DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu pnduk In zabavo. kol prilogo .8LUVKNC0• trtitr nai prt* m em v Afriki in se se godi Apunrem v Ameriki Zgledi vlečejo! Kaj je novega po Slorcnskem i Kranjsko T kr kmetijsko ministerstvo je n obrežna varstvena dela ob reki llistrici nad vasjo II »<'e okraj knmn:ski, dovolilo fiOfrf) gld. podpore. Druge tro«ke za dela pokrila bode dežela. — Delavci kranjske olirtnijskr družbe na Savi so osnovali »podporno druStvo delavcev obrtnijske družbe«. — Novi župan ljubljanski, trospod Ivan Hribar, je z odlokom dne 2.'». maja dobi' cesarjevo potrjenje ter je dne 0 t. m slovesno prisegal -.10, maja je v Mrestu pri Ixu umrl Ign Pelec. Priporoča se znancem in prijateljem v pobožni spomin -Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podruiflifi v St. Jerneju za razs rjenje trtnice po 130 g!d. podpor* za leta IHUO _ 1HDH — Dne 3. junija se je v Mirni okraj Itudolfovo odprla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s 'amoSnjim postnim uradom — ^ Radečah pri Zidanem Mostu bodo imeli le tri sejme, in sicer: 2f». januvarija, 9. avgusta in 11 oktobra — SreColov je dovolilo finanCoo ministerstvo kmetijski podružnici v Kovorju pri Tržiču. — Kakor amo že poročali, je vlada dne 27 maja predložila državnemu zboru načrt zakona g!ed* posojila za Kranjsko v skupneo inesku 1,600.000 gld. Državni zbor je brez debate v drugem in tretjem branju vsprejel dotični takon. Poročilu proračunskega odseka povzamemo, da je država dovolila podpore 3,070 000 gld. Od te svoto je bilo razdeljenih 3,181 415 gld. brezobrestnega posojila in 775.000 gld. nevračljivih podpor, torej je preostalo « 13.585 gld Sedaj je državni zbor dovolil poldrugi milijon poeojila po 8 odstotke, ki se bode vračalo v ^ jednakih letnih obrokih, pričenAt « 1. februvarijetu 1001, 10 sicer dobi dežela 550.000 gld. za popravo deželnih poslopij, ljubljansko mesto za regulacijske namene 4,')O.OUO gld., hišni posestniki v Ljubljani in na deželi pa 500 000 gld. Vaa svota se bode izplačala v treh letnih obrokih. Deželni zbor kranjski se najbrže za nekaj dni »uide pričetkom prihodnjega meseca, da sklopa o popravi deželnih poslopij in garanciji državnega posojila. - l'mrl je H. l. m. v Smledniku občeznani posestnik in gostilničar očo Primež Oblak po domaČe Zu-pelj, star 73 let. — Dne U. junija je v Ljubljani v du-hovski bolnišnici Leoninum umrl vč. gospod Loopold Uestrin, bivSi večletni župnik pri St. Jurju pod Kunum. N. v m. p. — (iospod Ivan llihtaršič gre iz Mokronoga v LaSiče, namesto gospoda lt. Gregoriča, ki ostane v 1'ieddvoru. Novo nastavljeni so scoieniški duhovniki: Josip Jerfte, kapelan v Mokronogu. Matija 1'rtlenuik, kapiteljski vikar v Noveui Mestu, Josip Svigelj, duhovni pomočnik v Zagorju. Štajersko. V Šoštanju sta čč. gg. oo. Doliak in Vibovec iz Jezusove družbe od 17. do 25. maja obhajala sveti misijon. Nad 32UO obbajaucev bode ta sveti čas ohranilo gotovo v vednem spominu. — Pravico javne šole je podelil naučni minister ženskemu učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru. Čestitamo vodstvu čč. 3obk.li seater, ki vodijo tako vzorno ta šolski zavod. — V Hazboru nad Sevuico so imeli sveti inisijon. Vodili so ga čč. oo. lazaristi iz Celja. — Presvetli cesar je potrdil od štajeiskiga deželnega zbora sklenjeni za kun glede zgradb in naprav v Mariboru za odvajanje in nabuanje odpadkov in priatojbin za zvezo hišnih z mcstn.mi kanali. — V Žicah pri Konicah ju luuioSnji župnik in od dne 30. julija 1MJ3 /.latomašnik, vclečastiti gospod GaSpar ZabukovSek obhajal štiridesetletni«) žup-nikovanja v imenovanem kraju. Duševno in telesno še čilemu gospodu: Še mnoga leta! — Od Sv. Barbare pri Mariboru se poroča, da imajo tam »hroščevo loto«. l'«Uiu nasproti pa se naznanja od Konjic, da tukaj letos broščev ni. — C gospod Korošec, župnik v Loki pri Zidanem Mostu, jo stopil v stalni pokoj. — Skušnja iz štajerske zgodovine se je višila ua mariborski gimna-*'Ji 11. t. m. Izprašauih je bilo osem četrtošolcev. Svetinji ata dobila Tillur Z. m Vaizaa Ludovik, dva zlata Stanjko Marko, po jeden zlat Debelak Josip in Sernec Duian, po 10 kron Ašič Ivan in Zemljič Milan, knjigo Urošič Karol. Koroško. Novo maše v celovški škiliji. Devetnajst gospodov bogosloicev bode letos posvečenih v m»šn;ke 'i med temi je devet Slovencev in jeden Čeh. Novo-oašniki bodo darovali svoje prve daritve tako-le: Gospod Gangl Adalbert v T.lenu dne 20. malega srpana, 8NaSi ranjki slarisi so nsm žahbog v svoji modri previdnosti dedsino prikrajšali in vse na Toneta prepisali, samo zato, da ne greva od njega proč in svoj kruhek ž njim skup jeva; kajti ko bi Zrjavina bila moja ali tvoja, midva bi tega požeruha pri sebi ne trpela.« • tiotovo ne; pa zakaj se jezit', če se lahko drugače naredi I Na tak način acveda sva tužnja vse svoje življenje. Prav gotovo bi ga najraji imel vžo v krtovi drželil Sedaj morava iti ven na vroče solnce, on pa »edi lepo na klopici v vrtu in pipico kadi, zraven pa se najboljše jč in pije; kar obupati nama je, da je on najin gospodar in midva njegova hlapca!« • Le naglo se obrni, Matija, k dežju »e pripravlja in oves mora biti vsejan«, opominja Peter, »zakaj če dež močvirna tla ruzrija, ne sme živa duSa nanje.« Pri teb besedah stopilo je iz bite kako tridesetletno dekle in je pričelo zrnje stresati iz predpasnika za ko-koli. Iz vseh kotov in hlevov privrSčala ao pitčeta in ko-koti ter se spopadla za dobro malico. »Tega je pa nekoliko preveč«, huduje se Matija, •polovica bi zadostovala!« • Pa bi no bilo zadosti, žival mora bili sita«, odgovarja dokla bratoma. »Oho, kokoti ni treba pitati, saj si lahko hrane Poi8če na cesti ali na polju. To je sama potratljivost, lepo zrnje tje metati«, vpije Matija ves razjarjen. »No, saj imata vidva ludi nekaj od tega, če maslna kokoš v loncu vre.« • Midva V Ti morda mislit Toneta « Neža ni bila nikakor v zadregi. •Zakaj pa samo njegove? Ali ne delava zanj, ko on lenobo pase?« Neža pomiga z ramama. »Ze vem, ti ž njim vlečeš«, kriči v svoji jezi, «Ce pa drug veter potegne, potem pa glej, kje so vrata!« • Bomo še čakali«, se namrdne Neža zaničljivo. • Ali pa ne*, kriči Matija atrastno. >Pa kdo ve«, pristavi bolj mirno, ko je ugledal Nežin čuden obraz. • Miruj, li ga ne vidiš,« govori Peter, kazaje proli oglju hiše. In res, prav počasi prikoraca dolgi Tone iz vrla. V roki drži kratko pipico in noge so mu skrite v klo-bučinastih čevljih, Anton Žerjav je bil sicer zelo podoben svojima bratoma, pa vendar je bil njegov obraz neznansko top; zraven je bil od obeh močneji in za glavo višji. »Kaj se prepirata«, ju vpraša, »kaj imata z Nežo? kar pustita mi jo v miru, to vama povem; kmalo bo Zrjavka, h:, hi . .. da vesta !« Matija je postal rudeč kakor rak. Prime za bič in muline parkrat ž njim po zraku. • Ti norec, zavpije« nanj jezno. »Tone ne vč, kaj govori« se vtakne vmes Neža nejevoljna. .Tako daleč ne bo tlo, le mirna bodila. Meni se ne zna on na drug način hvaležnega izkazati . . . in lo je vse.« »Gorje ti, če si ti to predrzno željo gojila«, žuga Peter, ki ni bil nič manj razsrjen od brata. •Ti naj bi gospodinjila aa Zrjavini ... ti?« Matija ji pokaže s pestjo. »Ne skrbita 1 Vama ne odide noben vinar. Pa jaz mislim, da bo Tone dalj časa živel, ko vidva in da Se za vama podedva.« • Kako si pametna«, reče Peter. »Bolj kakor vidva mislila«, ga Neža zaničljivo zavrne. • Da bi le ....« in Malijev bič se je nagnil na stran, pa dekle bilo je urneje in je skočilo skozi vrata v vežo, iz katere je odmevalo takoj zaničljivo posmehovanje. •Se enkrat mi kvasi take traparije, pa greva stran od hiše, in potem glej, kdo ti bo delal«, govori Matija žugajo mlajšemu bratu Tonetu. • In poprej te še prav pošteno premlativa«, priler-juje Peter jeznega obraza. »Te ženitvanjske misli ti hočeva izbiti is glave! Se lega se manjka, li norec, li tepec —« »Pa vendar goapodar na Zrjavini«, draži ju Tone. • Da to je ravno; drugače bi le tako nobena ne vzela, pa (o lepo posestvo .. .« Peter je izdihnil in ob-molčal, prijel za vajeti in ee vsedel na voz. Tudi Matija se povspno nanj in pokate hudega obraza na prostor zraven Petra. »Le aem k nama se vsedi, bodet enkrat videl, kaj se pravi delati. Morda potem spozuat, kako se Ivoja brata zate vbijata ! »Me kar nič ne miče, zato sta vidva dovolj dobra. Jaz ostanem doma.« Tono se je prav zaničljivo smejal za odhajajočim vozom ia prav veselilo ga je, du ju brala tako zdražil. Nebo se je prav čudno temnilo. Črni oblaki so se po njem drvdi, pa le za trenutek in zopet se je smehljalo solnce. »Poleni Peter, ploha bo in potem imamo vražje delo na lej močvirni zemlji.« »Hm«, meni ta, »ga pa pasli va« • N« da bi usejala?« »Najin oče ja puftčal to zemljo vedno neobdelano, zdelo ae mu je močvirje prenevarno, saj se ludi tako živi.« • Pa če okolu 20 centov ovsa pridelamo je vendar bolje.« • Seveda... za Toneta.« »Oba obmolkneta »Ve« Peter, jaz sem si stvar premislil, ko bi Tone to neumnost naredil in Nežo..... »bedarija, ona je preveč prebrisana, da bi vzela takega bedaka.« • Havno zato, ker je pr< brisana ga bode gotovo vzela; potem ima ona prvo besedo v bili in lega si vsaka ženska želi.« To bi pa nc bilo dobro«, meni Peter motreč. »Midva naj bi sla s par slo goldinarji od hite in naj se udinjava za hlapca.* • In nikakor nisva več mlada«, pripomni Matija. •Težka bi nama bila sedaj alužba. Si li že večkrat kaj opazil mej Nežo in Tonetom? • Ne ... samo da vedno ž njim vleče.« • Midva ji službo odpoveva«, pravi Matija nu kratko, • Tega bi on ne vsprejel in ona bi najino odpoved zavrnila.« »Toraj kaj storiti?« »Nič.« Oba molčita. • Had bi hotel, da bi bil žu mrtev«, povzame Matija čez nekaj časa. Peler se prtslraSi, kakor da bi bil imel ravno isto misel in se platno okolu ozre. • Morda umrje.« • Na čim.« Matija zaikripljc z zobmi. Peter migne z ramama «kdo v6 ...« • Neumnost, on je velik in močan kakor mudud io te ni bil nikdar bolan « »Torej morava čakati.« »Da Nežo vzame?« »Li moreva ovirati?« Peter j« molčal. »Zdaj sva tu ! Kba, eha « Peter potegne vajeti nazaj in skoči doli. Matija si pripaSe predpasnik in nasuje vanj ovsa. Peter zažene deske z voza in je pomakne na močvirna tla. Čudna zemlja, to črno mehko močvirje, prepleteno s koreninami močvirnih rastlin, ki je pri vsakej stopinji ae udiralo. Sredi obžirne močvirne zemlje pričela se je zemlja na-krat zniževali in bila vsa drugačna od druge, ker tu je elala črnikasta voda, ki je vedno izpuSčala iz sebe pene in mehurčke. Gorje človeku in živali, ki sta semkaj zabredla ; najmanjša teta bila je dovolj, da so vdre. Matija stopi na položene deske in prične oves sejati, med tem ko Peler z dolgimi, železnimi grabljami zemljo rahlja in seme zakriva, skibno pazeč, da ne stopi ob jednem z bratom na eno in isto desko. Proti sredi bližala sta se le od daleč, ker bila je zanja nevarna. Sinentauo delu je bilo lo. So celo ob žetvi, lr0 je bil oves zrel, stalu je mnogo truda, napora, poterpežlji-vosli in previdnost«, da je bil spravljen. Silovit bl.sk Švigne po zraku in močan grom strese zemljo. Lplaieni ptiči begali io prav mimo glav delajočth bratov semtertje. ■ Pusti vendui«, opominja Peler in zažene predzadnjo desko in pa zadnjo desko proti subej zemlji. Matija si brise pol izpod čela in slegne zopet roko mej oves. »Ce prične dežiti, ne moreva pred tednom *emksj; danes morava kunčati, le pojdi zopet po desko in grablje!. Peter se je hotel izgovarjati, pa nazadnje je vendar spoznal, da ma bral prav. Sedaj prične pulaguna, kmalu močneje dežiti in pozneje se vlije gosta ploha. Nebo se je stemnilo in kazalo da ne odjenja kmalu od dežja. Matija in Peter vržtla svoji kamižoli čez glavo in zlezeta pod voz, da bi »e vsaj nekolik" obvarovala pred dežjem. Se nista dogu (ako čepela, kar ju ui kdo z močnim glasom pokliče. »Tone je«, mrmra Mat ja, »kaj pač hoče?« • Lenuha nemarna, čepita pod vozum. Se-li morda bojita teh par kapljic, da si nc zmočila kole.« Dolga postav« Antuna /.rjava »e približa in brcne pod vozum čepeči ga brala, suiejoč ->e jims, ker sta »e začela nad njim hudovalt. • Nič prida nista, to sem si vedr.o mislil in slednjič vaju naletim brez dela. Dež vaju je spodil, — kaj »e. Lenoba je kriva, ha, ha. Sedaj sem vaju dobil, v prihodnje hočem bulj natanko pazui. Iu kaj sta pa prav za prav v tem času storila? Se vsega posedala nista. Kaj pa tam v sredi'« "Kaj li pade v glavo ali si nur«, vpije Matija ves razjarjen. PriSel je prvi upod vuza, kir ga je braluva noga najhuje zadela. »Za gospodarja je, pa ta tega oe ve, da se v »redi močvirja ne sme sejati, ker niuia dua. .Saj »va tako akuru glavo zastavila, ko sva pričela la tla obdelovati. Naii slariSi so la kraj pri miru pustili, samo midva skušava tvoje premoženje povečati.« Peler je govoril ognjevito. »No, če res uko vestno gledala na svoj dobiček, pojdita toraj tja in poskusila Se sredo obsejati", reče Tone svojeglasno. "Midva ne marata«, odgovori Matija mračno. »Nočeta?« »Ne.« »Hudem pa jaz, če sta vidva zalo preneukretm Daj mi seme.« .Matija se odveže predpasnik in ga da braiu. Anton stopi na deske, ki so bile zaradi varnuili položene. »Zanikerncža«, vpije nazaj, »hočem vama pokazal", kako dobro močvirje drži.« Pri leh besedah prime ta predzadnjo desko in jo vrže na dvomljivo ae gibajoča tla pred se. Tako se je približal nevarnemu kraju, katerega razpoke so bile polne deževnice in se niso več vidile. »Ne hudi naprej«, opomiuja Peter. »Tam »® potopis.« »Pusti ga«, se jez: Matija, odvračujoč Petra, kij«, bolel nerodnemu Tonetu pomagati. »Se bo že i*u«il take predrzne Salv uganjal,.« J 30 »fli.lio«, kriči Anion, »(h zanikrne«« mi Se žugata Hočem vam« pokazali, da se lahko čez gre kaVnr po auhem « Pod nogami težkega moža pričelo jo ftumeti. Tanke korenine so ae trgale pod telesno t«žo in kratka deska se je pogrezovala. Črno močvirje pa se je čudno penilo jo vrftalo. •Le naglo pojdi nazaj«, vpijeta brata s tresočim p|»*nm in videlo se jima je, da nt zanj bojita. »Ah. ali ne vidita, ds n« nobeno nevarnosti«, se imeje Anion in stopi v svoji trmi na koner desko. »Prav z lahkoto se pride nn ono stran bodem . . i Koner puh.) Podobe iz življenja, t kanonik Karo! Klun Ni «e *e dobro zarasla trava nad grobom ki nam je zakril nepozabnega dobrotnika kanonika Jerana, že zopet planemo ob novem grobu, ki se je odprl, da ■•prejme nenadoma umrlega kanonika Kluna. [)nc k. junija zjntraj prijel je i« Budimpešte brzojav, da je kanonik Klun nenadoma umrl. N>kdo s početka te no-vi tudi •Itomnljiibove« bralce, da nam kaj pomagajo. Vsak i.ajmanjSi dar podpisan' sprejme s hvaležnim »nem Vsak prvi petek v mesecu ae berr za dobrotnike ubog h učencev sv. ms** pri rltarju Nas« ljube ti <«j e v stolni cerkvi v ljubljeni. A Kalan V Ljubljani, dni1 f» ,unija l*tf»l (Pred rerkvijo med »lutko bet j« o tiri I Iz Ihana 7 t. m se nam poroča: D«ti«»» dopoludne priš-l j<» tr zdrar kakor p> navadi Jakob lir.griti v doma«' eerkef k »vrti miši, m-d »!uHo boiie v cerkvi nafaJrjo ga »ta-b -ti. Iiudje na »pravijo t« n na pr »to, kyr nenadna pred cvrknjo umre IVkiimk je l>| okoli »1!» l-t «tar Lil je poštenjak skrben iti marljiv gn.pndar ter vrjrUd prt-tvga krščan-k<-ga m ia; «!uVboval je dolgo |rt ta ključarja pri i h a u -sk t c-rkvi, zapustil je bolno leno in 1 Motnega sina. (It Je Kan ) Prtd par dnevi pičil je pri na« tirkrft človeka gad v rfko. ko je popravljal pri vrtu poroten tlJ Milil je da mu bodo pomagala d mi'i sredstva, tato ni dal poklicali takoj idravnikt. Se |e. ko se je bilo bati ie najhujega, ker oe le roka. ampik celo ves iitot ta konca I. 1805 so na Dunaju »ko vali za 40» milijonov 290.432 gld. kron. Starih goldi-narskih baukovcev je še 100.928 raed ljudmi. (Vina na predaj.) Na vipavski Planini je še oa prodaj okoli 500 hekto dobtega vina. (Tržne rene v Mariboru ) Pnenica 5 gld. 40 do 80 kr t> 4 gld. 60 do «K> kr., ječmen 3 gld. 70 kr. do 4 gld! ]5 miiijoaov lium piva in S'.'J miltmnoe htrit vina. V»ak Nrmrc Udat ua leto po-vpn-čuo pop>j* IS", J. tkanja. I«'4* litrov piva m i,1, lnro» vina Na Utv trjaj upije v»a« .Vbit SO gld., »ra odmiki n«r««d pa »paMi p ^rlu mjtuauj 1W» m luonot t diusriet. Prihodnja številka DOMOLJUBA uide dna 2 juliji 1896 ivecar. L<»l ••»*! |«l««» »rrrlu1. I»«i»«j M Junija' *. 71. 4» »u i.mire, |S. junija T> M. '.«» * 4. Mar. piana; HA « 4 n4 41. Tr»l. •• j-nii,« 41 4-i. I«. T« »H Ml«l s-o Liniment. Capsici comp. 1H la a lekarna Blohter-Jeva v Fro«i pMimno Izvrstno bolečine olaJauj'»če mašilo i« iti imrnla * f. 40 ki ?« kr iu I «14. » >Hk l»kam»li /»uu>. n« m- i«. »pl >0 priljubljeno domače zdravilo kratk k«* 7W Iv 64 Richter-jev liniment s .sidro' t»r »prejme i< pr»»idno*tl Ir * »t»kl»ni"»h « toaau var*tv*oo marko »idro* kot priltao Rlchter Jeva lekarna pri alateai leva v P r a » I. Ktnstovalpem kalarl m k*A»jo poanti o murni.•♦rn. kar korirti njihovemu uiiieAnemu gospodariva, priporot-anio kojili<-o Kmetom v pomoč. VareiBB-iospodanka razprava 8p>«*i Iv. Bele«, tupnik. 20 kr., ao potti 28 kr. Do-®"n h ? „ KaioiiikI Tmkarai* acr Dva učenca 3»rej meta so takoj za čav-arakl obrt. 70(1-1) FR. VILFAN Vevče, poŠta Zalo«. SI ^P^roti trganju in revmatičnim bolečinam je pl. TrnkOOB^JOT |>rc>tlnHl• Kiissel & Končan •< v Novem mestu pri okroinem sodiščn v iroapei Bervarjevl hiši ali p^i pri Ulijall (podružnici) v Nnitlielu. Postrežba poltena, dobro blago, nitke oene. Pesebn« se zdaj priporoča, da pasastaiki travnikov dajo kimel pobirati ker to za aali trud lahko velika zaaluii. Hiša na prodaj v Begunjah pri Cirknici it. 60 s trosil tobsnM, klsljo in hlevom vrtom, štirimi njivami, morečlmi jeden orol in kozolcem. — Ker stoji hiša ok cesti |o pripravna za trgevloo z letom. 04 3-1 fiesat vsprejmem i* svojo Irto-parako obrt. Haas Jamachigg r r.juhtjeint Gradišče It. 16. Scfiicfif- -ovo milo z znamko , ključ' je nt prekosi jivo dobro in ceno. 5! 2 Va« stroje za poljedelstvo. Vnovič snlitme cene! rMt a k a na dobri »odi, po!«-* »rlnzuice, v najbul|*.-ni »taoju. te.lm> polno d>-la, f«i da I* V«1 let V ošlera ali tudi prodi, .-e Mi tudi z uekai leinliiftča. — P t»e ee pri g A. Kalisu v LJubljani Preiernov trg. iio 2_2 Pri niskl ceni. «» 2 Največja /aloga potrebščin za krojače in ši¥ilje in najmanj za ceneje kot drugod jiri Igu. Zargiju v Ljuhljini, St. Pitn cesta it. 8. 'I u 9 3 !H«!U fJJ — Ceniki frank« — - |M|III |«'«>A — IRaravoost iz Hamburga. kat a v poittu m zavoju 4* , Ko iietto po povzetju ft atričsnski moccs rld. 7 60 rgf. Mar1iaiqa |»u4lluiie kit CATUi« prosto ILudv. C. Srhmidt Hamburg 11, »«taii. IHTr. A IG. HELLER na Dunaju n 4 II 2 Pratera*raase 49 20« *u 7 Zastopniki ee iščejo! Pred ponarejanjem ae Je treba poarbno varovati! Posestvo na prodaj. K ruti t Hud no, tut/m ukraj '/.atiHmt ntl /Ju/ru/aHrm, jt /Mtitio 1 Ai«. it J, obttojtie tt 34 urit/»<■ 9/C1"] tešnjer „jir. Ifpt »PNoiefi m gojtdvr, ler t iltm dobra ohranjtuim /rm it vrutlf roke po prar mtkt ceni ita prodaj. — 1'lačujt »t lahko tudi r ol-rokih. - Sjire »o t Itn merniki «r«u olmejune, fit) j» l Katani-Mejt port .hutip Jtelf, ilnvčni eknekutor p 7.ntif-ini,. io kol C p r i ni o a W h o li o v i kavi edino zdrava ka vina pijača. bobi •• povsod, pol kile •• »S kr Brmriln' Zar»ll odvratnih po-n.r.;.mh Udalko* j« tr«ba paaitl Ba lavira« aavoj« a Imanan Kathreiner T. X j | -i naznanjam p n občinstvu, da preselim s dnem 20 maja t L MOD mS- svojo prodajalnico dežnikov in solnčnikov H is Npltalnkih ulic na i?le*tiil Ir« *t. 2.1 . . ■ S' lahvaljujem » d.^ed.nji obisk in zagotavljam, da l»,dam llavnoiatemu. kakor doaedaj v preteklih Ab letih, vedno • poltenim io cenim blagom postrgal. 62 .1-2 Tretji pomnoženi natis. Slovenska kuharica i ati navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala i u na svit I o dala Hagd&Ieoa Pleiveis. V Ljubljani 1S90. — Založil Henrik Ničman. MO *trani H° r dv<>inatim kazalom 1 Na vadno kazalo. — 2 Jedila po abecedi. Velja vezana gl I 80. • pošto 10 kr. več. Proti vplačilu tega zn«eka pošljemo poštnine proato. Ta kuharska knjiga j«* po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena in ju povsod zelo priljubljena. ,K uharica' j«- po vseh mestih, kakor po deželi praktična pomoč v vsaki liiSi. Posebno opozorimo na določitev v Jedilnih listih na primer o zlati maši, oh umeSčeiijl (Instalaciji), o postnih dneh In mnogih drugih prilikah. K temu tretjemu pomnoženemu natisu je kazalo po abecednem redu priloženo, da se vsako Jedilo hitro poiifie. Bogata vsebina -SI o venske Kuharice" da navod k pripravljanju za navadna in imenitna jedila. V naročbo se priporoča «tru loterijskih dohodkov »ajaro.-ena 42 6—5 XVIII. državna loterija [• .kupne voJ*«ke dobrodelne Dum«««. 3135 dobitkov t a k apna m saoako 170.000 gld. io lioer: I glavni dobitek a 60.000 |ld i dvema praddeaitkono ia dvaau p«dobitko«a š 500 (Id., I glavni dekitak a 30 000 |ld, i I praddebtkem ia I pedebitkem pa 250 fld.. 2 dobitka h 10 000 «14 , 10 dobitkov po 1000 «ld. 16 dobitkov po 600 gld., 100 dobitkov po 100 gld,, nitpunled ntijaki dobitki v »kupnem /uenku 30 000 iild. — žrebanja aa ka vršile nepreklicno daš 26. jaaija 1696 - Sro6k« ataaa 2 fld avatr. valj 1'uiiroboejia doMila luta igralni načrt. ki m dobiva brei-t'no » «r»'kaui pri oddelku m drlavne loterije Daoaj. I., niriuerKawe 7. II Sinek, itn J*koh«rbef» kakur tadi po mnogih prodajala i <*b. — Srečka aa pašiljajo paštaina prati«. Na Dunaja, v uiari-u 189. 37 6—6 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek drtavoa loterija. Najv*»:ji izoor. / M m i • A' V 1 a o» " 'uao aPriureij £ V. * . a • . iv n. ivah SCHlNDLIft t... ...... r ..ir" '-oo t.tf.u to »d< t ■ a «t itilca* ii »aihelile kak«*. ' a.o. *%aiVt*"****je pi*#n»« ptfojfci 1 ir*9/( n iM«vr.o*d»jr vuit imii t« idiinm ni»ia./nc>foaiiat nawfwoi r uitf« • aiiHošMii T-i i.iov a«f«Mvj Ir*-' Lfevd *' r" »»l«»)i«. -tfrf , s jtf Predmeti in pntrebAfiine ta karatne, »ladiiiarnt, krčmnrje, sedlarje. Pervnutporabritgalke patent Srhindter. t Herbatay-j«v podf»sfer»a«to-kisli apneno-železni sirup T* 26 let i n»i**«'um u.peboinrahljeai, prsni slrap raztaplja lili, upokojuje kašelj, pomaajšuje pdt daje slast do Jedi. pospešuje prebavljanje <» redllnost. telo J*Al m krepi. Zei.to, ki je v sirupu v lahko m prl«v»j»i®4i obliki, j« jako komuno t* narejanje krvi, raitopljiv. fos-forno-apnene soli, ki »o t njem. pa tK>«ebnv> pri slabotnih »treelb i-ospes^ej. narsjenje koattj Cena .teklenlrl je 1 (Id. 2i kr., p« potil 20 kr. vrt ia lavljaaje. 2iW 20-13 ^v n rila* 8n"B0 rr,d P®" nt urno. „„«1^1. ki ** pojavlj« o pod jednakiuii ali p«dwb-•mi isi« 11, a io vendar po svoji sestavi la svojem o<5Inku po-polaoaie raslita« od aa**Ka oriiri-• alnera 2« let obetoiefeite pod-fos/oraaato kislega apneno-telesnega sirupa. Zahteta n», te tare) vselej liriti* Herbabnj-Jev apoen o- telesni ■trap. rast naj m todi aa ta, da Ja traven stojeAa oblaatvoao protokoMrana varrtvena anamka aa vsaki steklenici ia prosimo. as dajte s* tapeljatl alti a al tj o oeno, alti B Aru slani pretvezami. da M ko pili kako ponaredke I 2? 20 * ) IMmaj, lekarna „eir Rarmh svojem edravnilcu prof dr. Ltipponl-ju g lekarnarju (i. IHecoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za d>,po-slane Jim stekleni/ies -vteiju «n točno tsvrtuj* aa i. »y »y »y »i^a ya y% y » y » ya y a y % » y ^ y » R. Miklauc y Ljubljani iirt^nrtiijii, || preselil z dnem 28. maja v svojo barako za škofijo, za votlo. kjer prodajajo moko iu je priuioran rudi majhnega prostora ntoJo zalogo /manjšati. Prodajal l».j