, kot vseh partij, zmanjšana na minimum. Režim ni dovoljeval volitev študentske organizacije. Prostori Generalne unije študentov (GUSIR) so bili podvrženi policijskim preiskavam, aktivnost organizacije pa zelo omejena. Paralelno z GUSIR-om je bila 1962. leta osnovana tudi druga pollegalna študentska organizacija, tako zvana Nacionalna unija študentov (NUIS), ki je v zadnjih mesecih vse bolj odkrito nastopala proti vojnemu režimu Ce temu dodamo, da so se znotraj teh organizacij borile različne politične stranke, od starih — mestnih, komunistov, nacionalistov in drugih, dobimo približno sliko političnega vzdušja na univerzi. Koncem decembra se je začela v bagdadski srednji šoli Sarkija stavka dijakov zaradi premestitve nekaterih predavateljev. Stavki so se po nekaj dneh priključili še dijaki in študentje mnogih šol same univerze v Bagdadu. Neka študentska delegacija je 7. januarja vdrla v zgradbo Rektorata in pričela z gladovno stavko. 10. januarja je policija zgradbo nasilno zavzela in študente razgnala. Pri tem je bilo tudi več poškodovanih, število aretiranih pa se je dvigalo na več sto. Ta stavka in ukrepi, ki jih je podvzel režim, so izzvali pravi kaos v šolah in coledgih glavnega mesta, tako da je postalo izvajanje pouka praktično nemogoče. Dr. Ah-mad Al Zavari, predsednik z druženja predavateljev, je poslal tele-, gram premieru Kasemu in mu razložil, da predavatelji ne morejo opravljati svoje dolžnosti zaradi splošnega kosa. za katerega so po njegovem mišljenju odgovorne oblasti, ki »bi lahko sprejele pravične zahteve študentov, postavljene v praktičnem in iskrenem duhu«. Po nasprotujočih vesteh, ki prihajajo iz Iraka, je podpiralo stavko le 20 */• akademskih prebivalcev. Partija arabskega preporoda je v deklaraciji 8. januarja apelirala k podpori »našim sinovom in hčeram v herojski stavki«. Toda študentsko gibanje je bilo deljeno. Medtem ko je GUSIR prvi dan zahteval od študentov da organizirajo skupen sestanek, na katerem bi razpravljali o novo nastali situaciji, je NUIS kategorično zahteval nadaljevanje bojkota predavanj in razširitev stavke na ostala mesta. Koncem januarja se je ta mati upor študentov končal. Izgledalo je, da se je stanje na univerzah in šolah normaliziralo. Akcija iraške aviacije in državni udar pa nasprotno dokazujeta, da je imela latentne kriza, ki je izbruhnila na površje » protestom študentov, mnogo globlje korenine. Ne glede na to, kako se bo notranja situacija razvijala vnaprej, je gotovo, da bodo iraški študentje ostali zvesti idealom svojih tovarišev, ki so padli v borbi proti osovraženi monarhiji za cilje revolucije od 14. julija 1958. leta. IPC ZSJ STKAN S %£г kr A . PRAKSA Govor lov. Tila na VII. kongresa LMJ Kongresu je prisoslvovalo ludi mnogo tujih delegacij Dvorana Doma sindikatov, v kateri je bil kongres NOVA DELOVNA NALOGA: JADRANSKA MAGISTRALA VELIK DELEŽ MLADINE PRI IZGRADNJI NAŠE SOCIALISTIČNE DEŽELE 23. januarja se je v Beogradu začel VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki je trajal do 26. januarja. Otvoritvi so prisostvovali tudi generalni sekretar ZKJ tov. Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič in vrsta drugih visokih gostov. Največji dogodek za 1409 delegatov in mnogo gostov je bil vsekakor govor tov. Tita. Govoril je o mnogih pomembnih stvareh: o javni kritiki, o integraciji, jugoslovanstvu, o vlogi intelektualcev, o umetnosti, o gospodarstvu, o potrebi po večjem marksističnem izobraževanju mladih, o nekaterih mednarodnih problemih, o novi delovni akciji na Jadranski magistrali in .o drugih stvareh. Govor tov. Tita so takrat skoraj vsi spremljali po radiu, televiziji In tisku. Večkratno dolgotrajno ploskanje v dvorani pa je bil_ dokaz za lo, kako se bo mladina še nadalje in še bolj čvrsto zavzemala za nadaljnjo izgradnjo naše domovine. Delegati Ljudske mladine, ali kakor je VII. kongres osvojil Zveze mladine, so v treh dneh, kolikor je trajal kongres, razpravljali o vseh področjih dejavnosti mladine, posebej pa sta zasedali dve komisiji: komisija za statut in komisija za kulturno-družbeno udejstvovanje mladih. Ko bodo imeli, ponekod je to že bilo, delegati razgovore s člani Zveze mladine po podjetjih šolah in drugod, bo to vneslo v organizacijo zopet novega poleta in mladostnega, naprednega duha. ▼ 1. podiplomski seminar diplomantov VEKS Višja ekonomsko komercialna šola v Mariboru ima že okoli 150 diplomantov. Da le-ti, potem ko so diplomirali, ne bi prenehali izpopolnjevati svojega znanja in da ne bi izgubili stika z VEKS, je šola priredila v dneh od 7. do 9. februarja I. podiplomski seminar. Udeležilo se ga je preko 80 diplomantov VEKS. V treh dneh se je zvrstilo troje predavanj za diplomante vseh oddelkov, dvoje predavanj je bilo namenjeno »komercialistom«, eno »finančnikom« in »bančnikom« skupaj, po eno pa tud’ »bančnikom;« in »finančnikom« ločeno. Semina. je začel s skupnimi predavanji. Po uvodnem pozdravu ravnatelja profesorja Rudija Crnkoviča je profesor Tine Lah govoril o temi »Integracije in s+">kov-ni kadri«. Isti dan popoldne je predaval Mitja Kamušič, direktor kranjskega voda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Tema: Uspe?- o vodenje. Naslednji dan dopoldne je predaval vsem diplomantom prof. dr. Matija Meznarič o »Analizi poslovanja za leto 1962«. Popoldan je bil namenjen specialnim predavanjem: komercialisti so poslušali predavanje prof. Bogomirja Deželaka: »Organizacija in metode analize trga«, finančniki temo prof. Rudija Crnkoviča: »Viri kreditiranja v letu 1963« in >f. Dušana Bobek a f »Sestava kreditnega elaborata«, bančniki pa temd »Kreditna bilanca za leto 1963«, ki jo je predaval tov. Jane Bukovec, direktor sektorja za kreditno bilanco splošne gos*, 'arske banke LRS. Tretji dan je prišlo do spremembe prvotno predvidenega programa: namesto predavanja dr. Vladimirja Pertota, •Zunar’ ’ govinsko poslovanje in Evropska gospodarska skupnost« j ’ 'ncrc,-'istom predaval hon. n™'3 VEKS Franc Lorbek o temi »Funkcionalna povezanost oddelka za proučevanje ' "a z osnovnimi gospodarskimi dejavnostmi v proizvodnem podjetju.« Bančniki in finančniki pa so poslušali predavanje tov. Franja Vetriha, višjega referenta Zavoda za planiranje OLO ‘iribor, q temi »Značilnosti gospodarskega razvoja FLRJ v letu 1963«. Po .. em predavanju se je razvila živahna razprava, v kateri so študentje postavili p-eda’-- ,em vrsto vprašanj, pa tudi načel’ nekaj konkretnih problemov, s katerimi so se srečali v svoji praksi. Anketa, ki so jo izpolnili vsi poslušalci zadnji dan seminarja, je pokazala, da je podiplomski seminar prav gotovo d jel svoj namen in da bi bilo v bodoče primemo prirediti podoben seminar vsaj dvakrat letno. Morda bo tudi kazalo, glede na hitro naraščajoče število diplomantov, razdeliti oz. ločiti podiplomski seminar in ga priredi' posebej za diplomante komercial oddelkov (spalna komerciala, zunanja trgovina, transport in zavarovanje, turizem in g e-'- -‘-»ii in posebej za diplomante finančnih oddelkov (k jigovodstvo in finance, bančništvo). Seveda bo tudi v tem, in sicer tudi nekoliko ožjem okviru potrebno prirediti nekaj splošnih in nekaj specialnih predavanj. MM Ustanovljen klub. diplomantov VEKŠ Višje šole so bile prev *olovo ustanovljene »uto, da bi gospodarstvo dobilo strokovnjake praktike v krajšem čnsn, ne šele po f ali t lelih, polne teoretične učenosti in odmaknjene od prakse, kateri jib je treb* scie približali. lo pa nikakor ne pomeni, da diplomanti višjih Šol in , . ®|®PnJe lahko smatrajo svoje znanje za dovolj popolno, da jim nt bi bilo potrebno nikakršno nadaljnje izobraževanje, in da ne bi bilo koristno tudi njihovo nadaljnje iolanjc, zlasti istočasno t delom ni delovnih mestih. — To je ena izmed osnovnih nalog kluba diplomantov VEKS* ustanov* ijenepa v petekr 8. febrnarju, ki združuje za sedaj 85 izmed 150 diplo-man tov V KS. Klub diplomantov VEKS, ki *a bo vodil uifravni odbor z Otom Brezovskem na čelu, bo rnzen zn strokovne n aloje skrbel tudi z« ohranjanje prijateljskih vezi med diplomanti, za reševanje strokovnih problemov, zn uveljavljanje diplomantov VEKS v praksi, neprestano bo spremljal diplomante in izpopolnjeval njihovo znanje, proučeval bo vprašanja v zvezi z vpisovanjem na VEKS, v zvezi z zaposlovanjem diplomantov, v zvezi z izrednim študiranjem. s politiko štipendiranja. Diplomanti VEKS bodo zlasti sodelovali s šolo s katero jih vezejo cilji, študij, ne lm pa to organ šole, ampak družbeno samostojno telo. Dalje je ustanovni občni zbor sprejel sklep, da lmdo vel elani stalno sodelovali v delu strokovnih organizacij, zlasti društv« ekonomistov, in pri delu sekcij izrednih študentov VEKS, ki jim bodo prav gotovo zelo koristile izkušnje kolegov, ki so že, diplomirali. Razen tega je rnzpravn nn ustanovnem občnem zboru pokazal« željo diplomantov da bi lahko nadaljevali študij na II. stopnji v Mari' boru, oziroma da bi ljubljanska ekonomska fakulteta spremenila dolo* čila o tem. da mora vsak diplomant 1. stopnje, ne glede nn to, nn kateri ustanovi je dosegel diplomo I. stopnje, opraviti sprejemni izpit z« sprejem па II. stopnjo, rnzen tega pa Še diferencialue izpite, če menj« oddelek oziroma specializacijo. To sicer velja tudi za diplomuiit« I. stopnje ljubljanske ekonomske fakultete, vendar je vprašanje, č« je tak sistem upravičen in smiseln. itaho je i dratjo stopnjo agronomije V lanskem letu je dala Višja agronomska šola prve diplomante. S tem v zvezi se je postavilo vprašanje možnosti prestopa diplomantov na drugo stopnjo študija agronomije. Sola vzdržuje stalne stike z agronomsko fakulteto v Ljubljani In Je v skladu z učnim programom fakultete prilagodila svojega, tako da ni bilo nobenih ovir pri prestopu, oz. nadaljevanju študija. Istočasno so se nekateri študentje, ki so prišli na VAS iz drugih republik, pozanimali, kako je s prestopom na drugo stopnjo agronomske fakultete v Zemunu. Po prejetih informacijah je bilo razvidno, da bodo imeli diplomanti VAS. če bi hoteli študirati v Zemunu, velike težave, tako da bi jim bil prehod praktično nemogoč. Naš list je zaradi tega, na prošnjo nekaterih študentov VAS poslal dopis agronomski fakulteti v Zemunu z željo, da dobimo o tem podrobnejše informacije. V odgovoru, ki smo ga prejeli 10. X. 1962, navaja dekanat sledeče: »Statut Agro- nomske fakultete v Beogra- du-Zemunu predvideva po čl*" nu 92. glede prestopa diplO" mantov I. stopnje na II. stop* njo: Študenti, ki so dovršil* prvo stopnjo, imajo pravico 6° vpisa na drugo stopnjo, v ustreznem oddelku. Kandidati, ki so dovršili študij na prvi stopnji po študij' skem načrtu, ki se razlikuj* od študija na tej fakulteti, bodo polagali diferencialni izpit* V nadaljevanju dopisa doks' nat zanika, da bi agronomsk* fakulteta v Zemunu sprejem*' la samo študente iz Srbije, k*f je najbolje razvidno iz velikega števila slušateljev iz vse® republik, ki so vpisani n* ustanovi. Dekanat fakultete *e zatorej obrača na nas s prol' njo, naj mu po možnosti polijemo študijski načrt naše šole, da bi lahko natančno določili, katere spremembe bod° morali diplomanti VAS iz M*" ribora polagati kot pogoj »* nadaljevanje študija na druš* stopnji zemunske fakultete. Čeprav je uprava Višje agronomske šole študijski progral* v Zemun pravočasno poslal*« žal še vedno nismo prejeli 1* Zemuna željenega odgovora. Vpliv in psiholog ja filma KRATKO RAZMIŠLJANJE O FILMU IN OBČINSTVU Z razvojem filmske umetn osti so se postavila tudi pred občinstvo različna vpraš anja glede na estetsko vrednotenje filma. Pojavilo se je tudi etično vzgojno vprašanje, ki Ima svoj pozitivni ali na žalost večkrat tudi negativni odziv med občinstvom, še po sebcj med mladino, ki Je zelo dojemljiva za etične strani fil mov, čeprav se tega niti ne zaveda. Film ima v današnjem času tako pomembno mesto v družbi, da je potrebno veliko več storiti za njegovo uveljavitev, kakor samo hoditi v kino. Filme je treba razumeti, jih znati oceniti in jim odmeriti dokončno veljaven prostor v družbi. Sleherna vas, sleherni prebivalec v najbolj oddaljenem kotičku dežele pozna kino. Veliko je takih ljudi, ki niso v življenju prebrali niti ene knjige, ki niso bili niti enkrat v gledališču, in vendar hodijo v kino. Pri takih ljudeh je film edino sredstvo, ki vsaj nekoliko zadovoljuje njihove neprebujene, skoraj podzavestne »kulturne potrebe« In kakšne filme gledajo? Nikoli jih nihče ni naučil ločiti zrna od plevela, zato ne znajo razlikovati umetniškega filma od sentimentalne melodrame, nekaterim celo surova, slabo izdelana kavbojka pomeni več, kakor resnično umetniško delo. Prepričan sem, da vsebuje vsak, še tako slab film, nekaj lepih prizorov, toda tl ne odtehtajo celotnega, negativnega vtisa. Pred dnevi ml je nekdo pripovedoval o filmu, ki smo ga pred nedavnim gledali v naših kinematografih: Pred strelom. (To je kavbojka, ki nima posebnih kvalitet, razen ene: prepričljivo je bilo prikazano naraščanje strahu med preprostimi meščani, dokler ni to naposled izbruhnilo v odkrito sovraštvo do naivnega in nedolžnega trgovca. Prav ta proces pa je »razdedinil« glavnega igralca, junaka zgodbe, ker je kazal dejanje množice.) In ta človek mi je rekel: »V filmu ni glavnega junaka...« To je značilno. Mladina, pa tudi mnogi odrasli želijo videti na platnu junake. Želijo videti moč. Sebe želijo videti v teh vlogah. Predstavljajo se kot zmagoviti junaki detektivk, kavbojk, ljubezen- skih filmov. Njim je filma kot celote, ki bi naj obravnavala neko določeno življenjsko problematiko, malo mar. Pravzaprav tega od filma niti ne zahtevajo. In prav Maribor je značilen primer za tako gledanje filmov. Poglejmo še drugi film: Živim za tebe. Tudi ta je pri nas dobro uspel. Toda to je vsaj film s precejšnjimi kvalitetami. Uspel pa je zato, ker je znal Danny Кауе podati glavnega junaka izredno prisrčno in človeško toplo, ker je bilo v njegovi interpretaciji venomer čutiti: človek sem, vse težkoče se mi lahko pripetijo, toda biti moram vselej pošten in dober. Pa tudi cela zgodba je izpovedovala in težila za to mislijo. In to kakor nalašč ustreza okusu široke množice. Marsikdo je tu pomislil: Joj, kako je nebogljen, kako sva si midva podobna. Tokrat si ni več želel biti, kar je junak na filmskem platnu bil, marveč je ugotavljal, da je junak s platna podoben njemu, to je gledalcu. In vendar sta oba omenjena filma čisto preprosta, njun izraz je tako star kot filmska umetnost sama, v njima ni bilo poveda- -ГШ л' ч " » - nega ničesar novega, izvirnega. Bila sta vsemu občinstvu lahko razumljiva. Pa vzemimo še filme, kakor so Moderato cantabile, Noč, Nazarin. Tukaj pa vsa dosedanja umljiva merila odpovedo. In vendar so vsi našteti filmi velike umetnine, ki razodevajo današnjega človeka na sodoben, večkrat zelo pretresljiv način. Razlika je le v filmskem izrazu, ki se je tukaj povzpel visoko nad vsakdanji, življenjski realizem, v novo, sodobno višjo resničnost, ustrezno položaju, ki ga scenarij obravnava. Pri takih filmih se večina občinstva zmede; zlasti, kadar je obravnavani problem nekoliko abstrakten, kadar izpoveduje kakšno filozofsko tezo in je preprostemu pojmovanju življenja tuj Večina obiskovalcev začne med predstavo zehati; nekateri celo zapuščajo dvorano (kar se še V redkem umetniško u.o-meljenem koprodukcijskem filmu, v norve.sko-jugoslovanski KRVAVI POTI. igra glavno vlogo Milivoj 'Zivanovič ni zgodilo pri nobeni kavbojki ali kriminalki čeprav bi bilo tam bolj umestno). Pravilno moremo domnevati, da taki filmi ne razgibljejo množice, marveč le ožji krog občinstva, ki išče v umetnosti, torej v filmu estetski in etično zadovoljstvo Vsekakor zapuščajo taki filmi v tem krogu ljudi globoke, neizbrisne sledove; marsikdaj jim celo tl filmi pomagajo razumeti in spoznavati njihovo lastno duševnost in njene zapletene procese. Tako različni filmi na različne načine oblikujejo in vplivajo na svoje obč;n-stvo. Ivan Herga »Cernu služi naš tisk, čcnm služijo naši dnevni in drugi listi? Služiti morajo formiranju našega socialističnega človeka in razvijanju naših socialističnih odnosov,« je dejal predsednik Tito v razgovoru s člani predsedništva Zveze novinarjev Jugoslavije. V daljšem razgovoru je odgovarjajoč na vprašanja tovariš Tito razlagal svoje poglede na nekatere aktualne probleme našega tiska in našega družbenega razvoja sploh. Naš list prinaša nekaj misli iz tega razgovora. Tovariš Tito se je strinjal z mnenjem novinarjev o nekaterih slabostih našega tiska. Med drugim je poudaril: »Docela se strinjam z mnenjem, ki je bilo tu povedano, da so v našem časopisju najslabšc kulturne rubrike. V njih srečamo vsakršna stališča o umetnosti in drugih področjih kulture. Celo takšna gledišča so, ki ne ustrezajo socialističnim pojmovanjem o ustvarjanju v takšni državi, kot je naša. Po mojem mnenju so torej najvažnejši problemi našega tiska, ki bi jih bilo treba rešiti, materialna in Idejna plat, pa tudi organizacija Problemov se je treba lotevati prvenstveno predvsem. kadar s-* posveča opisovanju nekega določenega področja našega notranjega življenja, na primer o pisanju študloznih. ekonomskih ali drugih člankov Ne zadostuje opisovati našo vsakdanjo prakso, marveč je treba pomagati s študijskimi članki, iz katerih se bodo ljudje tudi česa naučili. Premalo Je pri našem tisku ekonomlstov-specialistov niti kritikov, ki bi se posvetili raznim panogam umetnosti oziroma posameznim kulturnim problemom. Strinjam se, da naši ljudje niso navajeni kritike, da nimajo niti svoje kritike, toda naš tisk ne sme biti krltl- Iz pogovora tov. Tita s člani predse dstva Zveze novinarjev Jugoslavije Oblažiti protislovja karski, toda tudi kritično je treba obravnavati določene stvari in pojave. Zato je potrebno dobro poznavanje problemov. Nekateri posamezniki, ki so jih moje besede prizadele, mislim besede iz mojih prejšnjih govorov v 2elezniku, Beogradu, ugovarjajo in se vprašujejo, odkod imam pravico kritizirati negativne pojave v kulturi. Pravijo: Tito vodi dobro politiko, ni pa pristojen za področje kulture. Tisti, ki tako govori, ne razume, kaj je komunistična partija, kaj je socializem, kaj komunizem. Ne odgovarjam samo za industrializacijo in kmetijstvo, ampak tudi za kulturo, ker nisem samo predsednik republike, ampak tudi generalni sekretar Zveze komunistov Kot .tak pa sem odgovoren pred zgodovino in ljudstvom za pravilno usmerjanje razvoja naše dežele. Poleg tega pa lahko kot povprečen človek, ki gleda na umetnost, tudi vem, kaj je dobro in kaj ni. Pri nas v Jugoslaviji je abstraktna smer postala prevladujoča. Realisti so potisnjeni malo ob stran, nagrade pa dobivajo predvsem abstraktni umetniki. Za to niso krivi umetniki, marveč odgovorni voditelji-komunlsti, ki jim je zaupano razpolaganje s sredstvi in ki so dajali nagrade tudi tistim, katerim jih ne bi smeli. Kaže, da izvira tak odnos do realizma od tistih, ki sploh niso sposobni narediti nekaj umetniško vrednega. Točno Je, da so tudi v realizmu dobra In slaba dela. Vseh možnih nians. Toda še vedno je moč v realizmu iti naprej. Tudi modernizem ni abstraktnost, marveč je po svoje abstraktni del realizma, samo z razliko koraka naprej. Ze danes sem v zvezi s temi svojimi mislimi prejel številna pisma, ki odobravajo moje besede na kongresu mladine itd , in to ne od ljudi, ki ne vedo kaj je umetnost, ampak od sposobnih umetnikov, ki so v našem slikarstvu, kiparstvu in drugje že ustvarili velika dela. Proti našim umetnikom ne bo nobenih administrativnih ukrepov, ker bi bili ti v nasprotju s programom ZK. Naj ti posamezniki delajo kar hočejo. Vendar naj delajo to na svoj račun In če hoče njihovo delo kupiti kak privatnik, naj ga kupi. Mi pa zato ne bomo več dajali državnega denarja, in sicer milijonov, za take slike. V našem tisku bi morali paziti, da sedaj ne bi nastalo nekakšno »preganjanje čarovnic«, marveč konstruktivna kritika, kajti kritikom, ki so se usmerili v abstraktnost zato. ker je to trenutno zelo donosno, bi bilo treba pomagati, naj uberejo nekoliko pravilnejšo pot, da bi tako prišle do izraza njihove ustvarjalne sposobnosti. Kar zadeva našo kulturo, se to, o čemer sem govoril v Beogradu, nanaša na vse. Kajti če hočemo ustvarjati socialistično kulturo, potem moramo Imeti enoten program. Biti mora jugoslovanska. Ne more vsaka republika, vsak narod ustvarjati svojo posebno socialistično kulturo, ker bi bil to separatizem, ki bi danes ali jutri nujno vodil do hudih recidiv Prizadevati si moramo ublažiti protislovja, ki so še pri nas, in sicer tako da bomo v svoji deželi ustvarili enotno socialistično kulturo, ki bo s tem, ker je jugoslovanska, tudi lastnina vseh naših narodov. Kadar govorimo o tem, mislim na tisto, kar je pozitivno, brez vnašanja negativnih tradicij v našo novo družbano ureditev Take tradicije bi ovirale ustvarjanje enotne socialistične zavesti. Toda kadar gre za kulturo in zlasti še za šolstvo, potem je treba po moje čuvati tisto osnovno nit splošne jugoslovanske izobrazbe, ki mora biti v vsaki republiki ista. torej jugoslovanska, čeprav je mogjče obdržati tudi nekatere nacionalne posebnosti. Ne mislim na jezik in običaje, marveč na programe, ki naj bodo na liniji splošne Jugoslovanske skupnosti. Skupna in enotna naj bo vzgoja v duhu marksizma in leninizma Otroke v šoli je treba vzgajati v tem duhu, da bt lahko pozneje kot delovni ljudje sprejeli in uporabili to ideologijo z manjšimi težavami, kot se je to doslej dogajalo. Izobrazba bodi torej taka, da bodo otroci Slovencev Hrvatov, Makedoncev. Srbov in drugih dobili v šoli tako vzgojo, ki jim bo usmerila potrebe enotne jugoslovanske socialistične skupnosti Program bi bilo treba spremeniti tako, da recimo otrokom ne bi preveč govorili samo o preteklosti njihovega naroda in o raznih veličinah te preteklosti, ker se take stvari predimenzionirajo in c4bijo otroci popolnoma napačne nazore v odnosu na druge narodnosti v Jugoslaviji.« KULTURA KATEDRA KATEDRA nastal*. RIBORSKI NA SMUČARSKIH TEKMAH V ZAHODNI NEMČIJI VI. tradicionalnega študentskega smučarskega prvenstva v Oberammergauu so se letos udeležili Študentje li Franclje, Švice, Jugoslavije In Zahodne Nemčije. Prireditelj je tokrat nemSka Študentska športna zveza (ADH). Tekmovali so v slikovitem bavarskem mestu Oberammergauu, ki je v svetu znano po slovitih pasionsklli Igrah In domači rez barski obrti. Od Jugoslovanov so se vabilu odzvali Izključno študentje mariborskih viijlh Sol, In sicer Tone Vogrinec (VTS). Franjo Vizjak (VEKS), Jože Skudnik (VTS), Jože Lebc (VTS) In kot gost član Branika in državne reprezentance Gert Oogša. Vodja potovanja je bil Stojan Maister. mi so se takoj zvrstili Francozi, Švicarji in Avstrijci, Razen priznanj je sprejela vsaka ekipa spominsko knjigo, vsak udeleženec pa bilten mesta Oberammer-gaua. Oberammergan je oddaljen samo 26 kilometrov od znanega zlmsko-športnega centra Garmisch-Partenkirchna, od koder smo sc odpeljali z avtobusi. Pozno ponoči smo prispeli na cilj in ker nismo našli nobenega Izmed prirediteljev, smo si poiskali prenočišče sami. Ze naslednji dan so nas domačini preselili v privatno vilo, kjer smo tudi zajtrkovali. Kosili in večerjali smo v gostišču »Rosse« skupno z ostalimi sedemdesetimi udeleženci tekmovanja. Razen tekmovalcev v alpskih disciplinah so bili tudi smučarji klasičnih disciplin, in sicer Švicarji, Avstrijci in Nemci. Naša ekipa je prišla med prvimi v Oberammergau in tako smo si lahko dobro ogledali precej nevarno, a dobro pripravljeno progo za smuk. Ker je zapadlo precej novega snega, je vojaštvo pomagalo tlačiti progo. 'L vzpenjačo smo se peljali na vrh Laber, od koder je bila speljana proga za smuk. Steza je bila zelo težka in nevarna. SMUK — MOŠKI; 1. Wagneiberger 2:15,5, 2. Scheueil 2:18,8, 3. Koppe (vsi Zah. Nemčija) 2:19,8, 4. Cottet 2:20,9, 5. Cachat (oba Franclja) 2:21,4... 11. DOGŠA 2:28,5, 21. VOGRINEC 2:38,3. 22. SKUDNIK 2:39,2, 24. VIZJAK 2:53,8. 25. JOŽE LE8E 2:55,5 itd. SMUK — ZENSKE: 1. Prince 1:55,5, 2. Truchet (obe Franclja) 2:00,1, 3. Held (Zah. Nemčija) 2:02,0, 4. Carle-Ball (Francija) 2:03,3, 5. Erlinger (Avstrija) 2:09,9 itd. bila dobro organizirana in je ob sončnem vremenu privalila številne gledalce. Smuka je bilo že konec, toda komentarjev še vedno ne. Veseli nad uspehi so se naši luntje Pnčeii pripravljati za naslednji dan tekmovanja v siaj0mu Po večerji so se nekateri zadržali v razgovoru z organizatorji in tekmovalci, Dog-ša, Skudnik in Lebe pa so 8e odpravili domov. Ko smo tudi ostali prispeli, smo izvedeli za neprijeten dogodek. Poleg našega bivališča je Шо urejeno umetno drsališče, ki je bil® polno drsalcev m naši trije Junaki ne b| bili zdravi, če bi ne ŠU na led. Sposodili so sl drsalke in hajd v vrveži sk»dnH Sj je priskrbel dve prijetni deklici za učiteljici. Toda katastrofa je nastal*, ko sta Skudnika Naslednjega dne le bdi reden trening, kjer smo spoznavali zahrbtnost proge. Večino tekmovalcev je zaneslo s proge med veje smrek, od koder so se pobirali tudi naši, toda hujših posledic k sreči n! bilo. Se isto popoldne smo si ogledali progo za slalom na nasprotnem pobočju mesta, kjer sta dve vlečnici, ki potegneta smučarje do vrha. Na tem pobočju je mrgolelo smučarlev-amatcrjev vseh starosti, ker je spodnji del hriba zelo položen. Tukal nismo ostali dolgo, sa| smo bili precej utrujeni. Zvečer so udeležencem priredili djužabnl večer, smučarsko društvo v Oberammergauu pa nam je za začetek priredilo kratek spored narodnih plesov, nakar Je sledila splošna zabava. Počasi smo se razgibali in sprostili in se sprilateljili ne glede na narodnost In poreklo. Ker smo bili fantje v večini, je organizator povabil dekleta Iz tamkajšnje smučarske šole. Seveda smo morali zabavo kmalu prekiniti, ker nas je čakaj naslednji dan naporen trening. Naslednjega dne je bila prva preizkušnja v smuku. Med favorite so predvsem prištevali Wagncrbcrgerje, Cotteta in Kop-peja med moškimi in Hennebergcrjevo med dekleti. Kolikor je pri moških napoved obveljala, saj je zmagal Wagnebei-ger z veliko prednostjo, je bila pri dekletih nalboljša Francozinja Cecile Prlnz, Hennebergerjeva pa je bila zadnja. Tudi naši fantje so se dobro odrezali. Dogš« je zasedel zelo dobro 11. mesto, nato pa so mu sledili Vogrinc kot 21, Skudnik 22, Vizjak 24 In Lebe 25 To je bila na na splošno kar dobra uvrstitev glede na neizkušenost nekaterih naših tekmovalcev. Kljub nevarni progi se je pripetila le ena hujša nesreč«. Tekma v smuku je SLALOM — ZENSKE: 1. Henneberger 2. Koppe (oba Zah. Nemčija) 99,7, 3. Langlois 105,8, 4. Cachal (oba Franclja) 104.0, 5. VVenger (Švica) 104,1... 8. VOGRINEC 108,0, 18. SKUDNIK 119,2, 21. VIZJAK 144,9 lld. SLALOM — ZENSKE: 1. Henneberger 102.1, 2. Held (obe Zah. Nemčl|a) 111,1, 3. Carle-Ball 114.7. 4. Truchet (obe Franclja) 122.8. 5. Pongraz (Zah. Nemčija) 123,0 lld. Imeli smo pred seboj naporno pot domov, zato smo se kmalu poslovili od novih tovarišev in se odpravili k počitku. V ponedeljek zjutraj smo nameravali na vlak proti Mtinchenu. Pred odhodom smo imeli spet smolo. Naš tovariš Jože Lebe je hotel vreči v poštni nabiralnik razglednice s pozdravi, a je pomotoma vrgel v nabiralnik še svoj potni list. Tako je moral svoje bivanj« v Nemčiji neprostovoljno podaljšati do odhoda naslednjega vlaka, da so mu poštarji vrnili potni Ust. Ostali smo nadaljevali pot preko Mlincbena, Salzburga in Beljaka, kjer smo počakali na zamudnika. Iz Beljaka smo se peljali v družbi jugoslovanskega nogometaša Se-kularca. ki je bil na obisku v Franciji in Nemčiji in se je vračal domov. Doma so še naša pota razšla. Vogrinec, Skud-ni,k in Dogša so odpotovali v Kranjsko goro, ostali trije pa v Maribor. ALPSKA KOMBINACIJA — MOŠKI: 1. Scheoerl 2,51, 2. Koppe (oba Zah. Nent-čl|a) 3,47, 3. Cottet 8,27, 4. Cachel (oba Franclja) 8,39, 5. Wagnerberger (Zah. Nemčila) 9,34... 14. VOGRINEC 21,70, 17. SKUDNIK 29,04. 20. VIZJAK 44,94 Itd. alpska kombinacija — Zenske- i. Held (Zah. Nemčija) 10,41, 2. Prince 12.24. 3. Carle-Ball 13,77, 4. Truchet 15.78. 5. Annle Leduc (vse Franclja) 27.14 Itd. 8 GliRT DOGSA. kl Je okjepJl reprezentanco marlbort*1" študentov, je bil na tekmovanju v ZJ" mime” , V nedeljo dopob® bila na sporedu tekma v slalomu. 47 Uri te| disciplini niso bili favoriti M.?®agovalcL Tako je Vogrinec zasedel Učno osmo mesto pred tVagnerbergerjfj'!'kudnik pa je bil 18, Vizjak po 21- ,а1“* in Lebeju se je odpela smučka. sta morala odstopiti. Tudi ta kaže, da naši študentje ne zaestm "mnogo za oota- llml znanimi Imeni,u .""Kitarskem svetu. V alpski komblnacll*| kh Vogrinec 14. Skudnik 17, in Vl*^ 20. Zvečer letega d**.. se vsi udeleženci zbrali v B*1Langa na svečani razdelitvi ЈЈ2ГЧ Največ priznanj to seveda o**4' Nesncl. u nji- Vsl udeleženci tekmovanja v Obe-am-mergnun se najlepše zahvaljujemo Združenju študentov In Združenju mariborskih visokošolskih zavodov za podporo, kl smo jo prejeli za lo tekmovanje. Brez pomoči leh ustanov bi bila naša udeležba Izključena. Upamo, da so tekmovalci s svojo požrtvovalnostjo in uspehom opravičili zaupanje. Stojan Majsler UDELEŽENCE DRUGE SKUPINE SMUČARSKEGA TEČAJA NA JAIIORINI OBVEŠČAMO, DA BO V PETEK, 22. FEBRUARJA 1963, OB 19. URI STROGO OBVEZEN SESTANEK V PROSTORIH VIŠJE EKONOMSKO-KOMERCI-ALNE SOLE. Športna komisija ZA VAS DEKLETA • ZA VAS DEKLETA • ZA VAS DEKLETA • ZA VAS Nasmeh zahteva Naj so zobje ie tako nepravilno raščeni, če so zdravi m ueli, privlačijo poglede. Kako naj postopamo, da bomo imeli zobe negovane? Peremo jih dvakrat dnevno in to temeljito. Pojdimo k zobozdravniku vsaj dvakrat letno, da nam bo lahko tako sproti popravil majhne okvare in preprečil resna obolenja. Uporabljajte manjše, poltrde ščetke s ščetinami v dveh vrstah, ki so na vrhu zaobljene in s katerimi boste najlaije očistili še tako skrite kotičke zob. Najbolje je, da imamo dve zobni ščetki in jih uporabljamo tako, da je ena izmed njiju vedno suha. Zobe peremo tako, da ščetko vlečemo (seveda premazano z zobno pasto) vertikalno od dlesni do konca zob. Nato pritisnemo ščetko nekoliko močneje, da pri- dejo dlake ščetke nad zobe in pričnemo s ščetko narahlo krožiti po zobeh. Na isti način očistimo tudi zunanje in notranje predele zobovja. Zobe splahnemo z (ustno) vodo. Od Časa do časa masiramo dlesni s kazalcem, kar je koristno za cirkulacijo krvi. Alco dlesni pri čiščenju krvavijo, je to znak, da uporabljamo pretrdo ščetko ali pa imamo vnetje dlesni. Slednje lahko ozdravi zobozdravnik. Zobe, porumenele od tobaka, lahko očistimo z 10-od-stotno raztopino vodikovega prekisa. To lahko naredimo le enkrat tedensko. Zdravje zob je odvisno tudi od pravilne prehrane. Zobem so potrebni vitamin D, kalcij, fo- sjor in fluor. Vse te elemente bomo našli v sveži zelenjavi, katero lahko tudi narahlo poparimo in zabelimo z maslom. Za zdravje zob je zelo koristno uživanja mleka in mlečnih izdelkov. Preveliko uživanje testa in mesa pa lahko zobem škoduje. Enako je tudi s sladkorjem, ki ga pa lahko zamenjamo z medom. Nikar ne grizite bonbonov! Po večerji si zobe operimo in potem do jutra ne jemo ničesar, ker bi drugače zobe ponovno onesnažili s hrano. Pri pranju zob ne pozabimo s ščetko očistiti tudi jezika, saj se na njem zelo radi zadržujejo mikrobi. Po uporabi 2obno ščetko dobro iz-perimo le s hladno vodo. Boča Učenje je spretnost — Toda znano je, da se vse spret-no-a rudi razvijajo, izpopolnjujejo. Osnova rezultatov pri vsakem delu je razvijanje sposobnosti, ki jih človek obvlada. V čem je pravzaprav spretnost učenja? Preden preidete k učenju nekega predmeta, je potrebno, da se na različne načine seznanite z osnovami predmeta samega, da o njem izveste čim več, kar je že o njem znanega in kako lahko znanje tega predmeta tudi praktično uporabite. Vsak dan po učenju ponovite na kratko snov, ki ste se jo tistega dne naučili. Ce je le mogoče, se učite na glas in povežite učenje s telesnimi gibi. Te metode so se namreč z uspehom posluževali mnogi znani in slavni možje. Izbira učbenikov in knjig je posebno važna. Izberite po možnosti knjige, ki prenašajo znanje na najbolj uspel način in s tem skrajšajo čas učenja. Ce izbirate učitelja oziroma če se učite privatno, vedite, da je slab učitelj, pa četudi zahteva nizek honorar, vedno tudi najdražji. Popolnoma razumljivo je, da sta hitrost in uspeh učenja odvisna od vsakega posameznika, od njegovih psihičnih zmožnosti, vendar igrajo tudi navedeni faktorji veliko vlogo pri učenju Toda osnova uspeha v učenju je pravzaprav spoznanje o važnosti predmeta za življenje in napredek tistega, ki neko določeno snov študira. Boča Spektakli, normalni Kadar pomislimo na Hollywood, si predstavljamo le veliko ateljejev ter kamere in lepotice na vsakem koraku, od časa do časa pa zvemo tudi za kakšno tragedijo. Toda veliko filmsko mesto zaposluje vrsto odličnih ekonomistov, ki analizirajo filmsko tržišče, in po katerih računih se ravnajo producenti, če želijo, da bi jim njihovi filmi povrnili ogromne vsote vloženega denarja. Američani so se usmerili na proizvodnjo »superspektaklov«. In vzrok? V Evropi lahko konkurirajo edino že s takimi filmi, ki blestijo v lažnem siju in barvah, manjši filmi pa jim včasih že doma propadejo. Danes stane vsak ameriški film okoli milijardo in pol dinarjev. Producenti zaradi tega ne tvegajo finančnega poloma, saj se vložena sredstva navadno povrnejo v 10 do 20-kratni meri. Taki filmi imajo malo umetniških kvalitet, so pa tudi izjeme. »Most na reki Kroai« je bii eden prvih v tej vrsti. Veljal je milijardo in tristo tisoč dinarjev, povrnil pa je v nekaj letih 26 milijard (Ben Hur 8 milijard — 50, Kleopatra — vloženih 30 milijard). Najboljši film preteklega leta, »Zgodba iz West Sidea«, ki je za sedanje pojme eden cenejših ameriških filmov (3 milij ), je v nekaj mesecih prinesel 25 milijard. Proizvodnja takih filmov je naše predstave o filmu razbila. Odslej bomo morali razlikovati »normalni« mali film, kot ga poznamo v Evropi in ki želi posredovati neko misel. Oni drugi pa gradi gradove v oblake in potvarja predstave o zlatih časih antike in podobno. ® Нарру end zagotovljen. Estetov taki filmi ne navdušujejo. Popolnoma lahko dojamemo razliko med malim filmom, mojstrovino, ki ji da svoj pečat razen izbrane teme predvsem režiserjeva osebnost, in med »spektaklom«, na katerem je kot na konzervi pečat industrijskega proizvoda. (Kleopatra je veljala več denarja kot znaša proračun za zahodno- nemško filmsko proizvodnjo letno.) Postavljamo si vprašanje, ali bo producentom dolgo uspevalo zadovoljevati občinstvo s tem zlaganim sijajem in kako daleč segajo njihove finančne zmogljivosti. Ali ne pomenijo ravno taki filmi kulminacije njihovih sposobnosti in prvi znak propada? Za filmsko gledališCe Filmsko gledališče, v okviru ZSJ je uspelo dobiti za predstavi štirih kratkih filmov slovenskih režiserjev in »Peščenega gradu«, ki bosta v marcu in aprilu, vstopnice po znižani ceni. Kratke filme bodo predvajali v Mardlbos-u, preden jih bodo poslali na festival v Beograd. Po projekciji filmov bodo pogovori z njihovimi »• ’ --'rjalci: Hladnikom, Kališnikom, Bevcem, Kosmačem, Pogačnikom in igralci. Za vključitev v filmsko gledališče se obrnite na kulturno komisijo pri odboru Zveze študentov. V Nov učni predmet v srednjih šolah FILMSKA IZOBRAZBA Petletna akcija zveze »Svobod«, v kateri so ustanovili nad dvesto kinoklubov, bo v začetku prihodnjega šolskega leta dosegla logično nadaljevanje z uvedbo filmske izobrazbe kot novega, obveznega učnega predmeta. Predlog je na nedavnem sestanku odobril Republiški svet za šolstvo. Predavanja bodo tekla na podlagi desetih tem o filmu. Naša država bo sedma v Evropi, ki je filmsko izobrazbo uvrstila v šolski študijski program. V Sloveniji dela danes 250 kinoklubov, njihovo delo pa je v rednih predavanjih iz področja estetike in filmske teorije, v sistematičnem gledanju filmov z diskusijo. * O Michčle Morgan: »Pod ,flirtom‘ razumejo ženske umetnost, pred moškim tako hitro bežati, da jih zagotovo lahko dohiti.« Novi vlogi Mihe Baloha in Mire Sardoč V soboto, 14. februarja, je bila « Mariboru premiera novega domačega tllma »Zgodnja jesen«. Film Je Ijubeienska In psihološka drama. Dejanje se vrti okoli skoraj odrasle hčere ter nlene dokaj mlade matere, kl sl je Ubrala v življenju novega partnerja. Kot glavna Igralca nastopata Mira Sardoč in Miha Baloh, nekdanja člana SNG v Mariboru. S svollml dosedanjimi filmskimi vlogami sta st uvr- Film iz našega časa: »ZGODNJA JESEN« (Mira Sardoč in stila med najuglednejše igralce v so-Sonja Turk) dobnem jugoslovanskem filmu. ■ ннаамшвГ ---------------------------------------- Slikovito bavarsko mesto Oberammergau je bilo letos prizorišče VI. tradicionalnega študentskega smučarskega prvenstva, na katerem so mimo predstavnikov iz Francije, Švice in Zah. Nemčije sodelovali tudi študenti-smučarji iz Maribora. Na posnetku vidimo žičnico, ki je tekmovalce potegnila na start smuka, v ozadju pa Oberammergau. Problemi Študijske knjižnice * Februarja je vodstvo mariborske študijske * knjižnice sklicalo tiskovno konferenco, da * bi seznanilo javnost s problemi, ki se zad- * nje čase vedno bolj nabirajo okoli nje. VEC PROSTOROVI m it.udijska knjižnica v Mari' oru je po Številu knjig druga največja v Sloveniji, saj ima okoli 120.000 zv ':ov. Toda kaj pomaga vse to kulturno bogastvo, če ni na razpolago dovolj prostorov, da bi se izposojanje in čit—-je lahko v polni meri razraslo. Eavnatelj Študij'ke knjižnice. tov. Jaro Dolar, je dejal: »Število sedežev se je od januarja 1958 do januarja 1963 povečalo za enkrat, medtem ko se je število rednih obiskovalcev povečalo sed krat. Januarja 1958 smo imeli 406 bralcev, sedaj >a jih imamo 2486. Jasno je, da pri ta- kem stanju hitro zmanjka sedežev in dogaja se, da nekateri že ob 6. uri zjutraj čakajo pred knjižnico na s'de-že. Del težav v zvezi s prostori bi lahko rešile sole, saj bi lahko dale na razpolago zakurjene razrede ali predavalnice, v katerih bi študentje in dijaki lahko študirali po svojih lastn!1- zaoiskih in skriptah. Ni namreč namen Studijske knjižnice, da bi se v njej dijaki in študentje učili, temveč da bi našli tam potreben material za ra:’ične vrste maturitetnih nalog In za širjenje redkejših leposlovnih del. Dogajajo se seve- da tudi neljuba trenja med študenti, ker nekateri, bolj egoistični posamezniki pridejo že navsezgodaj in rezervirajo več sedežev, da bi jih lahko potem oddali svojim znancem. To zelo otežkoča delo in mislim, da bi lahko to rešili, s sorazmerno majhnimi sredstvi. V stavbi, kjer je sedaj študijska knjižnica, : - tri stanovanja. Iz njih bi lahko naredili čitalnice. S tem bi prvič rešili problem pomanjkanja prostora in tiHi samo knjižnico Li lahko bolje uredili, ker bi v celotni stavb’ lahko bili samo knjižnični prostori. S tem bi omogočili Hans Kades: HIŠA LEPIH SANJ PREVEDEL BRUNO HARTMAN, ZALOZBA OBZORJA MARIBOR Roman znanega nemškega pisatelja je izšel v izvirniku komaj pred letom. Dogodki, ki jih pisatelj opisuje, se odvijajo okrog leta 1958. Torej govori to delo popolnoma o današnjem času in je prav zaradi lega še posebej zanimivo. Ažurna obala. Lepa manekenka Ethclka ljubimka z ameriškim novinarjem Billom. Njena prijateljica Floriani, modna novinarka, pa vztrajno odbija njegovega rojaka Jacka. Potem se dogajanje odvija dalje v modni hiši Argent. Po smrti glavnega direktorja prideta na površje mladi kreator Fregat in Ethelka. Fregat je ob nastopu odgovornega položaja v težki krizi. Kakorkoli bi moral ustvariti nove osnutke. da bi potrdil sloves, ki mu ga ustvarjajo časopisi, vendar nima prave ideje. Iz zagate ga reši Ethclka. Bill jo je zapustil. ker se je preveč posvečala službi in premalo njemu. Ljubezen je našel pri nežni, pozorni Floriani. Zdaj krade Ethelka nadarjeni, a še povsem neznani Floriani njene osnutke in se tako obenem nekako skuša maščevati. Frčgat osnutke uporabi, Floriani pa jih proda v Ameriko. Izbruhne škandal. Toda visoki modi — tako francoska kot ameriška — ne dovolita, da bi prišlo to v javnost. Vse lepo poravnajo, vendar Ethelka Izgubi službo in zapusti Pariz. Floriani pa je zrasla v sicer ozkem okolju, a je le imela topel dom. V Pariz je prišla kot modna novinarka. Mlajša je od Ethelke, lepa in nadarjena. Predvsem pa je mnogo bolj ženska in mnogo bolj skromna. Pri Billu išče in najde nežnost in pozornost. In to mu lahko tudi sama iz vsega srca vrača. Pisec postavi pred nas vprašanje, kakšna je ženska sedanjosti in še posebej — ženska bodočnosti. Ali je to tip Ethelke, »svobodne ženske«, ženske, ki Je v življenju in ljubezni čustva ne ovirajo preveč. Ali pa bo to ženska, ki bo kljub temu, da bo pri svojem delu zmagovala in napredovala, vendarle morala ostati majhna, omejena z ljubeznijo? Ali se bo uveljavil tip nežne, skromne Floriani ali upornice Ethelke. Jasno: razum ne more nadomestiti ljubezni. Floriani najde srečo, Ethelka je ob vse. To je po zgradbi romana in po vsej situaciji prepričljivo. Toda jaz vendarle simpatiziram z Ethelko, saj ves čas nekaj hoče, se ves čas bori. Bori se za samostojnost in za svobodo same sebe — ženske, ima pa eno samo — čeprav hudo — napako, da se ob vsej tej borbi za ugled in veljavo ne uspe dokopati do ljubezni. Njen položaj in okolje jo preveč prizadeneta. Tu se — vsaj malo — kaže piščeva obtožba brezobzirne družbe. In kakšna posebna Floria-nina zasluga bi naj bila v tem, da se je manj spustila v življenje in da je Billa pričakovala po klasičnem receptu: poštena, v lepi službi. Razen seveda, če se dosledno držimo pravila — čista ljubezen zmaguje. Okolje, v katerem se roman dogaja, nam je morda malo tuje, toda ženske, podobne glavnima junakinjama, bi prav gotovo našli tudi pri nas, čeprav so značilne za zahod in posebej za Francijo. našim obiskov?’ ■■''-n tudi znanstveno delo. Ni namreč malo takih, ki bi 'eleli s pomočjo naših virov napisati lastno resnejšo razpravo, vodar jim tega ne moremo omogočiti, saj je v prostoru, kjer je hkrati več kot 30 prisotnih, nemogoče resno delati. P'' tkušali smo že vse mogoče.« je nadr,’ 'eval tov. Dolar, »da bi rešili našo .stanovanjsko krizo Čitalnici smo pre- pustili celo naše upravne prostore, kar pa seveda zelo ovira delo taših knjižničark. Te so že tako ••'ko preobremenjene, ker morajo iskati srednješolcem-matu-rantom literaturo, ki jo ti potrebujejo za svoje zaključne naloge. Profes ril bi '-'-o maturantom vsaj v grobem nakazali literaturo, in tako vsaj malo olajšali delo naših uslužbencev.« t ia o ■ ltil| ra» m i m i >U F o,'c јк .'i J Rt oJlo 'Mu »tu) lUUSi ihas lOtr liki taj lun itel ii. tvtl tem isn lerr cžn ’jiv< lep iesr Isti] .teke Po ToTe me <>dil Prof. Jaro DOLAR Darko Рабек y * < - . 'Ж . »Otroci Apokalipse« v krstni priredbi avtorja in režiserja Frana Žižka na i mariborskem odru pomenijo pomemb-1 no in dokaj uspelo odrsko prireditev. J O nagibih in idejah, ki so ga vodile pri pisanju tega obsežnega teksta, je 1 spregovoril sam. Ce v kratkem rezili miramo njegove misli, bi bil pristop k ;i razumevanju njegovega dela tale: ide-it je z osnovno poanto absurda in razil krinkavanja vojne in vojnih grozot, 0 odeta v zgodovinski plašč otroške krili tarske vojne iz leta 1212 in dobe pati beža Inocenca 111, katere značilnosti v a^iarsičem spominjajo na situacijo v »^‘Nemčiji tik pred izbruhom II. svetov->fl!j ; vojne. V kratkem času pred vojno, jiko se mu je ideja porodila, delo ni rmnoglo dozoreti, povojni čas je temo »ti uradi navidezne neaktualnosti potis-irtnil v ozadje, ponovna politika revan-Jtiizma, hladne vojne in protižidovskih is1 ■ g red o v pa ga je ponovno spodbu- 1 « da k ustvaritvi tega dela, ki se nam ‘■Ce končno predstavilo v soboto na mariborskem odru. V »Otrocih Apokalipse« se nam na-iH 'dežno razodene le zgodovinsko ob-odobje otroške križarske vojne, ki ga en i.menoma tudi verno zasledujemo pre-oAi. dveh igralcev ob zemljevidu sred-'ttfje Evrope po kronološkem zaporedju otupiskov tedanjega časa. Romantična i igodba, v kateri razen dečka Nickla-thsa, papeža Inocenca III in v ozadju 'Nastopajočih nevidnih trideset tisoč lOlrok, ki so zgodovinsko verodostojni liki (vse druge osebe pa so zaradi dodajanja izmišljene), služi avtorju le za limbolično preobleko družbene kon-jtelacije v Nemčiji, ki je privedla do il. svetovne vojne. Poglavitni namen ivtorja ni bila toliko obsodba vojne, lemveč težnja po razkrinkanju zaku-isnih povzročiteljev vojne, fanatičnih demagogov, ki so ovili imperialistične *žnje v mistično oblačilo nesprejemljive ideologije, s katero so zlahka zalepili narod in ga potegnili za sabo v lesmisel in svetovno katastrofo ter Istih, ki so si ob porazu hoteli umiti loke vsakršne krivde, i Posamezne osebe v zgodbi so tiptzi-i |)ni predstavniki različnih družbenih , »ojev, ki zastopajo različne interese, so pa v veliki svetovni tragediji ’ ’ merjene k enemu cilju, ki se je iz- ’ Oj-dil v svetovni pokol. otroci opokollpse Trgovec Mangold je predstavnik mladega nemškega kapitala, ki se v svojem utesnjenem državnem krogu ni mogel več dalje razvijati in je zaradi tega zahteval novo delitev sveta, zase novih kolonij in tržišč, vse to pa je bilo možno doseči edino s silo in racionalnim žrtvovanjem lastnih otrok in vseh tistih, ki bi se temu zoperstavljali. Prav on je gibalna sila vsega dogajanja zgodbe in svetovne zgodovine, če odgrnemo plašč preteklosti. Prav on sproži križarski pohod otrok, čeprav je le-ta ovit v skrivnostno podobo njegovega božjastnega in versko fanatičnega sina. Fanatizem mu je vdihnil on sam s strahovanjem in silo. Mladi nemški kapital modro potisne v roke ideološko orožje iz ozadja sfa-natiziranim demagogom s Hitlerjem na čelu, da zaslepi gladne množice brezposelnih in jih popelje v brezsmiselni osvajalni pohod za oblast nad svetom. Ideologija čiste rase in nadčloveka, izvirajoča že iz totalitarnega režima vojaške države — utopije idealista Platona — se pretaplja in izčišča v Heglovem razvoju absolutne ideje in v Nietschejevi teoriji o nadčloveku, dokler ne najde v nemškem nacizmu svojo najpopolnejšo, najabsurdnejšo in v praktičnem izvajanju najgrozotnejšo obliko. Množično »očiščevanje« sveta vsega nenemškega, zlasti pa Zidov in kasneje Slovanov, je zgovoren dokaz, do kakšne zablode lahko privede človeka ideologija absurda. Otroški križarski pohod. Kdo drug kot otroci, bi mogel'verjeti v čudežno osvajanje sveta in obljubljene dežele s petjem psalmov! Simbolična oblika njihovega boja je že od vsega začetka obsojena na neizogiben propad. Nemški junker, nekronani kralj, po bogu izbran voditelj otrok, vzklikne v svojem zanosu in zaslepljenosti: »Nem-šlča duša se je prebudila v teh otrocih!« Tn — »Bog hoče!« zakliče zmagoslavno trgovec, zavit v varstvo cerkvenega križa pred modrostjo in Bog je hotel in otroci so krenili, zmagoslavno, s petjem in križi na svojih prsih na zmagoviti pohod — v smrt. »Smetje prihodnosti bo zagrnilo to plat človeške zgodovine,« pravi papež in moli k bogu. »Žrtvovano pokolenje smo,« prizna obupano zaslepljeni nekronani kralj nikoli osvojene obljubljene dežele. Otroci čakajo pred Lateranom papeževe odveze, da bi se lahko vrnili domov k svojim materam. Toda papež jim ne more dati odveze. Ne more jih razvezati dane prisege. Pomembnost Žižkovega dela je predvsem v problemu, ki zaradi vsesploš-nosti široko prerašča ozke okvire nacionalnosti. Zelo težko pa je reči, če je taka oblika prikaza te ideje v današnjem času najbolj uspela. Zgodovinsko alegoričen prikaz je vsekakor dokaj mikaven in s svojim romantičnim zapletom, viškom in katastrofo konca predstavlja nekako obliko klasične tragedije z epsko vsebino. Vendar pa je vprašanje, koliko taka oblika vendarle ne daje preveč poudarita zgodovini in se ob sami zgodbi, ki se razpleta na odru, pozornost predvsem povprečnega gledalca le ne usmeri preveč na dogajanje samo in se pri vsem tem dejanski smisel umakne pravemu namenu. Veliko lahko k temu pripomore tudi scena, ki je sicer stilizirana, a vendar le stilizacija adekvatnega zgodovinskega okolja, zlasti pa kostumi, ki odgovarjajo obdobju roman' ike. Delo je malce razvlečeno, zlasti v pivem delu, nekoliko bolj zgoščeni dialogi in strnitev nekaterih prizorov bi morda napetost dramatičnega dogajanja zgostili in obdržali gledalca v večji koncentraciji. Ker nosi delo podnaslov »dčamska kronika«, sta iluzionistična elementa obeh igralcev, ki povezujeta prizore med seboj, nujno potrebna. Primerno sta ju odigrala Angela Jankova in Bo- ris Brunčko, ki sta odgovarjajoče svo-* jemu značaju v igri odigrala tudi obli lje stranskih vlog v posameznih prizorih bolj ali manj prepričljivo. Med igralskimi liki sta predvsem ustrezajoče odigrala svoji vlogi Anton Petje, kot izvrsten tip koristoljubnega trgovca, ki bi prodal tudi svojo dušo za denar, in pa Marjan Bačko kot papež. Arnold Tovornik je v podobi poštenega in robatega mestnega poveljnika spet ustvaril lik, ki popolnoma; ustreza njegovemu igralskemu registru« Janez Klasinc pa v vlogi zanesenega vernega in zaslepljenega vodje otrok ni mogel povsem prepričati, močnejši je bil v prizorih dvoma in spoznanja resnice. Danilo Gorinšek je bil kot prav nič asketski škof iz Brindisija, z dobršno mero pravičnosti in modrosti brez mistike, prepričljiva podoba, čeprav so nekatere intonacije njegovega, glasu nehote delovale nekoliko komično, kar mu je jemalo potrebno« kljub vsemu, potrebno cerkveno dostojanstvo. Božjastnega dečka Nicklausa je ustrezno, zlasti po podobi, odigral Ivo Leskovec, Zlatko Šugman se ni mogel povsem vživeti v asketsko podobo dominikanskega meniha, zagrizenega borca proti krivovercem zaradi lastnega dvoma in je zato deloval malce togo in brezosebno. Siegfried, papeški legat, je v upodobitvi Jožeta Samca izgubil vso prepotrebno askezo ini svetost, njegov legat je bil cepetavi diktator, ki ga kljub trudu nisi mogel jemati resno. Namesto, da bi zavil svoj vzvišeni položaj v primerno dostojanstvo, je pristal v smešnV patetiki« Miriam, židovska posvojenka v podobi Brede Pugljeve je bila dokaj ustrezna in prikupna. Markantno osebnost je predstavljal pravtako Boris Hočevar] kot saracenski glasnik miroljubne koeksistence, ki jo papež zavrne. Se majhna stvar, ki je nekoliko razbijala melodijo odrskega teksta. Delo bi naj bilo pisano v ritmični prozi. Ta; je dosegla svojo moč predvsem V. tekstu obeh igralcev, ki sta povezovala medsebojne prizore, v posameznih' dialogih pa se je notranja melodija avtorju večkrat izmuznila, kar je jemalo občutju enotnost in ustvarjeni notranji ritem. Maribor, 11. februarja 1963. Marija Vizjak mm e i obrniti svojini« kratkima filmoma (Življenje ni greli, po M znameniti crngrobski freski in Fantastična baliula po Mihe-liecvih grafikah) je Boštjan Hladnik dokazal, da je filmski ■stvarjavee, ki se ne mara pokoravati okusu in zahtevam povprečne publike, marveč namerava ubrati popolnoma svojo pot, ki naj bi privedla do reali/arije njegove zamisli o filmski umetnini. Še močneje se je to pokazalo pri njegovem prvem celovečernem filmu IMcs v dežju, ki je presenetil vso jugoslovansko javnost in povzročil predvsem med pri Slovencih tako številnimi moralisti ogorčeno zgražanje. Hladnikov korak naprej j Svoj drugi lllm Peščeni grad je »sne! Hladnik po lastni Ideji in tudi p lastnem scenariju Čeprav le talila lilma te znana, io naj na tem hestu na kratko obnovim ker lilma floh še niso predvajali v Mariboru: iident AH pade na izpitu in prav »nomladeniško ogorčen sklene z oče-klm spačkom uiti mestni civiliza-ll In tehnllikaciji. Na poti v neznano ' mu prdrulita še avtoštopar Smokl i dekle, po raznih komičnih pripet-čilih se vsi trije ustavilo na veliki 'JSčeni plaži, kjer začne zidati de-irM t svoj peščeni grad, simbol ures-3 lenja nlene predstave o lastnem ttu, oba fanta pa si lo hočeta pri-* bit) vsak zase Medtem ko tekmu-h. kdo bo ostal čimdlje pod vodo šagovalec sl bo pridobil dekle), pa . 1 pokaže na obzorln nekaj črnih !c. dekle se prestraši, zbeži ln moglavi z vlsokf skale v morje, priplavata Ali In Smokl Iz vode, eta pred tabo nenadoma nekega i !a v balonskem plašču. k| jima te. da je dekle rojeno v koncen-cijsktm taborišču, da se || je 'oljo tega polagoma omračil um da je pobegnila iz umobolnice peščeni grad predstavlja v primeri tlaaom t dežju.lep korak naprel; цд (tem ko je bil slednji neke vrste LTIIHA ------------------------------- miniaturna kinoteka in je Hladnik pokazal v njem vse. kar je videl in česar te je naučil v pariški Clnčma-teoue Franvalse. je skušal v svojem drugem filmu skozi lastno prizmo podati izpoved o problemih generacije. ki |l je vojna ugrabila otroštvo. Medtem ko je bila za Ples v dežju zelo očitna stilna nehomogenost (saj so bili nekateri prizori dobesedno prepisani lz Bunnuelovlh. Clairovih in Clouzotovih filmov: če vzamemo za primer samo sceno, ko neso Marušo po stopnicah, brez dvoma likovno najmočnejši in najpretresljivejši prizor, ki pa je naravnost »preplankan« iz Clouzotove Manon itd.), je Peščeni grad stilno enoten. Čeprav se ponekod še kažejo vplivi nekaterih mlajših režiserjev, n. pr Antonlonlja. Cha-brola. de Broce in drugih novova-lovcev. In prav tu je tisti napredek, ki ga je dosegel Hladnik in ki pred- stavlja za mladega režiserja in navdušenega cineasta velik obet: samodisciplina. izboljšanje okusa in nekoliko manj drastično zgledovanje. Hladnik je nedvomno naš najboljši poznavalec kamere in edini jugoslovanski filmski režiser, ki skuša ustvariti tako imenovani neliterarni film. Ce pa mu služi kot osnova literarno delo, mu uspe najti literarnemu ustrezajoč filmski jezik To je pokazal že v Plesu v dežju. Zal pa le v svojem novem filmu, ki ga je skušal napraviti antiliterarnega, popolnoma zanemaril temelje filmske dramaturgije. Verjetno je Hladnik mnenja (vsaj kolikor je mogoče sklepati lz nekaterih njegovih izjav), da se filmska dramaturgija odraža v montaži in kombinaciji posameznih kadrov v likovno kontrastne orizore. Vendar to ni res: prava filmska dramaturgija ima mnogo podobnosti z gledališko, čeprav nekateri na vso moč trdijo nasprotno in prav zavoljo neupoštevanja te dramaturgije je Peščeni grad ostal samo obet in ne izpolnitev obeta ki smo ga zaslutili pri Plesu v dežju. Dramaturško je film zelo slabo zasnovan: predvsem motita deklara- tivni začetek ' (Alijev rousseaujevskt protest proti civilizaciji) in konec (slaboumno zdravnikovo pojasnilo), medtem ko je nekle v sredini film razvlečen In skorajda dolgočasen Brez teh dramaturških zmot bi bil film kot celota mnogo bolj učinkovit. Medtem ko bi scenarij za silo še veljal, je dialog izpod vsake kritike: tako banalnih, nesmiselnih in slaboumnih stavkov le dolgo nismo slišali v kakšnem malo bolj ambicioznem jugoslovanskem filmu. Hladnik pač ni scenarist in literat: šele ko si bo naše! sebi primernega itnjiževnika. s katerim bosta poslej delala v kooperaciji, bo lahko uresničil svoje zamisli o filmski dramaturgiji. Po igravski plati je film uspet: Hladnik je spet dokazal, da zna delati z igravci. Seveda Milena Dravič ni Duša Počkajeva, vendar je kljub vsemu zelo prepričljivo odigrala vlogo dekleta. Ljublša Samardžič kot Smoki ni dosti zaostajal za njo, čeprav je za tega sicer talentiranega igralca zelo nevarno, da se sčasoma ne bo začel ponavljati. Mtogoče je bil najslabši AH Raner kot Ali, vendar je temu kriv tudi v scenariju psihološko zelo siromašen lik. Sploh pa je psihološka neprepričljivost oseb ena izmed najočltnejših značilnosti filma, ki pa so jo kot vsi igralci le kolikor toliko zadovoljivo premagali. In končna poanta: kljub vsem izboljšavam še vedno pričakujemo od Hladnika film. s katerim bo pokazal ves svoj talent, vse svoie znanje in obvladanja mčtlera, ki ga ima. In ta obet oa) bl se Izpolnil čimprel. BORUT TREKMAN namesto glose Kullurno-prosvetnc in umetniško-zabav n e ustanove upravljajo sveti in upravni odbori. Medtem, ko člane v upravni odbor voli kolektiv sam, pa se sestavljajo svete člani, ki jih imenujejo organi obla-Iasii, delegirajo kolektivi, strokovna združenja, druž bene organizacije ali jih imenujejo ustanovitelji itd. Mnogokrat uporabljamo statistiko: Iz Statističnega biltena Jugoslavije št. 251: Mladincev, ki so člani v raznih svetih, kulturno-prosvetnih in umetniškd-zabavnih ustanovah je bilo (računano v procentih) v: Srbiji 7,9 •/• Vojvodini 7,2 •/• Kosovo-Metohiji 6,9 •/« Hrvatski Sloveniji BiH Makedoniji Črni gori 4.0 •/« 1.0 V»<1) 3,8 •/• 4,7 */• in v 1,4*/« 8TRAK fl Iz tistili časov — trobentar BIX BEIDERBECKE (na sliki skrajno desni) Francis Newton, eden najbolj znanih ameriških kritikov, je napisal prav očarljivo študijo jazza. Knjiga je povsem drugačno delo, kakršnih smo bili vajeni doslej, in bo vsekakor v veliko zadovoljstvo poslušalcem in bralcem ter širokemu krogu mladine, skratka vseh, ki želijo spoznati in razumeti tako imenovani družbeni fenomen današnje dobe priznavanja takšne zvrsti glasbe in spoštovanja njegovih osebnosti. V knjigi »THE JAZZ SCENE* je avtor Francis Neivton prodrl globlje kot njegovi predhodniki. Ne raziskuje samo izvor jazza, temveč tudi njegovo komercialno rast, poslušalce, priljubljenost jazza v Angliji in ostalih evropskih državah, ter odnos med jazzom in resno glasbo. To je ena izmed najvažnejših knjig o jazzu, kar jih je bilo natisnjenih kjerkoli, poudarja News Chronicle. Razumljiva, jasno označena ... pisana okusno in odkritosrčno piše — Tribune; najboljše študiozno delo takšne zvrsti, kar nam jih je dosegljivih dandanes, ugotavlja Jazz-me-sečnik. To je samo nekaj komplimentov od mnogih, s katerimi so knjigo zasuli. V nadaljevanjih bomo objavili nekaj najznačilnejših ter za nas najpomembnejših misli o jazzu, morda se včasih globlje poglobili v posamezne smeri ali dobe. — Nisem tak ekspert, kakršnih se najde mnogo v svetu jazza, pričenja avtor svoj predgovor, in ne bi mogel napisati o jazzu te knjige, brez zbiranja raznih ljudskih mnenj. Razmeroma mnogo sem povzel iz raznih pomembnih knjig o jazzu in i2 biltenov. Pravzaprav pa se moramo zahvaliti številnim izvajanjem jazza, kritikom, novinarjem in ostalim, ki so mi mnogo pripomogli, da sem lahko zbral takšno gradivo. Knjiga govori o jazzu kot najbolj zaznavnem kulturnem fenomenu našega stoletja. N> le ena od zvrsti, določen tip glasbe, temveč predstavlja zmago glasbe, ki odraža družbo, v kateri živimo. Jazz ne vsebuje samo zvokov, ki jih zaznavamo v različnih kombinacijah (skupine instrumentov). Po-nembni so tudi glasbeniki, ki igrajo: beli, črni, ameriški in tudi nemški. Povzema ideje iz krogov, kjer ga igrajo, ter je često naslonjen na ekonomsko in intelektualno razvito okolico in je podvržen vplivu ljudi, ki ga poslušajo, pišejo o njem in ga izvajajo. Vi, ki berete te vrstice, in jat, ki sem jih napisal, nismo zadnji in nepričakovani gostje v svetu jazza Kakšen je pravzaprav naš delež v tej zvrsti umetnosti, ki je še do nedavna bila izključno domena črncev in tudi belcev v južnih državah ZDA? Jazz ni ustvarjen kot domena posameznikov ali kot »hobbg« večine, združenem z neka) navdušenci, temveč kot ena izmed glasbenih smeri, včasih tudi skrajnost umetnosti našega modernega življenja Ce se razvija, je to zato, ker se gibljejo možje in žene; vi in jaz. Ce se nam včasih zdi, da tava in je brez kontrole, potem je to zaradi tega, ker je okolje v katerem živimo, takšno. Prav iz teh razlogov se nisem omejil na samo golo pisanje o zgodovini in stilnem razvoju jazza, temveč sem skušal povezati jazz z zabavno glasbo in z ljudmi, ki ga igrajo in poslušajo, in končno omeniti jazz v povezavi z ostalo umetnostjo. V času, ko so nastale te vrstice, ni skoraj na vsem svetu mesta, kjer bi kdo ne poslušal posnetkov jazz glasbenikov od Louisa Armstronga do Charlieja Parker ja Prav tako ni glasbenika, ki ne bi improviziral na teme St.LOIS bluesa ali How-high-Moon VV. C. Handgja, ki je prvi definiral obliko bluesa so pokopali v spremstvu tisočev prijateljev in prebivalcev Harlema. Luisa Armstronga so povabili celo na edinburški festival, čeprav je ta prireditev namenjena predvsem seriozni glasbi Marsikdo se morda še spomni moderne opere Rolfa Lie-bermana »Sola za žene«, ki so jo pred leti predvajali v mariborski operni hiši. Avtor tega dela je v eni izmed svojih simfonij združil moderno jazz-glasbo s sodobnim načinom pisanja simfonične umetnine To niso le osamljeni primeri, kako se jazz uveljavlja, razvija in kako ni enostranski ali posledica prizadevanj samo nekaterih navdušencev Beseda »jazz« v pravem smislu besede je našla pot v tisk in do utemeljene uporabe pred nekaj več kot štiridesetimi leti — recimo okrog leta 1915. Kolikor pa zasledujemo izvor še glo-Ije, opazimo da je še starejša, čeprav ne dosti. V začetku leta 1900 je razmeroma mnogo črncev iz južnih držav, ki so prebivali malo dalje od delte Missi-ssipija, poslušalo takšno glasbo še z začudenjem. Sele ko je jazz leta 1917 v Nevo Yorku dobil nekakšno upravno vodstvo in bil tako rekoč registriran, so ga uvedli tudi pri plesu. Teda) je pričel njegov nenehni razvoj in sčasoma je dobival jazz drugačno obliko. Težko bi našli kakšno paralelo za njegovo nenavadno zgodovino. Ostale lokalne glasbene skupine so imele možnost pridobivati pristaše: Madžare, Spance, Južne Amerikance .... Današnja doba in njena kultura potrebujeta namreč občasne krvne transfuzije za svojo pomladitev, tako sta utrujeni in izčrpani, kajti sicer bi postala brez- krvna umetnost povprečnežev. V Evropi so si aristokrati in višji srednji sloji izposodili valček za svojo sprostitev, polka je postala nenehen spremljevalec kmečkega in revolucionarnega razreda, kasneje so romantični intelektualci odkrili pretresljivost (grozo) andaluzijske Carmen in Don Hoseja Za zahodno civilizacijo je to enostavno, saj vse to le sprejema Dokler ni slednjič nastopila prava zmaga jazza, ko je jazz postal tudi osnovni jezik modernega plesa in popularna glasba mestne in industrijske civilizacije, v mnogih mestih pa je postal nadvse priljubljen in potreben sprejeli jazz ne samo kot nekaj novega. kot nov glasbeni jezik ali senzacijo, temveč kot umetnost, ki jo je potrebno študirati in jemati zelo resno ter se vanjo poglabljati. Iz raznih virov so nam znane folklorne skupino raznih narodov, ki so reproducirale zapadnoafriške plese (rituale), vendar za jazz ne pomenijo mnogo To pa predvsem zaradi tega, ker se je jaz! naglo razvijal in je imel možnosti za razvoj, take skupine po ohranjajo tradicijo. Jazz se i bistvu ni razvil samo 1 v eno izmed zvrsti popularne glasbe, ampak v smer, ki je sicer popolna glasbena umetnost, ki jo pa vendarle težko dokažemo. Jazz želi v sebi spojiti vse prednosti in se končno uveljaviti v glasbeni umetnosti. Ze okoli leta 192“ so pogosto v krogih intelektualcev govorili o jazzu, kot o glasbi bodočnosti' katere ritem in zvok bi naj oponašal* zven in gibanje strojev — torej nekakšna melodijo tehnike. V ponedeljek so podelili Marjanu Krambergerju letošnjo Prežihovo nagrado za zbirko »PESMI ltlfil*-Zaradi tehničnih ovir več o tem v naslednji številki. Na tem področju je bilo doslej dovolj narejenega Mnogi glasbeniki so NADALJEVANJE PRIHODNJlC Dve v prozi Sleherna zvezda je nocoj kakor drobna kaplja, ki potihoma drhti v moji duši — Ti jočeš pred durmi jutra. Jočeš, in jaz poljubljam tvoje solze-Ne čutim njih grenkobe, ne ognja, ne plamena. A vendar me peko bolj kot grenka sol, bolj kot ogenj, bolj kot plamen. — Mila podoba, zazrem se ti v lice in oči. Tedaj spregovoriš. Brezglasno, tiho, o sladki čudež, spregovoriš besede o ljubezni Moje ustnic^ kakor omamljene, vzdrhtijo. Potem počasi vzide sonce. In v mraku tvoji oči zagledam svoj obraz. Tedaj onemim in se ti priklonim. Ostani tu, ^ kjer so tisočletna, prastara tla pokrita z mehkim, zelenim mahom, bo božal stopinje tvojih nog. Ostani tu, kjer so drevesa posadila svoje korenine v črno, spočito zemljo; ostani tu, , kjer se nebo zdi kot ogromna, temnosinja ponjava, preluknjane tisoči in tisoči drobnih zvezd; ostani tu, kjer kaplje spomina neslišno drsijo skozi noč; ostani tu, kjer živim jaz... Ivan „er9* t OBISK V NAJBLI2JEM VIŠJEŠOLSKEM CENTRU • OBISK V NAJBLIŽJEM VIŠJEŠOLSKEM CENTRU • OBISK V NAJBLIŽJ bo prišlo to d anje v Slovenij Srečanja v Varaždinu Д7 ekdanje srednjeveško središče Hroatske — Varaždin — je danes dobro ' razvito industrijsko mesto. Varteks, VIS, Kalnih in VIO so najvažnejši industrijski objekti. Mesto ima bogato kulturno tradicijo, saj se je tučelo razvijati zgodaj v srednjem veku. Mogoče so prav zato prebivalci tako ponosni, čeprav so prijazni in šegavi. Sami se označujejo v znani narodni pesmi: s J a sam Varaždiriac, Varaždinac, domovine sin .. .« Varaždin. Sneg. Ljudje hitijo, ne meneč se za druge. Prehitevata jih delo in čas. Le na trgu se zbirajo dopoldanske klepetulje v krog, ki je vedno večji. Vsaka hoče imeti besedo: »Ej, brate, kako so jajca danes draga! Mara mi je včeraj rekla ...« Gotovo ni zgolj slučaj, da sc je prav tukaj začelo razvijati visoko šolstvo. Varaždin ima dunes dve višji šoli in oddelek zagrebške ekonomske fakultete. Veeh rednih študentov je okrog 700 in prav njim je bil namenjen moj enodnevni obisk: njihovemu delu, zabavi in Problemom. Dobri pogoji Višja ekonomska šola je v središču mesta, v stari samostanski sgradbi. V razgovoril z direktorjem te šole sein izvedel, da so začeli z rednimi predavanji konec lanskega leta. Glavni namen šole je dati varaždinski industriji pravilno usposobljene ljudi, kujti analize so po-kuzale, da «o potrebe po teh naj-yečje. Študijski program pa vskla-jujejo s programom zagrebške ekonomske fakultete, tako dn bo mo-Roč nadaljnji študij. Program je selo obširen in zahteven. Že v začetku so opazili veliko neresnosti Pri dobri tretjini študentov. Zato so odločili zu temeljito selekcijo. Uvedli so obvezne kolokvije, ki jih Seveda upoštevajo pri izpitih, tako dn ie študent lahko tudi oproščen jetja. Izvedel sem tudi, da dobra polovica rednih študentov dobiva štipendije, tako da večjih ekonomskih problemov nimajo. Premalo prostega časa! Prisostvoval sem sestanku vseh študentov, na katerem so razpravljali o VII. kongresu ZMJ. Po razpravi sem v razgovoru z njimi izvedel, da so s pogoji za študij zelo zadovoljni. Predavanja s o zanimiva in primerna, saj so predavatelji večinoma strokovnjaki iz prakse. Velik problem je pomanjkanje skript. Tako porabijo mnogo časa za iskanje materiala v mestni knjižnici (ki je bogato založena s strokovno literaturo) in kjer je poseben oddelek za študente. O tem sa že govorili na sestanku Zveze študentov. Na njihov nasvet je uprava šole nabavila tiskarski stroj za tiskanje učnih knjig in skript. Folklorni nastop na Starcon gradu v Vi Ali je dovolj? Na višji tekstilni šoli je 50 študentov. Njihov študijski program je tesno povezan s prakso. Večina je bila že zaposlena v eni izmed tekstilnih tovarn, kamor se bodo po kon- V starem delu mesta °PravIjanja izpitov iz določene »novi. Sola dela v dobrih materialnih P°Rojih. Ustanovitelj šole je okraj občinami. Za nemoten začetek dela r' bilo nujno, da so priskrbeli pogonu finančna sredstva. Nekaj de-arja pa dobijo tudi s šolnino. *okaj šolnina? Šolnino plačujejo samo izredni tudentje, ki so domu izven območ-j? okfaja Varaždina. Za večino teh študentov) plačajo šolnino pod- eanem študiiu tudi vrnili. Težak je položaj študentov, ki so prišli iz gimnazije in nimajo strokovnegu predznanja. Za te prireja šola posebne tečaje, ki so povezani z obveznim delom v tovarni. Oddelek zagrebške ekonomske fakultete obiskuje 60 študentov. Njihov študij je enak študiju na fakulteti, le da so predavanja bolj etr-njena, ker se vozi večina profesorjev iz Zagreba. Ta fakulteta ima več ]wxl»bnih oddelkov po celi republiki. V glavem rešujejo problem študentov, ki zaradi materialnih ovir ne bi mogli v redu študirati v Zagrebu. Sedaj ruzpravljajo o ustanovitvi novih višjih šol v Varaždinu, še vedno je pereče pomanjkanje kadra v nekaterih strokah. Tako bi naj v bližnji bodočnosti še ustanovili višjo medicinsko in pravno šolo. Tudi rudarski šolski center bi naj bil temelj za nadaljnji razvoj višje tehniške šole. Povpraševanje po srednjem rudarskem kadru je namreč vedno manjše, primanjkuje pa .strokovnjakov na drugih področjih. Tudi v Maribor pojdemo! In prosti čas? Mnogo jih sodeluje v varaždinskih kulturnih društvih, ki jih imajo kar štiri: OKUD Milica Pavič-Kata, KUD Ivo Miknc, KUD Vilko Jurec in Sloboda. Povsod je težišče dela med mladino. Obiskal sem najmarljivejše: OKUD Milica Pavič-Kata. Prijazen sekretar društva mi je pripovedoval o težkem začetku in ovirah. Res,'to društvo je pokazalo, kaj lahko mladina doseže z resnim in vztrajnim delom. Iz nič je nastalo mladinsko kulturno umetniško društvo z desetimi sekcijami in z okoli tisoč člani. Najuspešnejša je folklorna sekcija. Njen vodja, priznani plesni mojster in koreograf Nikola Kalvišer je rekel: >Res je, mnogi se nam čudijo, koliko smo naredili. Pogoji so bili mnogokrat vse prej kot ugodni. Pa nismo odnehali. Danes smo ena najbolj znanih amaterskih folklornih skupin pri nas. Koncem pomladi gremo na daljšo turnejo po Avstriji. To bo naš prvi, a z gotovostjo lahko rečem, ne zadnji nastop v tujini. Do sedaj smo že nastopali na televiziji in na raznih prireditvah po Jugoslaviji. Posebno nam je ostal v spominu naš nastop v Slovenskem primorju, kjer smo se na festivalu folklornih skupin ” močni konkurenci uspešno uveljavili. Pozneje sem izvedel, da tovariš Nikola vodi okrog 550 mladih plesalcev v številnih skupinah. V kru tudi na i, stopili bodo tudi v Mariboru. V sekcijah sodeluje vsa mladina: vujenci, dijaki in študentje. Omembe je vredno tudi njihovo sodelovanje z JLA. Zanimiva zbirka Stroka in konjiček profesorja Koščeca — raziskovanje življenja in razvoja žuželk — sta me pritegnila v njegov entoinološki muzej-Plodovi njegovega šestdesetletnega dela so razstavljeni v 240 vitrinah. Zbirka je zanimiva predvsem zato, ker ni razvrščena le sistematično, ampak tudi biološko, glede na okolje in dobo. Vse eksponate je ulovil v okolici Varaždina. Sedaj skrbi za njegovo zbirko hčerka, ki je ob koncu mojega obiska dejala, da jo zanimanje tujcev večje kot zanimanje domačih ljudi. To mi je potrdil tudi pogled v knjigo gostov, kjer je gotovo vsako drugo ime tuje. Kam zvečer? Tako sem se vprašal tudi jaz. Mogoče na mladinski ples v Gledališko dvorano? Raje ne. Tam je ples prav toliko mladinski kot nekatere tovrstne prireditve pri na«. Drugega plesa ni. Kaj pa v gledališče? Zopet odklonilen odgovor. Zakaj? sem se začudil. »Vaše gledališče ima vendar bogato tradicijo!« »Da. da, a tudi program je že tradicionalen,« je bil odgovor. V kino? Razprodano! Ni mi preostalo drugegu, kakor da sem šel v Mestno kavarno. Kljub pozni uri nisem bil sam. Našel sem veselo družbo gimnazijcev, ki so igrali karte. »Kaj pa profesorji?« sem vprašal in pomislil na našo horo legalis. »A. profesorji?« Pri eosednji mizi so. Igrajo biljard. Čoz pol ure pa se bomo zamenjali.« Ko je prisedel Pero, sem izvedel, da je sedai čas kriz. »Varteks« je v krizi. »Sloboda« je v kriizi, premoga ni, torej bo še šola v krizi itd. SLAVKO PUKL ... Iti udaril po tiskarskem škratu, ki sc redno poigrava v Katedri. Tako je v poslednji številki preteklega semestra pripisal VVebrovo opero Carostrelec kar VVolfgangu Ama-deusu Mozartu. ... bi rekel Kinoppdjetju. da naj odpadle črke v napisu »Kinopodjct-jc Maribor« v omaricah na Partizanski cesti zamenja z novimi, trajnejšimi črkami. ... bi ošvrknil upravo mariborske pošte, ker ne popravlja avtomatov za prodajo znamk, tako da sedaj leti visijo na zidu zgolj kot okras. ... bi ošvrknil tiste, ki govorijo o tem, da naj ne govorijo študentje iz svojega oslovskega vogala, kajti nekateri lahko tudi pišejo o tem, pa gledajo pač iz oslovske mize na primer. ... bi povedal tistim, ki govorijo, da študentje ne ločijo tega piscu od tega. Ne vem sicer, kje so to slišali, vendar je to podtikanje nemoč. UUUH 1. Kakšno je pravo ime slikarja El Greca? 2. Kakšen pomen ima izraz kadenca? 3. Kateri slavni fizik je odkril element radon? 4. Kaj pomeni beseda guano? 5. Kako se je imenoval slavni pevec pretekle dobe, ki je prvi interpretiral Verdijevega Othela? VODORAVNO: I. mlilin« bula, masnjak, S. pravilo, 7. kap, 8. meito v Vojvcdinl, ». prebivalce dežele 8lltu|oga vzhoda, 11. viluvja v Sahari, 12. Ljudska tehnika (kr.), 15. površinski iloj možganov, 15. kanadski pevec zabavne glasbe (Paul). NAVPIČNO 1. nauk o meri v poeziji, 2. Zevsova ljubica, 5. poljski delavec, 4. odlikovanje, s. goololka doba, d. morski srag. 10. židovsko moiko Ime, 14. kratice humanitarne organizacije. 000 H AAAH Aktualno vprašanje б. Kako se imenuje najvišji jez na svetu? - _ 7. Kateri skladatelj je napisal simfonijo z naslovom »Udarec na pavke«? в. Kako se imenuje podzemno središče potresa? -1 Г" 2 * L Г e h ’ $ * Ш 13 tu “l 15- r Karikature Slobodana 'Jov.ta BEOGRAD BREZ BESED (Študentski zbor — Skopje) Kaj imate tudi vi študenta v četi? (Naši dani — Sarajevo) ZIMSKI BLIES Mlad par in blesk Izlotb: Ona: »Panterček. ali vidiS tisti krzneni plašček?« — Vidim ... — »Mucek, ali vidiš tisto rjavo blago za kostum? Poudarja ie tako parabolasto linijo.* »Tisto na levi, med najcenejšimi — po 4500 dinarjev? .., Vidim, mfim.i — Stopicala je ob njem dražestna kot vila iz ianj. »Muca, ati vidiš tisti grški kamgarn? Čaroben zimski desen. Uvoz-JUGO-TEX+EXPRES. Omamen, ni da bi omahoval, po 9000 dinarjev metrček. Smešno poceni! Skoda, vsemirska Skoda. Poznam poslovodjo, pa bo odsedel šele spomladi Kulturni narod, tile stari Grki.* »Toda ljubček, saj si vendar nekoč — pred našim štetjem — prisegel, da mi bož podaril vse zaklade Azije: Zdaj pa mi kupuješ po eno nplon nogavico, te se mi druga strga, nakit je pozlačen, krokodiljega usnja mi ne privoščiš, broške izdeluješ sam . .* Pogledala ga je. — Po levi ličnici mu je pripolzela kot bi ser velika solza nemoči Nato je vzdihnil. Solza ni bila krokodilska. Kje neki. — Prava, humanistična, sočutna Njena bolečina je bila tudi njegova, po čudnem zakonu zakonske integracije — Krokodilska solza je vedno trdosrčna. Ponudil ji je bonbon v n {/Ionski vrečici. Našobljena je bonbon vzela. Iz gole ženske solidarnosti. Nato sta šla na čevapčiče. Vso not sta sanjala o ponovni prosvetni reformi v visokem šolstvu. Visokošolske sanje so podarile življenjsko nabrekle navdihe Naslednje jutro je on pričel predavanje z besedami — za intelektualno sprostitev: »Nekoč je ži- vel strašno bogat kralj — Krez. Za vse podedovano bogastvo, natovorjeno na tristo kamel, si je kupil tri obleke iz dobrega, starega grškega kamgarna — in še nekaj držav povrhu . . — Toda, otroci moji — bogastvo je treba prezirati . . Prinaša otopelost duha, samozadovoljstvo in prezir do dela . .. Potrebno je samo zadovoljiti potrebe . .* Ona je v gimnaziji povzdignila glas do herojske samoodpovedi: »Dekle današnjih dni mora nositi broško Iz navadne. primitivne gline To deluje prvobitno. Obleke ji podari babica. Ny-lon nogavice — popolne pare ji pokloni pokojni stric na vseh mrtvih dan. Hm . mrhm, lahko tebi prej' — Čevlji naj bodo preprosti, skromni, kot veliki duhovi. Pomišlite na Dartvina. Vedno fcupujt. konjsko usnje! Nič krokodiljega. požrešnega naj vam ne kali miru Tako boste dočakale vsesplošno družabno veljavo . .« (Nekatere so mežikale, druge so plule na oblakih sistematičnega osvajanja uboge moške duše.) — Komuna je zvedela o vsem. Ona in On sta bila odlikovana z or-denom za metodično metodiko. Nauk: Ni nam treba striči ovac (volna), ne smemo linčati konjev (usnje) in presenečati krokodilov (damsko usnje). Reforme lahko izpeljemo goli in bosi. Ivo Cimerman IZŠLA JE NOVA HUMORESKA D. M.