NOVO MESTO, 19. 9.1979 LETO IX. ŠT. 6 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO V novih prostorih je imel sejo delavski svet delovne organizacije Labod. dobri učinki v prvem polletju Že v letu 1978, ko je bila sprejeta nova organizacija Temeljnih organizacij združenega dela (izvedena je bila delitev dela med skupnimi službami in novo ustanovljenem TOZD Commerce in osamosvojitev obrata Idrija v samostojen TOZD), smo ocenili, da bodo te nove oblike organiziranosti in delitve dela dale svoje samoupravne in ekonomske učinke v daljšem — večletnem obdobju. Tako je I. polletje 1979 le eden od bodočih korakov gospodarjenja in primerjalnih ocen. Ni potrebno, da ob tej priliki navajamo samoupravno učinkovitost v posameznih TOZD in na ravni DO, še zlasti ne, če sprejemamo dejstvo, da brez dobre samoupravne aktivnosti ne more biti dolgoročne ekonomske uspešnosti. Zato naj o tem govore sledeči pokazatelji: 1. Zaposlenost: Plan za 1. polletje 1979 predvideva zaposlitev 1380 delavcev na normiranih delovnih mestih in 569 režijskih delavcev (v TOZD in DSSS), ali skupaj 1949 delavcev. Povprečje zaposlenih je bilo 1868 delavcev ali 95,84 odstotkov. Zaposlenih na osnovi opravljenih ur je bilo 1716 delavcev. Edino TOZD Delta je imela zaposlene po planu, vsi ostali manj, s tem, da je občutno izpod plana TOZD Ločna za 20 delavcev in TOZD Libna za 10 delavcev. 2. Doseganje Plana proizvodnih minut in storilnost: Povprečno je bila dosežena norma 109,2%, ali 3,9 % več kot v letu 1978. Najnižja 105,6% v TOZD Libna in 111,7 % v TOZD Temenici najvišja. To je omogočilo, da je bil dosežen plan proizvodnih minut (brez kooperanta) 98,1 %, kar je do sedaj najvišje doseganje plana, saj pomeni zaradi manj zaposlenih dejansko preseganja za 2,2 %. Proizvodna produktivnost je bila povečana za 3,9 %, podjetniška pa za 2,7 % (revskladje režije predvsem v proizvodnih TOZD). Na doseganje plana je vplivala tudi nekoliko umirjena odsotnost iz dela zaradi bolezni in porodniške. V planirano odsotnost 12 % se niso vključevale TOZD Ločna — 17,9 % in TOZD Libna - 14,8%, ter TOZD Temenica 14,2%. Povprečno za DO je odsotnost znašala 12,88% ali 7% več od plana. Podaljšan delovni čas je v TOZD Commerce 3,19%, v DSSS 3,03 %, kar je opravičeno zaradi nezasedenih delovnih mest in sezonskih nalog. 3. Količinski plan proizvodnje in zaloge: Ob enaki količini proizvodov v programu perilo šport kot v letu 1978 je bilo porabljeno manj m2 tkanine, kar rezultira predvsem zaradi večje udeležbe ženskih bluz v strukturi proizvodov. Nasprotno je bilo v programu vrhnjih oblačil ob skoraj enakem številu proizvod iv za 10 % več predelanih m2 tkanin. Zaloge gotovih izdelkov PŠ so nižje od 45.716 kom ali za 15 %, pri VO pa 7.868 kom ali za 19 % v primerjavi s stanjem 30. 6. 1978. Tako ugodno razmerje pa ne bo po vrednostnem obračunu zaradi višjih cen surovin. Le-te so kljub količinskem znižanju na indeksu 101 v primerjavi s 30. 6. 1978. Zaloga nedovršene proizvodnje je za 10% nižja. Zaloga surovin in materiala pa je v močnem porastu. Ne glede na povišanje cen tkanin in na pripravo Blaga za izvoz j e porast prevelik. 4. Razmerje prodaje domači trg — izvoz: Plan določa, da bomo 38 % kapacitet v PŠ in 25 % v VC programu ali 33 % v DO namenili za izvoz. Zaradi težav predvsem pri dobavnih rokih in kvaliteti ter ceni domačih tkanin, tega razmerja nismo dosegli. Povečan plan in obveza izvoza za leto 1979 znaša 84,000.000 deviznih din ali 4,590.163 dolarjev deviznega priliva. V prvem polletju 1979 smo dosegli izvoz komaj 1,555.869 dolarjev ali 33,8% odnosno 80,10% v odnosu na I. polletje 1978. Tako stanje bo vplivalo, da brano morali v II. (Nadaljevanje na 2. str.) Poletje je mimo in kolektivni dopusti v naši delovni organizaciji so za nami. Pred nami je nova številka našega glasila. Kljub vročemu poletju je bilo dogodkov, s katerimi vas želimo seznaniti, veliko. Za začetek nq omenimo le največja dva - sie Čanje s kvizom na Sromljah in nova pridobitev v Delti. dobri 5. Celotni prihodek in usmeritev: učinki... (Nadaljevanje s 1. str.) polletju znatno več kapacitet nameniti za izvoz, katerega bomo v primerjavi z letom 1978 presegli vsaj za 10 %. Celotni prihodek je bil obračunan in vplačan po TOZD v skladu s Samoupravnim sporazumom in planom. Osnova za obračun so bila planska določila s tem, da je v razdelitvi čistega dohodka upoštevan samo izplačan OD v prvem polletju 1979. Skupen prihodek: I /1978 1./1979 Proizvodne minute 74.131.538 74.512.832 Skupen prihodek 270.036 334.666 Porabljena sredstva 145.1 17 178.405 Dohodek 124.919 156.261 Obveznosti iz dohodka 23.950 29.038 Čisti dohodek 100.969 127.223 Del za OD 74.137 81348 Ostanek čistega dohodka 26.832 45.875 Število zaposlenih (ure) 1.767 1.716 Povprečni OD netto na delavca V DO 4.545 53 29 V TOZD Ločna 3.890 4.867 V TOZD Libna 3.871 4.620 V TOZD Delta 4.039 5.174 V TOZD TIP-TOP 4.6 11 5.189 V TOZD Temenica 4398 5.239 V TOZD Zala 5.077 V TOZD Commerce 5.994 7.312 V TOZD DSSS 5.883 7.170 000 din lndex 100,5 123.9 122.9 125.0 121,2 126.0 109,7 170.9 97,1 122,56 125.1 121.2 128,0 112,5 119,1 123,0 121,8 Kazalci poslovanja kažejo vsklajeni trend rasti dohodka, čistega dohodka in sredstev za zadovoljevanje potreb delavcev Rast neto osebnih dohodkov na delavca je za 4,4 % nižja od dohodka, odnosno 5,2 % od rasti čistega dohodka, kar je v skladu s planom in z Resolucijo o ekonomski politiki SR Slovenije. Kljub temu je tekstilna konfekcija, s tem pa tudi DO LABOD s 53 29 din povprečnim OD na mesec, na dnu lestvice med gospodarstvom SR Slovenije. Ta razmerja so zelo različna po TOZD; zlasti močno zaostajajo TOZD, ki ne dosegajo plana proizvodnje, ker nimajo dovolj šivilj. Zaradi tega je bil pogoj 10 odstotno preinirjanje vezan samo na izvršitev plana zelo oster kriterij. V primerjavi s konfekcijo v SR Sloveniji smo dosegli sledečo uspešnost na delavca: Čisti dohodek 000 din Skladi Konfekcija SRS 71.488 21.414 DO LABOD 74.139 26.734 Index 103.7 124,8 v tem TOZD Ločna 76.624 32.796 tozd Libna 65.874 25.553 TOZD Delta 71.228 26.797 TOZDTIP-TOP 75.584 27.206 TOZD Temenica 75.329 25.094 TOZD Zala 81.449 33.580 TOZD Commerce 77.418 16.418 V čistem dohodku in skladih (obresti od več ali manj združena delavca so poleg dejanske nih prostih sredstev DO), storilnosti in dobrega gospodarjenja tudi vplivi minulega dela DIREKTOR ZDRAVKO PETAf V juniju so člani CZ TOZD TIP—TOP sodelovali v vaji krajevne skupnosti stadion. Foto: TOZDTIP-TOP aktivni v programu „NNNP - 79” Vsako leto je imela akcija svojo rdečo nit, ki je zajela aktivnost družbene samozaščite in preverjanja doseženega znanja iz splošnega in strokovnega programa dejavnosti LO in DSZ. Pri izvajanju priontetnili nalog iz. dejavnosti LO, CZ in DSz je, predvsem v letošnjem letu, prišla do izraza masivnost nosilcev SLO. Družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela so razpravljale o programu aktivnosti v akciji ,,NNNP -79“. Štabom CZ v posameznih TOZD je s tem dana vsa moralnopolitična podpora. Tako smo kljub proiz-odnim nalogam uspešno izvedli prvi del akcijske vaje ,,NNNP 79“ v naslednjih TOZD: TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS, TIP - TOP, in TOZD Delta. Štabi CZ v omenjenih TOZD so najprej izpeljali svojo mobilizacijsko vajo nato pa so se enote CZ TOZD vključile v zdniženo vajo svojih krajevnih skupnostih. Te vaje so bile izvedene v mesecu juliju in so trajale dva dni. Skupno je v njih sodelovalo 90 odstotkov članov CZ, opravičeno odsotnih pa je bilo 10 odstotkov obveznikov. Vodja obrambnih priprav v akciji NNNP—79 je vključil tudi Narodno zaščito, ki je v času izvajanja vaj in ukrepov varovala mobilizacijska mesta enotCZ in objekte same. Štabi in enote CK so izvedli vse akcije, ki so bile načrtovane v programu vaj vodstva, v krajevnih skupnostih in v DO Labod. V vseh dosedanjih aktivnostih akcijah NNNP - 79 je prihajala do izraza požrtvovalnost, polet in zavest vseli udeležencev tako v obveščanju kot ob samih vprašanjih vojnopoli-tičnih razmer, pri seznanjanju z oblikami in metodami delovanja zunanje in notranjega sovražnika in podobno. Vodja obrambnih priprav in štabi za CZ v TOZD so ugodno ocenili aktivnost v vaji in dali priznanje izvajalcem, zlasti pa še obveznikom CZ. Ob izvajanju praktičnih vaj so vsi TOZD in delovna organizacija kot celota uspešno počastili vse partijske jubileje in sicer 60 let ustanovitve ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ, obletnico revolucionarnih žensk, 2. obletnico dneva CZ in 30 letnico usposabljanja mladine na področju LO. Nosilci SLO v naši delovni organizaciji in štabi za CZ v TOZD so na osnovi ocene aktivnosti sprejeli sledeče sklepe: 1. Do 19. septembra 1979 je potrebno izvršiti vse neposredne priprave za izvedbo republiške vaje NNNP - 79, ki bo dosegla svoj vrh 20. in 30. septembra letos. 2. Nujno je organizirano spremljati izvedbo načrtovanih nalog in akcijskega programa za tretje tromesečje NNNP — 79. 3. Zagotoviti nadaljno aktivnost in realizacijo programskih nalog za četrto tromesečje 1979. Te aktivnosti bodo za vse naše TOZD načrtovane preko občinskega štaba za CZ. MILAN ILIČ leto dni v keniji Človek kar ne more veijeti, da se lahko čez noč znajde v nekem novem, zanj do tedaj neznanem in povsem drugačnem okolju. Tako vsaj je bilo z menoj. Potovanje z letalom je trajalo približno osem ur in že sem bil na sredi črne celine, natančneje v Keniji. Na poti do kraja Thika, kjer stoji tovarna Yuken, sem z velikim zanimanjem opazoval okolico. Pokrajina je vsa zelena, zemlja rodovitna, klima pa zelo ugodna za kmetijstvo in živinorejo. Vendar pa so ugodnosti še dokaj slabo izkoriščene in področje je precej nerazvito. V Thiki sem si ogledal moderno in lepo tovarno Yuken, ki stoji med plantažami kavovca in ananasa. Tovamaje sodobna, opremljena z najmodernejšimi stroji. Ob prvem srečanju z Yuken sem pomislil, da so del sredstev prispevale tudi slovenske delovne organizacije Labod, Lisca in Jutranjka. S svojim deležem smo pomagali mnogim Kenijcem pri reševanju zaposlenosti, torej prebivalcem tega nerazvitega področja, ki bi želeli delati, pa niso imeli ne sredstev in tudi primernega znanja ne. Znašel sem se torej med novimi sodelavci v tovarni Yuken. Ko so nam naši strokovnjaki pokazali kaj so že dosegli in me seznanili z vsem, kar bo še potrebno, sem videl, da niso imeli lahkega dela in da bo potrebno tudi v naprej še veliko naporov. Sprva sem se z delavci nekoliko težje sporazumeval, saj je bil jezik precejšna ovira. Vendar smo se s skupnimi močmi, močno voljo in željo, da nekaj ustvarimo, le razumeli. Sproti pa sem se učil angleščino, kije počasi nadomeščala naše sporazumevanje z rokami. V tovarni Yuken je sedaj zaposlenih cca 180 delavk in delavcev in vesel sem, da lahko rečem, da so za njih in za njihove družine prišli lepši in boljši časi. Zanimivo je primerjati delavce od takrat, ko so se priučevali pa do danes, ki jim delo že lepo teče. Včasih jim je bilo vseeno naprimer, kako so oblečeni (raztrgana obleka ni bila redkost), danes pa se že na daleč razlikujejo od delavcev, ki delajo v drugih tovarnah. Lepo skrbijo za svoja oblačila in pozna se, da delajo v konfekcijski industriji. Vendar pa še ostaja spoznanje, da Kenija še vedno potrebuje našo pomoč. Yuken je tovarna s štirimi programi: otroški (baby) program, otroške obleke, nedrčki ter moške in otroške srajce. Priučevanje delavcev za toliko različnih programov ni bilo lahko. Mislim pa, da so največje težave že mimo, da so delavci sposobni ustvariti tri ah celo več operacij. Če primerjamo produktivnost lahko ugotovimo, da v Yukenu dosegajo 65 odstotkov naše produktivnosti, posamezni programi pa tudi že nad 70%. Nam se zdijo ti procenti dokaj nizki, vendar ne smemo pozabiti, da ti delavci doslej še niso šivali v industriji, ali pa celo niso videli šivalnega stroja. Poleg tega pa mnogim primanjkuje delovnih navad. Izdelki tovarne Yuken se prodajajo na domačem — kmetijskem trgu, nekaj pajih gre tudi v izvoz. Razveseljivo je, da Yuknovi izdelki veljajo med potrošniki za kvalitetne in modne, kar nam lahko vliva upanje, da bo tudi bodoč razvoj Yukna uspešen. Ko sem se po letu dni poslavljal od sodelavcev, so se mi zahvalili za strokovno pomoč in poudarili, da so vsem, ki so jih kakorkoli pomagali iskreno hvaležni. FRANC KRANJC LABOD PO TELEVIZIJI Ponovno se bomo pojavili v ljubljanski TV oddaji ,,Moda za vas“. Dvajsetega septembra in dvaindvajsetega oktobra bo na TV zaslonih predstavljena Labodova zimsko—jesenska kolekcija s posebnim poudarkom v drugi oddaji na flanelastih srajcah m bluzah. Obe oddaji sta bili posneti na Otočcu. V pripravi je Labodov poster. Snemanja za poster, ki bo v obtoku spomladi prihodnjega leta, bodo v prvi polovici oktobra. Aranžerjem, ki so v času pomladanskih potrošniških modnih revij CML v večjih jugoslovanskih mestih najuspešneje uredili izložbe trgovin, bodo podeljena priznanja in diplome CML. kritični pogled komunistov v delti Člani OOZK v TOZD Delta so kritično pretresli nekatera odprta vprašanja svoje delovne sredine. Iz poročila sekretarji OOZK tov. Staneta Golca posredujemo nekaj povzetkov. Ugotovitve kažejo, da bo v bodoče potrebno še tesnejše sodelovanje partijske organizacije z množico. Za dobro počutje v kolektivu je potrebno pra' očas-no odkrivati in s konkretnimi predlog razreševati probleme na vseh nivojih, preprečavati poja-ve sektaštva in podobno. K dobremu počutju v kolektivu pripomore tudi skrb za vse večjo humanizacijo dela. Razmišljanja na tem področju gredo v Delti v smeri organizirane rekreacije, nenehnemu spremljanju in izboljševanju delovnih pogojev, o glasbi v delovnih prostorih in oodobno. Člani OOZK so spregovorili tudi o nujnosti pospeševanja inovatorske dejavnosti znotraj TOZD in o problemih službe varstva, precej pa je bilo posredovanja tudi s stabilizacijskih prizadevanjih in o družbenopolitičnem delu nasploh. Prvi rezultati stabilizacijskih prizadevanj so že vidni v skrbno pripravljenih planih in v doslednem izvajanju teh, akcija na družbenopolitičnem področju pa zahteva še mnogo več. Prav tukaj pa bi morali čutiti še večjo angažiranost sindikata, delavske kontrole in vseh članov ZK kot nosilcev akcije. Družbenopolitičnega dela bi se sleherni delavec moral lotiti z vso resnostjo in v njem spoznati nujnost današnjega časa in orožje množice. V bodoče bo potrebno tesno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, vključevanje v program usmerjenega izobraževanja, poskrbeti za šiviljske tečaje in podobno, da bi navdušili mlada dekleta za delo za šivalnimi stroji in si tako za bodoče zagotovili dovolj delavk. Teh in še mnogih vprašanj so se lotih v OOZK TOZD Delta. S prizadevanjem in vključevanjem vseh članov kolektiva, pravi tov. Golc, ,,se moramo skupno potruditi za še stabiliziran razvoj Laboda". prvi pionirski tabor „sromlje” Koncem junija smo se prvič zbrali na Sromljah devetindvajset pionirjev in trije vzgojitelji. Naša naloga je bila lepo preživeti deset skupnih dni, postati dober kolektiv, naužiti se svežega zraka, se naigrati . . . Skratka, vse naj bi bilo najlepše! Prve urice so bile namenjene spoznavanju in navajanju na taborniški način življenja. Izbrali smo si tudi svojo himno: „Lepo je v naši domovini biti mlad,“ ki nas je spremljala ob vsakem koraku. Ves čas počitnic smo se dosti igrali, peli, plesali, hodili na sprehode, šli na izlete; skratka — bilo je čudovito. Na enem od izletov smo obiskali najprej TOZD Libna, kjer smo si ogledali proizvodne prostore in pomalicali ter nadaljevali pot v Brežice v Posavski muzej (prazgodovinski oddelek, oddelek o kmečkem uporu — puntih, oddelek NOB). Ogledali smo si tudi Viteško dvorano, kjer nam je tov. Stiplovškova razložila pomen fresk. V tej dvorani smo tudi zapeli nekaj pesmi in tako ugotovili akustičnost prostora. Pot smo nadaljevali v Kumrovec, kjer smo si ogledali Titovo rojstno hišo in spomenik ter spominski dom. V Stubici smo videli spomenik kmečkemu uporu iz leta 1573 in spomenik Matiji Gubcu. Vsem otrokom so veliko pomenili taborni ognji. Ob njih sta nas obiskala borca Ivan Strgar in Blaže Lipov, v spremstvu harmonikarjev in našega generalnega direktorja tovariša Petana Borca sta ob tabornem ognju pripovedovala o svojih doživetjih v vojni in odgovarjala na mnoga vprašanja pionirjev. Vsi skupaj smo tudi veselo zapeli. Zadnja dva dneva nam jo je zagodlo vreme. Ves čas smo preživeli v igralnici ob različnih igricah, petju, urah pravljic, risanju, pisanju spisov itd. Tako nam je minilo deset prijetnih počitniških dni, za katere se vsi otroci iskreno zahvaljujejo celotnemu kolektivu Laboda in staršem, ker so jim omogočili tako lepe počitnice v partizanskih Sromljah. MIRA GORENC Pionirji so jih klicali kat ,tete", le ..tovarišu" tega imena niso mogli nadeti. Ob slovesu so se s šopkom zahvalili za skrb in delo in izrekli upanje, da se bodo ob letu spet srečali na Sromljah. V desetih dneh so postali prijatelji in čeprav je domotožje včasih dan prepočasi obračalo, se je bilo na koncu kar težko raziti. V urah risanja je nastala marsikatera dobra risba. Tole je narisala desetletna pionirka BILJANA AČIČ. šolstvo in potrebe ozd V času, ko se po vsej Jugoslaviji intenzivno pripravljamo na usmerjeno izobraževanje, se nam ob dosedanjem sistemu srednjega šolstva kažejo mnoge težave. Že znani razkorak med potrebami OZD in možnostmi, ki jih nudi naše srednje šolstvo je dopolnil še razkorak med željami dijakov in možnostmi za vpis na določenih srednjih šolah. Dosedanji junijski vpis na srednje šole v Sloveniji je učencem, ki na določeno šolo niso bili sprejeti, onemogočil pravočasno preusmeritev. Letos pa je bil prav vpis na srednje šole že v mesecu marcu. Vsi kandidati, ki niso imeli nobenih izgledov za sprejem, so bili do dokončnega vpisa o tem že obveščeni in tako so si lahko pravočasno poiskali drugo preusmeritev. V dolenjski regiji želi 92,8 % mladine nadaljevati šolanje v srednjih šolah in sicer 45,9 % v štiriletnih srednjih šolah in 46,9 % v dvo in troletnih srednjih šolah. Če primerjamo potrebe OZD, za leto 1979 po kadrih s srednjo izobrazbo lahko ugotovimo, da so potrebe precej večje, saj potrebujemo 2032 delavcev s to izobrazbo, od tega 809 ah 39,8 % s štiriletno srednjo šolo. Seveda se podatki razlikujejo po občinah, vendar za vse je značilno, da si večina mladine želi pridobiti neko izobrazbo oziroma poklic. Najmanj mladine želi nadaljevati šolanje v občini Trebnje, kjer se je prijavilo za nadaljnje šolanje le 88,2% vse mladine, ki je zaključila šolanje v osmem razredu, največ pa v občini Mehika, kjer so vsi želeli nadaljevati šolanje. Mladina se odloča v večji meri za tiste poklice, za katere se lahko šola v bližini svojega stalnega bivališča. Mladina občine Novo mesto se je pretežno vpisala v šole v Novem mestu — 71 %, v posavski regiji je bilo vpisanih 10 % novomeških učencev od tega največ 90,9 % v trgovski šoli. Izven dolenjske in posavske regije se je vpisalo le 18 % učencev. V ostalih občinah je odstotek mladine vpisanih izven našega širšega področja (Dolenjska in Posavje) večji kot v občini Novo mesto in sicer: Občina Črnomelj 34,7%, Metlika 23,9% in občina Trebnje 39,6 % kar je razumljivo saj imajo učenci nekaterih, zlasti pa trebanjskih šd, ugodnejše zveze z Ljubljano (npr. Veliki Gaber). Glede na to, da je v Novem mestu odprtih nekaj dislociar-nih oddelkov lahko rečemo, da se mladina pretežno le vpisovala v tiste šole, ki vzgajajo kader. Za potrebe združenega dela na primer za strojne tehnike se je odločilo 80 učencev, štipendij pa je razpisanih 71. Glede na potrebe združenega dela bi bilo potrebno še več prijav, saj so za leto 1979 izkazde kar 134 potreb po strojnih tehnikih. Zanimiv podatek je tudi število vpisanih v TSŠ - elektro stroke. Kljub temu, daje šola v Krškem, se je vpisalo le 11 učencev, razpisanih štipendij je 39, potreb pa43. Poseben problem je vpis na Ekonomsko administrativni šoli center — posebno za UAŠ, PAŠ. Tu je bil vpis precej večji, kot pa so bile predvidene kapacitete, saj je bilo odklonjenih več kot 80 kandidatov. Potrebe združenega dela po teh strokovnjakih, zlasti po ekonomskih tehnikih in administrativnih so precejšnje — letos 179 ekonomskih in 39 administrativnih tehnikov. Tudi število razpisanih štipendij je kar precejšnje: ESŠ - 94 in UPŠ - 24 samo v do lenjski regiji. Omejitve so predvsem zaradi prostorske stiske pomanjkanja predavateljskega kadra v šoli. Problem p a je toliko bolj pereč, ker je to šola, v katero se vpisujejo predvsem dekleta, ki imajo dejansko manjše možnosti za izbiro kot fantje in ob odklonitvi nastane vprašanje kam naj se usmerijo, saj razen gostinstva in morebitnih posameznih prostih mest v trgovini (izjema predvsem občina Metlika - ker imajo poklicno konfekcijsko šolo, ki pa nima internata), drugih možnosti skoraj nimajo. Precejšnje težave ob usmerjanju povzroča predvsem to, da nimamo natančnejših srednjeročnih planov potreb po kadrih, kot tudi to, da še vedno ni urejena mreža šol v slovenskem prostoru in s tem tudi pri nas. Upamo, da bodo kadrovski plani naslednjega srednjeročnega programa bolj zanesljivi kar bo gotovo pripomoglo k učinkovitejšemu usmerjanju, ki bo bolj kot doslej upoštevalo kadrovske potrebe. INDOK CENTER dekleta -gasilke Že enajsto leto deluje v Labodu ženska gasilska skupina. S prizadevnim delom so si dekleta priborila že marsikateri pokal, priznanje, plaketo, ki krase vitrine v novomeški jedilnici. Skupina, ki ima sicer občasno težave s številom članic, saj delo zahteva redne treninge ter disciplino in s tem veliko prostega časa, vodi tovarišica Rajna Bartolj iz TOZD Ločna. Sama je bila članica skupine že ob njenem „rojstvu“. Takrat, ko je prišla pobuda iz Občinske gasilske zveze za osnovanje Labodove ženske gasilske deseti le, je bila predsednica mladine. Sprva je skupino vodil tovariš Muhič Jože in že začetni rezultati so bili razveseljivi. Ubrana skupina je poslej dosegala na številnih republiških društvenih in industrijskih tekmovanjih visoke uvrstitve. Z leti so ostale skupini zveste štiri članice, ostale pa so se menjale. Danes šteje enota petnajst deklet, deset med njimi pa jih redno tekmuje. Imajo izpopolnjeno opremo, nenehno pa si širijo tudi svoje znanje. Tesno sodelujejo z Občinsko gasilsko zvezo, kjer ima skupina v upravnem odboru tudi svoje predstavnice. Ob tem pa naj navedemo, da je naša skupina edina ženska gasilska enota, ki deluje v sklopu novomeškega gasilskega društva, saj delujejo desetine v Krki in nekaterih ostalih tovarnah le v sklopu svoje delovne organizacije, tekmujejo pa le na industrijskih, ne pa tudi na društvenih tekmovanjih. Zaradi pogostih menjav je delo oteškočeno, vendar pa dekleta še vedno dosegajo odlična mesta. Na zadnjem republiškem tekmovanju tekstilnih gasilskih ekip so med 50 skupinami zasedle deveto mesto. Pred nastopi pravijo, da vadijo tudi dve do tri ure vsak dan, sicer pa najmanj dvakrat tedensko. Celotno vajo, ki poteka od priprave orodja pa do pričetka gašenja, izvede naša skupina v 75 sekundah. Da posvetijo toliko svojega prostega časa delu v gasilski skupini, mora biti med članicami gotovo veliko navdušenja. Same pravijo, da rade trenirajo, da jim ni žal časa, ki ga prežive v prijetnem, veselem in prijateljskem vzdušju. Želijo si, da bi se čim več deklet vključilo v njihovo skupino, kjer ne goje samo gasilskih veščin, pač pa tudi prijateljstvo. Posnetek gasilske skupine na republiškem tekmovanju tekstilnih gasilskih enot. Med 50 ekipami je naša dosegla 9. mesto. Ob otvoritvi novih prostorov je vrvico prerezala delavka, ki je v TOZD Delta že 33 let, tov. Katica Planinc, škarje pa ji je prinesla rajmlajša članica tega kolektiva. V avgustu je bila otvoritev proizvodne in skladiščne hale v TOZD Delta. S to novo našo skupno zmago, so delavci Delte počastili tudi praznik občine Ptuj. Investicije je bila zasnovana že leta 1973, ko seje Delta priključila Labodu. Sprejeti sanacijski program je takratni delavski svet TOZD Delta potrdil, hkrati pa je ugotovil, da za na-daljni razvoj temeljne organizacije lokacija v centru mesta nikakor ne odgovarja. Izdelani program investicije je bil časovno razdeljen v tri faze. Prvi dve sta bili do leta 1975 uspešno realizirani. Zgrajenih je bilo 1696 kvadratnih metrov proizvodnih objektov in 1856 kvadratnih metrov pomožnih objektov z energetiko in skladi- ščem. Število zaposlenih je bilo po končani drugi faze gradnje 410. Doseženi so bili tudi dobri proizvodni učinki, kar je vzporedno dalo tudi ugoden finančni izid naložb. Začetek gradnje tretje faze je bil predviden v mesecu oktobru 1978, zaključek pa v juliju 1979. Zaradi kasnitve pri odobravanju posojil in s tem tudi kasnitve pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, je bila sklenjena pogodba z izvajalcem Stavbar" TOZD Drava Ptuj šele v mesecu januarju 1979, z IMP TOZD Elektrokovinar pa še kasneje. Gradbinci so z delom začeli že koncem januarja, toda zatikati se je začelo pri njihovih kooperantih. Zaradi štindeset dnevne zamude pri izdobavi železne strešne konstrukcije je prišlo do večjih zastojev, vendar pa si zaradi letošnjih skokovitih podražitev stroškov investicij, kot tudi zaradi planiranega premeščanja in montaže v času kolektivnega dopusta, nismo mogli dovoliti, da bi končni rok iz-gotovitve premaknili v jesenske mesece. Precejšnje zamude je bilo seveda zelo težko nadoknaditi, vendar so bile s skupnimi močmi le premoščene. Tovarišica Novakova, direktorica TOZD Delta nam je povedala, da so še deset dni pred otvoritvijo v proizvodnji opravljali svoja dela gradbinci in monterji, tik za petami pa so jim stali delavci iz Delte, ki so na novo organizirali, premeščali in montirali stroje. Predvsem moškim članom kolektiva Delta gre precejšnja zasluga, daje bil rok začet- Otroci, ki so z zelo zahtevnim programom popestrili otvoritev, so navdušili vse prisotne. Folklorna skupina, ki jo sestavljajo pionirji višjih razredov osnovne šole, so poželi že precej priznanj tako doma kot tudi že v tujini, skupina pa je povabljena na mednarodni folklorni festival, ki bo prihodnje leto v Holandiji. ka proizvodnje v novem delu ujet. Mehaniki, električarji in skladiščni delavci so pod vodstvom vodje proizvodnje delali tudi v soboto in nedeljo, sicer pa precej popoldnevov pozno v noč. Novozgrajeno objekt se navezuje že na poprej zgrajene objekte. Število zaposlenih se je povečalo od 425 na 530 delavcev. Povečana zaposlenost se bo v glavnem nanašala na neposredno proizvodnjo. Število dovršenih proizvodnih minut se bo povečalo na 30 odstotkov, od tega za 25,7 odstotkov na račun povečanega števila proizvodnih delavcev in 4,3 odstotke na račun višje storilnosti dela. Storilnost se bo povečala na račun boljše organizacije dela, boljših pogojev dela in modernizacije opreme. Še nadalje je predviden program izdelavanja moške, žepske in otroške lahke konfekcije, s poudarkom na izdelavi moških delu v predmontaži, delo v montaži poteka nemoteno, kar omogoča doseganje dnevno planiranih količin proizvodnje. Prednost pa je v tem, da okoli 30 odstotkov delavkam ne bo potrebno dnevno šivati treh ali več operacij.“ Skupni stroški investicije z nujno potrebno strojno opremo, znašajo okoli 17 in pol milijonov dinarjev. Sredstva so bila zagotovljena: — iz sredstev združenih pri Kreditni banki Maribor - poslovni enoti Ptuj in zavarovalnice Triglav v višini 10,430.000 din. — Iz kredita za stroje pri Bagat Zadar 2,000.000 din - Iz lastnih sredstev TOZD 5.059.000 din Za obratna sredstva nam je odobren kredit banke za nadaljnjih 6.580.000 din. Prvi učinki te investicije se bodo pokazali že v letu 1980, Pri izvajalcih in njihovih kooperantih fl' šlo vse gladko in veliko naporov je bilo potrebnih, da je proizvodnja le stekla v predenem roku. Foto: TOZD DELTA srajc za široko potrošnjo. Uporabljena je tehnologija, ki sojo v TOZD Delta že preiskusili in osvojili, pri čemer se uvajajo določene organizacijske dopolnitve, kot je skupna premonta-ža šivanja. Za takšno organizacijo so se v Delti odločili z namenom, da bi dosegli večjo produktivnost ob manjšem fizičnem naporu delavk. „Danes ne moremo govoriti več o veliki serijski proizvodnji v tekstilni konfekciji", je v svojem govoru poudarila tov. Novakova, ,,temveč o modni proizvodnji z manjšimi serijami, ki se prilagajajo in nenehno sledijo spreminjajočim se modnim tokovom. Modna proizvodnja pa nam prinaša večkratno menjavo dela v brigadi in to ima za posledico nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto. Zato je bilo potrebno, da smo organizirali proizvodnjo tako, da smo brigade šivanja razdelili na fazopred-montaže in fazo montaže. Prednost sedanje organizacije je v tem, da ob dobro pripravljenem saj bodo v letošnjih mesecih še usposabljali nove delavce, popo-len učinek pa bo viden šele v letu 1981, ko je predviden po- rast: Indeks I. Celotni prihodek 131 Porabljena sredstva 132 II. Dohodek 142 Prispevki, davki in pogodbene obveznosti 176 II. Čisti dohodek 138 Osebni dohodek 132 Skladi 157 Neposredna svobodna menjava d dela 130 Tako so v Delti investicijo proizvodno-skladiščne hale z 2080 kvadratnimi metri uresničene tudi smernice, ki so bile sprejete na delavskem svetu DO Labod 20. junija 1978. Ob otvoritvi novih prostorov je poleg predsednice DS TOZD direktorice temeljne organizacije in direktorja DO, spregovoril tudi predsednik SOb Ptuj. Otroška folklorna skupina pa je ob otvoritvi navdušila vse navzoče s svojim pestrim in zahtevnim programom. izlet je mimo V sobotnem jutru 25. avgusta smo se izpred TOZD Ločna in TOZD Libna odpeljali na pet dnevno strokovno ekskurzijo po Jugoslaviji. Organizirana je bila za vse tiste, ki so v tem letu končali šolanje v okviru DO ter za najboljše delavce — samo-upravljalce iz vseh naših TOZD. Ko so se nam v Zaprešiču pridružili še udeleženci iz Delte, smo bili zbrani vsi. Dež, ki nas je spremljal to jutro ni mogel skaliti razpoloženja v avtobusu, tako, da je bila pot do našega prvega cilja hitro za nami. V Je-senovu smo si ogledali zloglasno ustaško taborišče, muzej in film o strahotnih mukah tamkajšnjih kaznjencev. Obiskali smo tudi spomenik, ki se mogočno dviga proti nebu in nemo priča o grozotah, ki so bičale naš narod med NOB. Ko smo zapustili Je-senovac, se je pred nami kmalu razprostrla Kozara, ki s svojim nacionalnim parkom in veličastnim spomenikom k oz are ki bitki na Mrakovici tudi spominja na težke dni naše revolucije. Zadovoljni, da smo si lahko ogledali ta zgodovinska obeležja, smo se napotili proti Banja Luki, ker smo si med kratkim počitkom ogledali trgovsko hišo „Boska“. Skozi živopisni kraj Vrbas smo se proti večeru pripeljali v Jajce. Utrujeni od dolge poti in polni vtisov prvega dne, smo se namestili v hotelu Jajce. Naslednji dan je sledil ogled tega mesta, ki ga sicer poznamo iz zgodovine in razglednic, tokrat pa smo bili priča njegovim lepotam. Spominsko obeležje, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ-a in s tem postavljeni temelji naši ureditvi ter ogled slapov, kijih oblikuje reka Pliva v vznožju mesta, nam bo ostal vedno v spominu. V prijetnem vzdušju, v vedrem razpdožerju in s pesmijo na ustih smo se pripeljali v Sarajevo. Spotoma nas je vodič opozarjal na to ali ono posebnost, na naravne lepote, ki so hitele mimo nas. Peljali smo se tudi skozi mesto Travnik — rojstni kraj našega Nobelovca Iva Andriča in skozi Zenico, ki se lahko pohvali z največjim železarskim gigantom v državi. Potem, ko smo se udobno nadomestili v hotelu, smo odšli na izvir Bosne in Ilidžo. Peljali smo se skozi 3 km dolg drevored divjih kostanjev, ki nudi enkratno podobo. Skozi drevored turiste vozijo s kočijami in tako smo tudi mi skoraj pol ure uživali v tej romantični vožnji. Ostali del popoldneva ter naslednje dopoldne smo si ogledali še ostale znamenitosti Sarajeva kot so: Baščaršija - svetovno znano pravoslavno cerkev, Husrefbegovo džamijo, Principov most in Skenderijo. Tretji dan nas je v Višegradu dočakalo presenečenje. Zapustili smo avtobus ter se po štiri-umi vožnji po Drini, ki teče skozi kanjon, pripeljali v Bajno Bašto, od tu pa na Taro v hotel Omorika, kjer smo ..obnovili moči za naslednji dan. Dopoldne naslednjega dne smo si ogledali proizvodnje prostore Kadinjače, ki je pobratena s TOZD Libna, od tu pa nas je vodila pot preko Titovih Užic in Čačka do Gomieg Milanov-ca, kjer so nas predstavniki DO Rudnik toplo sprejeli in nam razkazali svojo delovno organizacijo. V Arandželovcu so nas še posebno prijateljsko pričakali člani TOZD, ki je v sestavi DO Rudnik, hkrati pa je mesto Arandželovac pobraten z mestom Ptuj. Ostrmeli smo pred lepo urejeno tovarniško okolico, pred lepimi proizvodnimi prostori, ki so polni cvetja, nad modernim strojnim parkom, organizacijo in disciplino, kar vse je prav gotovo pripomqglo k uspehom, ki so bili vidni v vsakem koraku. Po izmenjavi mnenj in izkušenj s tem mladim kolektivom smo prišli do spoznanja, da bi se od njih lahko veliko naučili. Pred nami je bil še zadnji dan našega potovanja, ki se ga je marsikdo veselil. Videti naše glavno mesto ni vsakdanje doživetje in to je bil cilj zadnjega dne. Vabil nas je Beograd z mogočnim spomenikom neznanemu junaku, ki je hkrati posvečen vsem padlim v ognju revolucije, s spomenikom sovjetskim vojnim veteranom, ki so tragično končali na Avali, z 200 m visokim TV stolpom, z vsemi svojimi cvetličnimi gredicami in parki. Polni lepih vtisov iz Avale smo si ogledali še muzej 25. maj, spotoma pa Titovo rezidenco. Zvezno skupščino Trg Marxa - Engelsa itd. Ko je za nami ostal Beograd, je ostalo za nami tudi pet nepozabnih dni, polnih doživetij in prijateljstva. Ob koncu smo bili vsi enotnega mnenja, da je ekskurzija dosegla svoj namen. Hvaležni smo OZD, da nam je omogočila potovanje po Jugoslaviji, ki bo za nas ostalo nepozabno. IRENA STRGAR stanovanja v temenici Leto 1979 pomeni za TOZD Temenico prvo leto v času obstoja, ko smo prišli do družbenih stanovanj za svoje delavce. Kupili smo garsonjero ter enosobno in dovsobno kadrovsko stanovanje, ki bodo vseljiva v začetku otkobra. Zakaj šele sedaj? Sredstva stanovanjskega prispevka so bila preskromna za nakup stanovanj pa tudi gradnja družbenih stanovanj v občini Trebnje ni bila najboljše organizirana Potrebe po posojilih za individualno gradnjo v naši TOZD so in bodo bile zelo velike. Večina delavcev je že zgradila ali pa še gradi lastne stanovanjske hiše. Tako smo vsa skromna sredstva namenili za posojila delavcem. V letu 1978 pa smo se odločili, da nekaj sredstev namenimo za nakup družbenih stanovanj. Ta sredstva smo vezali na daljšo dobo pri LB in dobili 200 odstotkov posojila, tako da smo lahko zagotovili lastno udeležbo pri nakupu stanovanj, določeno vsoto pa smo namenili za posojila delavcem. Stanovanjska skupnost občine Trebnje nam je dala 53 odstotkov posojila od predračunske vrednosti stanovanja. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je razpisala natečaj za pomoč pri nakupu kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, kjer smo uspeli dobiti skoraj 15 % vrednosti dvosob nega kadrovskega stanovanja. Za enako vsoto pa smo dobili posojilo od LB Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Poleg tega pa so letos tudi tri naše delavke na prednostni listi za solidarnostna stanovanja pri Stanovanjski skupnosti Trebnje. Iz navedenega je razvidno, da je stanovanjsko gospodarstvo doseglo velike razsežnosti in omogoča nakup družbenih stanovanj tudi tistim, ki sami težko zagotovijo lastna sredstva. ALOJZ KOPINA utrinki s kviza 4. julija smo se zbrali na Sromljah ob osrednji manifestaciji DPO Labod v počastitev letošnjih jubilejev. Res, da je 4. julij že daleč, toda spomin na srečanje in na kviz, je še vedno svež .Labodov cev nas je ž£ po celi Sloveniji nekaj in težko se zberemo -težko zaradi prostorske oddaljenosti in zaradi časa, ki ga je vedno premalo. Zato pa so nam srečanja, kot je bilo ob Dnevu borca na Sromljah, še toliko dražja. Tisti dan je bilo na Sromljah jeklenih konjičkov kar precej. Pisani Labodovi druščini so ae pridružili tudi pionirji, našega tabora in pa skupina vojakov iz garnizona v Bršljinu. Po pozdravu in prisrčnem nastopu otrok naših delavk, ki so prav ta dan zaključili svoje letovanje na Sromljah, so prve ekipe zasedle mesta. Žirija, ki je bila sestavljena iz članov vseh temeljnih organizacij, je objavlila z žrebom izbrani vrstni red. Trema in nervoza, ki sta se ob začetnih pozdravih izgubili, sta znovzačeli .rahljati živce”. Pa je bil ves strah od več. Ob kvizu na temo .Dvajset let bojev in zmag KPJ — ZKJ” so vse ekipe dokazale, da dobro poznajo naše preteklost in težko pot komunistov, da je med mladimi prisotno sporočilo revolucije in da je svoboda s pridobitvami naše socialistične družbe največ, kar človek sploh lahko ima. Po zanimivem in včasih kar napetem merjenju znanja je tabla s točkami dajala toko sliko: EKIPA I. odg DSSS 5 JLA 0 LIBNA 1 DELTA 5 LOČNA 5 ZALA 0 COMMERCE 3 TIP TOP i sk upaj 2. odg 3. odg točk I 5 II 5 5 10 I 4 6 0 4 <) 5 I II 3 3 6 4 5 12 0 3 6 Po končanem kvizu so sekretarji OOZK podelili priznanja članom, ki so v vrstah ZK že več kot 30 let, prisotni pa smo jubilantom namesto posameznih čestitk, od srca zaploskali. V prijetnem in veselem vzdušju smo pokramljali, zaplesali in zapeli. Lep dan je bil to, ki mu je dal kvizu oveležje slovesnosti v počastitev Dneva borca in vseh letošnjih jubilejev, uradna otvoritev obnovljenega RC Sromlje in srečanja mnogih Labodovih delavcev iz vseh naših TOZD, pa je pečat veselja in prijateljstva. Medtem, ko so se ekipe TOZD Delta, Ločna in Zala pripravljale na odgovor, smo prisluhnili doživeti recitaciji Milene Kobe. (FOTO: TOZD ZALA) Članom ZK, ki delujejo v partijskih vrstah že 30 let, so sekretarji predali priznanja. (FOTO TOZD ZALA Po končanem kvizu smo ob igranju vojaškega ansambla zaplesali sprva po dva in dva, nato pa smo se strnili v kolo. (FOTO: B.B.) pogovor s trgovskim potnikom Kaj vse lepega si predstavljamo o delu .trgovskega potnika”! Potovanja, časovna svoboda, dobra volja, sprejemi, vedri pogovori in na koncu pomislimo še na zajetno, debelo in težko kuverto. Taka je splošna predstava o trgovskem zastopniku. Kaj pa je o svojem delu povedal tov. Gabriel Razgoršek, ki ta poklic opravlja v Labodu že štirinajsto leto, sicer pa v predstavniškem službovanju praznuje že srebrno obletnico: Že kot mlad fant sem z veseljem opravljal trgovski poklic in že samega začetka sem imel opravka s srajcami. Ko sem se začel ukvarjati s trgovskim zastopništvom, sem se povsem zavedal, da sem se odločil za naporen poklic. V nasprotju s splošnim prepričanjem o popolni svobodi trgovskega potnika, si nikoli ne moremo izbirati delovnega časa. Na pot moramo, pa naj bo vročina ali poledica, mraz ali megla, k strankam moramo in pri tem nikoli ne vemo, kdaj se bo naš delovni dan končal. Do kupcev moramo biti — ne glede na počutje ali razpoloženje - prijazni, uglajeni, pozorni... V masi ljudi s katerimi delamo,je nujno, da slehernega med njimi poznamo, vemo za njihov okus, zaslutimo želje, poznamo hobije itd. No, utečena navada v našem poklicu pa je tudi kavalirstvo. Ker velja Labod na trgu za zelo solidno in eno najboljših tovarn, se tudi na področju reprezentance, ki je sestavni del komerciale, pričakuje širokopo-teznost. Tukaj pa je naša kuverta že tanjša! Kot potnik ste gotovo doživeli marsikaj, videli marsikaj, hkrati pa ste gotovo mnogo pridobili s hitrim razvojem cestnega omrežja, z gradnjo udobnih hotelov ...? Res moram reči, da so pogoji dela za nas vse lažji. Včasih ni bilo toliko hotelov in ceste so bile slabe. Naj vam navedem eno od mojih prigod iz leta 1956! Bil je januar, ceste so bile zasnežene. Zvečer, ko sem prispel v Kočevje je bilo minust 15 stopinj Celzija. Ker nisem dobil sobe, sem se odpravil dalje do Ribnice in tako sem v iskanju sobe prišel celo preko Turjaka do Velikih Lašč. Tam naj bi končno našel sobo v Zadružnem domu. Toda tega so šele gradili. No, po čudnih zapetlja-jih sem končno le preležal noč v nastajajočem Zadružnem domu, v sobi, kjer so v toplejših nočeh spali zidarji. Takih prigod ali bolje rečeno nezgod je veliko. K tem spominom pa spada tudi avto, ki me je popeljal na prvo službeno pot To je bil ŠTAJER-BULDOG na ročni zagon. Pa naj bo dovolj zgodovine. Danes nas asfaltne ceste in vami avtomobili hitro zapeljejo sem in tja, urejene sobe in dobro hrano najdemo povsod, težav pa ven- darle ne zmanjka — pokažejo se le v drugih oblikah. Pa nam povejte še kaj o vašem štirinajstletnem delu v Labodu? Da je danes Labod ena najboljših konfekcijskih tovarn ima gotovo največ zaslug naš direktor tovariš Petan, ki je s svojim požrtvovalnim delom vedno našel pot tudi iz najtežjih situacij, na področju komerciale pa vodja prodaje, tovariš Verstovšek. Moj prvi teren je bila Dalmacija in Štajerska, kjer sem tudi doma, sedaj pa delam na področju zahodne Slovenije. Moja artikla pa sta od vsega začetka srajca in bluza. Ko sem prišel v Labodje bil moj enomesečni plan 18 starih milijonov, danes pa znaša nekaj več kot 280 starih milijonov. Glede na letošnjo izredno lepo in kvalitetno kolekcijo že sedaj zelo uspešno zaključujemo in tako lahko rečem, da bom letos presegel 4 stare milijarde. Za celotno ekipo trgovskih zastopnikov v Labodu velja, da smo dobra ekipa, dobra ambasada in zato sem včasih potrt, ker ugotavljam, da smo kljub uspehom slabše stimulirani od konkurenčnih zastopnikov. Skoda bi bilo, da bi se ta team razšel, zato bi bilo treba prisluhniti težavam, naporom in vloženo delo tudi primerno stimulirati. Da realiziramo in celo precej presegamo naše plane moramo vložiti veliko dela, saj na dan obiščemo do 16 strank. Vendar se ne pritožujemo! Delo nam je v veliko veselje in uspehi, kijih dosega naša delovna organizacija nasploh, so nam v ponos. Lepa pa je misel, da je v tem tudi naš delež velik. skupščina novinarjev v ozd V Sloveniji izdaja okoli 600 delovnih organizacij svoja glasila, nekatere med njimi pa razvijajo tudi druge oblike informiranja, kot so razni bilteni, oglasne deske, razglasne postaje in podobno. Misel o nujnosti informiranja je v naši sredini že dlje prisotna, vendar pa samo informiranje še marsikje ni zaživelo tako, kot bi moralo. Kaj je temu vzrok? Včasih je razumevanje za informiranje opredeljena le na papirju, medtem ko novinar ah informator nimata urejenih niti pogojev dela, često smo novinarji v OZD med seboj premalo povezani, manjka pa nam tudi sprotnega izobraževanja in podobno. Ko so urejeni ti osnovni pogoji pa nastopi vprašanje štirinajstdnevnika ali mesečnika, vprašanje o vlogi in nalogi glasil pri samoupravnem delegatskem informiranju, o delovnih programih, o vlogi pri izobraževanju, kulturi in podobno. Informiranje je v naši družbi zakonsko opredeljeno, da pa bo zaživelo v taki meri kot bi bilo nujno za samoupravni delegatski sistem, je naloga družbenopolitičnih organizacij kot tudi novinarjev v OZD, ki mora biti organizator in družbenopolitični delavec, da omogočijo kroženje kvalitetnih, sprotnih in rednih informacij. O teh in podobnih vprašanjih je tekla beseda na skupščini novinarjev v OZD, ki je bila julija meseca v Ljubljani. Izzvenela je misel, da bomo le ob večji povezavi novinarjev v OZD, ob enotnejših, programih, ob pogostejših izmenjavah in ob nujnem rednem izobraževanju prišli na pot doslednejšega in kvalitetnejšega informiranja. LETOŠNJI NOBELOVI NAGRAJENCI Imena letošnjih nagrajencev za medicino bodo uradno objavljeni 11. oktobra, za kemijo in fizik o 15. oktobra, dan kasneje pa za ekonomijo. Nobelova ustanova še ni sporočila, kdaj bo znano ime dobitnika nagrade za književnost. Nobelova nagrada bo letos povečana, lani je znaša la 725.000 kron, letos pa bo 8001 00 kron (približno 3.200,000 dinarjev). prikaz kolekcije »pomlad - poletje 1980” Vsako leto koncem avgusta organizira Labod modne revije za poslovne partnerje. Namen revije je pred zaključevanjem opozoriti kupca na novosti, na modne posebnosti, ki so si našle svoje mesto tudi med našimi izdelki za dve sezoni naprej. Za slovenski trg, ki mu je namenjena prva revija in za hrvaško področje ter BiH, ki mu je namenjena druga revija, smo že tradicionalno predstavili naše modele na Otočcu, medtem ko je v Beogradu Labodova modna revija gostuje v hotelu r Jugoslavija”. Ker so večeri na koncu avgusta še topli, so se delavci v komerciali odločili, da bodo kolekcijo za „Pomlad-poletje 1980“ predstavili v romantičnem okolju otoškega gradu. Vendar je prvi večer dež onemogočil prireditev na prostem. Hitra premestitev v restavracijo je od vseh sodelujočih zahtevala precej napora in inprovizacije, večer pa je bil kljub temu uspešen. Široka ponudba srajc in bluz za vse priložnosti, pa čudoviti kompleti so naredili na prisotne, kljub nekoliko tesnem prostoru za prikaz modnih muh, svoj vtis. Prvi večer je revijo povezovala Milanka Bavcon, ki na naših modnih revijah napoveduje že več let. Drugi večer so imeli organi-zatoiji več sreče. Bakle na mostu so osvetljevale vrsto, sicer stiroporastih Labodov, ki so simbolizirali ime naše delovne organizacije. Prikaz kolekcije pred gradom Otočec je bil izredno učinkovit, pogost in navdu- šen aplavz pa je to zgovorno potrjeval. Ta večer in nato tudi večer v Beogradu je revije povezovala znana napovedovalka TV Zagreb — Helga Vlahovič. Ob otvoritvi vseh treh revij, pa je prisotne pozdravil naš direktor tovariš Petan, ki je spregovoril o uspehih pa tudi o težavah, v katerih seje, z ostalo industrijo in situacijo na trgu, znašla tudi naša delovna organizacija ter se prisotnim zahvalil za dolgolegno in uspešno poslovno sodelovanje. V Beogradu so se manekeni z Labodovimi izdelki sprehodili čez dve hali hotela „Jugoslavija”. Prireditev so spremljali barvni diapozitivi, ki so opozarjali na modne detalje prikazanih modelov. Naše modne revije, ki so prve v vrsti jesenskih modnih prikazov, imajo velik komercialni učinek. Poslovni partnerji so izrekli mnogo pohvalnih besed tako na račun organizacije kot kolekcije same. Ob tem je treba poudariti velik delež vseh naših kreatoijev, ki v korak s svetovno modo sproti vnašajo najnovejše modne zahtevke v naše modele, priprave dela, vzorčnih šivilj: ob izvedbi revije same pa transportne, nabavne, prodajne in propagandne službe. Tudi manekeni Društva modnih delavcev so v treh, po konceptih različnih revijah, uspešno posredovali poslovnim partnerjem vse, kar zahteva moda in kar je v Labodu novega za naslednjo pomlad in polletje. Posnetek z letošnje modne revije namenjene poslovnim sodelavcem. (FOTO: B.B) Da bi bilo vse na red za večerno modno revijo, je s pripravami treba začeti zgodaj. Prvi dan je dež presenetil, že postavljeni oder se je moral preseliti pod streho v restavracijo. Drugi večer pa so imeli organizatorji več sreče. (FOTO: B.B.) ugotovitve invalidskih komisij Iz analiz o delu invalidskih komisij (K) od leta 1968-1977, vidimo, da število pregledov po IK iz leta v leto raste in, da je ta porast večji, kot je porast števila zaposlenih. IK so leta 1972 opravile 20 odstotkov pregledov več kot leta 1968, leta 1975 50 odstotkov pregledov več in leta 1977 60 odstotkov več, kot leta 1968. V letu 1968 je bilo na 1000 aktivnih zavarovancev 18,63 pregledov, leta 1972 še vedno približno enako število, tj. 18,89 pregledov na 1000 aktivnih zavarovancev, leta 1977 pa kar 21,42. Število pregledov je tako v drugi polovici zajetega desetletnega obdobja naraščalo kot število zaposlenih, z drugimi besedami, od leta 1973 dalje je pritisk na Invalidske komisije hujši. RAZMERJE MED VRSTAMI PREGLEDOV Od skupnega števila vseh pregledov (to so pregledi zaradi ocene invalidnosti, neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, zaradi ocene telesne okvare, dodatka za pomoč in postrežbo, nesposobnosti za pridobivanje itd.) je pregledov zaradi ocene invalidnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti v letu 1975 58,81 odstotkov, leta 1976 58,62 odstotkov in leta 1977 61,49 odstotkov, kar kaže na pcrast ravno teh pregledov. V letu 1973 je bil od skupnega števila vseh pregledov odstotek teh pregledov najnižji (57,41 %). Razlog za to so bili novi predpisi glede telesnih okvar in dodatka za tujo nego in pomoč. S 1. januaijem 1973 so pridobili pravico do invalidnine tudi tisti, pri katerih je telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe izven dela, razširjen pa je tudi krog upravičencev od dodatka za pomoč in postrežbo. Zato je leta 1973 pregledov za oceno telesne okvare in dodatka za pomoč in postrežbo več. Od leta 1973 dalje število pregledov zaradi ocene invalidnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti počasi, vendar konstantno raste. To dokazujejo tudi podatki o številu teh pregledov na 1000 aktivnih zavarovancev. V letu 1974 je bilo teh pregledov 11,87 na 1000 aktivnih zavarovancev, leta 1976 12,12 in leta 1977 13,17 na 1.000 aktivnih zavarovancev. Od prvih pregledov zaradi ocene invalidnosti sta bili ugotovljeni invalidnost in neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti vsa leta od 1968 do 1974 v približno enakem odstotku in to v povprečju 84 odstotkov. IK so torej v letih 1968 — 1974 v 84 odstotkov ugotovile invalidnost, v 16 odstotkov pa so ugotovile, da ni invalidnosti. V letu 1975 je bila ugotovljena invalidnost v 81,60 odstotkih, leta 1976 v 80,46% in leta 1977 v 84,47%. V letu 1977 precej poraste število ugotovljene invalidnosti nasproti tisti iz legr 1976 in to za 13 odstotkov. Zato pa v letu 1977 precej pade število mnenj, da ni invalidnosti. V letu 1975 je bilo mnenj, da ni invalidnosti 18,40 odstotkov, leta 1976 19,54, leta 1977 pa samo 15,53 odstotkov. OCENE SENATOV INVALIDSKIH KOMISIJ Od skupno ugotovljene invalidnosti so senati IK ugotovili invalidnosti 1. kategorije leta 1975 v 34,92 odstotkih primerih, leta 1976 v 34,24 odstotkih in v letu 1977 v 36,16 odstotkih primerih. Invalidnost 1. kategorije se je leta 1977 zvišala za skoraj 11 odstotkov nasproti letu 1975 in 1976 Invalidnost II. kategorije so senati IK ugotovili v 1230% primerih leta 1977, medtem je bila ta ugotovljena leta 1976 v II, 73% primerih, leta 1972 v 10,54 % primerih in leta 1968 v 7,83 % primerih. Ti podatki nam kažejo da invalidnost II. stopnje močno narašča. Leta 1977 je 57 odstotkov več ugotovljene invalidnosti II. kategorije kot leta 1968. Invalidnost III. kategorije pa je vsa leta od 1968 dalje zastopana v približno enakem odstotku in sicer v 34 do 35 % primerih. Da invalidnost narašča nam kaže podatek ugotovljene invalidnosti na 1000 aktivnih zavarovancev. Intenziteta invalidizi-ranja v letu 1977 je 8,20 novih invalidov na 1000 aktivnih zavarovancev, v letu 1976 je bila 7,31 in v letu 1975 7,46 novih invalidov na 1000 aktivnih zavarovancev. VZROKI INVALIDNOSTI Najpogostejši vzrok invalidnosti vseh kategorij je bolezen. Tej sledijo nesreče pri delu nato poškodbe izven dela, najmanj pa je poklicnih bolezni. Bolezen je vzrok invalidnosti leta 1977 v 87,03 % primerih, nesreča pri delu v 5,71 %, poškodba izven dela v 5,72% in poklicna bolezen v 1,54 % primerih. To razmerje med vzroki invalidnosti je vsa leta približno enako in so od leta 1968 dalje nesreče pri delu pogostejši vzrok invalidnosti kot poškodbe izven dela, le v letu 1975 so poškodbe izven dela pogostejši vzrok invalidnosti kot nesreče pri delu. Zanimivo je tudi to, da so nesreče pri delu od leta 1968 dalje zastopane vsako leto v približno enakem odstotku, pravzaprav kažejo minimalen trend padanja, dočim poškodbe izven dela naraščajo. Poškodbe izven dela so bile leta 1968 vzrok invalidnosti v 4,48 odstotkih primerih, leta 1977 pa v 5,72 odstotkih primerih. Nesreče pri delu so bile v letu 1968 vzrok invalidnosti v 6,22 odstotkih vseh primerov invalidnosti, v letu 1977 pa v 5,71 odstotkih primerih. Tudi kot vzrok invalidnosti I. kategorije so bolezni najpogostejši vzrok. So pa poškodbe izven dela pogostejši vzrok invalidnosti I. kategorije kor nesreče pri delu. Bolezen je vzrok invalidnosti I. kategorije v 92,90% primerih, nesreča pri delu v 7,79 %, poškodba izven dela v3j66%primerih. Tudi pri II. kategoriji invalidnosti so poškodbe izven dela pogostejši vzrok invalidnosti kot nesreče pri delu, pri invalidnosti II. kategorije pa so nesreče pri delu pogostejši vzrok kot poškodbe izven dela. Pri vseh treh kategorijah pa so bolezni najpogostejši vzrok invalidnosti. VRSTE BOLEZNI KOT VZROK INVALIDNOSTI Po pogostosti so od bolezni kot vzrok invalidnosti na prvem mestu od leta 1968 do vključno 1973 bolezni srca in ožilja, lega 1974 pa postanejo bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva najpogostejši vzrok invalidnosti. Bolezni srca in ožilja pa so od leta 1974 dalje ves čas na drugem mestu. Na tretjem mestu so vzrok invalidnosti od 1968 do 1977 duševne motnje, četrto in peto mesto pa si od leta 1974 dalje delijo nesreče pri delu in poškodbe izven dela. Od leta 1968 do vključno 1973 pa so bile nesreče pri delu in poškodbe izven dela na šestem in sedmem mestu po pogostosti. ZAKLJUČEK Vsa leta od 1968—1977 pa so bolezni srca in ožilja na prvem mestu kot vzrok invalidnosti I. in II. kategorije, bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva pa so kot vzrok invalidnosti III. kategorije na prvem mestu. Struktura naj pogostejših vzrokov invalidonosti se od leta 1968 - 1977 ni bistveno spre-meni4 in je patologija naših invalidov v desetletnem obdobju enaka in ne kaže kakšnih posebnih odklonov. Vse ekipe pokazale precej znanja, s točko prednosti pa je zmagala skupina TOZD Commerce (FOTO: B.B.). brigadirski pozdrav ■'udi letos smo se mladinci novomeške občine vključili v delovno akcijo ,,SAVA 79“, ki slavi že svoje dvajsete letnico obstoja. Pokrovitelj akcije je že dve desetletji tovariš Tito, medtem, ko je nad našo brigado, ki je nosila ime po novomeškem skladatelju Marjanu Kozin', prevzelo pokroviteljstvo Splošno gradbeno podjetje „Pionir”. Mesec dni brigadirskega življenja v naselju imenovanem TSEDEM SEKRETARJEV SKOJ—a”, ki je od Zagreba oddaljeno deset kilometrov, je minilo delovno in veselo. V prostornem naselju z lesenimi barakami telovadnimi igrišči, kantino ter ambulanto, je bilo trinajst brigad iz raznih mest Jugoslavije. Gradili smo nasipe ob regulaciji ceste Ljubljana-Zagreb. Naša brigada se lahko pohvali s priznanjem „TRAK AKCIJE", predlagani pa smo tudi za priznanje „PLAKETA VELJKA VLAHOVIČA”, ki bo podeljena vjeseni. Kakor na trasi, smo bili prizadevni tudi v naselju samem. Dekleta smo osvojile pokal kot najboljša ekipa v odbojki, kot skupina pa smo dobili pokal za skrbno in higiensko urejene in \zdrževane barake. Osvojili pa smo tudi 26 udarniških značk in 26 priznanj. Poleg dela pa smo imeli tudi dosti zabave. Vsak večer je bil ples, večkrat tedensko pa tudi kinopredstave. Ob nedeljah smo hodili na izlete, od katerih mi je najbolj ostal v spominu izlet na Plitvice in v Jesenovac. Življenje v brigadi neguje bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije, saj smo se zbrali brigadirji iz vseh republik. Prav vsem mladim priporočava, da se udeležijo delovnih brigad! Brigadirski ZDRAVO ZDRAVO-ZDRAVO-ZDRAVt JOŽIC A KAVŠEK FRANCI KOŠAK r MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES \ „Bila sem pri zdravniku. \ Pravi, da bi morala za par tednov na morje, za tem pa še malo v planine. Kasneje bi i bilo nujno obiskati tudi to-’ plice, pa zdrav kmečki zrak \ bi potrebovala.. . Kam me boš torej najprej zapeljal dragi? ’' ' „K drugemu zdravniku, i draga. ” L ____________________J prikaz tekstilnih strojev V septembru bosta dva večja sejma tekstilne strojne opreme. Sejem ITMA - 79, ki bo tokrat v Hannovru, ima 120.000 m2 razstavnih prostorov, na katerih se bo predstavilo čez 1000 razstavi jalcev. Organizatorji pričakujejo okoli 140.000 obiskovalcev, strokovnjakov iz vseh vej tekstilne industrije. ITMA postaja vse bolj informativna in primerjalna razstava in vse manj prodajni sejem. Vsakič prikaže splošne tendence razvoja tehnologije v najpomembnejših tekstilnih vejah. Smeri razvoja strojegradnje, ki jih obiskovalci pričakujejo, bi bile: preverjen proizvod — stroj, tehnološka linija, visoka produktivnost, nizki proizvodni stroški in velika možnost prilagajanja izdelkov zahtevam trga, ki se često menja. Na letošnjem sejmu ITMA -79 se pričakuje pomembnejše dosežke pri tehnologiji plemenitenja s topih, v tisku pa so pomembne novosti na področju transfer tiska. Drugi, za nas aktualnejši sejem, pa bo koncem septembra v Koelnu. Sejem IMB je speciali-z iran sejem konfekcijske opre me, ki zajema vse od šivalnih in likalnih strojev, strojev za lepljenje ipd. pa do mnogih pripomočkov. V Koelnu sodelujejo vse vodilne svetovne firme, ki od sejma do sejma prikazujejo in demonstrirajo vedno nove dosežke na področju opreme za konfekcijo. Poleg demonstracij so organizirana tudi mnoga predavanja in izobraževalni tečaji. Letošnjega IMB sejma v Koelnu se bodo udeležili tudi predstavniki naših TOZD. Za lažje in smoternejše odločanje v naših novih :nvesticijah bodo informacije o smeri razvoja, organizaciji dela in o novostih v opremi nasploh, dragocen podatek. IZDATKI ZA NESREČE PRI DELU Organi socialne varnosti v raznih deželah izplačujejo vsako leto ogromne vsote odškodnin za nesreče in bolezni pri delu. V Franciji je bilo npr. v letu 1975 - 1,150.000 primerov nesreč pri delu, med njimi 120.000 primerov trajne invalidnosti, 30 milijonov delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi občasnih poškodb, 4,7 bilijonov frankov so izplačali za nadomestila. V Združenih državah Amerike so nadomestila za bolezni in nesreče pri delu v letih 1973/74 znašala 5 bilijonov dolarjev. Ce upoštevamo nadalje še, da so posredni stroški za nesreče pri delu, med katere štejemo izgubo dohodka, ose- bnega dohodka, škodo na strojih ah opremi, poprečno 4-krat viqi od neposrednih stroškov (zdravstvena nega, socialne usluge), potem lahko presodimo, kakšno ogromno breme pomeni to za narodno gospodarstvo. ZAKLJUČEVANJE Že od začetka septembra, pa prav do konca meseca bo še trajal , žvžav” v prodaji. To je čas zaključevanja, čas, ko se zvrsti pri referentih in trgovskih zastopnikih vrsta poslovnih sodelavcev - kupcev. V prvih štirinajstih dneh so nas obiskali „večji” kupci, v drugi polovici meseca pa še ostali. Lahko rečemo, da prodaja dobro kaže, sicer pa ne zaključujemo samo v Novem mestu, pač pa 3 ekipe delajo tudi na terenu. Uslužbenci, ki delajo na tem področju, morajo v času zaključevanja žrtvovati veliko naporov in svojega prostega časa, saj se pogovori zavlečejo često v pozno popoldne. Ža večje skupine naših kupcev organiziramo tudi izlete na Sromlje. Po delu, hrupu in naglici se prileže domače vzdušje in sproščena beseda. Kar imenujemo cvet, bi tudi z drugim imenom tako dišalo. Če ne vidiš in ne "'slišiš, tudi govoril ne boš Kitajski pregovor!