Stev, 264,__
Izhaja vsak dan, tudi oj nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pissa se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj In odgovcnii urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lisla .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 2(X Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naioinir.a znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .........• ••••••• 12.—*
ca tri mesece.................
ca nedeljsko Izdijo za celo leto....... &2>
za pol leta............. • • • » 2.60
¥ Trstu, v ietrtek, 12. oMobra 1916.
Letnik XII.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarje^, zastarele oievilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon™.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....n.Ti po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7 ..... . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . .	2.—
Mil1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izklju&i* te upravi .Edinosti' — PlaOa in to2i se v Trstu.
Uprava In lnseratnl oddelek se aahajata v ulici Sv. FrančiSki Aaškega it 20. — Poštnohraniintčni račua it 841.652
MM nujnove® dogodkov.
Italijanska bojišča. — Dan in noč bitka na Krasu. Italijani povsod, kjer so vdrli, odbiti. Za posamezne jarke se boj še vrši. 1400 laških ujetnikov. Na Tirolskem se na Pasubiju boj še vrši. — Uspešen nas letalski napad v Furianiji in na Valono.
Ruska bojišča. — Severno Kirlibabe ruski napad odbit.
Romunsko bojišče. — Nič posebnega. Czik—Szeredo zasedli naši. V Gyorgenj-skeni pogorju sovražni odpor. V Dobrudži nič dogodkov. Uspešen letalski napad na čete pri Konstanci.
Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič pomembnega. Ob Černi živahnejši artiljerijski boj. Na Nidže planini in pri Ljumuici brezuspešni sovražni napadi.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
Razno. — Novo grško ministrstvo. — Nemški državni zbor.
italijanska bojišča.
DUNAJ, II. (Kor.) Uradno se razglaša:
11. oktobra 1916.
[talijansko bojišče. — Bitka na južnem krilu primorske fronte ie trajala noč in dan in se je raztezala tudi na okoliš severno reke Vipave do St. Petra. Na vsej fronti med tem krajem in morjem so napadale zelo močne italijanske sile. .Južno Novevasi je celo pridobil sovražnik izpočetka tal proti J a m i a n o. Naši pro-tisunki pa so vrgli Italijane povsod nazaj. Za posamezne, v sovražni posesti ostale kose jarkov se še borimo. 1400 ujetnikov je ostalo v rokah naših čet. Bojno delovanje na fronti v fleimski dolini je popustilo. Italijani niso v zadnjih bojih nič dosegli. Boj na Pasubiju še ni zaključen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša:
10.	oktobra zvečer je eno naših brodovij pomorskih letal z bombami obmetalo vojaške naprave v Tržiču in Staranzanu. V noči od 10. do 11. oktobra je pomorsko letalsko brodovje z najboljšim uspehom bombardiralo pristaniške naprave, hangarje in baterije pri Vlori ter tam se nahajajoče sovražne ladje. Opazovali so se še dolgo vidni požarji v mestu in požar oljnega skladišča. Vsa letala so se s teh podjetij, vkljub najsrditejšemu obrambnemu ognju vrnila v svojo postajo.
Poveljništvo brodovja.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša:
11.	oktobra 1916.
Rusko bojišče. — Severno Kirlibabe smo zavrnili ruski sunek.
Namestnik načelnika generalnega Štaba; pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. okt. 1916.
V zhodno bojišče. — Z obeh ar-madnih front nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Nas prestolonaslednik v nemškem glavnem stanu.
BEROLIN, 11. (Kor.) \Volttov urad poroča: Njegova c. in kr. Visokost gospod general konjice nadvojvoda. Karel Franc Jožef ie bil predvčerajšnjim v posetih pri Nj. Veličanstvu nemškemu cesarju v velikem glavnem stanu.
Romunska boiišia.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša:
II. oktobra 1916.
Romunsko bojišče. — Na sed-mograškl južni fronti nič posebnih dogodkov. Pri Braševem izčiščujemo obmejni okoliš. Csik—Szeredo smo zopet zasedli. V Gyorgenjskein pogorju se nadaljuje sovražni odpor. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
PODLI S T E K.
Njegov čas.
Reman. Izjmgleškega.
— Žal, da je ravno dvorno žalovanje, jc pisala kumica; — zato se ne boš mogla udeležiti sijajnih dvomili plesov. Mislim pa, da ti tudi tako pripravimo nekoliko zabave____in jaz tako hrepenim po
spoznanju svojega kumčeta.
Tamara se je tako vozila proti vzhodu. Njeno razburjenje in zanimanje je rastlo z vsako miljo. Sneg in velikanski gozdovi, ki jih jc videla z vlaka, so napravljali velik vtisk nanjo. Opazila je vse nijanse, bila je zelo sprejemljiva za oblike in barve.
Prvo, kar je vzbujalo njeno pozornost ob meji. je bila velika tišina. Prtljago-nosci so bili resni, molčeči možje, dobrodušnih. bradatih obrazov. Veliko jih je biiu podobnih svetniškim podobam ali J;a-i rakteruim glavam iz starega zakona, ka-*
BEROLIN, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 11. oktobra 1916.
Sedmograško bojišče. — V maroški dolini se sovražnik še žilavo upira. V gyorgenjski dolini in severovzhodno Parajda se je ponovno umeknil. Vzhodno Csik—Szerede in dalje proti Jugu v alut-ski dolini smo ga vrgli. Zasledovanje pri Braševem poražene druge romunske armade se ie nadaljevalo.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Ob Donavi In v Dobrudži nič dogodkov. Naša letalska brodovja so z uspehom bombardirala četni promet pri Konstanci.
Prvi generalni kvartirmojster? pl. Ludendorff.
SOFIJA, 10. (Kor.) Generalni štab Javlja: 10. oktobra. —• Na romunski front! traja ob Donavi in v Dobrudži mir. Ob obali Črnega morja je pet ruskih bojnih ladij obstreljevalo pristanišče Insiago. Sovražno brodovje ie tudi obstreljevalo vrhove ob Tatladžakeju.
SOFIJA. 11. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
11. oktobra. — Romunska fronta: Na Donavi pri Vidinu slabotno artiljerijsko delovanje. Naše baterije so utišale sovražne. V Dobrudži zapadno železnice Do-brlč—Medjidje mir. Vzhodno odtod slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Črnega morja je sovražni lovec torpedovk obstreljeval mesto MangaJijo.
Albansko - macedon-sko bol išče.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša: Jugovzhodna fronta: Pri c. fai kr. četab nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štabar pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Poleg mestoma živahnejših strelskih bojev je prišlo ob Černi, ob Nidže planini in v okolišu Ljumnice (vzhodno Vardarja) do brezuspešnih sovražnih sunkov.
Prvi generalni kvartirmojster? pl. Ludendorff.
SOFIJA. 10. (Kot.) Generalni štab javlja: 10. oktobra. — Macedonska fronta Med Prespskim jezerom in Černo živahno artiljerijsko delovanje. Na fronti v kolenu Černe smo zavrnili vse sovražne napade s svojim topovskim ognjem in mestoma tudi s protinapadi. V mogleniški dolini slaboten topovski ogenj. Na obeh straneh Vardarja vlada mir. V .vznožju Belašice planine topovski ogenj. Na strum-ski fronti patruljski boji. Ob egejski obali živahno delovanje krlžark.
SOFIJA, 11. (Kot.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
11. oktobra — Macedonska fronta: Od Prespskega jezera do Černe slabotno artiljerijsko delovanje. V kolenu Černe običajni artiljerijski ogenj, ki je od časa do časa severovzhodno vasi Skočivira postajalo silovitejše. Zasedli smo zopet vas Brod in smo zavrnili več nočnih napadov. Na pobočju Nidže planine smo pregnali dve sovražni stotniji. ki ste poizkušali prodirati vzhodno Dobrega polja. V mogleniški dolini, kakor običajno, artiljerijsko In minovško delovanje. Zapadno Vardarja slaboten artiljerijski ogenj in spopadi med proti vasi Hadži Bejrimahle na-maknjenimi oddelki. Z ognjem jn bajonet-niui napadom smo uničili dve sovražni stotniji. Vzhodno Vardarja in ob vznožju Belašice planine mestoma posamezni topovski streli. Na strumski fronti slabotni patruljski boji. Ob obali Egejskegs morja je sovražna križarka brez uspeha Obstreljevala gričevje severno Kavale.
Zapadna boJBSta*
BEROLIN, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. oktobra 1916.
Zapadno bojišče. — V posameznih odsekih armade generalnega vojnega maršala vojvode Albrechta Wiirtember-škega in na artoaški fronti armadtie sku-
pine prestolonaslednika Rupprechta so Angleži zopet razvijali živahno patruljsko delovanje. Na bojni fronti severno Scinme so močnemu, daleč preko Ancre proti severu posega jočemu sovražnemu ognju zvečer in ponoči sledili mnogoštevilni del. ni napadi, ki so se na črti Morval—Bou-chavesnes večkrat ponavljali posebno srdito. Tu se je sovražnik jugozapadno Saillyja na ozki fronti ustanovil v naši prvi črti, dočim ie bil v ostalih odbit z ognjem ali pa v boju moža proti možu. Severovzhodno Thiepvala boj za majhno oporišče še ni zaključen. Južno Somme se je posrečilo Francozom po močnem, dolgotrajnem pripravljalnem ognju, da so v kolenu, namaknjenem proti Vermando-villersu, vdrli v naše postojanke in porinili naše čete na pripravljeno, zavoj pre-sekajočo črto. V opuščeni postojanki ležita dvorca Genermont in Bovent. Naši letalci so sestrelili štiri letala za sovražno, štiri za našo črto. — Prestolonaslednikova fronta. — Pri Pruaayu (jugovzhodno Reimsa) je nemški poizvedovalni oddelek prodrl v tretji francoski jarek in zajel nekoliko sovražnikov. Že v zadnjih dneh povečano artiljerijsko delovanje v okolišu Moze se je posebno vzhodno reke od časa do časa povečevalo. Zvečer je prišlo do bojev z ročnimi granatami v odseku Thi-auiiiont—Fleury. Vzhodno FIeuryja smo ^zavrnili francoske napade.
Prvi generalni kvartirmojster 3 pl. Ludendorff.
TurSka bojišča.
CARIGRAD. 10. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Na perzijski fronti ter na tigriški in eufratski fronti nič pomembnih dogodkov,
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu smo učinkovito obstreljevali sovražne postojanke in tabore ter smo zadali sovražniku mnogoštevilne izgube. Strežno moštvo nekaterih sovražnih strojnih pušek je naš ogenj razkropil.
Sovražna uradna poročala
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
9.	oktobra. — Zapadna fronta: V smeri proti Vladimir ju Volinskemu so se v okolišu Zaturčev, Šelvovega in Buknovega nadaljevali srditi boji. Mestoma so naše čete predrle sovražne črte in so se ustanovile v osvojenih postojankah. Vzhodno Brzezanov je sovražnik v okolišu južno Sibalina pričel ofenzivo. Vrgli smo ga svojim ognjem. Osvojili smo po skrajno srditem bajonetnem boju tam namaknjen avstrijski jarek. — V Dobrudži so naše
^čete utrdile včeraj nanovo zavzete postojanke. V Črnem morju so naše torpedovke izvršile pohod v Samsun in Sino-pe, kjer so potopile več velikih in majhnih jadrnic.
10.	oktobra. — Zapadna fronta: Nič važnega. — Dobruška fronta: Nič važnega.
Vesti iz Grške.
Ministrska kriza rešena.
LONDON, 10. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: Novi kabinet je sestavljen takole: Lambros predsedstvo in nauk, Zalosastas zunanje, Zelos notranje, Drakos vojno, Damianos mornarico, Zanetulias za finance, Argyrokupolos za železnice, justico in trgovino.
Lariški konjiški polk prestopil k re-volucijonarcem.
PARIZ, 10. (Kor.) »Temps« poroča iz Aten: Lariški konjiški polk. ki se je priključil solunskemu gibanju, je odšel v Solun.	_
Grof Tisza v avdijenci.
DUNAJ, 11. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza ie davi dospel semkaj. Sprejel je poset bivšega avstro-ogrskega poslanika v Bukareštu, grofa Czernina, s katerim je imel daljšo konferenco. Grofa Tiszo je tekom dopoldneva sprejel cesar v Schonbrunnu v posebni avdijenci, nakar je konferiral z ministrom zunanjih stvari, bar. Burianom. Popoldne bo ministrski predsednik grof Tisza nadaljeval svoje dunajske razgovore.
kor so bile naslikane doma v nedeljskih bogoslužnih knjigah.	,
Končno je dospela v Petrograd, kjer jo je kumica pričakovala na kolodvoru. Spoznali ste se takoj. Tamara je * imela več slik kneginje Ardaheve.
—	Dobrodošla, hčerka moja! — je vzkliknila kneginja in ji stresla roko. — Končno te vendar imam pri sebi po vseh teli dolgih letih.
Medpotoma ste si izrekli vsakovrstne ljubeznivosti in se skrivaj opazovali.
—	Lepa ni, — si je rekla kneginja, — toda zelo imenitna. To ima po svoji materi. Oči so pa očetove. Toda zelo ljubka je ter ima divne barve in trepalnice. Najbrž je tudi lepe rasti, kar se v kožuhu ne more videti. Ne, nikakor nisem razočarana, nikakor ne!
In Tamara si je mislila:
—	Moja kumica je krasna stara gospa. Ljubim te rjave oči in bele lase. Kako sr-jkano znamenje ima na levem licu, prav lako kot so bili oni lepotni obližci v osem-
najstem stoletju. Kje sem le prav kratkim čula o nekom s takim znamenjem?
— Posreči vidiš naše mesto v svežem snegu, — je dejala kneginja, ko je pogledala skozi okno avtomobila. — Žal da ni vedno vse tako belo tu.
Tamari se je zdelo vse čudovito, vse drugače, kot pa si je predstavljala. Male sani so se ji zdele tako smešno majlme v primeri z velikanskimi, debelo oblečenimi kočijaži na kozlu. Lepi konji z dolgimi repi, čudna konjska oprema! Najbolj pa ji je zopet vzbujala pozornost tišina, povzročena po snegu.
Sani so obstale pred kneginjino hišo v Sergjevski. Tamari se ta mestni predel ni zdel posebno imeniten. Velika lepa poslopja so stala tu poleg skromnih hiš, nekoliko dalje doli po ulici je bilo videti celo nekaj trgovin. Izvzemši visoka okna, ni bilo zunaj na hiši nič posebnega. Ko ste pa stopili v vežo ter sta jima dva služabnika snela kožuha in kneginji galoše, je videla Tamara, da se nahaja v sijajnem domu.
NemSki državni zbor.
BEROLIN, 11. (Kor.) Pred začetkom plenarne seje državnega zbora se je sestal konvent senijorjev in se je zedinil na to, da se ta teden izvrši razprava o zunanji politiki v plenumu in da se da prihodnji teden glavnemu odseku čas za posvetovanje o prehranjevalnih vprašanjih in gospodarskih ukrepih. Ob 11 se je sestal državni zbor in je predvsem po kratki razpravi izročil predlog socijalnodemokrat-ske delovne skupnosti na ustavitev kazenskega postopanja proti Liebknechtu in glede trajanja zasedanja 5. poslovniškemu odseku proti glasovom konservativcev, nacijonalnih liberalcev in nemške frakcije, ki je predlog odkloniia a priori. Zbornica je nato po kratki debati v vseh treh branjih sprejela zakonski načrt glede podaljšanja zakonodajne dobe državnega zbora za eno leto ter enak predlog glede alza-ško-Iorenskega deželnega zbora. Zbornica je pričela nato po rešitvi majhnih predlog ob splošni napetosti posvetovanje o vprašanjih zunanje politike, ki ga je uvedel posl. Bassermann s poročilom glavnega odseka.
Ko poslanec Bassermann začenja z referatom, stopi državni kancelar pl. Beth-mann Holhveg v dvorano. Poslanec Bassermann izvaja: Odsekova razprava o vnanji politiki je imela zaupen značaj. — Potemtakem ne morem tu poročati o podrobnostih naših več dni zahtevajočih razprav. Smem samo ugotoviti, da smo v odseku vsa vprašanja, ki so bistvena za sodbo o sedanjem položaju, prerešetali ter ocenili v podrobnih razpravah, predvsem tudi vojni položaj. Tu smem pač reči, da je bil splošni vtis ta, da se more vojni položaj smatrati kot vsestransko zadovoljiv in Uadepoln. Odsek je razpravljal o položaju v sovražnem inozemstvu ter se ie podrobno bavil z razvojem politike na Romunskem, pri čemur je kritično osvetljeval postopanje in delovanje naše diplomacije pred svetovno vojno in med svetovno vojno do vojne napovedi in vojne z Romunsko. Pri tem se je temeljito prereše-tavala politika ministrskega predsednika Bratiana, ki je bila preračunjena na prevaro, in pa kraljeva politika. Razpravljalo se je o gospodarskih pogodbah, ki smo jih mogli skleniti tekom svetovne vojne in pred izbruhom vojne z Romunsko, in naposled so se temeljito prerešetali oni dogodki in činitelji, ki so dovedli do vojne z Romunsko. Razpravljali smo v komisiji nadalje o odnošajih nemške države in o položaju v nevtralnih državah, predvsem na Grškem, ki se nahaja danes pač v najtežji krizi. Razpravljalo se je podrobno o vseh prisilnih odredbah, ki jih je uporabljala ententa, predvsem Angleška, napram nevtralnim državam, v prvi vrsti zopet proti Grški. Občudovanja vredno vedenje grškega kralja, ki se brani proti nasilstvu naših sovražnikov ter si prizadeva, da vzdrži nevtralnost tudi ob najhujših razmerah, je našlo v komisiji polno simpatično priznanje. Razpravljali smo pri razpravi o vzrokih, ki so dovedli do tega, da se je grški armadni zbor prepeljal v Gorlitz. Tudi o tem so vladni zastopniki podali potrebna pojasnila. Glavni odsek se je v podrobnih posvetovanjih bavil tudi z vprašanjem vojnih sredstev. Med temi vprašanji sta se naravno podvoaniško vprašanje in podvodniška vojna morala nahajati v ospredju zanimanja, tako tudi odseka. To je dalo tamkaj povod podrobnim razpravam. Odsek je vzpričo važnosti" vprašanja določil besedilo ustmenega poročila ravno v podvodniškem vprašanju. V podrobnih posvetovanjih se je odsek bavil z vprašanjem podvodniške vojne. Teh posvetovanj so se udeleževali člani vseh frakcij in zastopniki zveznih držav. Prerešetali in ocenili so se temeljito vsi mornariško-tehnični, vojaški, gospodarski in politični vidiki. Izvajanja so se nahajala pod vtisom visokega pomena zadeve ter so jih vodili zgolj stvarni oziri in prizadevanja, služiti domovinskim interesom. Do kakega sporazuma v odseku nismo mogli priti; odsek se je odrekel temu, da bi kaj sklenil o tem. Za razprave v državnem zboru odsek priporoča, da se opusti razpravljanje o podvodniški vojni.
Poročevalec Bassermann je zaključil svoje poročilo, poudarjajoč, da je uspeh novega vojnega posojila ponoven dokaz, da je nemški narod edin v zaupanju na končno zmago v tej obrambni vojni.
Za Bassermannom sta govorila pristaš centruma, posl. dr. Spahn, in socijalnode-mokratski poslanec Scheidemann, ki je poudarjal, da tedaj, če se pravi, da državni kancelar, ko se hočejo nasprotniki vojevati do konca, ne more govoriti o miru, pravi on, da moremo mi to: nemški narod in vsi nemški socijalni demokratje morejo storiti to, ravno tako pa tudi Francozi, Angleži in Rusi.
Razne po!ififgie ¥@s$i.
Srednja Evropa. Kako važno je v očeh izvestnih madjarskih krogov vprašanje takozvane Srednje Evrope se vidi po tem, da je Socijološko društvo v Budimpešti od dne 22. februvarja do 2. aprila priredilo deset diskusivnih sej o tem vprašanju. — Nedavno je ta diskusija izšla natisnjena v organu društva »Huzadik Szazad« (dvajseto stoletje) in se more sedaj tudi širše občinstvo seznaniti z mišljenjem madjar-ske elite o Srednji Evropi. Razprava je — to se mora priznati — na visoki višini. — Govorniki so se trudili, da objektivno m poučnim aparatom pretresejo cele komplekse gospodarksih, političnih in kulturnih vprašanj, ki izhajajo iz organizacije Srednje Evrope za Ogrko in madjarski narod. Zasledovali so s poznanimi poučnimi metodami: kaki zakoni da vladajo v pojavih, ki tvorijo problem, kaj je bistveno in nujno. Kraj vsega tega rezultati te diskusije ne morejo zadovoljiti in pomiriti. Interesantno je, da naziranja iu ljudje, ki pripadajo isti politični smeri — večinoma so bili zastopani, socijalni demokratje in socijalisti — gredo ob vprašanju Srednje Evrope daleč narazen. To vprašanje je izprožil v madjarski javnosti list »Vilag«, ki je prinesel obsežno poročilo o rečeni diskusiji. Onim med demokrati, ki so za idejo Srednje Evrope, je rekel poročevalec: »Dvom v moč demokracije vas je spravila v duševno sorodstvo z reakcijo.« Predsednik E. Szabo pa jc izvel iz diskusije: »da nikdo ne želi ne imperijalistične. ne utilitaristične Srednje Evrope, niti nc z druge strani madjarske politike skrajne obrambene carine; da nikdo noče ne gospodarske, ne kulturne samovlade, »da istotako noče ne germanizacije, ne mad-jarskega šovenizma, da nikdo ne proglaša nemške kulture za najvišjo, ali tudi ne francoske in angleške; da Srednja Evropa ni za nikogar skrajna svrha, kakor tudi ni največje zlo.« Razprava se je razvijala strogo z gledišča madjarskih interesov. Samo Jaszi je rekel, da bi Srednja Evropa ublažila narodnostno borbo na Ogrskem ter da se Srednje Evrope ni misliti brez rešitve južnoslovauskega in poljskega vprašanja.. Nasprotno: ta dva goreča problema evropskega razvoja se moreta z najmanje žrtev in najpovoljneje za razvoj vse Evrope rešiti samo na srednjeevropski osnovi.« Vsa ta knjiga je sploh polna interesantnih in važnih podatkov m razlogov pro in contra. Ker se predmet bližje tiče nas južnih Slovanov, meni »Hrvatska Rieč«, naj bi se izrecno podala tudi našemu občinstvu.
Zopet Srbi.
Hiša kneginje Ardaheve je bila in je pač tudi še danes ena najodličnejših v Pe-trogradu. Ko ste stopali navzgor po velikanskih stopnjicah, ki so se razdelile pri prvem odstavku in v dveh velikih zavojih vodile do vsenaokrog vodeče galerije, so jim prišli nanroti hišnik in še nekaj drugih služabnikov, da jima odpro vrata v visoko sobo. Bila je polna slik in umetnin, in dasiravno je bilo pohištvo iz časov Aleksandra II. ali iz še starejše dobe v posebno slabem okusu, so bile vendar tkanine in barve bogate in lepe. Cas je ublažil kričavost barev in jih spojil v harmonično celoto.
Tamara je čutila, da biva tu plemenita žena s širokim obzorjem. Vsedla se je na starinski divan, kjer se je skoraj pogre-znila v blazine, prevlečene s težko svilo. Vse okoli nje je dihalo življenje in izobilje. Pričakoval jo je čaj in vsa sila majhnih slaščic vseh vrst
(Dalje.)
Vojni dopisnik »Pester LIoyda« Geza Herczeg je poslal pod gornjim naslovom dopis o ponovnem nastopu Srbov na balkanskem bojišču.
Omenivši srbske divizije, ki se skupno z Romuni in Rusi bore na dobruški fronti, piše:
»Mnogo večjo pažnjo zaslužuje tista srbska vojska, ki se bori na južni fronti (v Makedoniji). Po podatkih merodajniii faktorjev moremo javiti, da Srbi, ki se bore v Sarrailovi vojski, štejejo okolo 65.000 bajonetov. Proti vsakemu pričakovanju predstavljajo Srbi visoko stopnjo borbene vrednosti. Ne bore se samo o-gorčeno, ampak tudi odlično.
Srbi so razvrščeni v prostoru južno Bi-tolja ter se bore v eni skupini pod zapo-vedništvom svojih častnikov. Edino nekoliko tehničnih čet in baterij jc pod francoskim zapovedništvom. Izraz »65.000 bajonetov« pomenja, da je bilo število v etapnem prostoru uporabljenih vojakov poprej večje, ker se je v poslednjih krvavih borbah prvotno število srbskih čet znatno zmanjšalo. Po hudih borbah poslednjih dveh tednov se nc more več govoriti o prvotnem številu.
Makedonska fronta, ki obrača nase vedno večje zanimanje, gre ob Strumu preko Belašice-planine — Doiranskega jezera — Nidže-planine — severno Flori-ne do severno Prespskega jezera. Zapadno tega jezera je fronta v stiku z av-stro-ogrskimi četami, ki se bore v Albaniji. Srbske čete so postavljene na odsek, kjer se odigravajo glavni dogodki — severno Florine. Ententa je obljubila Srbom zavzetje Bitolja, da bo srbska vojska na svojih tleh. Srbski vojaki nosijo francoske čelade, francoske uniforme, imajo angleško orožje in ameriško municijo. Mnogi med njimi nosijo še staro francosko uniformo, posebno častniki.
Stran TI.
„EDINOST* stev. 284.
\ irstu, ane 12. OKtoora 1910.
Položaj v Makedoniji »c smatra tudi danes kot popolnoma zadovoljiv. To bojišče smatrajo kot bojišče drugega reda. Ali, če ententa dela priprave, da iz tega napravi glavno bojišče, tedaj najde neinške, avstro-ogrske in bolgarske čete popolnoma pripravljene. Dogodki makedonske fronte morejo biti ob dani priliki zanimivi, ali z gledišča svetovne vojne nimajo važnosti.«
Domače vesti.
Glede članka »iia naslov c. kr. kores-pondenčnega urada« od 11. t. m. izjavljamo, da je isti prišel v list proti volji in brez vednosti vodstva in glavnega uredništva. ki se z istim ne strinja. Pritožbe so deloma neopravičene deloma pretirane. Radi tehnične uredbe korespondenč-nega urada nimamo posebnih pritožb z obzirom na sedanje izvanredne razmere in na naša sredstva. O tukajšnji podružnici pa moramo priznati, da posluje brezhibno in da po možnosti ustreže vsaki naši želji.
Obvestilo. Na podlagi § 34:1 brambnih predpisov prvi del se obvešča, da se črno-vojniški imeniki rojenih 1899. leta razstavijo v svrho javnega vpogleda pri vojaškem oddelku tega mestnega magistrata, ulica Sanita 25 11. nadstropje vrata 24 od 12. do vštetega 20, oktobra 1916. Prizadeti, ki bi zapazili kaj izpuščenega, ali v vpisih pogrešanega, se lahko pritožijo pri mestnem magistratu tekom gorinavedene-ga roka. — Trst, dne 27. septembra 1916. Cesarski komisar državno - neposrednega mesta Trsta.
Glas iz občinstva. Ob začetku šolskega J. 1916/17 je šla vd. Ant. VaJič k okrajnemu načelniku v ul. Pozzo bianco, v katerega delokrog spada. Prosila je pomoči za nakup šolskih knjig njenim 3 šoli obveznim otrokom. Prosilka in otroci imajo domovinsko pravico v Trstu. Občinski okrajni načelnik je že začel pisati akt. — Ko pa je opazil slovenska spričevala — otroci Valičeve pohajajo CM šole — je izjavil, da ne more nič pomagati. Valičeva je le prosila in dokazovala, da ona ne more sama preskrbeti knjige, na kar je okrajni načelnik rekel: La mandi i figli neile scuole cittadine, altrimenti non posso fare nulla! Vdova je rekla celo v slovenskem jeziku, da se je odgovor glasil: Vzemi te o-troke iz slovenskih šol ter jih vpišite v mestne šole, drugače vam ne moreni pomagati.)
Proti insinuaciiam tira. Ledererja. Pred
par dnevi smo zavrnili insinuacijo, ki jo je znani nemški poročevalec napisal v »Ber-liner Tageblattu« nam na Škodo, češ, da bi sc bilo v slučaju sklicanja avstrijskega državnega zbora le od strani nekih »malih narodnostnih skupin — Malorusov, južnih Slovanov in Italijanov — bati kakili neljubih izjav. Pa tudi ob Cehe se je obregnil. »Narodni listy« mu odgovarjajo: > Ne vemo, kdo je v Budimpešti informiral dra. Ledererja o nazorih Čehov v tej stvari in tudi ne poizvedujemo o tem. Konsta-tujemo samo: če hoče biti dr. Lederer poučen o nazorih v češkem narodu glede sklicanja drž. zbora, potem nai ne nabira svojih informacij po budimpeštanskih kavarnah, ampak naj pride v Prago in naj se tu informira. V Pragi bi moral dr Lederer korigirati svoje v Budimpešti dobljene informacije«. — Ta pouk velja tudi glede nas Slovencev in našega mišljenja in vedenja. Med naš narod naj bi prišel, da bi se uveril, kako potrpežljivo prenaša vse nevolje, ki jih je prinesla vojna; pa tudi v strelske jarke naj bi pogledal, da bi videl, kako se bore sinovi tega naroda za domovino! Potem ne bi pisal insinuacij in podtikanj, češ, da bi naši poslanci v državnem zboru utegnili storiti kaj, kar bi poinenjalo nelojalnost in brezbrižnost do interesov države v takih časih, kakršnji so sedanji. Ne poznajo nas, nikdar ne
iščejo prilike, 11a bi nas spoznali, a vendar pišejo sodbe o nas ih naših namenita. In koliko je takih Ledererjev posebno med tistimi. ki so najglasneji! Posledice Širjenja takili krivih informacij pa moramo trpeti Imi!
Imena krajev v D al mačji. Zadnji vojno-Inaredbeni list (Verordnungsblatt ftir das 1 k. u. k. Heer) prinaša v 172 številki prvikrat Šibenik mesto Sebenico, Split mesto Spalato, Ercegnovi mesto Castelnuovo.
Z vzhodnega bojišča pošiljajo pozdra-1 ve: P. Pertot, A. Furlanič, F. Smrekar, |E. Burger, narednik J. Kovič in desetnik I. pl. Reva. Na zdar!
Za invalide. V ujetniškem taboru je izpraznjenih več mest, ki bi jih mogli dobiti invalidni vojaki.
Iz tirolskih alp nam pišejo: Že nam v drugič prihaja sneg v teh brezkončnih pečinah, kjer je poletni čas iako kratek. Prošli ste nam torej dve poletji in gremo v drugo zimo z življenjem, o kakršnem poprej niti sanjali nismo. Niti mislili ne bi bili, da bi mogli tako dolgo vztrajati v takem življenju — ob naporih, ki jih zahteva tukajšnji teren. Danes pa vidimo, da je še moči v naših črnovojniških vrstah. V svesti si svoje velike naloge v obrambo domovine hočemo prenašati vse napore. Geslo naše je: izpolnjevanje domovinske dolžnosti do zadnjega. Tako se hočemo izkazati kot vredni člani države in svojega slovenskega naroda. V duši vsakega poedinca je neodklonliiva volja, ua odbijemo sovražnika, ki steza roko po naši grudi. Vodilna misel nam je: dol s sovražnikom, ki hoče pregnati nas in naše družine z drage nam zemlje. In sovražnik občuti to, da za temi okopi stoje možje, ki so pripravljeni — dasi večinoma očetje — da žrtvujejo vse v tem boju. Zato se sovražniki tišče v svojih skritih brlogih, odkoder pošiljajo, ali večinoma brezuspešno, svoje topovske in tem slične pozdrave. Ce se jim pa kdaj — redko! — posreča kak namen, ne vedo kako bi pretiravali svoj uspeh. Posebno so si hoteli raztrgati grla ob zavzetju Gorice. Navadno porabljajo za take baharije noč, kjer si stojimo nasproti v razdalji le nekoliko korakov, tako, da lahko vržeš kamen v sovražni jarek. A mi — molčimo, in misli si vsadko: naj govore, kar hočejo in naj streljajo, kolikor hočejo — mi ostajamo hladni in jekleni. Tu pa tam, ko je kaj svobodnega časa. si privoščamo tudi kako zabavico. Najlepša pa nam je, ko krožimo kako milo nam slovensko pesem. V kaki drugi skupini pa poslušajo napeto, kar jim kdo čita iz kakega časopisa. Kje drugje so zopet živi razgovori poleg spečih. Tako si preganjamo težke misli. Ni ga pa trenutka, da ne bi se z ljubeznijo in hrepenenjem spominjali svojih dragih v do-movju. Vedno nam misel ubegava v rojstni kraj. V duhu vidimo posledice vojne v zaledju. Vidimo očeta, matere in otroke v težki skrbi radi usode svojih dragih. Vidimo, kako si tudi tam prizadevate, da bi nam lajšali težave sedanjega časa. Z žalostjo pa slutimo, da je med vami doma grehov — žensk in matere, ki se izneve-rjajo svoji dolžnosti. Bog daj, da bi bilo le malo takih slučajev. Iskrene pozdrave pošiljamo rojakom iz tirolskih gora, hrepeneč po trenotku, ko se zopet snidemo v — kakor se nadejamo — boljših časih. Krepak Na zdar! Anton Mahkovec in Andrej Ličen iz Rihemberka, Fran Jamšek iz Vipave, Sebastijan Kumar iz Kranjske, Ivan Knez s Krasa, Ivan Baloh iz Tuhinjske doline, Alojzij Škrabanja z Vač, Ivan Jelševar iz Zagorja ob Savi. Ivan Frelih s Kranjske, Jernej Balančič iz Kamnika, Ivan Pehan iz Brežic, Ivan Mrvik in Marko Dobršek iz Štajerske, Ivan Hribar iz Kranjske, Martin Žagar iz Hrastnika, Fran Breznik iz Celja, Andrej Novak iz Istre.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 13. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca septembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 216.001 do štev. 218.400, od 3 in po4 pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138, zastavljeni meseca septembra 1915 na rdeče listke, in sicer od štev. 23.600 do štev. 25.700.
Prejemki sredojali« aprovlzacUske komisUe.
Osrednji * urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. septembra do inkluzivno 30. septembra 1916 naslednje prejemke:
t 1 v ul. Madonna del mare K	80.71571
„ 2 v šoli na trgu Rosario K	61.181-63
. 3 v ul. delle Poste št. 13 K	67.258 83
„ 4 trg Ambroglo Ralli K	34.493*08
, 5 v ul. Bachi 8 K	55.240.29
„ 6 v ul. Acquedotto 5t. 38 K	44.185-64
. 7 v šoli v ul. Parini 8 K	90.548-56
„ 8 v šoli v ul. Donadoni K	74.772 35
„ 9 v zabavišču ul. S. Marco K	86,331*09
„ 10 v ul. Giulia 35 K	49.814*68
. 11 v zabavišču v Skednju K	18.167*71
„ 12 pri .Tirolcu'St.M.M. Zg. K	39.066*36
„ 13 pri Miklavcu Sv.M.M.Sp. K	10.972*32
. 14 pri Sv. Ivanu K	23.638*74
. 15 v Rojanu K	32.291*04
„ 16 v Barkovljah K	21.031*39
Skupaj K 789.709.42
DAROVI.
Za dobrodelne namene darovanjskih so
darovali: Cassa di Risparmio Triestina K 500, Banca Commerciale Triestina K 200, trž. podružnica banke »Union« K 200. trž. podružnica avstr. priv. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt K 200, trž. podružnica anglo-avstrijske banke K 200, Avgust Jakopig, predsednik c. kr. deželnega sodišča, K 100, dvorni svetnik grof Viktor Attems K 50, namestništveni svetnik Edmund Fabiani K 50, baron Peter Morpurgo in baronica Morpurgo K 50, dr. ' Kovinsky K 50, Schott K 50, Kristijan De-
jak K 50, dr. Zahovsky K 10, Just Stran-siak (gledališče »Penice«) K 10, Bruno Strehler K 500, Splošna delnižka prevozna družba (Societ& Anontma Oenerale di Trasporti) je dala odboru daTovanjskih dni za ves dan na razpolago voz.
Darovi, došU cesarskem« komisarju. Ravnateljstvo občinskega zabavišča v ulici Settefontane K 51*20, kot čisti dohodek prireditve, ki se je vršila 5. t. m. povodom darovanjskih dni, in sicer v korist c. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotin-skemu skladu. Za namene darovanjskih dni: Stavbno podjetje Ivan Martelanc & C.o K 100, tvrdka Angeli K 50, Sokrat in Alojzija Cufodontis K 50, Mestni otroški vrtec na Greti K 21, nabranih med voditeljico, učiteljskim osobjem in otroki povodom cesarjevega godu, za c. kr. avstr. vojaški vdovski in sirotinski sklad. Obe. ljudska in meščanska šola v ulici Parini K 129'68, nabranih med učenci tega zavoda povodom darovanjskih dni, za vdove in sirote padlih vojakov. Ta .znesek odgovarja izkupičku štirih kinematografskih predstav, ki jih je brezplačno priredilo ravnateljstvo družinskega gledališča (Te-atro famigliare) v ulici Acquedotto 24 za učence tega zavoda. Hranilniško in po-sojilniško društvo brzojav, uradnikov v Trstu (Telegraphen - Beainten - Spar- & Vorschussverein in Triest) K 400 za namene darovanjskih dni. Cesarski komisar, ki rnu je bilo dano na razpolago, da ta znesek po svoji volji razdeli za posamezne namene, je odkazai K 100 Za kolonijo vojaških invalidov iz Trsta (ki se ima ustanovili), K 100 za vdove in* sirote ob Soči padlih vojakov (Soški sklad), K 100 za vdove in sirote padlih Tržačanov in K 100 za uboge družine (ta poslednji znesek se je že nakazal). Tvrdka F. Fenderl & Co. povodom cesarjevega godu K 50 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Tvrdka Savel D. Modiano K 193'90, in sicer K 134'40 v poravnavo podpor, izplačanih v času od 10. do 24. septembra t. 1. njenim delavcem iz sklada za brezposelne, K 59*50 pa kot dar imenovanemu skladu.
Možki podr. CMD daruje gosp. Jakob Tavčar, trgovec, 10 K. Denar je naložen v T. O. Z. Za ponovne darove izreka ternu vrlemu slovenskemu trgovcu podružnica toplo zahvalo. — Podružnica.
	MALI OGLASI::	
□c	| m raivjugo po 4 stot. besedo. *	Mastno tiskan« beseda se r»iw- •	asjo enkrat veš. — Majmsnji* 1 : pristojbina maaia 40 stotink. .	on □□ □□
ono«
Kako je nastalo ime Sedmograško? —
Sedmograško se je preje imenovalo Transilvanija, t. j. dežela za lesovi. Šele ko je Sibinj postal prvo mesto in je v njem živeči nemški (saški) živelj gospodarsko zavladal, se je dežela čestokrat imenovala Sibinburg, Sibinjsko. Slabo preloženo, kakor bi se ime glasilo Siebenburg, je nastalo češko nazivanje Sedmihrady, slovensko Sedmograško in poljsko Siedmigrod. Pa tudi deželni grb jc napravljen po tem nazivu: v spodnji polovici pod rdečim prečnim brunom se dviga v zlatem polju sedem rdečih stolpov, gradov. To je znaJv sedmograško-saške občine, ki je bila svoj čas sestavljena iz sedmih županij.
Iz zgodovine užigalic. Ko se že toliko govori o davku na užigalice, naj povemo tu kaj o izumu te potrebščine. Bilo je pred 85 leti. Izmnil jih je Wiirtenberžan Jo-hann Friedrich Kammerer 1. 1831, a je^ imel od tega le — škodo. Bil je tedaj zaprt v trdnjavi Hohenaspeg, kamor ga je bila dovedla žarka njegova propaganda za ujedinjenje Nemčije. Ko so ga izpustili na svobodo, je prosil dovoljenja, da bi se mogel okoristiti na svoji iznajdbi. Ali zabranili so mu z zagroziivijo najstrožje kazni, češ, »da pripravlja to nevarno sredstvo za požige«. Kammerer pa se ni pokoril prepovedi, marveč je izdeloval in prodajal užigaiice v inozemstvo. Nu, oblasti so doznale za to, uničile njegovo delavnico in ga zopet vrgle v zapor. Stvar je pa našla odmeva v Bundestagu, ki je izdal naredbo, ki je najstrožje prepovedala prodajanje in rabo močno nevarnih užigalic. Ubogi iznajditelj je zblaznel in so ga leta 1857. spravili v norišnico.
Polkovna tovarišica Viktorja Einanue-la. Tretji francoski polk Zuavov je imenoval kralja Viktorja Emanuela III. za svojega — kaprola, a v tem dostojanstvu ima tudi tovarišico. To je neka igralka, ki se je od začetka vojne odlikovala kot bolniška strežnica in pa — z zabavanjem njih. ki se bore. Cesto jim je olepšavala svečanosti v strelskih jarkih s svojo navzočnostjo. Ob neki priliki je navdušila polk tako. da jo je stotnik imenoval za kaprola! Sprejela je to čast jako resno in si je takoj dala prišiti rdeč trak na rokav.
Z mlečni kravi niski ceni. Naslov pove
Ins. odd. Edinosti.
pove 682
Fotograf
*t«v. 10.
Anton Jerkič posluj« zopet r irojeio mte^u ▼ Trsta. Yia dsll« Poste
2as
ZakUe
vsake vrate kupuje zaloga žakljev Q. STEBEL, Via Torrente 36.	669
Prodajalna zadruge
.Združeni čevljarji z Trstu in okolici"
je odprta v četrtek, petek in soboto. — Čerljarje-člane opozarjamo, da se bo te dneve prodajalo razne Čevljarske potrebščine in drobnarije 3002
tffffflrH	CebQle droge vrtne zeienjadi.
JU UI 100 kosov 70 sto t., dobi se pri Sv. Ivanu, Brandežija SL 942. — Najboljši čas za ss-jenje čebule.	676
Rnrtlftfn !Q	se	in ženske obleke
DUlVUjU brez raz pa račja. Via del Sulice 6. 658
fflbliO vs*ke vrste kupuje prva slovenska trg o £rlllilJIS vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri inestd bolniSnicU	661
tla debelo samo za preprodajalce.
Noga-rice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnica, mazilo z& čevlja, električne rr etil j ke, baterije, pisemski papir ko-
Erni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, ema za brado, žlice, raza a rezila, robci, mrežica za brka, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J&JLOP LEVI. ulica S. tfioolo Stev. 19
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) Stev. 1. — Bogata i?bera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	194
Obvestilo usao prijateljem in znancem.
Vsled izpraznjenega domačega kraja sem se izselil z družino v Velenje (Štajersko) vporabljajoč priložnost kličem krepki:Na zdar!
Isan della mm
bivši trgovec in krčmar v Svetem pri Komnu.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Psrnlčlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) In ordinira v ulici Carlntia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In etroik« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
j Trst - Ula Stadion 10 - Trst s
i Odprt od 8V2 zvečer naprej i
■	__B
S Ceno: 1.vrste K Z. 11. urste Ki. §
■	B ■■■SBBSBBSBBBBBB■■■■■■■■■■■■■■■■
Dne 24. septembra se le odprla velika zaloga
vsakovrstne
na OP&NAH. (Dvorec Znidareii).
Dobi 'G tudi steklenice usake vrste.
Zlatarnicu
m®
Trst, ulica Canale šiev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne
Živinorejci in pražig^rejcl l
Rabite le svetovnoznano
vsaki večer ©b 9Vi
- pas
ggr Vstop«irs3 K 1-
ki je najboljša za hitro vzrejevanje In o debel en je
živine in prašiiev.
Zavitek 5 kg. K 6 — razpošilja
MILAN mVAMJfi
Begunje pri Cerknici.
Dr. J« Carinik
v Trstu, ui. Peste vecchle 12, vopl ufice deils
Izdiranje s^bov brez
boleiine. :-: Plombiranje. UMETNIZOSJE.
■i—Ecasafiii
iSB E3SS1S 3
Poslano *)
Svetujem vsem ženam, ki imajo može pod orožjem, da sklenejo vojno zavarovanje, in da se ne ozirajo na krive govorice, vsled katerih trpim jaz sedaj veliko šle odo. Moj mož in jaz sva se odločila skleniti tako pogodbo, a ker so bili drugi proti, sva to opustila. Teden pozneje sem izvedela prežalostno vest, da je moj mili mož padel junaške smrti, in ostala sem brez pomoči.
Svetujem vsled tega še enkrat, da vzamete ta siučaj za vzgled ter da sklenete vojno zavarovanje, ker vsakdo bo smatral to za humanitaren čin, ki je vedno v lastnem interesu.
Trst, 2. oktobra 1916.
REG1NA CRAIBIG 1. r.
Via Pooziano 1.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja i uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. j
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listu
POVSOD NA PHOSIIJ
BRSZOL
Izdelek iz lastnih surovin tvrdke „Westbohmische Caolin- und Chamottverke in Oberbris (Češko) dobavljiv v vsaki množini.
je neobhodno potreben za osebno rabo, za čiščenje podov, lončevine, kopeljne kadi itd. Neobhodno potreben za štacije, kjer se koncentrirajo njetniki, za vojašnice, delavnice, za šoferje, motocikliste, kovače: kleparje, mesarje, slikarje, zidarje, voznike, čevljarje, belivce, rudokope, lakiraije, tiskarske stavce i. t. d. i. t. d.
Bllteil'P*!^! " le neobhodno potreben v
kuhinji za čiščenje lesa
kovin i. t. d. i. t. d.
»f
BfttZOL
** odstrani hitro in radikalno madeže masti, in črnila iz rok, podov i. t. d. i. t. d.
BR1ZOL
fV
ima lastnosti razkuževalca' mmmmwrmmsm^mm očisti hitro in radikalno ter je vsled tega povsod neobhodno potreben.
iL
Glavno zastopstvo s zalogo za TRST, ISTRO, GORIŠKO in DALMACIJO
DELNIŠKA DRUŽBA
GPilNSTZ -
Povsod na prodaj W po ceni 28 stot. komad.
lis BS!
ilSSSSSaBBH