8 Didakta september 2015 RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA NA RAZREDNI STOPNJI / Viktorija Pupaher / OŠ Selnica ob Dravi Naše vsakodnevno razmišljanje sestavlja niz situacij, v katerih se moramo odločati, v kaj naj verjamemo ali kako naj ravnamo. Nekatere teh odločitev so preproste, pogosto že avtomatizirane, druge pa so bolj zapletene in terjajo skrbnejši premislek. Odločitev lahko posredno dolgoročno vpliva na naše življenje. V različnih situacijah moramo ravnati učinkovito in sprejeti razumno odločitev. To pa od nas zahteva vrsto miselnih veščin. Ena izmed teh je tudi kritično mišljenje. UVOD Kritično misliti ne pomeni, da slepo sprejemamo vsa pridobljena spozna- nja, ampak da jih znamo ustrezno vre- dnotiti. Ali je nekaj res oz. dobro samo zato, ker večina verjame, da je res oz. dobro? Kritično mišljenje je iskanje globlje resnice. Kritični mislec vprašu- je: »Ali je res tako?« Kritično mišljenje je iskanje globljih razlogov za neka dejanja. Nanaša se na eno temeljnih vseživljenjskih kompetenc – učenje razmišljanja. Ko učitelj načrtuje strategije obravnave učne snovi, usmerjene k raznovrstnim ciljem, je postavljen pred svojevrstno zahtevo: to, kar naj bi učenci v razredu delali, naj bi vodilo k točno določe- nim spremembam v njihovem razmi- šljanju, doživljanju in aktivnosti ter spremembam v sposobnosti reševanja raznovrstnih problemov. Že v prvem in drugem vzgojno-izobra- ževalnem obdobju lahko učitelji nava- jamo učence na kritično razmišljanje. Navajamo jih na oblikovanje lastnih mnenj – predvsem z različnimi vpra- šanji in argumentiranjem, vezanim na učno snov, ter na reševanje problemov v vsakdanjem življenju. KAJ JE KRITIČNO MIŠLJENJE? Strokovna literatura ne daje enovitega odgovora na vprašanje, kaj je kritično mišljenje. Pa vendar znotraj pestre pa- lete pojmovanj najdemo med avtorji nekatere stičnosti, na temelju katerih jih razvrstimo v nekaj teoretskih per- spektiv (Rupnik Vec 2010): – Kritično mišljenje kot uporaba ne- formalne logike. V to skupino so- dijo avtorji, ki kritično mišljenje pojmujejo kot posameznikovo sposobnost analize in vrednotenja argumentov. – Kritično mišljenje kot celota dispozicij in veščin. Ta skupina avtorjev razu- meva kritično mišljenje kot celoto čustveno-motivacijskih in miselnih veščin posameznika. Argumenta- cijske veščine predstavljajo zgolj sklop v širši paleti miselnih veščin posameznika. – Kritično mišljenje kot uporaba razno- vrstnih miselnih procesov in miselnih strategij. Ti avtorji obravnavajo kri- tično mišljenje kot zaporedje kora- kov oz. miselnih procedur. V kritično razmišljujočem razredu učenci nenehno postavljajo vprašanja; učitelji si prizadevamo, da bi postavljali kakovostna vprašanja.Pri tem učitelj najprej pojasni, kaj je kakovostno vpra- šanje, nato pa jim čim pogosteje omo- goči, da sprašujejo. Njihova vprašanja so namenjena učitelju, sošolcem in sa- mim sebi, naravnana pa so na vsebine, o katerih se učijo. Nenehno jih spodbu- jamo k aktivnosti. Učitelj mora vedeti, katere cilje želi doseči s posameznimi nalogami in aktivnostmi. PRIMERI URE Šolske postave, ki jih učenci natančno spoznajo. Cilj ure je izražanje svojih mnenj in zavzemanje in pojasnjevanje svojih stališč. Zavzemanje stališč Učenci se razdelijo v dve skupini. V prvi so tisti, ki menijo, da je prav, da so bili včasih otroci v šoli kaznovani, v drugi skupini pa učenci, ki se s kaznijo ne strinjajo.V razpredelnico zapišejo mne- nja in stališča svoje skupine. Piše vsak v svoj zvezek, a vsak zapisuje tudi mnenja in stališča preostalih učencev v skupini. Predstavitev mnenj Učenci predstavijo inpojasnijo svoja stališča. Med pogovorom lahko kdo od učencev spremeni svoje mnenje, stališče in tako tudi skupino, vendar mora pojasniti, zakaj se je tako odločil. Učenci se med debato učijo jasnega izražanja in zastopanja svojega sta- lišča, učinkovitega komuniciranja v svoji skupini, z nasprotno skupino in s poslušalci. Debata spodbuja veščine aktivnega poslušanja sogovornika, saj morajo debaterji poslušati argumente nasprotne skupine. Branje novice Učenci razvijajo zmožnost kritičnega sprejemanja besedil, določajo okoliščine nastanka besedila,argumentirano vre- dnotijo učinkovitost besedila,izražajo svoje občutke ob prebranem besedilu, argumentirano vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost ter aktualnost novice. Na spletu poiščemo primerno novico o veliki naravni nesreči. Poskusimo iskati datumsko bližnji dogodek, da se ga učenci spomnijo. Novico preberemo in si pogledamo slike, če so na voljo. Učenci pripovedujejo o svojih občut- kih, ki so jih doživljali, ko so v resnici izvedeli zanesrečo. Kje so izvedeli o ne- sreči? (Po TV, radiu, povedali starši…) Učenci samostojno preberejo novico o nesreči. Samostojno tudi zapišejo razmišljanja in pripombe, komentarje ter vprašanja. Delo po skupinah Učenci se razdelijo v skupine po štiri. V skupinah se s pomočjo zapiskov, ki so jih naredili po branju, pogovarjajo o občutkih, izmenjujejo mnenja... Poročanje Vsaka skupina poroča, kako in o čem je potekal pogovor (debata), do Didakta september 2015 9 kakšnih zaključkov so prišli, v čem so bili istega mnenja… Učenci so pri delu ves čas aktivni, upo- rabijo veliko veščin ter med sebojno so- delujejo. Predvsem pa evalvirajo svoje znanje in dobijo povratno informacijo od učitelja in sošolca. Slednje vzbuja pri učencih povečano motivacijo in željo po izpolnjevanju zastavljenih ciljev oz. nalog. ZAKLJUČEK Učiti se danes ne pomeni toliko spo- znavati nove stvari, temveč naučiti se sprejemati nove strategije in nove vedenjske vzorce, da bi se znašli v različnih življenjskih okoliščinah. Na- predne metode so danes usmerjene predvsem na to, da zaposlijo učence in jih spodbudijo pri iskanju in izbiri novih vrednot v globalnem svetu. Zato sodoben učitelj pouka ne povezuje s kopičenjem novih pojmov, ki jih učen- ci razumejo kot abstrakcijo, temveč z novimi veščinami, in mednje sodi tudi kritično mišljenje. Literatura Rupnik Vec Tanja in Kompare Alenka (2006) Kritično mišljenje v šoli. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.