DEVETfl REVIJfl GLEDALIŠKIH SKDPIN OBCINE MOSTE-POLJE
Kaj nam je prinesla letošnja sezona?
Repertoarna shema je bila naslednja: Charles Dickens, Cvrček za pečjo, Josip Jurčič, Sosedov sin, Mire Štefanac, Večna lovišča, Marjan Marinc, Odmev je vedno zadnji, Nino Manzari, Mrtvi ne plačujejo davkov, Ladislav Fodor, Matura in Peter Božič, Križišče
Prva revijska predstava je bila 25. tnarca v Senožetih, kjer so gostovali igralci iz Zaloga. Uprizorili so znano komedijo Charlesa Dickensa Cvrček za pečjo. Delo prikazuje Calebovo družino, ki živi v preprostih, siromaaiih razmerah, vendar polno, notranje bogato življenje. Hčerka Berta je slepa, o sinu Edvardu že dalj časa ni nobenih vesti in sploh ne vedo, če je še živ. V danih razmerah sta stari Caleb in Berta močno navezana drug na drugega. V njihovo že tako težavno življenje odločiino posega izkoriščevalski in brezobzirni Tackleton. Edino uteho in razumevanje najdeta pri svojfli prijateljih Dotki in Johnu. Na koncu se vse zadovoljivo konča, vrne pa se tudi izgubljeni sin.
Režiser predstave je bil Ivan Lu-kančič, ki mu je uspelo prikazati nam odgovarjajočo atmosfero in dati dogajanju primeren ritem, ki sta za to delo potrebna. Pri tem mu gre še posebno šteti v dobro, da ni po-udarjal mest, kjer je možna preti-rana sentimentalnost in se je tudi nasploh izogibal solzavosti. Upri-zoritev je zapustila zelo ugoden vtis.
Staiega Caleba je igral Lukančič sam s povsem preprosto in zniahsi-rano igio. Bila je lepa kieacija, ena najboljših na letošnji teviji.
S primernimi čustvenimi po-udarki in mimičnim izrazom je prav dobro odigrala slepo hčcrko Berto Zvonka Trtnikova; Dotko, prijate-Ijico Calebovih, pa je prepričevalno • in s primerno toplino realizirala Marija Peterlinova. Brezobzirni Tackleton je bil Janez Pačja, ki je bil dobcr v maski, govoru in celotni igri, vendar bi lahko na nekaterih mestih še dodal nekoliko ostrine in izrazitosti. Povsem primeren je bil Fianc Grahek kot John, k uspehu predstave pa so še pripomogli: Jože Pavlin kot Edvaid, Anica Camerni-kova kot Mistres Fiedling in Jelka Žnidaršičeva kot May Fiedling.
Druga revijska predstava je bila 1. aprila v Zadvoru, kjer je nastopila skupina iz Senožeti z Jurčičevo ljudsko igro Sosedov sin. Ena osnov-nih tendenc v igri je odnos med star-ši in mladimi glede ljubezni, ko sta-rejši še vedno skušajo vplivati na izbiro zakonskega partnerja. Poleg navedenega je opazen tudi socialni problem npr. med posestniki in rev-¦ nimi kajžarji.
Senožečani so se lotili težavne in odgovorne naloge, saj zahteva to delo izkušenih igralcev in veliko za-sedbo.
Režija Sosedovega sina je bila v preizkušenih rokah Cilke Pavšičeve, ki ima za podobna diamska dela posebno afiniteto. Mizanscena je bila smiselno urejena in so se prizori gladko odvijali prefl gledalčevimi očmi, kar ni lahko, saj je zelo veliko scenskih spiememb.
Zelo ustrezno stilizirano sceno je zasnoval in realiziral akadenjski ki-pai Maiko Maher.
Vlogo starega Smrekaija je s pla-stičnimi karakternimi potezami upodobil Zdiavko Dragar. Tudi to je ena najboljših kreacij revije. Prav tako uspešno se mu je pridružila v igri Francka Nolimalova z vlogo Smrekarice. Njen napredek v po-gledu kvalitete je še posebno opa-zen. Z izredno subtilno igro, po-sebno v finalu, je odigrala vlogo France Joža Bakovnikova. Avten-tično in prav dobro so prezentiiali vlogo kmetov: Maiko Cerar, Milan Kračan, Tone Vesel in Stane Ko-privnikar. Z uspehom je prvič na-stopil mladi igralec Dominik Cerar v vlogi Štefana. Epizodno vlogo po-tovke Urše je odlično podala Dani Gradiškova. Da je predstava tako lepo uspela, so še pripomogli: Ivan Ceiai, Ivan Uštar, Ivanka Peterka, Jani Sopotnik, Jože Peterka, Fani Sopotnik, Tilka Cerarjeva, Andrej Bakovnik (nastopil je v dveh vlogah) in Darko Pavšic. Tudi napovedo-valka je svojo nalogo opiavUa brez-hibno.
Senožeškim igralcem je treba če-stitati, saj so zahtevno nalogo nad-vse uspešno rešili (nastopilo je 26 igralk in igralcev) in se nam ponov-no predstavili kot homogena celota.
Kot tretji so na IX. reviji nastopili 8. aprila člani KUD Prežganje, in to v Javorjih s komedijo Mireta Štefana Večna lovišča. Omenjeni avtor z ostro satiio.biča birokracijo in biro-krate tei sodobno pridobitniško družbo. Dejanje se odvija v nebesih, kjer nastopajo poleg Boga, sv. Petra, Marije Magdalenc in drugih svet-nikov tudi Julija Dolenc in Tone Vogelnik, ki sta prispela tja po prav-kar doživeti avtomobilski nesreči. Seveda  so  nebeščani  zelo  dobro-
hotni in se zanimajo tudi za po-svetne stvaii - med drugim za žen-ske, npr. Brigit Bardot in njene obline. Itn.
Omenieno komedijo je režiral Stanko Zontar, ki je dal predstavi odgovarjajoč ritem in pokazal do-volj invencije v mizanscenskih re-šitvah. Morda bi bilo bolje, da je songe vkomponiral v spremembne premore, saj bi s tem pridobil na času. Celotna naloga je bila še otež-kočena, ker ni imel na voljo starej-ših igralcev, pač pa samo mladince, začetnike. Vendai so nas mladi igralci ugodno presenetili. Kaže, da bo imel režiser Žontar v prihodnji sezoni na razpolago dovolj igralcev, če bodo strnili svoje vrste. Pri že omenjenem režiserju je opaziti na-predek v pogledu realizacije celot-nega režijskega koncepta.
Vsi sodelujoči so svoje naloge zadovoljivo rešili, zato bi jih naštel kar po vrsti: Toneta Vogelnika je igral Franc Černc, Julijo Dolenc Joži "Černe, Smrt je igral Darko Avsec, Magdaleno Mimi Slapničar, Marijo pa Ani Doblekar. Peterje bU Lojze Goršič, Bog Lojze Skubic in Jožef Franci Berčan.
Songc je z mladimi igralci naštu-dirala Anica Valentin-Bencdičič. Občinstvo je predstavo sprejelo s simpatijami in vidnim odobrava-njem.
V  nedeljo 15. aprila so v Senože-tih   igrali   igralci  iz  Javora  dramo Marjana Marinca Odmev je vedrto zadnji. Drama mcd drugim prikazuje družino   Rika   Liparja,   trgovskega potnika,  katerega družina ima na zunaj lepo fasado, v resnici pa so njihovi medsebojni odnosi omajani in vcčkiat mučni. Riko Lipar je ti-pični predstavnik  sodobne potroš-niške miselnosti, ki vrtoglavo hlepi za boljšim  standardom, pozabi na svojo diužino in izključi iz svojega jaza vse elemente humanizma.
Predstavo sta rcalizirala Angela Lojevec in Ivan Bučar. V odlično scensko postavitev, ki jo je izvedel kipar Maiko Maher, sta režiseija dala mizansceni logični potek ter prepričljivo nakazala salonski milieu. Posfivitevje na gledalce na-redila soliden vtis, kar je zasluga re-žiserjev kot nastopajočih. Pripombe bi imel le glede tega, da bi bila kon-verzacija lahko lahkotnejša, salonska in tudi tempo bi mestoma lahko pospešili.
Glavno vlogo R. Liparja je s ko-rektno igro prezentiral Ivan Smrekar in je bil njegov delež viden v sklopu cele predstave. Z odlično, do potan-kosti izdelano igro se nam je pred-stavila Pepca Smrekarjeva v mimiki in igri Ljubo Janežič, Ivanu Potoč-niku pa Franc Škerjanc. Prvič se nam je predstavila Joži Smrekarjeva v vlogi kuhinjske pomočnice Marije in je svojo nalogo dobro opravila.
V  nedeljo 13. maja smo imeli že peto   revijsko   predstavo   -   mladi igralci iz Dolskega so nastopili v Za-logu s Fodorjevo komedijo Matura. Omenjena komedija zajema snov iz šolskcga življenja, prikazuje odnos med  posameznimi profesorji,  mcd dijaki in  profesorji in  na duhovit način prikaže posamezne karakterje.
Režijsko vodstvo je bilo v rokah Jože Cerarjeve, ki ji je uspelo dati komediji potrebno lahkotnost, po-samezni prizori so polno zaživeli, dialogi so bili zanimivo krcirani in tudi cclotna mizanscena- je bila uspešna.
Realistično sceno jc pripravil Marko Maher.
Vodilno vlogo ravnatelja ženske gimnazije je s presenetljivo dobro igro podal Saša Novak. Prav tako sta se odlikovali v igri tudi Vera Lauter kot dr. Klotilda Mozoljc in Rozi Kokalj kot dr. Ana Matc. Z izrazi-timi karakternimi potezami jc upo-dobil dr. Vratača Janez Cerar in dal figuri potrebno plasticiteto. Isto velja za Cirila Zupančiča in Sreča
Simenca, ki sta nastopila v vlogah dr. Čebule in dr. Vidoviča. Uspešno so še sodelovali: Janez Kovič, Janez Klander, Viki Hindel, Marija Trdin, Milojka Zupančič, Nevenka Uštar in Polonca Mihelčič. Omeniti jc še zelo korektno odigrani vlogi: Katjo Sla-parjevo, ki jo je odigrala Anči Med-ved in Antona, šolskega slugo, ki je v epizodni vlogi ustvaril kabinetno figuro. Po nekajletnem premoru nas je skupina iz Dolskega nadvse ugod-no presenetila.
20. maja smo gledali v Dolskem naslednjo revijsko predstavo, ko je Svoboda Zadvoi uprizorila Manzza-rijevo komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov. To je iziedno duhovita komedija, v kateri v nekcm kraju proglasijo Marka Vechiettija za mrtvega in mu postavijo spomenik. Dejanje se zaplete, ko se na dan odkritja spomenika pojavi sam Vechictti, ki je v resnici živ. Ko spozna situacijo, le-to dobro izko-risti. Nastane vrsta zapletov, na-zadnje pa se vse srečno konča. Re-žiser predstave Aleksandcr Valič nam je prezentiral izredno uspelo postavitev. realizirano z invencijo in tcnkim posluhom za situacijsko komiko. V dogajanje jc vključil tudi muzikalnc vložke, ki dejanje še podpro. Dialogi in prizori so gladko se odvijajoči in se uspešno stopnju-jejo do kulmmacije. Realistično sceno je zasnoval Marko Maher.
Na prvem mcstu bi omenil Vlada Zupančiča, ki nas jc ponovno opo-zoril, da se je razvil v odličnega ka-raktemega igralca. Njegov Marko je b1l do potankosti izdelana figura, ki ji je dal tudi potrebno lahkotnost. Zelo dobro mu je sekundirala tudi Mimi Jakoševa y vlogi Gcrtrude. Z uspehom so še nastopili: Ančka Jančarjeva, Irena Černetova, Marjan Kocjančič (njegova dosedaj naj-boljša vloga), Janko Gašpcršič, Rudi Kocjančič, Boris GaSperšič, Franci Bučar, Janez Omahen, Stanka Hu-dolinova, Alenka Moškričeva, Tone Vidrgar, Marjan Moškrič, Matjaž Moškrič in Jernej Kocjančič.
Predstava je doživela pri občin-stvu zelo lep sprejem.
Zadnjo sedmo revijsko predstavo smo gledali 3. junija v Javoru. Člani kulturnega društva VI. gimnazije so nam uprizorili enodejanko sodob-nega avtorja Petra Bpžiča Križišče. Omenjeno delo nam prikazuje tr-govca, ki pričakuje Cunjarja in Uči-teljico v upanju, da mu bosta po-magala. Z njima ga je nekoč zasulo v neki kleti. Cunjar pozna obup, dvom, zanikanje, nesmisel; živi na robu življenja in ve, da je gmotno pridobivanje brcz pomena, vendar ne more ničesar spremeniti. Učite-ljica naj bi potrdila Trgovčevo bolno utvaro, da je on njen pokojni črno-lasi fant. Vse osebe hkrati utelešajo trgovčev razklani jaz, Starka npr. pooseblja kanček prastare zavesti ob dobrem in zlem. Izhoda ni. Živo-taiiš v ječi lastnega razpotja.
Režiser predstave je bila prof. Helena Potokarjeva, ki nas je vnovič prepričala o evidentni afiniteti za režijski medij. Uspelo ji je doseči mučno atmosfero brezizhodnosti, ki so jo svetlobni in glasbeni efekti še podčrtali. Scena je bila moderni-stična, nakazana in povsem ustrez-na. S kultivirano in zadržano igro sta se nam ponovno prcdstavila kot zelo uspešna interpreta Stojan Kralj in Zdenka Kovačeva, uspešno pa sta se še vključila Darja Šimon kot Učiteljica in Brane Štrukelj kot Tujec. Zaključni prizor mcd Trgov-cem in Učiteljico jc bil odigran fulminantno in prepričljivo.
Dijaki VI. gimnazije so letos že
drugič sodelovali na glcdališki rcviji
občine Moste-Poljc. Občinstvo je
" zclo pozorno spremljalo dogajarde.
MARJAN BENEDIČIC