Naročnina Dnevno I z ti o J a za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo me«eCno 33 Din nede lika izdala celole no v Juyo-slovttt SO Dtn. /.« Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp pelll-vrsla mali oglasi po! 30 ln 2 D. večtt oglasi nad 43 mm vi&lne po Dln2-30. veliki po 3 in 4 Din. v uredniikrmdelu vrstica po IO Din □ Pr veo 20 Din, od ri-barske 10 Din; 5. od zakupnine lovišč 50 odstot. zakupnine ; 6. na luksuzne pse 50 odstot. mestne ali občinske iakse; 7. od orožnih listov 50 odstot drž. takse; 8. od vseh vrst obrtnih in trgovskih dovoljenj 50 odstot. drž. talPiccolo«, ki sta priobčila to vest istočasno in v enaki stiliza-ciji, poudarjata, da se razpust ni izvršil radi nedavnega vloma v posojilnično blagajno, pri čemer je posojilnica trpela 60.000 lir škode. Policija je radi vloma aretirala vratarja Kri-staviča in njegovo ženo. V krogih istrskih fašistov se je vest o razpustu sprejela z velikim zadoščenjem, v kolikor so ti krogi mnenja, da je z razpustitvijo Istrske posojilnice padla zadnja ovira za ustanovitev italijanske podruž-ne zveze v Pitlju po načrtu poslanca Mracha, fašistovskega pokrajinskega tajnika za Istro. Ta zveza naj bi odtegnila istrske posojilnice vplivu Trsta in tržaške Zadružne zveze, pri kateri so istrske posojilnice včlnnjene. Pulj-ski prefekt je že pred par meseci razpustil italijansko Zadružno zvezo v Poreču in imenoval prefekturnega komisarja posojilnicam v Zntinju. Kaštelirju. Sv. Martinu, Susaku, Uniji ter pazinski podružnici Istrske posojilnice. K razpravi v finančnem odbpn Viharna razprava o proračunu notranjega mnistrstva Napadi radi režima v Južni Srbiji — Siloviti medsebojni očitki Vukičeviča in Pribičeviča — Dva vzora: Pavle Radič proti separatistom, Pribičevič proti strankarst\u \ upravi — Tudi za smeh in zal)л\о je dobro preskrbljeno r Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes ves dan razpravljal o proračunu notranjega ministrstva. Debata o tem proračunu je bila mestoma zelo burna. Posebno za časa Pribičevičevega govora. Pribičevič je zelo ostro napadel predsednika vlade in današnji režim. Debato o tem proračunu je otvoril sam notran,i minister V u k i č c v i č. Dejal je, da proračuna notraj. ministrstva ni mogoče še bolj skrčiti. Določilo se je toliko, kolikor je nujno potrebno za vse uradništvo. Prosi odbor, da sprejme povišanje postavke za orož-ništvo. To povišanje zahteva z ozirom na razmere v južni Srbiji in za straženje prog v južni Srbiji. To je potrebno zaradi pogostih nemirov, ki jih izzivajo razbojniki makedonskega komiteta. Takoj nato je dobil besedo Pribičevič, ki je izvajal, da je bila Srbija pred vojno magnet, ki je privlačeval vse dele našega naroda. Srbija je pred vojno predstavljala gnezdo za borbo, za svobodo in zedi-njenje vsega našega naroda. V poslednjem času pa se je povsem spremenilo. O razmerah v južni Srbiji se govori povsem drugače. Za greh se smatra, če se južna Srbija imenuje s pravim imenom Makedonija. To se takoj proglasi za protidržavno. Ostro obsoja predsednika vlade, ker je na shodu v Skoplju dejal: *Ne volite me zaradi mene, marveč zaradi mojega položaja.« To je mogoče samo v absolutistični državi. Sramota je, da se v južni Srbiji kandidirajo tisti, ki se ne morejo kandidirati v Srbiji. Od 43 poslancev iz južne Srbije jih je 23 izvoljenih z voljo policije Nedavno je vlada razglasila, da je 42 ukrepov za južno Srbijo. Vukičevič: »To ste si vi izmislili. Vlada tega ni razglasila.« Pribičevič pravi, da z ozirom na to predsednikovo izjavo lahko smatra, da ni vlada ničesar sklenila, ker je zadovoljna s takšnim stanjem, kakršno je v južni Srbiji. Pribičevič obsoja Vukiče-viča, ker je v Bregalnici postavil za zastopnika velikega župana aktivnega podpolkovnika Mihajloviča, češ, da je to v nasprotju z zakonom. Vukičevič: »On ni niti veliki župan, niti njegov namestnik.« Pribičevič: »Kaj pa je potem?« Vukičevič: »On je izvrševalec dolžnosti.« Pribičevič nadaljuje, da zakon o splošni upravi ne pozna izvrševalcev dolžnosti. Če hoče Vukičevič militarizirati policijo, naj da v skupščini sprejeti tozadevno poseben zakon. Lahko si mislimo, kakšen vtis ima Evropa, če se mora v južno Srbijo postaviti aktiven polkovnik za velikega župana. Tam v južni Srbiji obstoja samo ena stranka. Kdor ni minister, je izven zakona. Moj brat Adam dobro pozna razmere, ker je osem let živel tam. Vukičevič: »Tam živi vaš drugi brat Milan.« Pribičevič: Omenjam tistega, ki piše o teh razmerah. Vi bi bolje storili, če bi se spomnili svojega sina, ki intervenira v ministrstvih za potne liste. Pavle Radič: »In za državljanstvo.« Vukičevič: »Kaj pravite?« Pribičevič: »Sem že dejal.« Vukičevič: »Moj sin ne intevenira za nobeno stvar. To je laž, to je ordinarna laž.« Pribičevič: Vaš sin je interveniral, pa uvedite preiskavo.« Žerjav. »Napravite anketo.« Vukičevič: »Sprejemam vsako anketo. Lahko pa vam rečem takoj, da je to ordinarna laž.« Nato Pribičevič citira pismo svojega brata Adama, ki trdi, da ga nekateri državljani na Kosovem vprašujejo, ali ne bi bilo bolje, če bi sprejeli državljanstvo kake druge države. Za južno Srbijo je potreben samo en ukrep, in sicer, da se da ljudstvu v južni Srbiji svoboda. Vukičevič: Vi pozabljate, da ste bili notranji minister.« Pribičevič: »Toda policija ni bila moja, marveč sem bil obkrožen od vaše policije.« Vukičevič: »Čemu ste ostali minister? Zakaj niste podali ostavke?« Pribičevič: »Tudi o tem bom govoril.« Žerjav: »Sedaj ste na vrsti vi, da daste ostavko.« Vukičevič: »Pa minister ne more drugega, kakor da da ostavko.« Pribičevič nadaljuje, da je treba izvesti depolitizacijo uradniškega aparata. Vukičevič: »Nihče ni premestil več uradništva. kakor vi, gospod Pribičevič.« Pribičevič: »Krasen je vaš uradniški zakon.« Vukičevič: »Ne gre tu za uradniški zakon, nego jaz trdim, da n;hče ni prestavil več uradništva, nego vi.« Pribičevič: »To, kar vi pravite, je laž.« Zaradi tega je prišlo do burnega spopada. Predsednik finančnega odbora Sečerov je opomnil Pribičeviča k redu in zahteval, da se ne uporabljajo neparlamentarni izrazi. Pribičevič nadaljuje, da predsednik sedaj zahteva povišanje kreditov za orožništvo v južni Srbiji. Mi imamo sedaj 17.000 orožnikov, od teh je v južni Srbiji 10.000. Vukičevič: »To ni res. Tam je samo 6700 orožnikov.« Pribičevič: »Vi ne veste, če tako govorite.« Vukičevič: »Seveda jaz ne vem, vi pa veste. Vi vedno tako govorite.« Pribičevič: »Skrajni čas je, da se s tem režimom v južni Srbiji preneha.« Nato je govoril o razmerah v Vojvodini, češ, da se tam po občinskih volitvah še vedno nadaljuje prejšnji režim, vsaj tam, kjer niso bili izvoljeni radikali. Nadalje je izjavil, da je predsednik vlade najbolj nesposoben človek v državi in da bo zato glasoval proti. Zemljoradnik L a z i č je najprej govoril o razmerah v Vojvodini. Tam so se župani s silo zamenjavali. Take razmere so vladale v Srbiji pred tridesetimi leti. Govori o režimu v južni Srbiji, katerega ni mogoče prenašati. Radikali so uvedli režim, ki ne bo ljudstvu prinesel v bodočnosti ničesar dobrega. Naše ljudstvo je v gorah izpostavljeno nesrečam, Dr. Voja Marinkovič višč in cela vrsta drugih taks. Končno je tudi trošarina na alkohol (izvzemši žganje in špirit) višja, tako na vino 65 par od litra, v ljubljanski oblasti pa 35 par. Naši ljubljanski ra-dičevci imajo setlaj priliko, du svojo agitacijo med vinogradniki zanesejo na Hrvutsko in tam začno pometati pred lastnim pragom. Proračun zagrebške oblaati dokazuje vso ■ličnost in votlo vpitje demagoške opozicije ljubljanske oblastne skupščine. Ako hočejo samouprave res delali — in to boli najbolj naše seljačko demokracijo pri nas —- si mornjo tudi poiskati vire dohodkov. To in nič več je storila ljubljanska oblastna skupščina in sicer p« uašeiu mnenju previdno in smoirp.no. ker nima orožja, ne samo da volkovi neusmiljeno koljejo živino, marveč so padle tudi človeške žrtve. Vukičevič: »Zakon o nošenju orožja se nahaja pred skupščino.« Lazič: »Ta zakon ni dober. Zakon mora biti v korist ljudstvu, ne pa v škodo. V nekaterih krajih ljudstvo umira od gladu.« Dalje je govoril o okrajnih glavarjih v Srbiji, ki so palitični agitatorji. Izjavlja, da bo glasoval proti, nc samo iz političnih razlogov, marveč da pokaže odločno voljo proti režimu. Črnogorec Buniša R a č i č je govoril o težkem položaju v Črni gori. Njegov govor je bil zelo živahen in vesel, ker je v svo,em govoru razvil tezo, da bi se morala naša država od vsega začetka drugače razviti, in sicer v smislu velikosrbskega programa, katerega on vedno zastopa. Na koncu govora, v katerem je napadal zdaj opozicijo, zdaj vlado, je apeliral na vse poslance, da naj se zedinijo na to, da se naša država odslej imenuje Srbija in da se vsi zakoni bivše Srbije razširijo na vso državo, češ, da je to v interesu države in miru. Njegov govor je bil predmet splošne veselosti in smeha. Dr. Drljevič, črnogorski ferleralist, je v temperamentnem govoru napadel sedanjega predsednika vlade, radikale in demokrate, češ da so enaki v pogledu na naše notranje zadeve. Oboji izvajajo isto politiko strankarstva. j Niti najmanj se ne ozirajo na stvarne ljudske I potrebe in zakonske predpise. Navaja dra- I stične slučaje režima v južni Srbi,i, kjer se ; ljudje s silo gonijo na orožniški kuluk, da morajo čuvati železniške proge pred razbojniki itd. Predsednik vlade: »To m resnica, vi ste si to izmislili.« Drljevič: »Nisem sc tega izmislil. To je razvidno iz proračuna, kjer zahtevate kredit za leteče čete za južno Srbijo in Črno goro. Režim, kakršen se je uvedel, je naročen, in nam zelo škoduje pred vso Evropo. Govori o zločinih orožništva v Črni gori, kjer orožniki sami pobijajo ljudi. Izjavlja, da bo glasoval proti. Pavle Radič je v svojem govoru protestiral, ker vladna večina bagatelizira delo in kritiko opozicije, ki sama govori v finančnem odboru. Pozval je finančni odbor, da ostro obsodi tak nastop vladne večine in da naj začne z resnim delom, ker se lahko samo v finančnem odboru kaj resnega stori. Pozneje v skupščini ni časa. Nato je kritiziral proračun in dejal, da je temeljna razlika med današnjo vladno večino v tem, da vladna večina gleda na to, kako priti na oblast, kako se obdržati na vladi in da so s tem za njo vsi problemi rešeni. Radičevci pa so za to, da se vse delo usmeri v to, da sc popravijo težke razmere. Nam nc gre za vlado za vsako ceno. Govoril je o delu radiečvcev in radikalov in pravi, da radikali povsod izvajajo separatizem. Nato kritizira režim in navaja slučaje iz svojega potovanja po Macedoniji, kjer so mu to pripovedovali. Potem je govoril o strahotah v belgrajski Glavnjači. Po Radičevem govoru sc je seja zaključila in se bo nadaljevala jutri. Prvi bo govoril Dcmetrovič. Finančni odbor bo jutri dokončal razpravo o notranjem ministrstvu, nakar se bodo seje za štiri dni odgodilc na čas po pravoslavnih božičnih praznikih. Odpor radičevcev proti Prib&eviču se veča r Belgrad. 4. jan. (Tel. »Slov.«) Današnje časopisje prinaša izjavo Stjepana Radiča, v kateri Radič potrjuje, da v resnici obstoja nezadovoljstvo v vrstah njegovega kluba radi ustanovitve seljačko-demokratske koalicije. Ta izjava Stjepana Radiča potrjuje našo tozadevno vest o tem, da dobivajo Radičevi poslanci od svojih volivcev preteča pisma, v katerih zahtevajo, da prekinejo vsuko zvezo s Pribi-čevičem in samostojnimi demokrati. Izjava je izzvala živahne komentarje, jiosebno z ozironi na to, ker je Pribičevič takoj, ko so prišle te vesli v javnost, odločno demantiral, da bi obstojalo kakšno nezadovoljstvo v vrstah radičevcev. Stjepan Radič je s tem demantiral Pri-bičeviča. Ugleden demokrat je izjavil sledeče: ~ Pribičevič se je zaletel z demantijem o tem, da obstoja nezadovoljstvo v Radičevih vrstah. Zanimivo bi bilo čuti Radičevo izjavo. Pribičevičeva politična taktika ni upravičena. V borbi proti režimu ne izbira sredstev. Moje mnenje je, da bo Pribičevič radi te taktike čutil resne posledice. Pred 25 leti je bil en sam Radič, sedaj sta dva, eden je Radič, drugi je Pribičevič.« Za red na železnicah in znižanje osebnega tarifa r Belgrad, 4. jau. (Tel. »Slov.«) V železniškem ministrstvu »e je osnoval poseben oddelek, ki bo imel dve na'ogi, da bo gledal na to, da povsod vladata red in disciplina v vseh prometnih ustanovah, posebno pa se bo gledalo na to, da se naša prometna služba glede prevoza potnikov izboljša. r Belgrad, 4. jau. (Tel »Slov.«) Začetkom letošnjega leta bi imel stopiti v veljavo novi železniški tarif za potniški promet, ki pomenja znatno 'nižanje, posebno za brzovlake. V prometnem ministrstvu se je sklenilo, da stopi novi tarif v veljavo šele 1. marca. Do tedaj se bodo izvršile nove reforme v prometu. Za milo izterjevanje zaostalih davkov r BHgTnd. 4. jan. (Tel. »Slov.«) Na zahtevo gospodarskih organizacij je glavno ravna-telj>ivo za davke izdalo vsem svojim podrejenim organom nalog, da urede pobiranje davčnih zaostankov tako, da ne bodo davkoplačevalci primorani trpeti občutne škode. Posebno pri|K>roča glavno ravnateljstvo, aa se omogoči postopno plačevanje davkov. Občni zbor magistralnih nameščencev Iz vrst magistratnih nameščencev smo glede tega zbora še prejeli: Prav so nagla-žali govorniki, da je potrebna solidarnost. Toda solidarnost izrabljati v politične namene menda ni namen stanovske organizacije. Na zborih so govorniki govorili v takem tonu, da je nujno sledil vtis, da je samo SLS kriva vseh nerodnosti, ki se zgode na magistratu, dasi vsi vpido, da so ravno sosvetniki SLS vse storili, da bi odvrnili zadnjo nerodnost z izplačilom plač. Skrajno netaktnost napram tovarišem drugih političnih naziranj so si dovolili uradniki SDS, ki so vpili »Živijo Puc«. Ali hočete popolnoma zagreniti velikemu delu uradništva sodelovanje v društvu? Ali smatrate, da je za društvo koristno, če ima javnost vtis, da je to podružnica SDS? Če hočete to, potem povejte naravnost, da se bodo drigi uradniki vedeli ravnati. Kajti ne prenaša vsak lahko tako grde hinavščine kot je igra SDS z zadnjim izplačilom. Tisti, ki so prvi vedeli za stvar in bi nerodnost lahko preprečili, so pristaši SDS. Tisti, ki so svetovali, da naj komisar ustavi izplačilo, so pristaši SDS. Če je komisar nasedel tem intrigam, ki jih je spletla SDS zato, da lahko vpije proti klerikalcem, ali naj zato stanovska organizacija daje iirmo v pomoč za uspešnejše hujskanje? Tolika brez-vestnost vendar presega vse meje. Ministrskega predsednika je ugnala opozicija čujte in strmitel »Jutro« piše črno na belem, da je opozicija prisilila ministrskega predsednika, da je moral priti v finančni odbor poslušat njene levite. To ve »Jutro«. Noben drug list v državi tega ne ve. Nikomur ni nič znanega. »Jutro« pa to trdi in točno popiše, kako se je to zgodilo, dasi se ni nič takega zgodilo. V tem oziru ima »Jutro« res »frišne« in originalne novice. Tistim, ki jim taka dnevna hrana prija, dober tek! Najsvetlejša točka minulega leta je kmečkodemokratska koalicija, trdi dr. Žerjav. V Pogradu pravijo, da je dr. Žerjav nezadovoljen, tako pravi. Mož " oči jemlje«. Zavzeti za procvit samouprav so SDSarji tako, da *o 4 le»a sedeli v vladi, pa samouprav nismo dobili. Dr. Žerjav, ki je na novega leta dan o te>m zavzetju pisal, je razpustil toliko občinskih samouprav in odstavil toliko županov, da imamo že pregovor, da je SDS lak varuh samouprave kakor mačka mesene klobase. > Interventiia male antante v Budim pesti? Mala antanta zahteva odgovor od Bildinipešte — Odkrite pošiljatev je bil« že deseta Intervencija male antante v Budimpešti v Praga, 3. januarja. Tihotapstvo orožja na avstrijsko-madjarski meji je dalo povod za živahno izmenjavanje misli med kabineti male antante. Čuje se, da bo mala antanta najprej prosila v Budimpešti za pojasnila. V ofioijelnih češkoslovaških krogili obravnavajo to afero rezervirano. Na intervencijo pri Društvu narodov se še ne misli. Češki listi zahtevajo energične korake proti Madjarski, ki je prevarala zaupanje velesil in kjer se je iredentistični po-kret radi Rothermerejeve akcije povečal »Pravo Lidu« piše, da ni treba nobenega komentarja o tem, proti komu pošilja Italija svojim zaveznikom orožje. »Češko Slovo* izjavlja, da postaja Madjarska vedno bolj sod smodnika v Evropi. Dunaj, 3. jan. Že par tednov se iz Italije prevaža na Madjarsko orožje v veliki množini. Pošiljatve gredo iz Verone preko Trbiža, Beljaka, Celovca do Sv. Gottharda na Madjai-skem. Prevažajo se strojnice in topovi malega kalibra, ki se pošiljajo pod napačnimi deklaracijami na napačne naslove. Prejemnika predstavlja nek špediter na Slovaškem, ki pa ne eksistira. Pošiljatve orožja se ob prevozu skozi Madjarsko iitovorijo. Baje je v zadnjih tednih prišla na Madjarsko že deseta pošiljatev orožja. | Poslednjo pošiljatev so odkrili takole: Na novega leta dan je prispela v Sv. Gott- hard pošiljatev petih vagonov. V tem obmejnem mestu .delujeta avstrijska in madjarska carinarnica skupaj. Avstrijska carinarnica je za po-skušnjo odprla en vagon. V njem je našla namesto napovedanih strojnih delov razložene dele strojnih pušk. Avstrijska carinarnica je hotela teh pet vagonov poslati nazaj, ker je manjkalo avstrijsko dovoljenje za prevoz. Madjarska obmejna oblast pa se temu ni udala, češ da so vagoni že na madjarskih tleh. Vsled tega jc prišlo na postaji do ostrega prepira. Ker ni imela avstrijska carinarnica nobene oborožene moči na 'azpolago, je morala popustiti Madjarska jc namreč imela na razpo-lKgo obmejno policijo in vojaštvo, Teh pet vagonov italijanskih strojnih pušk je bilo naslovljenih na postajo Satoraljaujhely, la postaja leži v ČSR, mesto samo pa na ogrskem ozemlju. Tudi to pot naj bi pomagala zvijača, da se pošiljatev orožja naslavlja na ozemlje ČSR, pri prevozu skozi Madjarsko pa se iztovori. •• ' Trajen spomin je SDS, tako je zapisal dr. Gregor Žerjav na novo leto. Resnico je uapisal: Trajen opomin je SDS in še desetletja po njeni smrti bo grenak spomin na cekin. Že pol desetletja ej dT. Žerjav nezadovoljen, tako pmvi. Mož se je v preveliki jezi vračunal. Saj je komaj dve leti, ko je vsemu svetu oznanjal svojo srečo in srečo SDS, ko je mendrala druge v prah. Tedaj je bil mož zadovoljen, ko je SDS živela od belgrajske masti in verjamemo, da si želi nazaj tistih »par mesecev, ko smo bili v vladi« — pa so minili. Debata o prosvetnem ministrstvu Kadar poslanci SDS v parlamentu najlmlj nesrečno odrežejo, mora »Jutro: zapisati, da klerikalci sploh molče. Tako je z debato o proračunu ministrstva za prosveto. Mi smo poročali o vseh govornikih, ki so v tej stvari govorili v sol>otni seji. »Jutro« pa se na celem zlaže, da klerikalna poslanca Smodej in Pušenjak nista izpregovo-rila besede. Tudi sicer misli SDS, da bo vsled redukcijske politike, ki jo je zagovarjal intimen prijatelj naših demokratov dr Kumanudi, mogla hujskati. Mi Izjavljamo, da fordu. Streljanje na litovski moji. S*re!pn're na litovski meji v Varšava, 3. jan. (Tel. >Slov.<) Na litovski meji pri Požmincih je prišlo do boja ined litovskimi kmeti in mejnimi stražniki. Nekateri kmetje so zbežali na poljsko ozemlje, kjer se jim bo najbrže dalo dovoljenje za bivanje. Ruski pamik z 200 pntniki potopljen. v Bukarešt, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Listi poročajo, da se je med ruskima pristaniščema Nikolajevskim in Novorosijskim včeraj potopil ruski potniški parnik »Ogoja« z 200 potniki. Šahovski kongres v London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) V petem kolu šahovskega kongresa v Hastingsu je Thomas premagal Biirgerja, Sergeant Steiuer-J ja, Cole Michella in Knoch Normanna. Igra Jates-Tiirtakower je bila prekinjena. Igra, ki je ostala nerešena iz 4. kola med Colejem in Sergeantom, je končala remis. Stanje po 5. kolu: Tartakovver 3 in pol, Steiner 3, Jates in Biirger 2 in pol, Sergeant in Knoch 2, Cole, Thomas in Mich II 1 in pol. I frrr Prenos ostankov pok. Fr inca Supiia v domovino Albansko-!usoslovanskf sporazum? r Paril, 4. de*. (Tel. »Slov.«) G. Briand je sprejel novega albanskega poslanika v Parizu Vrionija, s katerim se je dolgo razgovar-jal. »L'Iuformation<: javlja, da se v italijanskih političnih krogih ta sestanek mnogo komentira. V tukajšnjih krogih vlada mišljenje, da se je na tem sestanku razpravljalo o možnosti sklenitve albansko-jugoslovanskega sporazuma po vzorcu italijanskega pakta. Politični krogi so mnenja, da albanska vlada ne bo delala nobenih težkoč glede tega predloga, da bi na ta način doprinesla dokaz miroljubnosti. Vendar misli »L'lnformation«, da Belgrad skupno z Italijo ne bo jamčil albanske neodvisnosti. Italijanski podkonzulat na Sušakit r Belgrad, 4. jan. (Tel. »Slov-«) Na Suša-ku se bo v najkrajšem času otvoril nov Italijanski podkonzulat, ki bo spadal v delokrog generalnega konzulata v Zagrebu. Za šefa je imenovan Barborič, dosedanji vicekonzul v Šibeniku, bivši tajnik italijanskega poslaništva, sin generala Barboriča. Najprej za zdravjem, potem za ooltt ko r Bukarešt, 3. jan. (Tel. »Slov.«) »Rador« poroča, da je romunski zunanji minister Ti-tulescu odpotoval v St. Moritz. Pred odhodom je dal časnikarjem sledečo izjavo: V Inozemstvo potujem, da popolnoma ozdravim. Čim se mi bo popravilo zdravje, bom odpotoval v Rim, Pariz in Berlin. Smatram, da je velike važnosti, da bo v sedanjem mednarodnem položaju romunsko stališče o zunanjih problemih predmet razprav z ministri velikih držav. Romunska želi miru, njena zunanja politika ne bo nikdar zapustila tega cilja. Poznam mi-roljuhna čustva velikih voditeljev evropske zunanje politike in z zanimanjem pričakujem trenutka, ko bom imel čast se z njimi sestati CSR proslavi svečano desetletnico v Praga, 3. jan. (Tel. »Slov «) Ker se bo letos slavila desetletnica obstoja Češkoslovaške, se je sklenilo, da sestavi vsako ministrstvo informacijsko spomenico o svojem dosedanjem delovanju. Spomenice bodo izdane najprej v češkem jeziku, potem pa bodo izšle tudi v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Za novo trgovinsko pogodbo s Ceskosovaško r Belgrad. 4. jan. (Tel. »Slov.«) Ob prihodu češkoslovaške parlamentarne delegacije v Belgrad se bodo pričela neobvezna pogajanja za novo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Če bodo ta pripravljalna pogajanja potekla ugodno, se bodo pričela oficielna pogajanja med nami in Češkoslovaško v najkrajšem času v Pragi. Boliševiki vdrli v Besarabro v Bukarešt, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Predvčerajšnjim je neka boljševiška tolpa vdrla iz Rusije preko zamrzlega Dnjestra v Besarabijo in izropala več hiš v vasi KruSevici. Ustrelili so tudi nekega romunskega policijskega uradnika. Orožniki so tolpo zasledovali, ki pa je po kratkem boju v temi ubežala preko Dnjestra. Isto noč so udrli trije uniformirani oboroženi Rusi v vas Budrino, izropali hišo nekega kmeta in tudi ušli preko Dnjestra. Tudi fei nap se stabilizira v Pariz, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Bivši romunski finančni minister Antoncscu, ki vodi tu pogajanja radi stabilizacije leja in radi posojila za stabilizacijo, se je vrnil v Bukarešt. Kakor piše »Matin«, pogajanja napredujejo dobro, dasi so nekatere težkoče, posebno kar se tiče zveze med posojilom za stabilizacijo in med likvidacijo romunskih vojnih dolgov v Franciji. Antoncscu bo poročal ministrskemu predsedniku Bratianu, potem pa bo razgovore nadaljeval. Poincare bo vodil tudf novo vlado v Pariz, 3. jan. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča, da se bo nova poslanska zbornica sestala 1. junija. Poincare pa bo poskušal da ostane čim dalj časa v uradu, eventualno potom rekonstrukcije kabineta, ker hoče dokončati svoje z velikim trudom pripravljeno delo sanacije. Voda vdira v Angliji v hiše. v London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) vsled južnega vremena, ki traja od nedelje, in vsled jakega deževja so na Angleškem poplavljeni mnogi kraji. V nekaterih mestih je voda narasla do prvega nadstropja, tako da so se morale hiše izprazniti. TEREZIJA NEUMANN TOŽI. v Berlin, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Terezij i Neumami iz Konriersreutha je proti nekemu saškemu komunističnemu listu, ki je poročal, da ima Neuniannova nezakonskega otroka, vložila tožbo radi razžaljenja časti. O tožbi ho I razpravljalo sodišče v Lipskem.