za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVO-BO-DOMISELSflH SLOVENCEV V A MEHI I
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage I
Stev. 36
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Office at Chicago, I1L, under Act of March 3rd. 1879
Razgled po svetu.
AVSTRUSKO-OGRSKA
Poročali smo že v zadnji številki Gi. Sv. da ni potrdil avstrijski c e.saj- izvolitve Ivan Hribarja županom stolnega mesta Ljubljane. Danes je znano, da na prizadevanje kranjskih “Nemcev” — na čelu jim deželni predsednik baron Schwarz — v zvezi s slovenskimi klerikalci. Da ni odobril cesar izvolitve Hribarjeve, ki župa-nuje Ljubljani že 12 let, je vzbudilo v vseh političnih krogih velikansko pozornost. Vsi listi v Avstriji, kakor v inozemštvu, se ba-vijo s tem in razmotrivajo, kaj je vzrok nepotrditvi.
Najiepše pa še pride. Ko je bil obveščen podžupan ljubljanski, dr. Ivan Tavčar, o županovi nepo-ft.rditvi, je sklical na dne 30. avgusta izvaredno sejo ljubljanskega občinskega sveta. Pri tej seji bi se imel izvoliti nov župan. Ko so se sešli zavedni in napredni člani občinskega sveta, so izvolili županom — od cesarja nepotrjenega Iv. Hribarja! Vlada je na ta udarec odgovorila s tem, da je razpustila občinski svet ljubljanski in postavila začasno vladnega oškrbnika na čelo stolnega mesta Ljubljane!
Ljubljani županuje torej toliko ■časa, dokler ne bodo nove volitve, vladni človek! Umevno je, da je ljubljansko prebivalstvo zbog takega počenjanja avstrijske vlade skrajno ogorčena in bati se je nemirov. — Ljubljanski Slovenci še niso pozabili krvoprelitja dne 20. septembra 1908, in da se upa sedaj vlada na tak način izzivati, je nečnvano. No, bode že enkrat prišla do spoznanja, da se tudi mirno slovensko prebivalstvo ne da vedno izzivati. — O nepotrditvi župana Hribarja poročajo obširno tudi chicaški češki listi. — Cesar Ujgda	je sprejel
v Islu italijanskega ministra za zunanje zadeve, San Julianota. Ta, in njegov avstrijski tovariš, baron Aerenthal, sta brzojavno nazdravila nemškega državnega kancelarja, Bethmann-Hollwega. V političnih krogah smatrajo to za dokaz, da je trozveza tako trdna, kakor kedaj prej. —
NEMČUA.
Berolin, 6. septemba. Štrajk delavcev na pomolih, ki traja v Hamburgu že dalj časa, bode menda kmalu končan. Iz Hamburga namreč poročajo, da se hočejo šfcrajkarji pogajati s svojimi delodajalci. Strajkujoči delavci, katerih je več desettisoč, zahtevajo povišanje plače.
— Ruski car Nikolaj, ki se mudi sedaj v Nauheimu na Nemškem, se pritožuje, da so ljudje preveč radovedni in da nima nobenega miru. Posebno ženske da ga zasledujejo in strmijo vanj, kakor v kako čudo. Policija je sedaj enostavno izdala odlok, v katerem prepoveduje vsako nadlegovanje ruskega carja — in naj bode le z gledanjem. —
DANSKO.
Kodanj, 7. sept. Pri plenarni seji tukaj zborujočega mednarodnega socialnega kongresa je odbor po kratki diskuziji sprejel resolucijo, predlagano po avstrijskemu delegatu dr. Ellenbognu. Resolucija je naperjena proti ruskim vojnim sodbam, proti umoritvi španskega svobodomisleca Ferrer-ja, proti preganjanju Armencev iu Albancev po mladoturški vladi, proti nasilnemu vladanju v republiki Argentini, proti postopanju ruskega carja napram Finski, proti despotiji perzijskega šaha, kakor za azilno pravo političnih preganjancev v vseh deželah. Resolucija je bila sprejeta v vseh točkah enoglasno.
Pri posvetovanju o predlogih odbora za razoroževanje, je prišlo do precej ostrega spopada med Keir Hardiem, zastopnikom neodvisne delavske stranke Velike Britanije, in M. Hyndmanom, ki zastopa socialnodemokratično stranko angleško.
FRANCLJA.
Pariz, 8. septembra. Francosko zrakoplovstvo jako napreduje, in ni je države, ki bi polagala na zraikoplovbo tolike važnosti, kakor francoska. Vlada je razpisala spet veliko nagrado za polet, ki naj dokaže pomen in vrednost letalnih strojev za slučaj vojske.
Zrakoplovec Leon Morane je dosegel svetovni rekord v letu na višavo. S svojim letalnim strojem je dosegel višino 8150 čevljev, in je prišel na varna tla ves prezebel in tako slab, da so mu morali pomagati iz letalnega stroja. Mnogi zrakoplovci so mnenja, da višje sploh ni mogoče priti.
— Mnogo pozornosti je vzbudila odkrita izjava francoskega vojnega departmenta, da hoče zavladati Francija v zraku, kakor je Angleška vladarica na morju.
ITALIJA.
Bari, Italija, 7. septembra. Tekom zadnjih 48 ur je bilo naznanjenih v južnoitalijanski kolera pokrajini 22 smrtnih slučajev, in 22 slučajev obolenja.
Reggio, 7. septembra. V mali vasici Pellaro, osem milj južno od tukaj, so umorili elani zloglasne roparske družbe “La mano nera” (črna roka), policaja Rovolino in njegovo rodbino, obstoječo iz žene in šest otrok.
Družina Rovolino se je vrnila šele pred kratkim iz Združenih Držav, in Rovolino se je enkrat izrazil, da se boji maščevanja “črne roke”.
PORTUGALSKO.
Lisbona, 7. septembra. Portugalski ministrski predsednik de Lima hoče menda slediti vzgledu španskega tovariša Canalejas-a, in dovesti portugalsko vlado do konflikta z Vatikanom. Kakor se je izvedelo včeraj, je odredil strogo preiskavo vseh verskih redov, posebno tujih, ki so se na» e1»)# *na protipostavni način na Portugalskem. Kakor poročajo liberalni časniki, namerava izgnati mnihe kar na debelo.
V Sabugal so aretovali predvčerajšnjim nekega duhovnika, ker je pri volitvah zapovedal vo-lilcem, da morajo glasovati za klerikalnega kandidata. V tem volilnem okraju bodo še enkrat volitve, ker je nekdo ukradel vse volilne listke.
Špansko.
Barcelona, Špansko, 7. septembra. Generalni štrajk španskih premogarskih delavcev, ki je bil proklamiran šele v nedeljo, je odpovedan, ker se ni posrečil premo-garski štrajk v Bilbao in Sara-gossa. ,
TURČIJA.
“Franfurter Zeituug” poroča iz Soluna, da raste napetost med Turčijo in Grško vsako uro, in da je pričakovati prekinjenja diplo-matičnih pogajanj. Turška vlada se pripravlja na vojno in je poslala 16 baterij topništva v Kara-ferif. Vsi turški častniki, ki so bili na dopusta, so dobili pozovni-ce, naj se vrnejo pod orožje. Turško časopisje piše zelo bojevito in izjavlja, da je spet treba doprinesti nekaj žrtev, da se pouči Grško in Bolgarijo, večna kalitelja miru”.
INDIJA.
Simla, Indija, 6. septembra. Sa-rat Chandia, nek indijski policijski nadzornik, je bil napaden v Dacca, in po strelu smrtno ranjen. V Dacca se vrši obravnava proti več mladim Indijcem iz boljših rodbih. Obdolženi so zarote.
PERZIJA,
Teheran, Perzija, 7. septembra. Narodni svet je sklenil skoraj soglasno, da se postavi kakor fi-nancijelne svetovalce mesto Francozov Amerikance. Tudi Švicarje bodo nadomestili Amerikanci, ker dobivajo Francozi in deloma tudi Nemci vedno večji upljiv.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je dva dolarja.
Chicago, 111., 9. septembra 1910
Kdor ne misli svobodno, »e ne more boriti za svobodo!
Leto IX
Iz delavskih krogov.
ILLINOIŠKI PREMOGARJI SO ZMAGALI.
Pogajanja med odborom lastnikov premogovih rovov in preino-garji so skoraj zaključena, in u-pati je, da bode delalo prihodnji teden 40.000 preinogarjev, ki še praznujejo. Premogarji dobijo 3 cente pri toni premoga več in povišanje dnevne plače za 5.55 odstotkov. Prižigalee min plačajo podjetniki. Zedinjenje še ni doseženo o določbi, katero zahtevajo podjetniki, da se sedaj, ko morajo plačati družbe prižigalee, število delavcev te kategorije ne pomnoži. Produktivni stroški so se povečali pri toni premoga za 8 centov, in delavci bodo baje mogli zaslužiti na dan 5 do 6 dolarjev. To je že mogoče, toda pri tem ne smemo pozabiti, da le v posebno dobrih rovih. In zraven tega pride še, da morajo skoraj vsi premogarji praznovati na leto štiri do pet mesecev. Pred štrajkom so zaslužili na leto povprečno $470, sedaj bodo pa prišli na $550 do $600. To sicer ni veliko, vendar bolje, kakor doslej.
Dolga je bila borba premogar-jev proti premogarskimi baroni, toda končala se je častno za delavce. Organizovano delavstvo je pokazalo, kaj lahko doseže, samo, če je složno. In složno je bilo, kar je bilo razvideti iz naših poročil in dopisov. Vsa čast zavednim illinoiškim premogarskim delavcem, katerim častitamo na zmagi.
Položaj v Westmoreland štraj-karskem okraju.
Premogarji v Westmoreland o-kraju morajo še vedno praznovati. ker lastniki premogovih rovov nikakor nočejo ugoditi delavskim zahtevam. Družbe so šle v nesramnosti tako daleč, da so dale aretovati 87 vodij štrajkarjev. — Med aretovanci so : predsednik F.
F.	Feehan, podpredsednik Van Bittner in zakladnik Danovan od
U.	M. W. Vsak posamezni je obtožen “zarote” in stavljen pod $2000 varščine, kar znaša skupaj $182,700.
Vse to ima seveda samo namen, izprazniti blagajno organizacije. Pri tem se bode, ako pride zadeva pred zvezno sodišče, izdala zanimiva in v svojem pomenu jako obsežna razsodba, namreč, ako po-menja najmočnejša delavska orga nizacija v Združenih Državah, U-nited Mine Workers of America, nevarnost za izvrševanje kakega posla. — Stvar je smešna in žalostna, ker se morajo dati delavci za to, da uganjajo kapitalisti razne neumnosti. —
Delavski položaj je tak, kakor-šen je bil pretekli teden. Premogarji se nočejo podati in se ne strašijo ne skabov ne deputijev in državnih konštablerjev. Prepričani so. da bodo kmalu izvoje-vali častno zmago, kakor njihovi tovariši v Illinoisu. Dne 30. avgusta je ostavilo skabsko delo v rovu, ki je last Westmoreland Coal Co. 300 skabov, in so pristopili k uniji. Med skabi je žal tudi nekaj Slovencev, ki ne zapopadejo, da škodujejo s svojim skabskim delom svojim sodelavcem in celi stvari. Sram naj bode delavske iz-dajice!
Končno opominjamo štrajkarje, naj se nikakor ne podajo. — Za vzgled naj si vzamejo illinoiške premogarje, ki so po skoraj šestmesečni borbi, zmagali. Od boja do zmage!
Štrajk premogarjev v Lexington, Kentucky.
Lexington, Ky., 7. septembra. Nad 500 premogarskih delavcev mora praznovati vsled ponovnega Štrajka, ki je naznanjen za pre-mogarske okraje jugoiztočnega Kentuekya. Štrajkarjem se bo pridružilo še okoli 1000 premogarjev.
Štrajkarji zahtevajo v glavnem boljšo plačo in priznanje pravice za organiziranj«. -
Stran od premogarskih krajev v Wyomingu!
Z dnem 31. avgusta je potekla delavska pogodba med premogarskimi delavci in lastniki premogo-rovov v državi Wyoming. Ker niso imela predpogajanja uspeha, se delavci dne 1. septembra enostavno niso podali na delo in bodo praznovali, dokler se ne podpiše nova pogodba. Štrajka sedaj še ni, toda, če bodo premogarski baroni trdovratni, je mogoče, da se praznovanje spremeni v delavski boj. Radi tega: Stran od Wvominga! Tamošnje družbe bodo mogoče skušale obratovati v rovih s pomočjo skabov, katere bodo lovili povsodi. Naj se nikdo ne vsede na limanice kakemu mogočemu kompanijskemu agentu. O položaju v Wyomingu bomo redno poročali.
Železniški čuvaji štrajkajo.
Buffalo, N. Y. 6. septembra. — Tukaj so zaštrajkali železniški čuvaji New York Central železnice. Okoli 150 čuvajev pripada uniji, toda superintendent Cames trdi, da štrajka samo 15 mož. Štrajkarji zahtevajo pripoznanje njihove unije in krajši delavni čas.
Še več vojakov nad štrajkarje.
Columbus, O., 6. septembra. Guverner Hannon je razglasil pro-klamaeijo, v kateri je povabil prebivalstvo na obisk ohijske državne “Fair”. Y proklamaeiji namiga-va, da bo poslal še več čet v Columbus, da bodo, ker štrajkajo nastavljenei poulične železnice, skrbeli za mir in red.
Zidarski štrajk končan.
Winnipeg, Man., 6. septembra. Štrajk zidarjev, ki je trajal dva tedna, je proglašen končanim in štrajkarji so se že podali spet na delo. 500 mož je bilo na štrajku. Delavci so zatrjevali, da kontrolira Lyall & Sons družba v Montreal Lyall-Mitehell družbo v Winnipeg. Razsodišče je podalo dokaz, da ta zatrjevanja ne odgovarjajo resnici.
Štrajk izdelovalcev oblek v New Yorku, N. Y. končan. •
Štrajk krojačev v New Yorku, pri katerem je bilo prizadetih
70,000	oseb, in ki je trajal več tednov, je končan in štrajkarji bodo v nekaj dnevih začeli delati. Štrajk se je končal z delavsko zmago.
Delavski govori v cerkvah.
Preteklo nedeljo so razni delavski vodje govorili v mnogih ehicaških cerkvah raz prižnic. Tudi duhovniki so v svojih pridigah razinotrivali razna delavska vprašanja. posebno vprašanje o delavskih organizacijah.
Najnovejša poročila po sklepu lista:
Lastniki premogovih rovov v Illinoisu se še niso sporazumeli. Včeraj popoldne je prišlo pri posvetovanju do burnih prizorov, ker se pri glasovanju zastopniki niso mogli sporazumeti.
Vodje zveze lastnikov premogovih rovov posvetovanja nalašč zavlačujejo, da bi opogumili one o-peratorje, ki hočejo vse podpisati, kar zahtevajo delavci. Splošno pa stoji zadeva za delavce u -godno.
ZAHVALA!
Claridge, Pa., sep. 5, 1910.
Družtvo št. 2 S. S. P. Z. v Claridge, Pa., se iskreno zahvaljuje, družtvu št. 56 v Rock Springs, Wyo., katero je darovalo svoto $3.50 za podporo štrajkujočnn bratom. Nadalje družtvo “Tolstoj” S. S. P. Z. v Collinwoodu, Ohio, $1.95, v isti namen.
Srčna naj bode hvala za pomoč, katero so storili nam bednim štrajkarjem ki se borimo že šesti mesec brez prestanka za naš bori vsakdanji kruh. Vedno nam bodejo ostali v spominu. Kadar se bodo oni nahajali v enakem položaju bodemo jim tudi mi pomagali.
Z bratskim pozdravom
John Bttiefc, tajnik.
Razne novice.
Katoliški euharistični kongres.
V	torek je začel zborovati v Montreal. Kanada, katoliški euha-ristični svetovni kongres.
Linear ji.
Amudy, Miss. 5. septembra. Zamorca Nick Thompsona, ki je bil obdolžen, da je napadel belo 17-letno deklico, so linčali tukaj v pričujočnosti 2000 oseb.
Mleko za gašenje.
V	Newbury, Mass, je upepelil požar tri farme. V nekem hlevu je spalo več postopačev, ki so naj-brže pa neprevidnosti zanetili o-genj; zgoreli so vsi. Ker ni bilo za gašenje dovolj vode, so gasili z mlekom ter obvarovali sosednja farmerska poslopja uničenja.
Delavske parade.
Povodom delavskega praznika dne 5. t. m. so priredili delavci po vseh krajih Združenih držav parade. Parade v Springfield, 111. se je udeležilo več tisoč premogarjev. — V Indianapolis, Ind. se je udeležilo delavske parade okoli 7000 mož.
Milijonarka ponesrečila.
Branford, Conn., 6. septembra. Mrtvo truplo vdove Albert E. Plant so našli strašno razmesarjeno na tiru New Haven & Hartford železnice. Vdovo je nedvomno povozil vlak. Njen umrli mož, železniški magnat Plant, ji je zapustil $8.000,000.
Republikanci proti Taftu.
San Francisco, Cal., 6. sept. Tukaj zborujoča republikanska državna konvencija, katero kontrolirajo takozvani insurgenti, je sprejela platformo, ki administracije predsednika Tafta niti ne o-men.ja. Pač pa hvali Roosevelta in Pinchota. •
Imejte roke snažne 1
Chicaški zdravstveni urad je izdal razglas, v katerem opominja prebivalstvo, naj gleda na to, da si ohrani roke snažne. Umiti jih je treba vsak dan po večkrat, ker je znano, da se z nesnažnimi rokami zelo razširjajo tifusovi bacili. Glejte torej na to, da imate vedno snažne roke 1
Pričetek šolskega poduka.
V	torek se je pričel v javnih ehicaških ljudskih šolah poduk. Šole obiskuje okoli 300,000 učencev in učenk, gotovo veliko število, posebno še, če pomislimo, da se čujejo vedno pritožbe o pomanjkanju prostora. Rabi so bila izročena tri nova šolska poslopja in sicer na 67th in Wood ulici, na 30. in Lawndale Ave. in Albany Ave. ter Byron ulici.
Pri kajenju je dohitela smrt 100 letno zamorko.
Champaign. 111.	6. septembra.
Zamorko “teto Katie”, ki je bila stara nad 100 let in najbrže najstarejša oseba v naši državi, je dohitela smrt, ko je kadila iz pipe.
Bila je več let tukaj povsodi poznana. Pred državljansko vojsko je bila sužinja na neki plantaži v Severni Karolini; tekom državljanske vojske je bila vojaška kuharica in perica.
Tornado v Kansasu.
-Toplin, Mo. 6. septembra. Močan vihar je divjal po zapadnem delu tukajšnjega majnarskega o-krožja in v Galena, Kansas so za-dobili Mrs. James Hamson in njena dva mala otroka smrtno nevarne poškodbe, ko se je podrla hiša, v kateri so se nahajali. Več ali manj je bilo ranjenih še okoli 40 drugih oseb. Škoda, katero je napravil tornado, se ceni na $250.00. Vihar je divjal le 15 minut, nakar se je vlil dež v potokih.
Listnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti za prihodnjo številko več dopisov. Cenj. dopisnike prosimo nekoliko potrpljenja. Vse, kar je dobro, pride v bet.
Kiyavi boji med Slovenci in Italijani v Poli.
Dunaj, 7. septembra, V Poli je prišlo do krvavih izgredov, da je morala posredovati ojačena policija. Italijani so začeli Slovence izzivati, dokler ni tem vskipela kri in je prišlo do boja. Na obeh straneh je več ranjencev.
Aretovanih je mnogo oseb. Prebivalstvo Pole je razburjeno in se boji, da se izgredi ne bi ponovili. Policija in orožništvo je pripravljeno.	/
Vlak Illinois Central železnice skočil raz tir.
Zapadno vozeči vlak št. 5 Illinois Central železnice, je skočil raz tir med Councill Hull in Ssabs Mound, 16 milj iztočno od Galena. Strojevodja Frank Tucker iz Freeport, 111. je bil ubit, in več oseb je težko anjenih. Vlak je i-mel 6 spalnih vagonov in poštni voz za Sioux City, la. in Omaho, Neb. Vozil je z vso naglico, ko se je pripetila nesreča. Več vagonov se je prevrnilo. Skoraj vsi potniki so bili ob času nesreče v posteljah. —•
‘ ‘ Lažete 1 ’ ’
Fargo, N. D. 5. septembra. Bivši predsednik Združenih držav, Roosevelt je na Labor Day imel tukaj govor, v katerem se je prilizoval strokovnim delavcem in priznal program U. F. of L. Ravno, ko je končal svoj govor, in so se rinili tisoči proti tribuni, da bi govornika videli od blizu in mu mogoče segli v roko, je stopil na govorniško tribuno revno oblečen mož in vprašal Roosevelta, kdo plača njegove potne stroške. Rooseveltu se je videlo na obrazu, da ga vprašanje jezi, ter povedal, da plača stroške list, katerega urednik je on. Nato mu je zabrusil neznanec v obraz: “Lažete, prebivalstvo Združenih Držav plača vaše potne stroške!” Roosevelt je stopil nato k možu, ga prijel za ramo in s pomočjo drugih mož porinil z tribune.
Kasneje so moža prijeli. Imenuje se John Martin, je po poklieu pleskar in stanuje v Fargo. Zagovarjati se bo moral radi nedostojnega vedenja.
Dobrega in zanesljivega potovalnega zastopnika iščemo. Zmožen mora biti slovenščine in angleščine. Prednost ima oni, ki je že potoval po slovenskih naselbinah v Ameriki. Plača po dogovoru.
GLAS SVOBODE CO.
1518 W. 20th Str. Chicago, Dl.
PROSI SE.
Vse cenjene rojake, ki so kupili zadnje čase zemljo, se prosi potrpljenja za dobavo posestnih pravic. Zadnje tedne sem preobložen z kupci in ne morem vsem takoj ustreči. Istotako naprošam potrpljenja rojake, ki ne dobe toii' no obratnih odgovorov. Da se nekoliko sodi moje delo, moram sporočiti, da nisem bil v 14 dneh niti en dan doma : kupčij sem sklenil za okoli $50,000 in skoro izključno z amerikankami Nemci. Rojaki, ki so pogodili zemljo in še nimajo pravic in se žele naseliti, se lahko. Vsi dobe listine, kakor hitro bo mogoče.
Toliko v prijazno obvestilo, da ne bode mogoče eden ali drugi godrnjal.
Pozdrav
F. Gram, Naylor, Mo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	• 10.35 ............... 50	kron,
za	* 20.50 .............. 100	kron,
za	$ 41.00 .............. 200	kron,
za	* 102.50 .............. 500	kron,
za	$ 204.50 ............. 1000	kron
za	$1020.00 ............. 5000	kron.
PoStarina je vSteta pri teh srotah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaJe denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesi»* no Domestic Postal Hooey Order ali pa Hew York Draft:
nm &AKSEK CO. te »m—< «s. «sv^sek ««.Mlin.. XI.	tsa4,«M*.
VOHUN.*****
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Sedemindvajseto poglavje.
“Dozdaj je vse dobro,” je šepetal krošnjar, “a najtežje bo, premotiti poveljujočega častnika straže. Pomislite, stotnik, da se bliža zdaj trenutek, ko je vse odvisno od najine hladnokrvnosti.
Henrik 'mu je .samo molče stisnil roko.
Straža je javila zdaj, da stojita konja pred hišo. Harvey je šel prvi in Henrik tik za njim po precej temnih stopnicah, in spodaj v veži je priporočil duhovnik gospodinji še enkrat, naj skrbi, da bo imel jetnik mir, da bo mogel prebaviti zveličalno duhovno hrano, ki jo je bil prejel ravnokar . . .
Med tem se je že bil razširil po malem taboru glas o čudnem pridigarju, in ko je krošnjar s stotnikom stopil iz hiše, je bilo tam zbranih kakih dvanajst dragoncev —- z očividnim namenom, da bi tega fanatika imeli za norca.
‘‘Lep konjiček!’’ je menil e-den njih. “Samo malo presuh-1 jat . . . Ga pač hudo trudite v svojem svetem poklicu?”
“Moj poklic je lahko naporen i zame i za to zvesto žival. A pride dan, ko prejmeva oba svoje plačilo,” je mirno odvrnil Rreza, pripravljajoč se, da bi zlezel v sedlo.
“Torej delate1 za plačilo?” se je oglasil drug.
“Gotovo — ali ni vsak delavec vreden svojega plačila?”
“Kaj pa, prečastiti, ako bi nam napravili kako majhno pridigi-co? Ravno utegnemo zdaj. in nikoli se ne more vedeti, kako dobrodejno je to za tako razbojniško drhal kakor smo mi. Kar na to-le klop se vstopite in zapridi-gujte, kar Vam drago.”
Vojaki so v- krogu obstopili krošnjarja, ki je s pomenljivim pogledom na stotnika, sedečega že na konju, odvrnil:
“Da, prijatelj, saj storim s tem samo svojo dolžnost- — Ti, Cezar. pa lahko jezdiš naprej; nesrečni jetnik potrebuje knjige, zakaj njegove ure so štete . . .” “Da, da, naprej s teboj!” so vpili vojaki in eden je udaril stotnikovega konja, da se je spustil v dir.
Krošnjar se je bal, da bi poredni vojaki, ki so čezdalje bolj tiščali vanj, mu slučajno ne prišli na pravo sled; zato jim je rajši ustregel, stopil gor na klop, se parkrat odkašljal in pričel:
“Naj obrnem Vašo pozornost, bratje, na tisti del svetega pisma, ki ga je najti v drugi knjigi Samuelovi in ki stoje v njem zapisane sledeče besede: “Ali je u-mrl Abner, kakor umrje bedak? Glej, tvoje roke niso bile uklenje-ne, tvoje noge niso bile zvezane, in kakor pade mož od brezbožne-žev, si padel ti!” In ves narod se je zjokal nad njim —”
■V tem trenutku pa se je prikazal izza hiše častnik in zarobantil :
“Kaj postopate tod okoli, lenobe grde! Marš na delo in da najdem konje v dobrem redu, kadar pridem pogledat!”
Vojaki so jo odkurili pri tej priči in to priliko je porabil krošnjar, da je zajahal konja, dasi se je trudil, da bi napravil to počasi in z vsemi nerodnimi kretnjami duhovnika, katerega je doslej posnemal.
“No,” ga je nagovoril poročnik Mazon, “ali si fanta tu notri osedlal in podkoval, da bo mogel napraviti svoj zadnji galop pod ujzdo svetosti z dobro srečo, starec, he?”
“Ti si brezbožen človek!” je vzkliknil duhovnik v sveti grozi in povzdignil roke in oči k nebu. “Ali zapuščam te nepoškodovan, kakor je prišel Daniel iz levove jame.”
“Pojdi k vragu!” je zamrmral Mazon, hkratu pa .je zavpil: ‘Stoj — kaj pa zamorec tam? Kam jaha?’
“Gre po knjigo,” je brž povedal duhovnik, “ki naj da jetniku tolažbe in moči na življenja poslednji poti . . . Vendar ne bodete hoteli oropati umirajočega tolažila svete vere ? ” In s strogo-karajoeim pogledom na poročnika. je dostojanstveno in nerodno odjezdil na cesto.
Mazon pa je še dolgo zabavljal
za njim — duhovnikov ni mogel trpeti, za nič na svetu.
‘ ‘ Stražmojster! Stražniojster! ’ ’ je zaklicala naenkrat straža zgoraj. “Stražmojster!”
Namesto poklicanega je stekel poročnik Mazon ozke stopnice navzgor, ki so vodile k jetnikovi sobi, in vprašal vojaka, kaj pomeni njegovo vpitje. Vojak je stal v odprtih vratih in nezaupno opazoval angleškega častnika tam pri oknu.
Ko je zagledal svojega predstojnika, se je spoštljivo umaknil in rekel:
“Ne'vem, gospod poročnik, ali jetnik se mi vidi tako čuden . . . Odkar ga je zapustil pridigar, mi ne izgleda več kakor preje; ali (pri tem je zopet pazljivo gledal tja) vendar mora biti pravi! Saj je to ista popudrana glava in ista krpa v suknji, kjer je zadnjič dobil rano ...”
“Pa se derete tu kakor žolna, ker dvomite, da-li je ta gospod Vaš jetnik? Kdo za vraga naj bi bil drugače?”
“Kdo naj bi bil drugače, tega rte vem,” je menil vojak čmerno. “Le to ven, da je postal naenkrat manjši in debelejši. In le poglejte ga, kako se trese, kakor hi i-mel mrzlico!”
To je bilo le preres, kajti Cezar je posluša! ta kratki pogovor s smrtno grozo v srcu!
Stotnik Lawton hi bil pri tej priči razkril vso sleparijo, Mazon pa ni bil toliko bistroumen. Obrnil se je torej precej zaničljivo k vojaku in mu rekel potihem: “Nič drugega ni, kakor da je ta svetohlinski nori farizej vbo-gemu fantu napravil strah pred večnostjo. Gotovo ni govoril o drugem kakor o žveplu in peklenskem ognju. Hočem iti jaz k njemu in govoriti enkrat pametno žnjim. ”
“Slišal sem, da strah človeka lahko naredi bledega,” je dejal vojak, “kraljevega stotnika pa je naredil črnega!”
Stvar je bila ta, da je bil Cezar z nerodno kretnjo premaknil malo lasuljo od ušesa, in na to edino črno liso so bili slučajno pali vojakovi {»ogledi.
In jedva je bil slišal Cezar o-raeniti svojo barvo, se je smatral razkrinkanega, skočil pri prvem glasu težkih Mazonovih škornj pokoncu in bežal v kot. Poročnik pa ga je že držal za grlo.
“Kdo ste?” je rohnel Mazon, pri vsakem vprašanju suvajoč glavo starega moža ob zid. “Kdo za vraga ste Vi? In kje je ta Anglež? Govori, ti črni gromski o-bluk, odgovori mi, ti stari krokar, ali pa boš namestn vohuna hing. Ijal na vislicah !”
Cezar je ostal stanoviten. Ne' grožnje ne udarci niso mogli spraviti iz njega odgovora, dokler ni nastopil poročnik s svojim težkim škornjem proti najobčutljivejši točki zamorčevega telesa, proti njegovi piščali.
Niti najtrše srce bi zdaj ne bilo zahtevalo Več poguma od vboge-ga zamorca. Cezar pa se je izdal pri prvih besedah:
“O, gospod! Gotovo misliti, da črnega moža nič boli!”
“Grom in strela,” je besnel poročnik. “Zamorec je! Cezar, lopov! Kje je tvoj gospodar in kdo je bil duhovnik?”
Tako govoreč je napravil kretnjo, kakor da hoče ponoviti brco. Cezar pa je na ves glas kriče prosil milosti in obljubil, da pove vse, kar mu je znano.
“Kdo je bil duhovnik?” ji* ponovi! Mazon in grozeče vzdignil nogo.
“Harvey, Harvey!” je vpil Cezar, poskakujoč z ene noge na drugo, kakor je videl v nevarnosti desno ali levo.
“Kakšen Harvey? Ti črni lopov!” je pouavljal nestrpni poročnik in brcnil v drugič.
“Breza!” je zatulil . Cezar in od bolečine pal na kolena ; velike solze so mu tekle po obrazu.
“Hanyej* Breza!” je zavpil poročnik, treščil za.morea po tleh in planil iz sobe.“K orožju, k orožju! Petdeset gvinej za življenje Vohunovo! — Ne dajte nobenega .pardona! Na konje, na konje! K 'orožju! ’ ’
Med hrupom, ki je sledil zdaj, se je vzdignil Cezar in si stokaje drgnil piščali.
Osemindvajseto poglavje.
Pot, katero sta, morala vzeti krošnjar in stotnik, da dosežeta varno gorovje, se je vlekla kake četrt ure naravnost od hiše čez planjavo, iztegajočo se do vznožja teh gor, ki se vzdigajo tu sko-ro navpično proti nebu; potem se je zaobrnila na desno in se po kačje vila noter v osrčje divjega pogorja.
Harvey je jezdil naprej, ker je imel Henrik predstavljati njegovega slugo, in ni pozabil niti trenutek svoje vloge, držeč se kolikor mogoče nerodno v sedlu in moleč noge daleč v stran. Na njuni desnici so ležali šotori pehote in straže, postavljene okoli tabora, so stopale umerjenih korakov gor in dol.
V prvem hipu seveda je hotel Henrik nagnati konja k skrajni hitrosti, a krošnjar ga je pri tej priči zadržal.
“Stojte!” mu je zaklical. “Ali hočete oba skupaj pogubiti? 0-stanite na svojem mestu, kakor zamorec, ki sledi gospodarju. Ali niste videli, da so njih iskri vranci osedlani, in kako dolgo menite pač, da bi se moglo držati Vaše borno nemško kljuse proti Vir-gincem? Vsaka ped pota, ki jo pridobiva, ne da jih alarmirava, reši en dan najinega življenja. Jahajte počasi za menoj in ne ozirajte se; ti ljudje so zviti kakor lisjaki in pri tem krvoločni kakor volkovi.”
Henrik je brzdal svojo nestrpnost le s težavo in se udal kroš-njarjevim navedbam.
“Ali,” je dejal. “Cezarja bodo kmalu razkrinkali in tedaj hi bilo pač bolje, da se spustiva v galop in predno se jim prav zdani, sva že lahko tam-le v bosti ...”
“O, ne poznate jih, stotnik!” je odvrnil krošnjar. “Ravno ta trenutek gleda nek korporal za nama, kakor bi se mu zdelo, da ni vse v redu. Kako gleda sem! Ne, ne, držite konja . . . jezditi morava korakoma, kajti ravno je položil roko na sedlo. Ce zajaha, sva izgubljena! Infanterija s svojimi kroglami naju še lahko doseže.”
“Kaj počne zdaj?” je vprašal Henrik.
“Obrnil se je proč od konja in gleda v drugo stran. Tako, zdaj pustite konja v trab . . . počasi, počasi, ne tako hitro! Glejte tam stražo na polju, na desno . . . kako ostro gleda sem na naju!”
“Ne brigajte se za infanteris-ta!” je dejal Henrik. “Ta naju kr večjemu lahko ustreli ... ti dragonci pa naju lahko zopet vjame-jo! O, Harvey, konji prihajajo za nami! Ali vidite kaj posebnega?”
“Hm,” je menil krošnjar, “tam na levo za grmovjem je pač videti nekaj posebnega. Zasukajte malo glavo, a čisto počasi, potem lahko sami vidite to stvar in črpate iz nje kakšen koristen nauk.”
Henrik je porabil to dovoljenje. da je pogledal v stran, in kri mu je zastala po žilah, ko je pal njegov pogled na vešala, ki so bila postavljena očitno za njega samega. Z nepopisno grozo je obrnil proč glavo.
“To je svarilo, da bodiva previdna,” je rekel krošnjar.
“Strašen pogled!” je šepetal Henrik in si za trenutek z roko zakril oči.
Krošnjar je govoril z mrko grenkobo:
“Vi, stotnik Hvarton, imate ta pogled, da Vam sije zdaj solnce, da dihate sveži zrak in da Vas sleherni korak Vašega konja oddaljuje od vislic; vrhu tega Vam nudi vsaka votlina, vsaka skala skrivališče pred osveto sovražnikov. Jaz pa sem gledal vislice, zame postavlpjene, v času ko se mi ni odpiralo nikjer nobeno zavetje .. . Dvakrat sem ležal pokopan v ječi, kjerr sem dolge noči vzdihoval v verigah in kjer nisem imel drugega upanja nego sramotno smrt ... če sem se upal tedaj stopiti k malemu zamreženemu Oknu, da bi s hrepenečimi ■očmi ujel vsaj košček neba, ki se vendar razgrinja nad vsemi ljudmi, tedaj nisem imel drugega pogleda nego strašno, pošastno prikazen vislic.”
“Kaj? Ali ste bili kdaj smrti že tako blizu?” je vprašal Henrik, ki je strme poslušal te grenkobne, strastne besede, poznavajoč dozdaj Brezo le kakor mirnega, ravnodušnega človeka. —- Oba sta v svoji razburjenosti čisto pozabila na pričujočo nevarnost. Dalj« prihodnjič.
RAZNOTEROSTI.
“Ravbarji”, Pri Sv. Križu nad Mariborom so ob neki priliki debatirali o politiki in o verstvu j Robnik, nadučitelj Hauptman in posestnik Golunder. Govorilo se je tudi o “Svobodni Misli”, ki tako silno peče vse slovenske klerikalce. Da je ta list med Slovenci precej razširjen, priča dejstvo, da prihaja nekaj izvodov celo v Sv. Križ nad Mariborom. Golunder je pa bil na “Svobodno Misel” zelo hud. Med debatiranjem, pravzaprav prerekanjem, je nadučitelj Hauptman omenil, da pošilja njegov brat, šolski svetnik Hauptman v Gradcu, nekaj izti-sov “Svobodne Misli” onim, ki si je sami ne morejo naročiti. Golunder je postal nato tako hud, da je začel kričati, da tisti, ki razširja “Sv. Misel”, je hujši kakor “ravbar”. Šolski svetnik Hauptman je vsled tega izraza tožil Golundra radi žaljenja časti. Pri prvi obravnavi je bil Golunder obsojen na 100 K globe, prizivno sodišče je pa kazen znižalo na 30 K. Mož najbrž ne bo več imenoval svobodomislecev z imenom, ki se kakor klop kože drži klerikalcev.
“Božji namestniki” — tiskarji.
V Gorici štrajkajo delavci italijanske tiskarne. Štrajk je nastal-vsled nameščen ja nekega strojnega stavca, ne da je bilo o tem kaj obveščeno tiskarsko društvo.' Ker traja stavka že dlje časa, si niso gospodje “duhovni pastirji” mogli kaj, nego so sklenili, da bodo začeli — oni delati, ker delo drugače zaostaja. In res! Neki dan je vstopilo v tiskarno nekaj dijakov. klerikalnih pristašev ter 'duhovnikov”, ki so začeli “delati”. Neki kapelan iz Podturna se je pri tem posebno odlikoval. Prišedši v tiskarno, je slekel suknjo, si zavihal rokave in začel svoj novi poklic. To se je drugim tako dopadlo, da so ga takoj postavili za vodjo. Oni upajo, da bodo v tem delu vstrajali, češ, da se nočejo dati ponižati in da bodo pokazali, da so tudi za to sposobni. — Vemo, da so ti črni “prijatelji ljudstva” za marsikaj sposobni, toda da bodo kaj takega začeli, si zopet nismo mogli misliti. Ti ljudje, ki zlorabljajo oh vsaki priliki, kjer samo morejo, ubogo kmetsko ljudstvo in derejo tudi kožo z njega, so se vrgli tudi na delavstvo, ki mu mislijo s tem, da bodo oni “delali”, kaj škodovati. Toda bodo se v kratkem prepričali, da se varajo!
— Na Dunaju je pomanjkanje mesa tako občutno, da je bil dunajski občinski svet prisiljen, nekaj proti temu kreniti. Obrnil se je pismeno na trgovskega ministra dr. Weisskirchnerja s prošnjo, naj prepove izvoz živine in mesa, da se pride nedostatkom v okom. Trgovski minister je ugodil prošnji v toliko, da je storil prve korake v tej zadevi. Odlok, da se ne sme izvažati živine in mesa. bode menda kmalu izdan, in Dunajčanje bodo imeli dovolj mesa, če ga bodo mogli pri neznosni draginji sploh kupiti. —
Esperanto.
Veliko zanimanja se je kazalo za svetovni jezik Esperanto, na 6. mednarodnem kongresu, ki se je pred kratkim vršil v mestu Washington, D. C., in ki je trajal cel teden. Navzočih delegatov je bilo 500; prišli so iz vseh delov sveta. Med njimi je bil tudi iznajditelj esperantskega jezika, dr. L. L. Zamenhof iz Warsave.
Kakor se čuje, so tudi Zjed. države ugodna tla za Esperanto ; poprijeli so se ga učenjaki, jezikoslovci, učiteljstvo, trgovske hiše in tudi navadno ljudstvo. Pri zadnjem zasedanju deželnega zbora države Maryland je isti dovolil pouk svetovnega jezika Esperanto v vseh ljudskih šolah.
	
C “1	SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
izvrstna kuhinla. Fina viaa in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.si.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
*3
£
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PU8T0SLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georglown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
Ztemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
S’

M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111, tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od i__3. ure popoludne in
od 6.—3:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,

ure dopoludne dotna in to le izjemoma v prav uujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B-
-B

OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
*
*
*
* tlt *
*
*
*	1843 Blue Island Avenue, Chicago, ID. +
tli
a Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
m
t
J Oči pregledamo lastonj
4»
+
*
*
«A
t
♦
♦
:
s


EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR ! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došll!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ v žifka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, 111.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
oor. 19. Plaça.
Vam je ua razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mh in spiMie
Glas Svobode stane $2.00 na leto. Svobode” je $2.00 (dva tolarja).

***** Št
Najboljša gostilna
im Blue Island Ave. v Chioagi je J. F. Bolek*ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo iBc.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenoe
vogal 19. ni.
Gostilna "Slovenski Bom"
na
2236 80. Wood ceste
to je medi Blue Islandl ulico in 22 Mladič & Krampau
Slovenska Svobod misel Po dp, ¿veza
USTANOV.
1908
1NK0RP0RINA
1909
SLAVINI ODBOR:
ANTON MLADDIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nekom is, lil.
JOSIP IVANŠEK, tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M.. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
FVAiN KAiLAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠCAJ, 1504 S. 57th Ct. Chicago, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC. (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah.
„ ANION DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, 111.
IVAN GESIIELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago. 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
» Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
SPREJETJE NOVIH DRUŽTEV.
Št. 59 v Conemaugh, Pa.: Franc Perko, cert. št. 1522; Ignac Travnik, 1523; Blaž Kovačič, 1524; Franc Marin, 1525; Alojz Bevc, 1526; Anton Planinšek, 1527; Alojz Mlakar, 1528; Franc Dremelj, 1529; Vincenc Sadar, 1530; Alojz Miklaučič, 1633; Ivan Potokar, 1634. Družtvo šteje 11 članov.
Št. 62 v Lorain, Ohio: Jurij Petkovšek, 1531; Franc Ziheri, 1532; Ivan Zalar, 1533; Ivan Kotnik, 1534; Jernej Boljka, 1535; Ludovik Petkovšek, 1536; Ivan Svet, 1537; Mihael Ostang. 1538; Anton Simonič, 1539; Peter Rahotina, 1540; V. Adamovič, 1541. Družtvo šteje 11 članov.
Št. 63 v Sheboygan, Wis.: Josip Možina, 1542; Josip Mlakar. 1543; Franc Barbuč, 1544; Stanislav Samsa, 1545; Josip Hočevar, 1546; Anton Počkaj, 1547; Mihael Potepan, 1548; Anton Strupeh, 1549; Ivan Dragan, 1550; Josip Špuler, 1551: Josip Samida, 1552. Jernej Bogataj, 1553. Družtvo šteje 12 članov.
Št. 64 v St. Michael, Pa.: Mihael Zvcmarič, 1554; .Jakob Repar, 1555; Ivan Štritof, 1556; Anton Poje, 1557; Frane Kovačič, 1558; Jernej Kovačič, 1559; Ivan Kovačič, 1560; Anton Suša, 1561. — Družtvo šteje 8 članov.
Št. 65 v Onnalinda, Pa.: Ivan Zalar, 1562; Gašpar Zore, 1563; •Josip Švelc, 1564; Frane Zalar, 1565; Anton Zalar T... 1566; Anton Zalar II., 1567; Josip Zore. 1568; Andrej Likovič, 1569; Andrej Mekina, 1570. Družtvo šteje 9 članov.
SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE.
K družtvu št. 1 v Chicago, lil.: Štefan Fistrovič, 1571. Družtvo šteje 36 članov.
K družtvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip Česnik, 1572; Ivan Tratnik, 1573; Franc Fale, 1574; Franc Kutčar, 1577. Družtvo šteje 55 članov.
K družtvu št. 6 v Winterquarters, Utah: Jakob Pogačnik, 1578; Ivan Supan, 1579. Družtvo šteje 51 članov.
K družtvu št. 7 v Arona, Pa.: Andrej Antončič, 1580. Družtvo šteje 30 članov.
K družtvu št. 9 v Leadville, Colo.: Frane Purkat, 1581. Družtvo šteje 35 članov.
K družtvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Josip Podmilšak, 1582; Ivan Kirne, 1583. Družtvo šteje 26 članov.
K družtvu št. 11 v Staunton, 111.: Josip Zorko, 1584; Štefan Bošnjak, 1585; Franc Ašič, 1586. Družtvo šteje 13 članov.
K družtvu št. 12 v Sublet, Wyo.: Andrej Jankovič, 1587. — Družtvo šteje 35 članov in 2 članice.
K družtvu št. 18 v Girard, Ohio: Štefan Janoševič. 1589; Frani* Ban, 1590. Društvo šteje 18 elanov in 3 članice.
K družtvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Frank Pavlič, 1591 ; Jakob Švigelj, 1592. Društvo šteje 31 članov in 2 članice.
K družtvu št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Semenič, 1593. — Družtvo šteje 33 članov.
K družtvu št. 24 v Milwaukee, Wis.# Blaž Zokan, 1594; Ivan Marinka, 1595; Frane Jare, 1596; Frank Dobnik, 1597. Družtvo šteje 28 članov.
K družtvu št. 28 v Madison, Ul.: Josip Baričevič, 1598. Družtvo šteje 23 elanov.
K družtvu št. 29 v Taylor, Wash. : Josip Tevž, 1599. Družtvo šteje 18 elanov in eno članico.
K družtvu št. 30 v Bishop, Pa.: Franc Strah, 1600; Alojz Vračaj, 1601. Družtvo šteje 22 elanov.
K družtvu št. 31 v Farmington, W. Va.:	Jakob Guzminkov,
1602. Družtvo šteje 35 članov.
K družtvu št. 33 v Livingston, 111.: August Sohablovsky, 1603. Družtvo šteje 19 članov.
K družtvu št. 40 v Salida, Colo.: Ivan Papeš, 1604; Vincenc Centa, 1605; Krist Tence, 1606; Alojz Košak, 1607; Franc Centa, 1608; Frank Mauc, 1609; Frank Javornik, 1610; Frank Miklič, 1611 ; Frame Kocjan, 1612; Frank Šajn, 1613; M. Zec. 1614; Mihael Močnik, 1615. Društvo šteje 38 članov.
K družtvu št. 41 v Ambridge, Pa.: Fred Ogulin, 1616; Mihael Jerzyk, 1617. Družtvo šteje 18 članov.
K družtvu št. 45 v Baltic, Mich.: Leopold Navoda, 1618; Ivan Cotič, 1619; Mihael Taučar, 1620. Družtvo šteje 10 članov.
K družtvu št. 47 v Chicago, 111.: Katerina Mahin, 1621; Frančiška Duller, 1622; Ana Muhi, 1623; Terezija Štua, 1624. Družtvo šteje 22 članic.
K družtvu št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Josip Hadalin, 1625. Družtvo šteje 20 članov.
K družtvu št. 57 v Barton, Ohio: Štefan Sopčak, 1626; Matija Guran, 1627. Družtvo šteje 11 članov.
K družtvu št. 58 v Greenland, Mich.: Martin Kapš, 1628; A-lojz Kosmač, 1629; Jurij Butala, 1630; Štefan Kaffner, 1631. Družico šteje 13 članov.
K družtvu št. 55 v Broughton, Pa.: Matija Terkaj, 1632; Anton Kastelic, 1633; Mihael Kastelic, 1634; Ferdinand Drolc, 1635. Družtvo šteje 43 članov.
Chicago,
Illinois.
K družtvu št. 60 v Pueblo, Colo.: Anton Fcrkol, 1636; .Jakob Henigsman, 1637. Družtvo šteje 11 članov.
K društvu št. 61 v Barberton. Ohio: Josip Medol, 1638. Družtvo šteje 11 članov.
K družtvu št. 26 v Collinwood, O.: Valentin Plesec, 1639: Josip Krnet, 1640; Ivan Luznar, 1641: Franc Sive, 1642. Družtvo šteje 16 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od druživa št. 2 v Claridge, Pa., k družtvu št. 30 v Bishop, Pa.: Josip Klemenčič, 377. Prvo družtvo šteje 82 in drugo 21 čl.
Od družtva št. 5 v Darragh, Pa., k družtvu št. 33 v Livingston,
111.: Štefan Eržen, 123; Andrej Obid, 1140. Prvo družtvo šteje 39 in drugo 22 članov.
Od družtva št. 21 v Naylor. Mo., k družtvu št. 10 v Moon Run, Pa. : Gregor Ganter, 520. Prvo družtvo šteje 12 in drugo 28 članov.
Od družtva št. 38 v Jenny Lind, Ark., k družtvu št. 36 v Springfield, 111. : Anton Aubel, 865.
!	POTUJOČI ČLANI.
Od družtva št. 6 v Winterquarters, Utah.: Jakob Zajec, 137; M. Ribnikar, 158.
Od družtva št. 8 v McGuire, Colo.: Ivan Ilartnar, 1157; Franc Fertuna, 1154.
Od družtva št. 16 v Clinton. Ind.: Ivan Albreht, 426; Paul Gregorčič, 440.
Od družtva št. 17 v Aurora. Minn.: Josip Zorman, 1161.
Od družtva št. 21 v Naylor, Mo.: Josip King, 1086.
Od družtva št. 27 v Forest City, Pa.: Karol Kržič. 952: Frank Lisjak, 1338.
Od družtva št. 39 v Agular. Colo.: Anton Lah, 188.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od družtva št. 1 v Chicago, 111. : Peter Majerle, 1219.
Od družtva št, 3 v DePue, 111. : Andrej Sorčič, 78.
Od družtva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Fr. Kolenc, 366.
Od družtva št. 6 v Winterquarters, Utah: Josip Juvan, 154; Jakob Sajovic, 146.
Od družtva št. 9 v Leadville, Colo. Josip Novak, 236.
Od družtva št. 14 v Yale, Kaus. : Franc Abram, 388.
Od družtva št. 18 v Girard, O. : Martin Smrekar, 484 ; Josip Malovič, 536.
Od družtva št. 22 v Indianapolis, Ind.: Franc Trišnik, 1359.
Od družtva št, 31 v Farmington, W. Va. : Vinko Benkovič, 706.
Od družtva št. 48 v Brezzy Hill, Kans. : Savo Guič, 1119.
Od družtva št. 54 v Ely, Minn. : Ivan Burgar, 1309 ; Mihael Svetič, 1449.
ZOPET SPREJETI.
K družtvu št. 2 v Claridge. Pa.: Matevž Jeras, 631; Josip Gre-denc, 1133; Josip Baloh, 625; Jurij Špeha, 289: Jakob Guzelj. 630. Frank Novak, 295.
K družtvu št. 10 v Moon Rim, Pa. : Josip Petrič, 311.
K družtvu št. 14 v Yale. Kans.: Franc Spec, 359; Rudolf Lizzi,
354.
K družtvu št. 16 v Clinton, Ind.-. Jurij Kubla, 1095.
K družtvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Alojz Messe, 1165.
K družtvu št. 20 v Cleveland. O. : August Kužnik, 501.
ODSTOPILI ČLANI IN ČLANICE.
Od družtva št. 41 v Ambridge, Pa. : Josip Rataj, 1265. Družtvo šteje 17 članov.
Od družtva št. 47 v Chicago, 111.: Marija Kulovec, 1069. Družtvo šteje 20 članic.
Od družtva št. 49 v Winterquarters, Utah:	Justina Enkert.
1208: Helena Pistotnik, 1202; Apolonija Mejaš, 1196. Družtvo šteje 12 članic.
ČRTANI ČLANI IN ČLANICE.
Od družtva št. 1 v Chicago, 111. : Karol Kramer, 1084. Družtvo šteje 35 članov.
Od družtva št. 30 v Bishop, Pa. : lean Zupančič, 687. Družtvo šteje 21 članov.
Od družtva št. 32 v Wenona, 111.: Anton Žitnik, 766; Alojz Krakar, 772; Ivan Nadler, 960. Družtvo šteje 14 članov.
Od družtva št. 40 v Salida, Colo. : Frank Rims. 907. Družtvo šteje 37 članov.
Od družtva št. 47 v Chicago, 111.: Ana Junko, 1081. Družtvo šteje 20 članic.
Od družtva št. 52 v Somerset, Colo.: Frane Gostiša, 1289. — Družtvo šteje 13 članov.
JOS. IVANŠEK, glav. tajnik.
Brat tajnik poroča, da sc razna družtva pritožujejo glede zahtevanim izkazom na novo pristopivših članov v starosti med 40 in | 45 letom. Odbor temu ne more pomagati, ako sc lioče ravnati po ! pravilih.
Predsednik nadzornega odbora poroča glede blagajne in svo-io. ki je stala, namreč *240.00. Se vzame naznanje.
Priglašena nova družtva, in sicer št. 59 v Conemaugh, IV z .): st. iJ \ Loraiii. O. z 11 ; št. 63 v She.bojrgan, Wis. z 12; št. 64 v Saint Mihael, Pa. z 8 in št. 65 v Onnalinda, Pa. z 9 člani. K posameznim društvom jc v mesecu augustu pristopilo 68 članov in 4 clanicc. Brat Skubic stavi predlog, da se jih sprejme v Zvezo, ako so draga če povolni, in ko br. tajnik pove, da so, se o predlogu glasuje — bil jc sprejet.
Brat Geshell zahteva pojasnil glede pomožnega odbora, se li ta tudi udeležuje konvencije ali ne. Nato pojasnjuje br. Konda: Rekel je, da ne moremo iti čez sklep konvencije, ki je zaključil, kateri uradnikov se imajo pravico udeležiti konvencije in kateri ne, ter konečno stavil predlog, da se držimo k on venčnega sklepa, ne glede na ono točko, ki je prišla v pravila brez vednosti uradnikov. Br. predsednik je istega utemeljeval in ga podpiral. K predlogu so govorili tudi ostali odborniki, pomožna odbornika J. Mladič in J. Geshell se sta upirala temu, br. Rus se je izrekel, da se strinja z zaključkom konvencije. Nato je dal br. predsednik predlog na glasovanje z opazko, da se pomožni odbor tozadevno lahko z prošnjo obrne na konvencijo. Predlog je bil sprejet.
Brat tajnik opozarja na sestavo pravil; njegov predlog se po vsestranskem prevdarku prepusti konvenciji.
Glede napisa pri dvorani ob času konvencije je tajnik pooblaščen istega omisliti kakor tudi trake za zborovalce.
Na vprašanje, kje se bo vršila konvencija, se je po sporazum-l.ienju lastnika dvorane določil stari prostor, kot dosedaj, to je na 2005 Blue Island Ave. nasproti 20. ceste.
Na to zaključi br. predsednik sejo ob 11 uri. Poprej pa še določi, da se bo prihodnja seja vršila en teden pred navadnim časom, t. j. 21. t. m. mesto28tega.
M. V.KONDA, zapisnikar.
ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, daje naš slavni svetovani
DR. J. E. THOMPSON
NAJBOLŠI ZDRAVNIK, in Ima popolna Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE*ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave, grla. ušes, ledic, pljuč. prs. mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok. padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i. t, d,
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th ST.,
NEW YORK, N. Y.
REDNA SEJA GLAV. ODBORA S. S P. ZVEZE
Pijte najboljše pivo
Peter Schoenhoffen Brewing Go,
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
se je vršila 31. augusta t. 1. v navadnih prostorih na 2005 Blue Island Ave. pod predsedstvom Anton Mladiča. Prisotni so bili: A. Mladič, Jos. Ivanšek, M. IV. Konda, Jo«. Benko, Jos. Verščaj, L. Skubic, J. Mladič, J. Geshell in V. Rus.
Dr. št. 2 v Claridge, Pa. poroča, da se maj z izplačanjem sinrt-niue po pokojnem V. Zor še nekoliko počaka. Društveni želji se ugodi.
Dr. št. 8 v McGuire, Colo. poroča o bolnem bratu Miriču, o katerem se je že večkrat razpravljalo. Nahaja se nekje v Gardiner. New Mexico v bolnišnici, je izgubil desno oko. ter tudi levo je v nevarnosti, sploh, da ne bo za nobeno delo več sposoben. Odbor je določil, in tajniku naročil, da piše omenjenemu dr., da br. Miliča preseli v najbližnjo bolnišnico ozir. kliniko za očesne bolezni v Colorado, da se ga preišče, predno se mu dovoli kakakoli nadaljna podpora.
Dr. št. 34 v Oregon City, Ore. naznanja, da je br. Frank Golob postal umobolen in da so ga oddali v bolnišnico. Poročilo se vzame naznanje, ter počaka daljših poročil.
Dr. št. 45 v Baltic, Mich, poroča, da je br. Trdina neozdravljiv ; obolel da je še meseca aprila na legarju. a se ga je, ko se je rešil te, poprijela draga bolezen, tako, ima sedaj tuberkolozo. Tudi sam piše in prosi, da bi se mu dala odpravnina, da bi šel v staro domovino, meneč, da se je mogoče tam še reši; stavil je tudi pogoje. Po daljšem debatiranju je stavil brat Benko predlog, da naj v tem slučaju, ako se hoče pogajati za odpravnino, pride v Chicago. Tu se ga da preiskati, in ako bodo zdravniki konštati-rali neozdravljivost, se mu naj plača po pogodbi. Predlog je bil sprejet.
Dr. št. 41 v Ambridge, Pa. poroča o bratu Fr. Zorman-u, ki da je bil bolan na vnetju slepega črevesa. Se vzame naznanje in čaka daljših poročil.
Dr. št. 35 v Franklin, Kans. prosi, da se jih z dokiado za mesec septembra počaka, ker so radi dolgotrajnega štrajka v slabem financijelnem položaju. Se jih počaka.
Pisma br. predsednika dr. št. 20 v Clevelandu, O. in br. Urbasa se vzameta na znanje.
Pismo tajnika dr. št. 61 v Barberton, O. se vzame naznanje, ter bo predloženo konvenciji.
Poročilo dr. št. 12 v Sublet, Wyo. se vzame naznanje.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Nartb Ri/er vznožje 15tti St., New York City
Parniki
Glavni zastop
;i odplujejo vsak četrtek.
ii zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Prank Med os h, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111 A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111
Kašparjeva Državna Banka,
---------vogal Bine Island Ave. & 19. «L --
VLOGE 83.000,000.00 GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . S100.000.00
Prva l« edtaa češka držama baška v Cfcloagl. Plačuje po 3% od
rtole&ega den.r)«. n» obresti. tnaae tali kraaflae predale, roilljatno deaar ne rm deie •reta; prodajamo lifkarte la poaojajamo daaar aa poaeatra la .araroralae polioe-	|
> «trn#


•‘Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., ISIS W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertiseraents on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ___________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja------------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
ZA EVROPO:
Začelo leto za pol leta.
$2.00
$1.00
.$2.50
$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH St..	CHICAGO. ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi •tabi naslov.
$81
“ Clevelandsko Ameriko” je ljubljanski “Slovenski Narod” v številki z dne 19. avgusta, vsled njenega lažnjivega pisanja o Ciril Metodovi družbi in ljubljanskih dnevnikih, pošteno okrcal. Sedaj ima, kar je dotieni list iskal . . .
Popolnoma smo namreč prepričani, da je naj gorečne jša želja “plinovega agenta,” — kakor se blagovoli sam imenovati, — da bi mogel v “C. A.” polemizirati s “S. N.” Da se ne motimo, nam dokazuje uprav otročje zaganjanje v “S. N.” in v ljubljanskih naprednjakov politiko, ki mu je znana tako, kakor je znan mačku okus ža.jfe . . .
V drugem mu pa že naprej lahko povemo, da je notica “S.
N.” v odgovor prav gotovo tudi edina. “S. N.” jo je priobčil le v obrambo amerikanskih podružnic C. M. družbe. Ne bo nič s polemiko z uglednim starokrajskim dnevnikom . . .
*r Ker smo že pri “C. A.”, naj še omenimo, da ima sedaj u-nijski znak, za katerega smo jo prijeli. Torej je bil naš opomin popolnoma na mestu, pa je bila taka zamera, da se je mali mož razkoračil in premljeval neko namišljeno dogodbico iz New Torka, katero ima za vse slučaje vedno pripravljeno. Vsaj mi smo jo v “C. A.” že najmanj desetkrat ei-tali . . .
Originalna ni, gospodje “plinovi agenti,” ampak nekam originalen se nam zdi unijski znak, o katerem dvomimo, da bi ga dobili poštenim potom ... (Ne da bi pri tem mogoče trdili ali mislili, da ste ga “švenkali”, ali “pofulili.”) Unijske liste morajo staviti unijski stavci, katerih pride z New Yorka prokleto malo .. .
*r Slednjič: Brez zamere, in če hočete, se nam lahko po stari navadi, zahvalite za brezplačno reklamo, ali privlečete spet kako originalno “dogodbico” na dan.
Post seriptum : Tudi z ‘ ‘ ex-socialisti” smo na razpolago!
xw' Menda že ne more biti miru med ameriško slovenskimi listi. — Pa to nič ne škodi, marveč še koristi. — Iz tega vzroka se nam prijateljsko objemanje dveh ehicaških listov nič kaj ne dopa-de. Ne mogoče zato, ker nismo “die Dritten im Bunde,” ampak, ker se nam zdi, da stremi vse, oči-to reklamo pisanje, za “bizne-som”, makar za — Real Estate.
m' Nekaj takega se je moralo sanjati tudi sorodniku moža, “ki je v direktoriju ”, ker je kmalu v enem izmed listov priobčil članek, ki se ne strinja z drugimi. Toda, o tem dovolj, ker “biznos-menom” že celo nočemo delati reklame . . .
Premogarji v Illinoisu so. kolikor dosedaj znano, častno zmagali. S tem so podali dokaz, da je delavcem mogoče vse doseči, samo, ako so složni. “Od boja do zmage” in “V slogi je moč” sta gesla, katera iina tudi delavski list “Glas Svobode'” na čelu. Delavci! držite se teh gesel in o-klenite se lista, ki se ravna po njih. In imejte vedno pred očmi, mi moramo delati za onega, ki dela za nas. In da smo se vedno zavzeli za delavce, smo še vsikdar dokazali — tako tudi pri boju, ko so se borili illinoiški premogarji za svoje pravice. —
NASPROTJE MED DELOM IN KAPITALOM.
Svojih ciljev se zavedajoče gibanje organizovanih delavcev se ne more drugače razvijati, kakor v spoznanju nasprotja med delom in kapitalom. Delavci, ki se vzbudijo in postanejo zavedni, hočejo izboljšati svoj položaj, toda vedno se morajo prepričati, predno kaj zapoenejo v kakem položaju se nahajajo napram podjetnikom. Današnje izkoriščevalne družbe se zavedajo, da loči globok prepad delavce in podjetnike. Na to dejstvo se opira njihovo taktično in premišljeno ravnanje.
Delavec, ki nima nič drugega, kakor svoje zdrave in pridne roke, pride k podjetniku in prosi za delo. Podjetnik, ki lastuje tovarno in k tej pripadajoče stroje, nastavi prosilca, da mu bo o-pravljal delo pri strojih. Delaveč začne' delati. Pridno dela uro za uro. Po, recimo deseturnem delavnem času, pride delavec k podjetniku in zahteva plačilo za vse, kar je naredil. Sedaj ga podjetnik debelo pogleda: “Kaj, popolno plačilo svojega dela hočete? A-li ste neumni! Ali menite, da sem vas pustil delati v svoji tovarni in pri svojih strojih zato, ker imate lepe oči? Ne. Jaz zahtevam zato, ker sem pripravil proizvaje-valna sredstva, stroje in orodje, odškodnino.” In podjetnik plača delavcu mogoče toliko, kolikor rabi ta, da se preživi; sam pa spravi profit, za katerega se je moral truditi delavec.
Postava, katere se drže kapitalistični podjetniki, je, da ne sme delavec, ki ne poseduje produktivnih sredstev, nikdar dobiti popolnega plačila za svoje delo, da mora oddati največji del svojega zaslužka delodajalcu, medtem, ko ostane njemu komaj toliko, da se borno preživi. Nepremostljiv je prepad, ki se odpre vsled take sramotnega razdelitve plačila delavčevega dela. In ne more biti drugače, kakor, da se poganja delavec- za to, da bi večji del njegovega delavskega zaslužka ostal njemu, medtem ko da podjetnik, zagovarjajoč' svoje lastne interese, kolikor mogoče malo. Tako mora končno med obema odločiti boj.
Ra z r e d n o nasprotje med delavcem in podjetnikom je gospodarsko tako utemeljeno, tako ukoreninjeno v naziranju kapitalističnega sveta, da neprestano re-voltira to spoznanje v naših glavah. Čim bolj se razvijajo kapitalistične proizvajevalne razmere, tem večje postane razredno nasprotje. Seveda je v interesu podjetnikov, da ne opazijo delavci razrednega nasprotja. Na vs% mogoče načine hočejo premotiti delavca, da ga ne bi iznašel, ker vedo, da so delavci zadovoljnejši, a-ko ga ne občutijo, in da ne bi vodili v tem slučaju boja proti svojim izkoriščevalcem.
Prizadevanje podjetnikov, premotiti delavce o obstoju razrednega nasprotja, se je izpremenilo kmalu v hinavsko teorijo o spo-razumljenju med delavci in kapitalisti. Rumeno časopisje kaj rado poroča o skupnemu delovanju delodajalcev in delavcev, upr. v kakih družtvih, ki nimajo za de-
lavstvo nikakega pomena in imenujejo tako “skupno” delovanje “pospešitev prijateljskih odnoša-jev med delodajalci in delavci.” Že samo to, da hočejo ravno izkoriščevalci odpraviti razredno nasprotje, bi moralo usupniti delavce. Ker, da bi ravno v tem oziru skrbeli za delavce, ko jim v drugih važnejših ni zanje mar, je jako čudno. In v resnici je najgrša hinavščina, če govorijo oni, ki znajo tako dobro varovati interese svojega razreda, o kaki odpravi razrednega nasprotja. Razredno nasprotno obstaja, kar je dokazano, in sedaj je treba samo logično misliti, pa pridemo do zaključka, da moramo stopiti, kakor svojega cilja se zavedajoča četa, na bojišče.
Mir ljubeči kapitalisti vedo, da je treba preprečiti vsak boj med delavci in podjetniki. Veliko se domišljuje na svoje “trgovsko” stališče, katero jih zadržuje, da bi izpostavili delavce boju. To je, če že ne naprej izrečena lopovščina, naivnost. Če niso delavci vedno pripravljeni za boj, tudi nikdar ne postanejo moč. Samo moč more tako imponirati delodajalcem. da so pripravljeni izboljšati gospodarski položaj- delavcev. Če organizovano delavstvo niti ne štrajka. in podjetnikom samo pokaže. da hoče in more štraj-kati. izvršuje že nekak pritist. Ce uvidijo podjetniki, da more priti do dolgotrajnega in hudega boja, se v mnogih slučajih radi podajo, ker morajo računati na končno izgubo boja.
Iz vsega tega navedenega torej sledi, da ne smejo delavci nikdar verjeti kakemu “prijaznemu približevanju podjetnikov, da bi “izginilo” razredno nasprotje. Če se navidez odpra ri. — v resnici tega tako ni mogoče, — se delavci že vnaprej odrečejo kakemu mogočemu delavskemu boju, ki bi jim izboljšal položaj. —
Delavci, ki bi se pa odrekli boju, si dado izviti iz rok vso moč. Ne preostalo bi jim drugega, kakor da bi apelirali na blago-h o t n os t podjetnikov. To pa za poštenega in zavednega delavca ni samo sramotno, ampak tudi zelo neumno, ker od kapitalistov ni pričakovati, da bi se izkazali napram delavcu .dobrega biti. In napram dobro organizovanemu delavstvu ne morejo nič započeti, in so torej tudi od njega odvisni.
Le organizovani delavci tvorijo moč in le takrat ima moč pomen, če so vsak trenutek pripravljeni za boj, če so v stanu, vsako jim storjeno krivico svojim delodajalcem pošteno poplačati. Organizacije, torej največja delavska moč, — izvirajo pa ravno iz nasprotja med delom in kapitalom, ter razrednega nasprotstva.
Po vsem tem torej ni mogoče priti do drugega zaključka, kakor. da delajo kapitalisti skrajno hinavsko, ako se hočejo sprijazniti z delavci, predno ne odpravijo nasprotja med delom in kapitalom, to je. dokler ne plačajo delavcev njihovega dela tako. kakor so ga vredni.
POČITNICE ZA MATERE.
Počitnice so imeli nekdaj le o-troci, ker mlada in nevtrjena telesa, ne morejo prebiti celo leto v šolah, ne da bi trpela škodo. Da-siravno dandanes, posebno tu v Ameriki, za veliko otrok počitnice ne pomenjajo več odpočitka. imajo vendar mnoeo nekaj tednov neomejene prostosti, ko lahko delajo. kar hočejo. Nikdo jih ne naganja k delu, mislijo, kar jim je po volji, in ne. kar morajo. Že v tej prostosti, delati in misliti, kar kdo hoče, je najboljši del odpo-čitka. Kako važne pa so počitnice za one ljudi, ki morajo delati celo leto, da se vsaj za nekaj časa o-tresejo vsakdanjega dela in vsakdanjih skrbi, ve vsak, komur je bilo dano, da si je mogel privoščiti vsaj za nekaj dni oddiha. Vedno večji je krog onih, ki vedo ceniti počitnice in ki sl jih želijo. Počasi prodira tudi pravica za počitnice pri vseh slojih in ni več samo pravica onih ljudi j, ki se odpočijejo v letoviščih od celoletnega lenuharenja. Toda najmanj počitnic imajo vendar matere. Nimajo nedeljskega odpočitka in ne počitnic; vedno morajo le snažiti, pometati in prati, večkrat tudi ponoči nimajo miru, in močij, ka-
tere izgubijo v otročji postelji in oskrbi otrok, ne morejo popolno-i rua nadomestiti. In če bi danes tudi kot delavke imele počitnic, ker morajo skrbeti za gospodinjstvo !
Zagovarjevalke ženskih pravic so sedaj razvile propagando, ki zahteva, da bodo hišne gospodinje plačane. V tem menijo najti sredstvo, da se oprostijo ženske slabih posledic gospodinjstva.
Kako malo bi koristilo to sredstvo, je razvidno že iz vprašanja, kdo naj bi plačeval gospodinjo. Ali naj plača mož svoji ženi delo, ali naj ji odškoduje država ali kaka javna korporacija? Gospodinjsko delo ni javno delo, ampak zasebno, v svoje svrhe. Kakor hitro se plačuje gospodinjsko delo, to se pravi, da se rabijo tuje moči, postanejo te odvisne, kar skoraj ni mogoče drugače. Radi tega - sužn jištvo služabnic in služabnikov. Ker je gospodinjsko delo zasebnega značaja, tudi ni mogoče zahtevati zanj plačila od kake javne korporacije.
Ostane torej samo plačilo po možu. Že sama beseda dokazuje, da ne bi postala žena po tem načinu odškodnine za svoje delo od
I
moža neodvisnejša, ampak bi prišla v še bolj odvisen položaj. Postala bi takorekoč dekla svojega moža. Ge pa hoče biti razmerje med zakonskima popolnoma svobodno in neodvisno, mora biti ravno žena materijelno vedno neodvisna. Če se more sama preživljati, bo ostala samo tako dolgo združena z možem, dokler sta si drug drugemu naklonjena. To je tudi edina mogoča pot do ženske osebne svobode. Če je žena sore-diteljica družine — kar se posebno v naših slovenskah dogaja — ne more mož več zahtevati, da bi bila žena edina oskrbovatelji-ca družine. Vsak pedagog (odgo-jitelj) obžaluje, da se možje tako malo brigajo za vzgojo otrok in prepuščajo vse svojim ženam. Tukaj se mora deliti delo, ker prispeva k izdatkom tudi žena. Posebno večje otroke mora oče ravno tako šovzgajati, kakor mati. S tem bi že pridobile matere nekaj ur oddiha v tednu. Večjo razbremenitev hišnih gospodinj in mater bode prinesla vedna industrializacija domačega dela, kar zopet pospešuje vnanje delo za plačilo. Kakor na Angleškem ne perejo več doma in ne pečejo kruha. tako se vzame vedno več domačega dela iz roke hišnih gospodinj. Samo po tej poti more priti tudi žena do svobode in časovnega počitka, k pravim počitnicam. Ce nočejo danes videti mestne žene te poti, leži vzrok v tem, ker zahteva vsako vnanje delo zmožnosti in več napora, kakor ga je v domačem delu mestnih slojev. Tukaj morajo opravljati dela po-največ drugi in hišna gospodinja je le nekaka nadzornica. Svobodo in neodvisnost je mogoče pridobili samo z delom, če je res delo. Ce hoče imeti žena svobodo in neodvisnost. mora imeti tudi zmožnosti za kak poklic.
Samo takrat bodo imele tudi matere počitnice in svobodo.
KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN!”
Pred par dnevi so aretirali na ulici v Indianapolis, Ind. mladeniča 18tih let radi dezertacije od mornarice. Mladenič je dobil od načelništva vojne ladje Constellation dopust, da obišče svojo mater. Ko je prišel v Indianapolis, kjer je mati preje živela, je izvedel, da se je preselila v Hartford City. Mladenič je želel mater na vsak način videti, in brezdvomno mati tudi njega, toda smola je bila, da je ni in ni mogel najti. Vrnil se je toraj zopet nazaj v Indianapolis, ker je imel samo še tri dni dopusta, a denarja nobenega. Da se pokaže gentlemana, ter dobro voljo, je šel v Indianapolisu v urad “reeriuting” postaje, tu je skušal na kak način dobiti denar. s katerim bi se podal nazaj na ladjo. Toda brutalni uradniki so mu odgovorili, da lahko hodi.
To je toraj mladenič, ki je vsto pil v službo Zjedinjenih držav, da jih varuje in brani, ako treba. Skušal je. kolikor mu je bilo v moči, da zadosti predpisanim dolžnostim in regulacijam vojnih postav, da se obvaruje znaka dezertacije. Iskal je svojo mater brez vspeha, potem se ga pa še na tak sramoten način nahruli in to v SVOBODNI državi, kjer smo vsi enaki, in kjer velja ista pravica za vse — na papirju, kakor pogodba na Turškem.
“Ko bi se to pripetilo,” tako poroča kapitalistično časopisje, “na Ruskem, Turškem, Avstrijskem, ali kateri drugi despotični monarhiji starega sveta, bi tega nihče ne opazil, ker je tam kaj takega na dnevnem redu ; toda tukaj dokazuje ta slučaj brutalnost vojaške avtoritete in tendenco, ki jih vleče k despotizmu.”
Naše mnenje je, ako je to istina o čemur ne dvomimo, ker bi drugače časopisje ne poročalo o tem, da se mladeniča odpusti častno od vojaščine, onega suroveža pa prisili hoditi od Indianapolisa do ladje, “za zdravi je”, neglede na to, kdo da je, niti na stopnjo. — Shame on him, brute!
Nek chicaški trgovec je kupil sod jabolk, za katere je plačal $4. Ko je sod odprl, je našel med ja-■bolkami zvit papir, na katerem je bilo zapisano sledeče: “Dragi trgovec, za ta sod jabolk sem jaz debil 75 centov; prosim te, naznani mi, koliko bodeš plačal za-
■je.”	.	* * ___>
KAKŠNA MORA BITI NAŠA POSTELJ.
Prva naloga, katero ima postelj, je držanje toplote; ker počiva med spanjem glavni proiz-va je valeč toplote, delo šlez in mišic, preti nevarnost za zdravje vsled prehitrega ohlajenja. Postelj mora tedaj pred vsem do-voljno držati toploto; potem ne sme nikakor zadržavati izhlapevanja človeškega telesa in mora imeti to lastnost, da jo je lahko očistiti.
Iz tega stališča so najboljša železna posteljna stojala, katera je dobiti sedaj jako lepo izdelana; lesena stojala z lesenimi deskami in lesenim dnom niso priporočljiva, ker jih je težko očistiti in tudi zabranjuje, dostop svežega zraka. O dolgostnem razmerju naj velja, da bodi postelja za odrašče-ne osebe dolga 6V2 čeljev, in široka JO palcev.
Posetljno dno naj bode elastično, in v tem oziru zadostujejo popolnoma prožna in moderna žična dna. Na tem dnu leži blazina, ki je najboljša, ako je natlačena z žimo. Žimnica mora biti taka, da je v sredi debelejša, torej, da je lahko obokana, zelo priporočljive so tridelne žimnice. Ena sama žimnica, pokrita v rjuho, zadostuje popolnoma za podlago. Pri mnogih priljubljene večkratne podlage, v katerih se človek takorekoč kuha, so naravnost škodljive. Z hlapom človeškega telesa nasičeni posteljni vzduh ne more odhajati, in tako nastane nevarnost, da vdihava v postelji ležeči skvarjen zrak.
Iz istega vzroka je tudi zameta-vati težke odeje, ali pernice, ta-kozvane .“tuhne”. Pernice so samo za malokrvne, oslabele osebe in jih je rabiti pri hudem mrazu; drugače je najboljša za pokritje volnena odeja, v slučaju potrebe dve lahki. Le v blazini za pod-vzglavje sme biti perje; vendar je pri tem paziti na to, da je dobro natlačeno, ker se inaee glava pregloboko vgrezne, in ne more pri-: bajati svež zrak do spečega.
Za neposredno pokritje telesa so priporočljive gladke, platnene rjuhe, ali še boljše so bombaža-ste; posteljno perilo mora biti z ozirom na snago, belo.
Kako je najboljše spati, ali v horizontalni legi, ali z lahko dvignjeno glavo, ali z višje ležečimi nogami, odločuje navada posameznika. Profesor Martin Men-delson je pred kratkim naznanil jako zanimivo opazovanje; namreč, da spi človek po velikem, duševnem delu najraje z zelo visokim vzglavjem; slabiči in malo-krvni z nizkim in večkrat celo z višje ležečimi nogami; spanje v tem položaju ni okrepčajoče in je moteno po težkih sanjah.
Slednjič naj navedemo o na-pravljanju postelj še nekaj opazk za hišne gospodinje. Ležišča ni napraviti takoj po ostavitvi istega, ampak se mora dalj časa prezračevati pri odprtih oknih. Blazine, žimnice, sploh vse premakljive posteljne predmeti je treba nekolikokrat prerahljati, in z plosko roko dobro iztepsti in dati, da se prezračijo; šele potem naj se postelj napravi. Posteljna odeja naj ostane kolikor mogoče dolgo odgrnjena.
Prvi cilj.
Pri zdravljenju tuberkuloze ali jetike je prvi cilj vsakega zdravnika, da pomaga svojemu paci-jentu do teka in redne prebave zavžite hrane. In, kakor hitro je bolnik v stanu, sprejemati dovolj hrane, ter isto dobro prebavi, je tudi nevarnost premagana. Mi Vas v enakih slučajih nameravamo opozoriti na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero je dobro poznalo radi vspešnosti pri zdravljenju na izgubi teka in telesne moči. Jetični, ki pustijo bolezen, da se jih trdno oklene, ne bodo nikdar ozdravili, kar naj bi bil opomin vsakomur, da se čim najhitreje, kakor hitro opazi slabosti in je izgubil tek, zdravi. In mogoče je, da odvrne nevarno bolezen Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo za vse želodčne in črevesne bolezni.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Za zunanje oglase nd odgovorno uredništvo ne upravnStvo.
LUMIR SEVERA.
Vodja laboratorija pri W. F. Severa Co. izdelovalcu zdravil v Cedar Rapids, Iowa.
Mr. Lumir Severa, sin W. F. Severa, je nastopil službo pri \V. F. Severa Co. izdelovalcu zdravil v Cedar Rapids, Iowa, kot vodja laboratorija, kjer bo v naprej i-mel v oskrbi- vse oddelke.
LUMIR SEVERA
Glavni vodja laboratorija W. F. Severa Co. izdelovatelji zdra-. vil v Cedar Rapids, Iowa.
Mr. Lumir Severa, je dobil svojo prvo izobrazbo v ljudskih šolah svojega rojstnega mesta. Ko je graduiral na višji šoli, se je posvetil lekarniški vedi na akademiji državne univerze v Iowa. P» dobro prestali skušnji je vstopil potem še v univerzo države Michigan v Ann Arbor, kjer se je izšolal ter prejel zrelostno spričevalo in naslov A. B. (Artium Baccalau-reus — Bachelor of Arts.) Po pre-stanih skušnjah se je podal na. pot okolu sveta. Ko se je vrnit skozi Evropo nazaj, je vstopil v Pliiladelphiji v “Philadelphia College of Pharmacy”, iz katerega, svetovnoznanega instituta je potem kmalu graduiral ter prejel diplomo z naslovom P. C. (Pharmaceutical Chemist j. Poleg izborne vede, ki si jo je pridobil na polju lekarništva in čemestrije, je bil Mr. Lumir deloma že med počitnicah nameščen v laboratoriju kot delavec. Tako se je popolnoma seznanil s procesom zdravil stva. Danes savzema tedaj glavno mesto v celi tovarni, za katero mesto je zmožen in popolnoma vešč v teoretiki in praktični vedi vsega zdravilstva ter njega izdelovanju.
Navodilo in cilj W. F. Severa Companije je vedno bil, da ima dobre in zanesljive ljudi na. čelu vseh oddelkov in sedaj še Mr. Lu-miir Severa kot glavni vodja, to spričuje Mr. J. H. Vosmek, tajnik in vodja uradov te družbe, katerega znanstvo je tudi dokaz Vsestranskega napredka, je tudi gra-duiral na državni univerzi v Iowa. Za zdravilskega vodjo je dr. F J. Dvorak, graduat Rush Medical College v Chicagi, in ki je veliko let prakticiral v enem največjih bolnišnic v deželi.
Vsi oddelki te družbe ozir. tovarne so v zanesljivih rokah veščih ljudi, poleg tega se pa tudi Mr. W. F. Severa, predsednik in vstanovitelj tvrdke zavzema ved no za najboljše stvari v svojem poslovanju sosebno glede kvalitete in na j višjo vrednost proizvoda, ki je proslavil hišo W. F. Severa Companije po vsem svetu.
Pouk v streljanju po srednjih šolah v Avstriji. Po srednjih šolah se vpelje na zahtevo vojaških krogov pouk v streljanju. Brambovsko ministrstvp je že izdelalo načrt, kako se bo poučevalo streljanje. Poučevati se bo pričelo začet kom oktobra. Pouk bo trajal do konca majnika. Udeleževali se ga bodo učenci najvišjih dveh razredov. Vadili bodo dve uri tedensko ob sobotah. Učni načrt obsega teoretičen pouk, potrebne telesne vaje, streljanje s kapselni, strelne vaje z nabitimi patronami, poučno in tekmovalno streljanje. Vadilo se bo tudi v eenjenju distane. P011-čavali bodo najbrže profesorji rezervni častniki. Letos se uvede strelni pouk poizkuševalno le po nekaterih zavodih. Pouk v strelja nju ima namen, da bodo lahko e-noletne prostovoljce hitrejše izo brazili, ko vstopijo v armado.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
DARRAti
Incorp.
15. marca 1910.
VA^ilA
H, PE1VNSY1
GLAVNI ODBOR:
PREOSEDINIIiK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamisiburg, Pa. Boa 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAiPTfifNITNAR • Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOIB ŠETTINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BtLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
,	VRHOVNI	ZDRAVNIK:
DR. GtBOiRGHE BOEHM, Aroma, Pa.
RIMSKA SMOLA.
če bi Rim doživljal le tiste poraze, ki ga zadevajo na političnem polju, bi bil njegov položaj še vendar relativno ugoden. Sicer je neprijetno, če se mora retirirati z encikliko tako kakor letos; tudi ni veselo, če se ima izgubiti Španija. Ampak vse bolj neprijetno je to, da katoličani sami in sicer taki, katerim se nikakor ne more odrekati globoko krščansko in katoliško prepričanje, neprenehoma majejo glavne stebre, kritizirajo glavne uredbe cerkve.
„ Te dni se je na Nemškem zopet primerilo nekaj takega, kar bi klerikalizem gotovo najrajši zatajil.
Bivši duhovnik in licejski profesor dr. Oton Siekenberger, kateremu je zaradi njegovega “modernizma” država odklonila na-meščenje v državni službi kljub izvrstnemu izpitu, se je bil sprl s cerkvijo. Tega nima klerikalizem nikakor rad. Še bolj neprijetno pa mu je bilo, da se je Siekenberger nazadnje še brez papeževega dovoljenja oženil. Očitati se mu ne more, da bi bil to storil lahkomiselno. Trudil se^ je celo prav resno, da bi dobil papežev dispens, ker ne izvršuje več duhovniške službe. Prosil je monakovsko-bri-žinskega nadškofa, naj priporoči njegovo vlogo v Rimu. Ordinariat mu je prošnjo grobo odklonil. Tedaj še le je sklenil, poročiti se brez dispensa. Ko je prišel oklic v časopise, ga je nadškof Bettinger posvaril in mu zažugal, da bo izobčen iz cerkve. Siekenberger se je kljub temu oženil in je objavil v reviji “Neues Jahrhundert” javno pismo, naslovljeno na nadškofa Bettinger-a, ki zasluži, da ga spozna tudi slovenska javnost.
Profesor Siekenberger se najprej bavi z vprašanjem, kako je nastal celibat in potem pravi: Duhovnikom zapadnih dežel prepoveduje Rim zakon z najstrožjo kaznijo, duhovnikom ju-trovih dežel, ki pripadajo katoliški cerkvi, dovoljuje ista postava poroko brez pogoja. Poizskusu poštenega zakona žuga z najstrožjo kaznijo; ampak tistih tisoč in tisoč katoliških duhovnikov, ki kršijo postavo na drug način, ostane dejoma povsem brez kazni, deloma se le začasno odstavijo od službe, v najhujšem slučaju pridejo v popravljenico. Ali ni to samovoljnost? Ali ni to čisto narobe? . ... Zasužnili so duhovnike, da bi z njimi mogli zasužniti narode ...”
Siekenberger razlaga, da sam-stvo duhovnikov ni potrebno za cerkev in potem nadaljuje:
“Zdaj ne govorim več zase; tega zdaj ne potrebujem več. Zdaj govorim za svoje sobrate, gospod nadškof! V imenu onih tisoč in tisoč ljudi, ki jih predstojniki cerkve razmožujejo in tlačijo, zahtevam osvoboditev od te protibo-žanske sile. Če se nam odreče, si jo vzdržujejo, očitam krivo pobožnost in okrutnost. Od bogu vdanih ljudi zahtevati žrtve, katerih noče bog, je napačna religija; izsiljevati jih, je nečloveško in okrutno. Tistim, ki vzdržujejo postavo, očitam hinavščino, ker vedo, kako se krši postava in jo deloma kršijo sami, pa se vendar delajo, kakor bi bilo vse v redu in silijo podložne v enako hinavščino. Očitam jim največji zločin nad našim narodom, ker ponižujejo zakon, branijo najpobožnej-šim sinovom naroda potomstvo in
spravljajo tisoč pobožnih žena v strašne nevarnosti, namesto da bi jim dovolili srečo zakona z duhovnikom. Našemu zakonu pravite konkubinat; pred bogom je veljaven in svet, toda vaše samstvo je pregrešno. Nas hočete izročati sramoti in zaničevanju; zgodovina, pa bo sodila drugače, naložila bo sramoto Vam . . /
Eden je bil, ki je to povedal. Tisoč in tisoč jih je, ki tako mislijo. In celibat je le ena tistih točk, radi katerih je razpor v katoliškem taboru samem. Če se taki razpori utajujejo, se s tem vendar ne spravijo s sveta. Rim se bo prej ali slej prepričal o tem. R. P.
BOLGARSKI VRTNARJI.
Vsled »slovanskega shoda v Sofiji se je letos več nego navadno govorilo in pisalo o Bolgarih in njihovi domovini. Bolgari so po vsem znani kot vstrajni, pridni in zelo skromni delavci; kar je Furlan in sosednje kraljevine laški zidar, tako varčen in priden je bolgarski vrtnar.
Vsak narod ima posebna in ka-rakterizujoča ga svojstva in vrline. Slovenci n. pr. so izborni in vedno iskani delavci za lesne proizvode. Koliko sto tisoč jih je že delalo v hrvatsko-slovanskih šu-mah! Italijani so izvrstni zidarji, Slovaki dobri rokodelci za domačo obrt, Bolgar pa je najboljši vrtnar.
Ko sem bil v službenih opravkih več let navezan na življenje v Budimpešti, sem imel priliko v okolici tega velikega, modernega mesta občudovati pridnost, iznajdljivost, skromnost in kupčijsko spretnost bolgarskih vrtnarjev.
Blizu ogrske stolice leži pred-kraj Steinbruch-Kobanva, kjer se izvari na leto nekaj milijonov litrov dobrega piva in se opita z ječmenovimi tropinami na sto tisoč poprej mršavih srbskih prašičev. Vsakdanje Stanje teh koristnih štironožcev znaša čez 30.000 komadov! Tako veliko število živalskih želodcev" pa producira tu-
di ogromno množino za poljedelstvo potrebnih in prekoristnih odpadkov. Ker je vsa naprava na moderni podlagi zgrajena za “splavni sistem” so v prejšnjih časih vsi še dobroporabni odpadki odplavali po napeljanem rovu v Donavo in po tej poti v rodovitno Bačko, avstro-ogrsko “žitno shrambo”.
Pa so prišli premeteni bolgarski naseljenci-vrtnarji in spremenili so poprej peščeno budimpeštan-sko okolico v rodovitne vrtove za zelenjavo! Budimpešta ima v svoji najbližji okolici še sedaj tako razsežne ravnine z drobnim (meljem) peskom pokrite, koje večkrat po močnem vetru kar prome-njavajo svojo obliko; kjer je bila lani peščena ravan, vidiš letos mal iz peska po vetru navejan holmec! Zadnji čas se je v tem o-ziru nekaj izboljšalo: vse smeti in rodovitni odpadki iz celega mesta se vozijo po mali železnici na eno določeno mesto. Ko se je naredil iz teh preostankov dober gnoj, pa izpreminjajo neizmerne peščene puščave v rodovitno polje, kjer raste in zori najlepša pšenica!
Kakor omenjeno, so uporabili bolgarski vrtnarji prisedši vsako leto v Budimpešto, razne iz mesta vodeče kanale za gnojenje in škropljenje svojih velikih in dobičkonosnih vrtov. Ko so se odločili za pripravno mesto, postavijo si najprej na sredi “vrta” — kolibo — kočo za vso zadrugo, včasih jih je tam po 15—20 glav. V vodovodnem kanalu napravijo veliko mlinsko kolo, koje navadno goni konj in koje je tako prikrojeno, da vzdiguje iz rova vodo, katera se potem razliva po malih napeljanih “gredicah” čez vso obdelano okolico. Iz teh majhnih rovov pa poljejo navadno deklice z velikimi korci po kolesih dovajano vodo na rastočo zelenjad.
Ta bolgarska naseljenja se nahajajo v celi okolici Budimpešte in oskrbujejo mesto in vso okolico z vrtnarskimi potrebščinami. Kadar pa so tam v jeseni enkrat poprodali vse svoje vrtne pri m tike, seštejejo svoje pridobljene m prihranjene novce (do 500 K na moško glavo,) potem se pa presele preko zime domov na Bolgarsko, kjer si odpočijejo in nabirajo novih moči za bodočo pomlad!
Svetovno poznana je kultura divjih rož na južni,strani Balkana, posebno okolica Kazanlik, kjer se vsako leto pridela velika množina rožnatega olja.
J. J. St.
Album v proslavo jubileja črnogorskega kneza. — Črnogorski knez Nikola je naročil pri zagrebški svetlo tiskarski tvrdki R, Mo-singer dva sijajna albuma. V prvem albumu so slike mest in slikovitih vasi iz Črne gore, v drugem pa slike članov črnogorske vladarske hiše Petrovič-Njegos. Tega albuma so prirejene tri izdaje :	prvo izdanje je navadno,
drugo fino, rezano v kožo tretje pa je tiskano na japonskem papirju, vezano v safijan in okraše-
no s plaketo kneza Nikolaja. Prvo izdanje se bo prodajalo, drugo je namenjeno kot darilo evropskim vladarjem in poslanikom na Cetinju, tretje izdanje pa pokloni slavnostni odbor na Cetinju knezu Nikoli. Vsi ti albumi so te dni razstavljeni na j-esenski razstavi v Zagrebu. Album, ki ga slavnostni odbor pokloni knezu, je vseskozi hrvaško delo. Načrt za platnice je izdelal profesor Csihoš, dela v emajlu je izvršil mladi hrvaški u-metnik Ivan Bauer, knezovo plaketo pa kipar Rudolf Valdec.
DR. RICHTERS
PAIN- „
;pelî£8l
S steklenico
PAIN EXPILIERJA
odpodite bolečine.
To »re stvo nina para. Nič neola šatakohitio in tr jno revmatizem, nevralgi jo, Z' in-jenj» itd.
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
r. as. mm i to.
215 Pearl St.. New York,
Pazite na varst -eno z barako s sidrom.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊÀM 0F MALT
Martin Nemauich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak i n mrzel prigrizek vsak dan.
4*
ITALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
GUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
M-mnifiNti lim
Od New Torka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNON1A, -	10,000	TONS
»ULTONIA, -	-	10,400	TONS
* Jedne Close Cabin» $60 (dolara) do Naples« $65.00 (dolara) do Triesta I Fiurae
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. L Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
Ul kod svakog obližujeg agenta. Irgovina s novodobnim obu valmo
VstaDOVijena leta 18S3
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island A ve-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
—j---------------------------
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
*
*
*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
*
*
4*
4*
4»
4*
Največji čudež današnjega dne.
Tel grafično pošiljanje denarja v stari kraj za SO centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri po-sdjanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako Svoto denarja tele-
*
*
*
*
*
grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar prejme denar, hii potrebno, da^ se mi posije evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Ordem, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv cesarski in kraljevski konsnl. agent
457 Washington Street, New York, N. Y
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4r
*
*
*
*
B 4* 4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4*	4*4* 4* 4* 4*4* 4* B

IV času dela in jela, spomni se | |na ne-delo in ne-jelo. 9
Zemlja za kmetije, in kmetije §
§ MISSOURI!	MISSOURI! §
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 ]Sf dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol. w aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se ^ mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
| F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
w

PAKNIKI PLUJE 10 IZ NEW YORKA:
Argentina......14. Sept. 1910
Oceania..............5. Oct.
Alice...........
M. Washhftgt* 1
12.
19.
Oct. 1910 Oct. 1910
P arniki od plujejo vedno ob sredah ob 1. uri p ipoidne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste v South Brooklyn«.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

C
!š
ms,
KE.ce01.u7fs.
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodca. Trabnljo, neu-ralgio.maznlje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Oollins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisih. Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izsknšene zdravnike kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prisluženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati.
ROJAKI! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati.
Zdravnik. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovenoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost.Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni.	'	(
Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma .
Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste »ami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni 'n slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmann M. D. of
The Gollins New York Medica/ Institute
140 W. 34th Street • New York City.
Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 are popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do I nre popoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 nre.
-ap§9i
»e:


*»m*s

m
\v: 1	. «
VvV-v,:


JDOÍ^ISI.
Sublet, Wyo. 1. septembra. Cenjeni urednik: —
Naznanjam Vam, da so se z današnjim dnem začele tukaj delavske počitnice. Pogodba med delavci in premogarskimi baroni se je končala z dnem 31. avgusta. O novi pogodbi, katero so predložili delegatje U. M.W. of A., se sedaj še ne ve, ali jo bodo operatorji o-dobrili in pogodbo podpisali, ali ne. Od konvencije, t. j. od 27. junija do 1. septembra, ko so se i-mel.a vrpiti pogajanja med uradniki okrožne unije in operatorji, je bilo časa dovolj, toda storilo se mi ničesar. Da so kapitalisti vsi in povsodi enaki, je stara reč. Vedno čakajo do zadnjega trenutka, in še potem stvar zavlačujejo, mesto, da bi ugodili delavcem. Kavno tako so odlašali naši lastniki premogovih rovov, misleči, da se delavci ne bodo zmenili za kakšno pogodbo in da bodo mirno delali dalje. Toda zmotili so se. linijske postaje so sklicale izvanredne seje 30. in 31. avgusta. Pri teh se je sklenilo, da se preneha s 1. septembrom z delom, in da se ne dela toliko časa, dokler ne bode poslana pogodbena listina na unij-ske postaje. Tako smo danes, 1. septembra prenehali z delom in počivali homo tako dolgo, dokler se ne ugodi našim zahtevam.
Vprašanje pa je, če bodo operatorji sploh hoteli pripoznati delavske zahteve. Ako se bodo braniti, se bodo spremenile naše počitnice v velik štrajk, ki bo imel slabe posledice za obe strani. Delavci si seveda ne želijo ne počitnic, ne štrajka. Ker pa denarni mogotci, ki posedujejo milijone in milijone denarja, nagrabljenega iz delavskih žuljev, nočejo priznati delavcu dostojnega življenja, ampak mu hočejo vedno le izčrpavati telesno moč, mu vzeti mladost' in krepkost, ni verjetno, da bi se takoj podali. Saj jim ni mar za revnega delavca, ker imajo milijone in ne poznajo trpljenja in ne skrbi. Ni tedaj čuda, če prime delavec za edino orožje, ki mu je na razpolago, namreč da zaštrajka. Delavci v Wyo., prišel je čas, ko bo treba pokazati, kdo da smo in da se ne podamo, dokler junaško ne zmagamo. Rojakom, ki iščejo dela, svetujem, naj ne hodijo v Wyoming dokler se položaj ne izpremeni. — Natančneja poročila slede.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki.
Josip Keshman.
Cleveland. Ohio. Spoštovani urednik: —
Clevelandsko društvo Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Zveze pripravlja za 11. t. m. to je v nedeljo zvečer, veliko in lepo narodno igro “Tihotapec” v petih dejanjih. Ta igra je tretja iz spisov •fos. Jurčiča. Prvi dve sta postali splošno znani in gotovo se bode tudi tretja, igra Tihotapec ljudstvu, enako prvima dvema, priljubila, kakor hitro se enkrat vpri-zori. Temu bode ustreženo 11. septembra v Knausovi dvorani. Kakor je čuti in domnevati iz obširnih priprav in točnih skušenj društva Lunder-Adamič, je pričakovati, da bode igra kar najboljše uspeha. Tudi slov. občinstvo bode gotovo pohitelo k tej prvi igri v letošnji sezoni v obilein številu. Došlim delegatom družtva sv. Barbare se nudi najlepša prilika, udeležiti se te prelepe slov. igre. Ker je začetek predstave v nedeljo zvečer ob 8. uri, se bode došlim eenj. delegatom lahko udeležiti predstave.
Društvo Lttnder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. najlepše napreduje in je vstrajno delavno. Bratje se zanimajo za procvit družtva, in je torej upati naj lepše prihodnosti, posebno še, ker so se poprijeli z žilavo vstrajnostjo dramatike. — Dramatika nas zbližuje, seznanja, izobražuje in zabava. Poleg dnevnega dela se človek v krogu prijateljev in družtvenih bratov pri skušnjah in drugih sestankih poljubno zabava, ko ni drugega razvedrila v Ameriki, ako si ga kdo sam ne poišče. In kje je lepše zbirališče, kakor v krogu zavednih rojakov, ki goje dramatično umetnost. Zato naj pristopijo oni rojaki, ki želijo poleg podpore v bolezni tudi prijateljske sestanke in jih veseli dramatika, k temu društvu. Društvene seje so vsako prvo nedeljo dopoldne v mesecu v mali Knausovi dvorani.
Letošnje poletje se je udeležilo j
društvo dveh družtvenih veselic, in sicer veselice družtva Slovenija in v Collimvood družtva ‘‘U boj!” Zadnjemu so kupili bratje lep bel trak z napisom v zlatih črkah “Lunder-Adamič.” Predsednik ga je v imehu družtva sprejel in pripel trak novi zastavi. Bratje so se udeležili obeh veselic polnoštevilno in s tem dokazali, da jim je društvo ¡n njen procvit na: srcu.	Član.
Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik : —•
“Am. Slov. v odgovor.
V št. z dne 26. avg. nas Alojzij Mišer imenuje lažnjivce. Sig-nor drugi, ali se še spominjaš, kako je bil pomladi eden okrcan, ker se je predrzn.il nam z listom vred očitati lažnjivost? Pride čas, ko bomo tudi tebe in tvojega tajnika. ki ti je skrpucal dopis, okrcali po prstih, kakor kakega šolskega poglavca, da ti preide veselje do finte. Sedaj pa k tvojemu dopisu.
Meni je vseeno, ali si vreden enega župnika ali deseterih (poslednjih si morda potreben) ; jaz sem le trdil in še trdim resnico, da je škof Vam dal meniha ozir. daje izročil cerkev menihom. Seveda hote tajili ti in pater. Ali sedanji pater Bonaventura, frančiškan — minorit ni menih? Ali ni resnica, da je ta pater prejšnjemu župniku rekel, da pride v kakih 2 mesecih drugi frančiškan in septembra pa provineijal gledat, kako se bo stanovanje zidalo? — Plan za župnišče od prejšnjega župnika je pater zavrgel, češ, da bo premalo prostora. Kdo bo pa tajil, da je pater molčal k vsemu temu, ko je prejšnji župnik te namere v večji družbi povedal? Koliko smo mi ljubitelji Glasa Svobode dali že za cerkev, je naša reč. Dali smo. in kdor ne veruje, naj gre gledat 2 knjige, katere je vodil prejšnji župnik. Dajali smo vsak po svojih močeh, če tudi ne celili $200.00, (— lig v novih hlačah). kakor je to trdil lažnjivi kljukee, ali bolje Lojze, o sebi! Pojdi se solit! Zato so morale biti seveda plače boljši kup. — Kako pa llmžtva vaša napredujejo, nam pa deveta briga. Ako je tak “napredek”, zakaj pa je prejšnji predsednik odstopil? Zaradi “napredka” gotovo ne! Vi ste se za-letovali v naš ustanovljeni dramatični klub, ste obrekovali, sumničili klub in naša družtva in odvračali ljudi od njih? Cernu? Ker ste se bali pravega napredka. Vi ste hoteli delo le ovirati, a Vam je bilo preje nemožno; a tudi sedaj ne pojde, dasi to upate. Verujte, da je čuvaj na straži. Marsikaj se bo še zjasnilo.
Razun napredka govori še o “skrbnosti’ in to po preteku komaj enega tedna. Ali je Mišer, ki tako ljubi resnico, že pozabil, kako so bili drugi skrbni in da so mu morali celo pomagati denar iskati za njegov spufani saloon.
Napredek! Kdo bi se ne smejal ! Kako ste napredni, ste pokazali pri veselicah dramatičnega kluba! IViaš “napredek” in zanimanje za nepredek je obstal in obstoja, kakor je po praviti pisal “Gl. Nar.’ v sodčku in nožu. Ali so bili to člani naših društev in -lednot, ki so delali škandale (z noži itd.), da je bilo nas Slovence vse sram radi Vas, ali so bili Alojziji? Sedaj govorite! Mi smo se pošteno razveseljevali, a ne klali —
Ali je nadalje resnicoljubnost, gospod iz 907 Holmes Ave., taka, da ste morali pred squerjem vsled pritiska bivšega župnika za njo še $15.00 plačati? No, hvala za njo, potem ostanemo mi raje lainiki. Capisco, Luigi! A rive-derci!
Ko pride pa čas, bo pa Vam podpis tudi na razpolago, a tako si malo belite glavo, morda rešite uganjko. Je še nekaj bomb!
Ne — Lojze.
Martindale Portage, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, proibeite v našem delavskemu listu Glas Svobode par vrstic iz našega zakotnega kraja.
Slovencev nas je malo tukaj in še ti zaspani, da je joj — včasih se kateri prebudi le za trenutek, saj pravim, včasih kadar drži čašo pod nosom, potem je pa zopet “gmah”.
Več je Poljakov, Slovakov in sinovov Hunsko-Avarskega plemena. Z delom gre bolj slabo, dela se 2—3 dni na teden, da si človek najpotrebnejšega ne more za-
služiti. Dela ja največ v majnah. Delavci so organizirani, a ne pomaga mnogo, ker kompanijski krvosesi pijejo delavsko kri kar na debelo in očitno. Bil sem sam navzoč pred nekaj tedni, ko niso bili delavci zadovoljni z unijskim eheekweighinanom (pazil je, da so dobili delničarji ob novem letu mastne dividende). Toliko so izposlovali, da se je moral umakniti drugemu, koji bo bolj nadzoroval koinpanijske oderuhe. Kom-panist ga je tako grdo gledal, da bi še hudie sam zbežal. Kadar je pa vagal premog, mu je tako na široko hrbet obračal da revež ni mogel videti na vago, skakal je na levo in desno, slednjič le ni videl, koliko je talital premog. Godilo se je to dan na dan skozi 14 dni. Slednjič je kapituliral pred kapitalističnim trinogom in napravil prostor staremu, koji je že vajen trobiti v požeruški rog. Ubogega delavca, dokler voljno prenaša, trpi in dela, strižejo kakor pastir koštrune, kadar pa gre za svoje pravice na štrajk, dobi svinčenko v glavo a la Westmoreland in sto drugih krajev.
Pač žalostna slika delavskega stanu. Pod kapitalističnem sistemom ne bo nikdar bolje, to mora uvidet vsak kratkovidnež, pač se pa pride v okom po drugej poti — v volitvah je rešitev. Delavec, kadar pridejo volitve takrat poglej svojo lačno deeo. Vedel boš, kedo je kriv tega zla takoj. Zato-ra.j voli brez pomisleka soeijali-stieno, to je delavsko stranko in videl boš preobrat —- sad svojega dela.
K sklepu pozdravljam vse zavedne delavce po Združenih državah, tebi Glas Svobode pa želim obilo predplačnikov. F. Z.
Bear Creek, Mont. Spoštovani urednik: —
Bolan sem in slaboten, odložiti sem moral pik in lopato, in ne vem, kedaj ju bodem zopet rabil. Toliko sem pa še pri moči, da Vam pišem nekaj vrstic in naznanim tukajšnje razmere.
Z delom gre počasi. Premogovih rovov je pet, dela se pa na teden le po 2—3—4, redko kedaj 5—6 dni. Najboljši premogorov, Smith Goal Mine, počiva že od spomladi. Nikdo nič ne ve, kedaj se hode začelo delati, in tako ni tukaj nič gotovega in stalnega dela. Rojakom tedaj ne svetujem-semkaj hoditi, ker je brezposelnih že dovolj.
Draginja je vsestranska. Če hočemo “pečlariti” stane za vsakega $24 mesečno, board je pa $30.
Salunarji so nastavili, razun e-nega, ceno “drinku” 5c; poprej je bil lOc. tudi ti možje vzdihujejo radi slabih časov in se spominjajo onih. “ki so bdi.” Vendar bi dejal, da jim ni velike sile, ker vsi dobro izgledajo.
Tukaj je ozračje nasičeno z dimom. 21, 22, 23 avgusta je prihajal iz gorečih gozdov, in nekaj večerov smo videli velik ognjen žar za gorami. 24. avgusta je snežilo eel dan in veter je nosil snežinke kakor o božiču. Sneg je zapadel po gorah in nižavah. — Ljudje so mislili, da ho to pogasilo požar, pa 27. avg. je bila spet vsa okolica v dimu. Veliko bode zgorelo lesa, ki je že sedaj tako drag. Če lioce kdo n. pr. postaviti stranišče, stane $50.00.
Naročnikov na “Glas Svobode” je nekaj. Obljubil sem Vam že. da dobim kakega novega naročnika, pa sem bil o tem oziru “figamož,” kar mi oprostite. Kakor hitro mi podeli bog narava zdravje, gotovo pridobim katerega, če ne več, saj. enega, in ta je mežnarjev sili iz Mengeša na Kranjskem.
Živeli svobodomisleci! J. T.
STARI MOŽJE
SREDNJE STAROSTI.
ki sc nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, so bili nezmerni, prestrastni in ki soprevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spoine moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravl.ie, telesno moč in poživijenje potom te dragocene knjižice. Zaioga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne xr'»Site denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, o<:l česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite m, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svojo ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au». 301. 22 F1FTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.....................................
NASLOV..................................
ZMAGA
Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje prav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med prip vila. Ta zmaga je zopet dokazala da je
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali
ne na čas. samo da smo pri
nismo ne na denar, ne na cas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je naj večje vrednosti proti
Izgubi slasti,
JOSEPH TKINEB’*
%	oslabelosti,
živčni bolezni,
J	V	izgubi energije,
pomankanju krvi, proti zobasanosti in
•mmtsrc»	izgubi teže.
ter v vseh želodeenib boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz zelišč in rudečega vina. —
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra'4 vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. iSe dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Are. C1
Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu
Samomor duhovnika. V trentin-skem obmejnem trgu Mori je iz-' vršil prejšnji mesec samomor profesor don Rocco Catterina, ravnatelj komonskega liceja. Don Catterina je stanoval pri svoji sestri v vili “di Giero”. Nekega dne je prišel od prijatelja barona Salvet-tija, a prišedši domov se je zaprl v svojo sobo. Ker ga ni bilo dolgo ven, ga je sestra klicala, trkajoč na vrata, ali zaman. Ko je s silo odprla vrata, se ji je nudil grozen prizor: brat je ležal s prerezanim vratom v luži krvi na tleh, oblečen v svoji črni duhovski obliki in bil že v zadnjih zdihljejih. Poleg njega je še ležala ostra britev, s katero je izvršil samomor.
Celotstaa naročnina n« “Glas Svobod»” j« fJLOO (dva tolarja). I
The Komad SchieiefCo,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK £ TANA, Izdelovalca
sodavice mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
81-84 Fisk 84, TeL Oml 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
Ul 9 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
NeStevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobUta.
Pišite v »vejem jezika za vzorce Us ceatk,
ODAS svobode
f RAZNO IN drugo ]
Zrakoplovstvo v avstrijski armadi. — Vojna uprava prične v kratkem z zrakoplovnimi poizkusi. Za poskušmjo se bodo rabili zrakoplovi tipa “Parceval”. V tem oziru so izdane že vse potrebne odredbe.
Povozil je v nedeljo dne 14. p. m. ponoči osebni vlak pri Moš-kanjcih na Štajerskem neznanega moža, ki je padel najbrže z vlaka. Kolesa so mu tekla čez prsi. Mož je bil na mestu mrtev.
Umrl je Ivan Terpine, posestnik, gostilničar in občinski svetnik v Kamniku. Pokojnik je bil eden najboljših kamniških gospodarjev, splošno spoštovan in priljubljen.
Na tihem se je poročil v Bršli-nu gostilničar Drenik po domače Uefidel. Zjutraj je odšel od doma, zvečer pa pripeljal seboj domu ženo v veliko začudenje svojih že odraslih otrok.
Železnice morajo izdajati češke pobotnice. Najvišje sodišče je vsled pritožbe nekega češkega posestnika razsodilo, da mora že-leznioa Ustje nad Labo-Topliee izdajati češke pobotnice.
Kaplan ustrelil župnika. Ko je v Sarcedo blizu Benetk ondotni župnik šel k oltarju, da bere mašo, ga je kaplan s puško ustrelil. Župnik je kmalu na to umrl. Morilec je ušel.
Rusija posreduje. Iz Belgrada javljajo, da je Rusija prevzela naši' inicijativo, da posreduje med Bolgarsko in Turčijo.
Ustrelil je v Divošu neki malopridnež Uroš Dančič ženo Desan-ko Tučak, katere mož živi v Ameriki. Dančič je hotel, da bi živela ž njim, pa ga je odbila; na to jo je počakal v zasedi ter jo ustrelil; potem je ustrelil še samega sebe.
Izprijena mladina. 16 letni Peter Tomasini iz Terza je speljal 8 letno hčerko svojega gospodarja v senik, zaprl vrata ter jo hotel posiliti. Ali to so preprečili drugi ter izročili Tomasini ja roki pravice.
Izobčen! Bivši profesor v Pasa-vi, dr. Sickenberger, ki je nedolgo tega slekel duhovsko suknjo, je sedaj izobčen iz katoliške cerkve.
Ustavljena brzojavka. Splitski socijalisti so brzojavno pozdravili socijalno-demokratični shod v Zagrebu ; toda to brzojavko so na zagrebški pošti ustavili.
Ljubljanski škof je dobil od nemške “Kranjske šparkase” u-kaz, da ne sme povodom slovanske gasilske slavnosti zastav razobesiti. Pokoril' se je temu ferma-nu — oti bo že vedel, zakaj.
Grozna smrt otroka 121etna deklica Ljudmila Travnikov» iz Rut pri Borovljah je na grozovit način ponesrečila se. Otroka je pri Ogrizku prijel jermen nekega poljedelskega stroja, ga parkrat zavrtel, na kar je z razbito glavo obležal.
Dela,vec utonil. Štirje delavci, med temi dva Nemca, zaposlena pri tvrdki “Crammer & Schwarz“ so peljali čoln poln železja skozi kanal pri Tržiču na Goriškem. Pri prepiru radi vesla se je prevrnil Čohi. Nemec Tonner je utonil, med tem, ko so se drugi trije rešili.
Uboj. V Harijah pri Ilirski Bistrici je bil zaboden Prijatnikov sin. Zvečer je bilo več fantov skupaj, kar pristopi Kotlarjev fant in reče Prijatuikovemu: “Ti, kaj si pa čez me govoril?” Na to vzame nož in prizadene nasprotniku več smrtno nevarnih ran. Revež je proti jutru vsled velike izgube krvi umrl. Kotlarjevega so orožniki izročili sodišču.
Nova bolgarska revolucionarna organizacija se je ustanovila, kakor poroča sofijski “Dnevnik”, v Vodeni. Izdala je okrožnico, ki nagovarja prebivalstvo, naj ne izroča orožja turškim oblastim in naj se upre, če bi Turki rabili silo. Odbor te organizacije žuga s strogo kaznijo vsakemu Bolgaru, ki ne upošteva njegovih ukazov.
Pogorelo zdravniško poslopje. Dne 17. avgusta ponoči je pogorel v Rogatcu — Slatina tamošnji “Kurhaus”. Ponesrečil ni nihče. Zdravljenje in promet sta neovirana. Štajerski deželni glavar grof Attems se je podal na lice mesta. *	...
•-. Bolgarski kralj na Cetinju. — “Politische Korrespondenz” piše, da se poda bolgarski kralj Ferdinand čestitat knezu Nikiti na Ce-
tinje, od tam pa se takoj vrne
nazaj na Bolgarsko. Zanika ob e-nem, da bi bil kralj Ferdinand težko bolan.
Briganti oropali in odpeljali kanonika. Iz Rima poročajo: V Ozieri je pet brigantov, ki so bili oblečeni kakor karabinieri, napadlo kanonika katedrale, Andreja Appedu. Vzeli so mu 3000 lir, katere je imel pri sebi, ter ga odpeljali v gore. Od škofa v Sassa-ri zahtevajo 20.000 lir kot odkupnino.
Vojna ali mir. Londonski listi poročajo, da je bil v Sofiji pred odhodom kralja Ferdinanda in pod njegovim predsedstvom tri dni trajajoč kronski svet, glede katerega varujejo vladni krogi največjo tajnost, čuje se baje, da je šlo za odločitev med mirom in med vojno s Turčijo.
Revizija ruskih samostanov. — Sveti sinod je odredil v svojem zadnjem posvetovanju, v katerem se je pečal z rezultati presku-šnje, katere je nabral o priliki preiskav kijevskih samostanov, da naj se izvede vsled teh podatkov generalna revizija vseh ruskih samostanov.
Z narodom k bogu. Klerikalci izpreminjajo vsak dan svoje ime in svoja gesla, kar jasno priča o tem, da klerikalci nimajo prav nikakršnega trdnega prepričanja. Prej so imeli geslo: “Z bogom za narod!” — na zadnjem zborovanju klerikalnega dijaštva v Črnomlju, ki se je vršil prejšnji mesec, so izpremenili to geslo v “Z narodom k Bogu”. Kranjski klerikalci bi pač boljše napravili, če bi izpremenili tudi to svoje geslo, ter rekli: “Z narodom v klerikalni jarem! ”
Praktično izvajanje slovanske vzajemnosti. Bolgarski listi so se jeli po vseslovanskem kongresu živahneje zanimati za slovanstvo. Vsi dnevniki priobčujejo stalna razna slovanstva se tieoče vesti, a “iVečerna Pošta” je »tvorila posebno rubriko za slovanske vesti pod naslovom: “Iz slovanskih zemelj”. Na prvem mestu v tej rubriki ima “Večerna Pošta” notico “Cesar Fran Josip proti ljubljanskemu županu Hribarju.?”
Spremembe na papeškem dvoru. Pariški “Journal” poroča iz Rima: V Vatikanu blizu stoječih krogih se zatrjuje, da se v kratkem izvrši v tajništvu na papeškem dvoru izprememba in da bo imenovan namesto dosedanjega državnega tajnika Mery del Vala za kardinala-tajnika kardinal Rampolla. Kakor se zatrjuje, se je papež za ta korak le težko odločil.
Vlomi na Notranjskem. Dne 13.
p. m. pomoči vlomili so tatovi na več krajih na Notranjskem. V Klenku so vzeli nekemu kmetu tri gnjati (šunke). V Radohovi vasi vrgli so križ raz okna gostilne pri Jeranu. Spili so kakih 10 litrov vina in vzeli iz predala 10 K. Ob !. uri ponoči prišli so v Št. Peter in so iskali svoje sreče pri trgovcu Ferdu Špilarju. Prišli so že v prodajalno, a jih je gospodar še o pravem času prepodil.
Umorjen “kibic”. V neki kavarni v Paučovi so igrali na karte. Trgovec Grečkovič je gledal igro, toda ker je bil sam strasten igralec, ni mogel molčati. Igralec Mladen Zubovič, ki je neprestano izgubljal, je bil radi tega tako jezen, da je zagrabil nož, ter ž njim zabodel “kibica”.
Napredno katoliško družtvo se je ustanovilo v Dunaju. Družtvo se hoče boriti za moderne zakonske povstave, pred vsem za obliga-torično civilno poroko. Ako se u-vede civilna poroka, potem se seveda omogoči katolikom novo sklepanje zakonov. Kaj bo? Kaj bo? Katoliki za razporoko! Pa menda vendar ne bo sveta konec radi tega!
Bratomorna borba v Makedoniji. Nedavno tega je bil v Nebre-govu v Makedoniji ubit srbski u-staški vojvoda Gligorije tsokolo-vič. Kakor srbski listi pišejo, so ga ubili bolgarski četniki. Žalostno je, da se v Makedoniji bore na nož bratje med sabo, mesto da bi se združeno vojevali proti skupnemu sovragu.
Proslava bitke na Varvarin-skem polju. V Srbiji bodo 19. septembra slavili 100 letnico bitke na Varvarinskem polju. Slavnosti se udeleži tudi prestolonaslednik A-leksander. fri tej priliki-se položita temeljna 'kamna za dva spomenika. V Varvarini postavijo spomenik glavnemu junaku v o-
menjeni bitki Jovanu Kursnli, na mestu, kjer je bila bitka, pa tamkaj padlim junakom.
Strajkujoči duhovnik. V Ober-gessertshausenu blizu Augsburga na Nemškem se je imela vršiti maša zadušnica po neki vdovi. Sorodniki so bili že zbrani. Župnik dr. Graf stopi pred altar in pove, da ne bo imel nobenega cerkvenega opravila, dokler bo v cerkvi gospodar mežnar. Malokdaj se zgodi, da bi se bal župnik mežnarja in da bi bil prisiljen štrajkati radi njega.
Belokranjski vinogradi uničeni. Žalosten pogled nudijo letos belokranjski vinogradi. Kjer je bilo lansko leto slišati veselo petje, je letos prazno, zapuščeno. Kmet je obupan, edini zaslužek, ki ga še veže na domovino, mu je šel po vodi — pomoči pa nikjer. Vinogradi so popolnoma uničeni, tu pa tam se dobi še kakšen košček, ki je bil bolj v zavetju, da ima nekoliko grozdja, drugače je pa vse po toči in peronosperi uničeno. Toča je zopet uničila po Radoviči in okolici vse, kar je bilo še zdravega.
Maša zadušnica za 20 kg sira.
Imenitno ponudbo objavlja francoski časopis “L’ Idee”. Ponudba, ki je bila razposlana privatnikom, se glasi: “Gospod! Usojamo se Vam ponuditi dobavo sira, katerega izdelujejo očiščene roke skesanih deklic v našem zavetišču v X. Na skrajni minimum znižane delavne mezde (!) nam omo-gočujejo, da dobavljamo prvo kvaliteto za ceno . . . drugo kvaliteto za ceno . . . Kdor kupi 20 kg naenkrat,'ima pravico na eno mašo - zadušnico,' katero bom či-tal v kapeli zavoda. — Privatniki, ki naročajo le posamezne pošiljat-ve, dobe pri vsakem siru en molitveni bon. Če imajo pet takih bonov, tedaj naj se obrnejo na naš ekonomat, da dobe en mašni bon. Ker se naš sir izdeluje v našem zavodu od žensk, ki so navajene na največjo čistoto, tedaj je ne-prekosljivo dober. Naročila naj se adresirajo na abeta B., ravnatelja zavoda za skesane deklice.
Dohodki madridskega nuncija
Mesto nuncija v Madridu toliko donaša, da se pač izplača, za to mesto se potegovati. Španija plača papeškemu nunciju v Madridu na leto 30.000 peset, razventega pa še za ekvipažo 600 peset in na-daljnih 6000 peset za različne izdatke, skupaj torej 42.000 peset (1 peseta = 0.95 K). Toda razven te vsote ima nuncij še druge dohodke. Če umrje kak škof, tedaj dobi nuncij skozi eno leto 102 reala za vsakega seminarista, ki je v dotieni škofiji posvečen za duhovnika. Vsaka klauzurirana nuna ki zapusti za nekaj časa samostan, n. pr. mora nunciju plačati 124 realov, da dobi za to dovoljenje. Ti dohodki znašajo na leto čez 29.000 peset. Starim duhovni 1 kom, ki plačajo nunciju 204 reale, ni treba brevirja brati. Dispen-■sa za poroko krvnih sorodnikov v L, 2., 3 in 4. kolenu stane povprečno 30 peset. kateri' se mora plačati nunciju. Povprečno se v Španiji prosi na leto za 18.000 dispens. kar prinaša nunciju na leto okroglih 540.000 peset. če je kak nuncij imenovan za kardinala, tedaj plača španska država nobelgardistu in odposlancu, ki mu'prinesejo rdeči klobuk, vsoto 30.000 peset za potnino. Vsega skupaj dobiva nuncij v Madridu na leto okroglo en milijon peset. Mastno plačana služba namestnika Kristovega, ki ni imel kam položiti glave! Tudi ni čudno, da je špansko prebivalstvo tako obubožalo !
Kaj je skupna avstro-ogrska
banka? Pri volilni agitaciji na O-grskem je vitez Vay, pristaš .Ju-sthove stranke, govoril o skupni avstro-ogrski banki. Med drugim je rekel:	“Častiti volilei, hočem
vam razložiti kaj je skupna banka in kakšno je naše razmerje na-pram njej. Je to krava, ki stoji na meji med Ogrsko in Avstrijo. Na ogrski travi se pase, a na Avstrijskem jo molzejo. A kaj si mi želimo? Da bi bilo to obratno!” — (Gromovito ploskanje.)
Japonska odpovedala trgovinsko pogodbo Avstriji. Dunaj. 4. avgusta. Japonski poslanih je predložil avstrijskemu zunanjemu ministrstvu odpoved trgovinske pogodbe med Japonsko in Avstrijo. Obenem pa je izjavil, da je Japonska pač pripravljena, tudi še v nadalje sklepati z Avstrijo poli-' tiene domenke.
•f
;;
tl
a
&
K '•
a


Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denarje v staro domovino
*
*
iti
4?
iti
•4*
iti
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
/
iti
» m
¿ti
Nev York, N. Y.,
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co. *
$ 82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
«I? i!3 ili -rt il?
'Severovo Olje sv. Gotharda je izvrstno mazilo,” pravi g. K. Coniff, hotelir v Ashley, Pa. —- Imel sem hude oolečine v svojih nogah, a ko sem jih namazal s tem oljem, so bolečine
izginile v štirih dneh.”
Za bolečine in rane, izpahke in odrge
Za nevralgijoin ledveno bol, otrpli vrat in bol v hrbtu
VEDNO RABITE
SEVEROVO-
OLJE SV. GOTHARDA
edino pravo in preizkušeno mazilo. Poskusite ga! Gotovo boste zadovoljni s hitro olajšbo, ki jo z njim dosežete. Imejte ga na polici za nujno rabo. Gena 50c.
Za otekline in vnetja, krče in revmatizem.
Za otrple sklepe in mišice, hromo ramo in bolečine v prsih.
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nobena druga zdravila niso “pravtako dobra kakor Severova” — bodisi glede moči, čistosti ali izdatnosti. Pazite, da dobite pristnih. —
Prerana starost
je staije, ki sledi če razne srkalne .žleze osla.be in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Severov Življenski balzam
deluje na razne žlezne sestave, ki prejemajo hrano iz želodca in drobja med prebavo, daja oč pri tem novo življenje. Vzorno zdra ilo za žo>čnico. žimnico, zapeko in težko prebavo. Cena 75c.
“Bolje se počuti”
se pravi navadno o bolniku, ki trpi na kaki pljučni bolezni, (izvzemSi jetiko), ako uživa
Severov Balzam za pijoča.
Proslul je kot lek, ki uspešno ozdravlja že trideset let. Znanje kot najzanesljivejše zdravilo za vsakovrstni kašelj.
Cena 25c in SOc.
Pišite za zdravniški svet — je zastonj.
W. F. Severa Co. “To"“
Z
ODVETNIK
PATENTI J
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel. 3089 MAIN
CHICAGO.
Dobra linijska Gosljlna,
:rl,:s'“a:± jqs. s. stastnv
2005 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in linijske se)«, id Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliečem in sveže Sehoenhofeo pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
| 937 Blue Island Ave. <MmfO DL
H Kedar ?
potrebujete Obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške Obleke, srajc k!o- ¡M^ bukov in spodnega perila na zapadni strani.	Ifr
Jjj	Cene zmerne. Unijsko blago.
43	Izdelujemo obleke po naročilu.	^
jjjj. J. DVORAK Sc Co. j*
1853-55 Blue Island Ave.
«S Telefon Canal 1198.
Äf.
m
h»
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
I. Od zadetka revolucije do Napoleona.
Narodni konvent.
Ob desetih pripeljal se je kralj na trg Ljudevika XV. Sredi trga biLo je napravljeno morišče, na katerem je stala giljotina, okoli in okoli pa je bilo nameščenih petnajst tisoč vojščakov, nekaj ko-njikov, nekaj pešcev. Med potjo je kralj pobožno molil, zdaj pa je mirno stopil na morišče svest si nedolžnosti svoje. Takoj so ga ra-beljni obstopili, da bi ga slekli; Ljudevik pa jih je sunil od sebe ter se sam slekel. Zopet so rabelj-ni bliže stopili, da bi mu zvezali roke; in zopet se jih je kralj branil in nejevoljno je zavpil na nje : “Storite kar so Vam ukazali; le zvezati se ne dam!” Tu stopi njegov spovednik pred njega, in mu prigovarja, naj odjenja, da bo po-dobnejši našemu Zveličarju, ki so ga tudi zvezali. Zvezan stopil je na kraj morišča in z mogočnim glasom je vzkliknil: “Tiho bobnarji!” Osupneni vojščaki so u-molknili, kralj pa je nadaljeval: “Francozi! Poginil bom nedolžen vseh krivic, katerih ste me obdolžili ; odpuščam vsem, ki so krivi smrti moje, a prosil bom Boga, da Francoska nikdar ne bi trpela za-rad krvi, ki jo boste zdaj prelili. Ti pa-narečni narod —1” Zadnjih besed ni mogel več izustit, kajti Santerre priletel je ves besen in se zadrl nad bobnarji, da so zopet morali bobnati. Ob enem so rabeljni zgrabili kralja in ga položili na giljotino, a ko so spustili na-nj sekiro loputnico, mu je Edgeworth podelil sveti blagoslov in vskliknil:	“Sin svetega
Ljudevika, povzdigni se v nebesa!” Rabelj je pobral glavo in jo pokazal krvoločni druhali, ki je zdaj veselo vriskala: “Živio narod! živila svoboda!” ter rajala okoli morišča. Tako je poginil blagi in pravični Ljudevik XVI. kot žrtva za pregrehe mogočnih prednikov svojih.
Jakobinci so dosegli, kar so tolikanj želeli; ali s tem, da so kralja pogubili, nakopali so si na glavo mnogo novih sovražnikov doma in na tujem. V Londonu so ljudje bili v gledališčih; ko je do-šlo poročilo o smrti Ljudevika XVI., pa nišo dali, da bi se dalje igralo. Takoj drugi dan je francoski poslanec dobil povelje, da mora iti iz Angleškega, kjer je odslej bilo središče vsega sovražnega prizadevanja proti francoski republiki. Ravno tako so iz Špa-njolskega odpravili francoskega poslanca in tudi rimski papež ter portugalski in neapoljski kralj so pristopili k veliki zavezi zoper francoske Jakobince. Narodni konvent se tolikih sovražnikov ni zbal, ampak prav bahaško je napovedal vojsko najprej Angležem in Holandcem, a potem Španjol-cem. Sklenil je, da se ima z nova nabrati tri sto tisoč vojščakov, in izdal je nov vojaški red, po katerem ga ni bilo več razločka med starimi vojščaki, dobrovoljci in narodnimi brambovci, ampak vsi skupaj so se z novinci razvrstili v enaka krdela, ki so bila enako opravljena ter imela iste pravice in dolžnosti, častnike volili so si vojščaki sami izmed sebe. Vojščak moral je biti vsak moški od 18. do 40. leta, če ni bil oženjen in če ni obnašal kako narodno čast ali službo. Domači obrtniki morali so preskrbeti vso opravo za vojščake svojega okraja, in kar so sicer trebali za vojsko, so jakobinski o-blastmibi vzeli, kjer so našli; a ke-dar je zmanjkalo novcev, dali so vedno z nova tiskati asignatov brez mere in števila.
Te naredbe so strašno razburile mirne prebivalce v Vende-ji in v sosednih krajih, ki se razprostirajo od reke Loire proti jugu. — Vendejci so po večjem bili kmetje, ki so bili udani duhovnikom pa tudi grajščakom svojim, s katerimi so lepo in složno živeli po stari navadi. Malo so jim bile mar homatije, ki so se godile v Parizu, vsaj niti razumeli niso, kaj ti čudni možje hočejo s svojimi pre-kucijami. Poročilo o kraljevi smrti jih je pač razkačilo, ali kaj so hoteli, ko niso mogli pomagati. Drugače pa je bilo, ko je počil glas, da bo vsak moral biti vojščak, in so poverjeniki nove vlade prišli popisovat neoženjene može. Kakor da bi se dogovorili,
vzdignilo se je; meseca sušoa kakih devet sto srenj. Poverjenikom so se ljudje kar v obraz smejali, jim raztrgali pisma ter jih zapodili ; a ko je začelo plat zvona biti, oborožili so se z vilami, sekirami ali pa tudi s puškami, če so jih dobili, in zbirali so se v krdela, da bi se branili zoper jakobinske prevratnike, katerih nikakor niso mislili slu.šati. Mestni človek se kar ni smel pokazati med njimi. Pred okrajnim mestom Choleton bilo jih je dvajset tisoč skupaj, in v jako hudem boju so mesto z naskokom vzeli, sežgali pisemske shrambe, pobrali iz blagajnic vse novce, a naposled imenovali nekako bojno sodišče, ki je petnajst ljudij na smrt obsodilo. Imeli so svoje poveljnike, med katerimi je najbolj slovel vozač Chatelineau, za njim pa logar Stofflet. Pridružilo pa! se jim je tudi mnogo zvedenih častnikov plemenitne krvi, ki so nekdaj služili v kraljevi vojski, ali toliko veljave si le niso pridobili, kakor omenjeni Chatelineau. Jakobinski oblastniki v Parizu so bili kar osupnjeni; takih sovražnikov se doma niso nadejali, a niso jim z lepa niti mogli do živega, kajti Vendejcem so dobra bramba bile goste žive meje, s katerimi je dežela bila vsa poprek preprečena, nekoliko pa so jih od morske strani varovala močvirna tla.
Drugače bilo je v Parizu. Tu so razsajali besni Jakobinci, katerim je bilo še vse premalo, da so ubili kralja ter zastrašili njegove privržence ; radi bi zatrli tudi Giron-diste, republikanske tovariše svoje, ki so jim bili premalo krvoločni. Najpredrznejši bil je Marat, katerega je surovo ljudstvo po u-lieah slušalo, kakor kakega preroka. Ko so se tožili na veliko dragino, naščuval jih je, da so u-lomili v štacune “lakomnih” trgovcev ter jim pobrali vso zalogo živeža. Robespierre ni bil za ta-košno nasilje, ampak vedno je govoril o ‘ ‘ kreposti in pravičnosti ’ ’, ki ju je po svoje razumeval, a sumil je Girondiste kedarkoli jih je mogel. Razuzdani Danton pa je nekako klavern postal in rad bi Se bil pomiril z Girondisti, ter se je zastran tega skrivaj dogovarjal z Dumouriezom; toda njegovo prizadevanje bilo je zastonj, kajti trmasti Girondisti niso hoteli od j en jati ter so nekoliko bili tudi sami krivi, da “hribovci” v narodnem konventu niso dali, da bi se začele obravnave o novi republikanski ustavi. Vedni prepiri med “hribovci” in Girondisti do-kipeli so do vrha, ko so dohajala žalostna poročila z bojišča in se je raznesel glas o izdajalnih naklepih poveljnika Dumourieza. Girondisti bili so tako zbegani, da so sobe same podkopavali z nespametnimi sklepi, s katerimi so mislili brzdati besne Jakobince, ali pa svetu pokazati svobodoumje svoje, ako so skupaj s “hribovci” v konventu sklenili, da se ima napraviti posebno “revolucijsko sodišče”, a kmalu potem so dne 1. aprila sprejeli postavo, da narodni poslanec ni več nedotakljiv, če ga konvent spozna izdajalca republike. Zdaj so sprevideli, da Francoskej treba neke izvrševal-ne oblasti ter so isto podelili tako zvanemu “odboru za občno blagostanje”, v kateri so vsak mesec z nova volili po devet u-dov.
Na podlagi teli naredb začel se je hud boj med strankama, dokler niso “hribovci” zmagali ter s predrznostjo svojo postali gospodarji nad celo Francosko. Najprej so Girondisti tožili Marata začetnika moritev septembra meseca; takoj potem pa je mestno starešinstvo poslalo nekoliko mož z naročilom v konvent, da naj dva in dvajset Girondistov razglase izdajalce ter jih denejo v zatožbo. Konvent jim to,pot prošnje ni u-slišal; Marat pa je sam šel pred revolucijsko sodišče in ga prosil, da naj ga sodi. Na ulicah bilo je vse polno jakobinske druhali, a ko je sodišče Marata nedolžnega spoznalo, dejali so ga na nosilnice ter ga z velikim slavljem nesli nazaj v konvent. V tuilerijskem gradu, kjer je zboroval konvent, je po stopnicah in prehodih neprenehoma mrgolelo prostih Jakobincev, moških in ženskih, ki so čakali znamenja prvakov svojih, da so planili v zbornico ter e raz-
sajanjem zastrašili omahljive poslance. Zoper takošno nadzorovanje podkupljenih in razuzdanih ljudij ohrabrili so se Girondisti in obveljalo jim je, da so v konventu imenovali izredni .“ odbor dvanajsterih”, ki. je imel. preiskovati in kaznovati rovarje in začetnike nemirov. Novi odbor dal je prvega zapreti novinarja Héberta, ki je takrat v svojem listu najpre-drznejše oznanoval splošno razdiranje. To je le še bolj razdražilo Jakobince. D mestnega starešinstva in iz vseh mestnih okrajev poslali so v konvent po nekoliko mož, ki so odločno zahtevali, da se ima Hébert brez odloga izpustiti, odbor dvanajsterih pa zopet odpraviti. Zopet so prosti rovarji dne 27. maja pridrli v zbornico in boté ali nehotč so prestrašeni poslanci pozno zvečer sklenili po njihovi volji. Drugi dan se je narodni konvent sramoval slabosti svoje in preklical je prenaglem sklep ponočne seje.
Nestanovitnost in boječnost Girondistov dali ste silovitim jakobinskim možem novega poguma, da so hitro stopali dalje do cilja svojega, ki ni več bil daleč. Dne 31. maja ob treh zjutraj jeli so plat zvona biti in s topovi streljati. Prevratniki iz vseh mestnih o-krajev zbrali so se v mestni hiši, razpustili starešinstvo ter imenovali novo, ki se je pri tej priči lotilo dela. Namesto Santerra, ki se je pripravljal na pot proti Vendejcem, imenovalo je Henriota poveljnika meščanske hrambe, v katerej so zdaj služili skoraj sami plačani sanseulotti. Ko je bilo vse pripravljeno za veliko vstajo, je mestno starešinstvo sporočilo narodnemu konventu svojo “zadnjo besedo”, v katerej je med drugim tir jalo zatožbo zoper odbor dvanajsterih in dva in dvajset Girondistov. V konventu se je
na to 'vnela jako burna seja; “hribovci” so jo potegnili z mestnim starešinstvom, Girondisti so se branili, obveljal pa je pomirljivi predlog Barrerov, da se odpravi odbor dvanajsterih,- a zarote da naj v prihodnje preiskuje “odbor za narodno blagostanje”. Prevratno mestno starešinstvo s tem nikakor ni bilo zadovoljno in sklenilo je drugače.
V nedeljo dne 2. junija po noči jelo je zopet plat zvona biti in zopet so grmeli topovi. Ilenriot sklical je vso sanseulottsko vojsko; a ob devetih je ž njo šel proti tuilerijskemu gradu, ki ga je z vseh stranij oklenil, da nihče ni mogel ne noter ne ven, a nastavil je tudi 163 nabitih topov. Za vojsko stalo je/ kakih osemdeset tisoč ljudij. Še enkrat je poslanstvo mestnega starešinstva stopilo v zbornico in zahtevalo, da naj se “izdajalci” denejo v zapor. Zdaj so se v konventu nekoliko časa pričkali, kaj da bi sklenili, a potem so poslanci šli dol pred grad ter Ilenriotu ukazali, da naj takoj odide s svojo vojsko. Ali predrzni poveljnik se zadere na nje: “Vi tu nimate ničesar ukazovati. Vrnite se na sedeže Vaše, pa nam irzočite može, ki jih tirja narodi Topničarji k topovom!” Poslanci obrnili so se na drugo stran, ali tu se jim je ustavil Marat s krdelom sansculottov ter jih tudi podil nazaj v zbornico. Zastraženi zastopniki naroda francoskega se niso dalje upirali sili, in izdali so dva. in dvajset Girondistov in devet od “dvanajsterih”, katere so sanseulotti odpeljali ter jih stražili na njihovem domu, kjer so i-meli ostati do kodčne razsodbe. Med zaprtimi bili so najboljši govorniki ter najveljavnejši Girondisti sploh, kakor Guadet, Bris-; šot. Pet ion, Vergniaud, Lanjui-nais, Lebrun in drugi.
Pomen francoskega naroda.
Piše dr. Slane.
Nadaljevanje.
Kralj je časih nadvladal in vladal potem absolutno, kakor je sam hotel. Imel je pomočnike v duhovščini in v grajski gospodi, ker tudi ta je iskala kakega mesta v kraljevi vladi, ko se je morala kralju udati. Kralj jih je sprejel, da se niso puntali. Vendar so nekateri pametni kralji vladali sami in zraven gledali na to. da niso razžalili duhovništva.
Oblastne grofe je vpošteval kralj le v toliko, ker so mu dajali dobre vojaške poveljnike in uradnike. Zdaj je namreč moral imeti kot .samovladar več vojakov in več uradništva, kar je preje dobival od grofov in samostanov, ki so tudi plačevali davke. —• Kar je bilo na tlakarski kmetiji uradnih poslov, je pa upravljal grajski pisar.
Mesta so se sicer sama vladala, in imela svoje uradnike, toda vedno več je bilo uradniškega opravila in kralji so sčasom tudi nad meščani dobili oblast. Pri tem so morali vedno gledati na to, da so si obdržali kmeta pri dobri volji ; ta jim je dajal vojake, konje za vojskovanje in precej davkov in tako so imeli kralji glavno o-poro v kmetiji. Vsled tega so ravnali s kmetom lepše, a so dopuščati morali, da so ga izžemali tudi grajski in duhovniški ljudje, ker slednji so imeli kmeta po verstvu trdnejše v svojih rokah.
V 13-15 stoletju so meščani bili že precej razviti v svoji trgovini in rokodelstvih. Ljudje so se množili, — bilo je treba več živil. Meščan je živila kupoval od kmeta in mu dajal svoje izdelke rokodelstva v zameno, trgovec je pa posredoval. Meščan je moral streti tlakarsko gospodarstvo na kmetiji, da dobi kmet zemljo v svojo prosto last in se sam oprosti, da ložje trguje z njim. Trgovec in meščan sta morala imeti po vsem svetu prosto pot. Na tlakarski kmetiji so izmenjavali, ker so malo rabili in še ni bilo treba denarja, — to je neke vrednosti, s katero se je posredovalo pri izme-njanju, — meščan in trgovec sta pa to sredstvo morala imeti. Meščan je iskal večje profite in je začel z velikimi delavnicami. Trgoval je po vsem svetu ter bogatil posebno trgovce. Tako je postal najmerodajnejši človek v tedanji družbi.
To razvijanje gospodarstva, od svobodnega gospodarenja na pro-
sti kmetiji, potem tiskarske kmetije in razvijanje tlakarskega gospodarstva do absolutizma kraljev, ter razvoj meščanstva in njihovega dela in vladanja, se dogaja od 5—18 stoletja. V teh časih se vršijo hudi hoji kmetov proti tlakarski gospodi, boji meščanov in kmetov proti istim, boji mej meščani in grajščaki v mestih, boji kraljev proti tlakarski gospodi. V teh bojih se tudi v 14—15—16 stoletju dogajajo odpadi od kat. cerkve, katere veroizpovedanje je bilo v Evropi merodajno zraven unijatov, t. j. Židov in Maurov v Španiji. V Angliji je nastopil Wickliff, ki je odcepil Angleže od kat. cerkve, na Nemškem Luther, v Švici Zwingli, na Francoskem so imeli Hugenoti protestante in celo Slovenci smo bili skozi sto let protestanti. Tudi ta prikazen se lahko spravi v sklad z novo na-stopivšim gospodarstvom proste lastine, s kapitalističnim gospodarstvom. Vse premembe v človeški družbi imajo glavne vzroke v kaki premembi gospodarstva. To moramo imeti vedno pred očmi, ako hočemo razumevati prikazni, katere zabelježuje zgodovina.
V vsem tem razvijanju gospo-darstva in kar je z njim v zvezi, ter v vseh bojih so bili pač Francozi najboljši delavci. Reče se lahko, da so bili srce človeštva. Na Francoskem se je vse prej razvilo v boljše, in se tudi še zdaj. Od tam prihaja vse novo v drugi svet. In posebno se imamo Francozom zahvaliti, da kat. duhovščina ni več tako mogočna, kakor je bila.
IVeroizpovedanja so bila in bodo, toda podvržena so razvojem, kakor vse na svetu. Veroizpove-danja se gojijo redno, ako so za to ljudje, ki jim posebno služijo, ki so posredovatelji v bogoslužju, katero sčasom nastane. Gospodarstvo je dolenja stavba poslopja, v katerem se odpletava življenje ; vera, ved in umetnost so gorenja stavba, ki se mora ravnati po dolenji. Iz kakega gospodarstva nastaja kaka posebna vera, ki se potem prilagodi dotičnemu gospodarstvu. Tako n. pr. si človek, ki si še ne ve razjasniti prikazni v naravi, stvarja bogove, in njih češčenje. Češčenje pa nastane, kakor vse drugo, iz dotičnega gospodarstva. Luteranstvo, ozir. protestantizem ni nastal v 14—15 —16 stoletju zaradi grdega obnašanja kat. ■duhovnikov, ampak ker je nastalo drugo gospodarstvo,
gospodarstvo proste lastine, torej kapitalistično, ki je našlo dosti naukov kat. vere na poti v razvoju ter izvrševanju istega. Da morajo imeti vere svoje duhovnike, je gotovo. Znamenit je pa pojav, da so kat. duhovniki, ki so se le nekaj stoletji oklepali revnih sužnjev, priskočili že v četrtem stoletju rimskim cesarjem na pomoč. Ti so jih sprejeli, ker so u-videli, da je kat. vera zavladala ter izpodrinila stare rimske bogove.
V srednjem veku šo bili kat, duhovniki vladarji poleg povečjem neznatnih kraljev. Toda tudi mogočni kralji, kakor n. pr. Karol Veliki v 9. stoletju, jih je moral upoštevati. Mase ljudstev so se po njih urejale v tlakarskem delu in robovanju in tako je kat. duhovščina, ki je služila kraljem tudi kakor nekaka policija, kmalu za-bogatela. Kaj bi ne! Ker je bila vsaki vladi dobra pomoč pri vladanju mas, je zadobila mogočne pravice in njen upljiv je bil tolik, da so kralji v vsej svoji mogočnosti pravzaprav morali storiti le to, kar so. hoteli višji kat, duhovniki. To celo v nekaterih versko mešanih deželah. Duhovništvo ima še sedaj v katoliških državah veliko moč, ker je izborno organizirano. Kat. duhovnik nima fa-inilije, je celibater in ima le svojega očeta papeža v Rimu. Kaj mu je mar, kako živijo v bodoče njegovi nezakonski otroci! On se le briga za to, da je cerkev bogata, mogočna v vladah, mogočna s pomočjo vlad in verstva, ter bogata v masah ljudstev. Kako se bode njegovim otrokom godilo, a-ko se življenje ljudstev tako ali tako uravnava, to ga ne briga; zakonski ljudje skrbijo v občini, v deželi in državi za to, da se potomcem boljše godi, kakor se njim. Ker kat, duhovnik nima skrbeti za otroke, leži v tem njegova moč in tudi nevarnost za družbo, in proti temu duhovništvu se bojuje kat. človeštvo od 13-stoletja naprej. — V vseh teli bojih ostali so Francozi v prvih vrstah, posebno v zadnjih stoletjih. Daši je kat. duhovništvo še mogočno in močno, mu je na Francoskem že odklenkalo. Moj namen je, podati nekaj črtic iz hoja Franeozev proti kat. duhovništvu.
Vrhovni katoliški duhovnik, papež, nima danes več one velike o-blasti, kakor jo je imel v srednjem veku. Kralji so se osvobodili njegove nad oblasti in s tem potegnili tudi posamezne sloje ljudstva iz pretežne papeževe oblasti. Toda nekak dualizem je še vendar ostal v kat. državah, — oblast kat. duhovništva zraven oblasti posvetne vlade. Kat, duhovnik se še vmešava v šolstvo, zakonsko življenje, še izrablja svoj cerkveni vpljiv v dosego velikih gmot-
nih sredstev, dasi je plačan od fondov, ali po državi, itd. Omika-nejša kat. ljudstva stremijo po tem, da ta dualizem razderejo in ustanovijo v državnem življenju interkonfesijonelno posvetnost, t. j. razmerje, v katerem nadzira in omejuje država tudi cerkev, kakor to stori glede drugih družtev in posameznih državljanov, v kolikor , je potrebno, da zamore skupnost živeti.
Velika francoska revolucija koncem 18stega stoletja je razdrla močno utrdbo tlakarskega gospodarstva, in je dosti pripomogla k temu, da bi se bilo že tedaj za ljudstvo ugodno rešilo vprašanje, kako bi se pognalo duhovnika v cerkev, da bi si moral plačo i-skati, kakor duhovnik v zdajšnji Ameriki. Duhovništvo je prosta o-brt, kakor vsaka druga. Ako bi Napoleon I. ne segal v to vprašanje, bi bilo danes po vsej kat. Evropi rešeno vprašanje razdora dualizma cerkve in posvetnosti tako, da bi bila državna oblast po polnoma zmagala. Toda Napoleon, veliki cesar Francozov koncem 18. in začetkoma 19stega stoletja, je hotel moč in upljiv duhovništva na mase ljudstva izrabljati v svojo in monarhije korist, da vzdrži sebe in svojo dinastijo na francoskem prestolu. Dejal je: z dobro policijo in dobro urejenim duhovništvom zamore cesar vsak čas sigurno spati. In pomagal je zopet kat. duhovništvu na noge. Dasi je papežu nagajal, je papež Pij VII. srčno rad sklenil leta 1801. z njim konkordat, da obnovi vsaj nekaj prejšnjega razmerja, v težavni situaciji, v kateri se je nahajala katoliška cerkev na Francoskem. Cerkvi je vzela revolucija njeno veliko premoženje in razdrla vso organizacijo kat. duhovništva. Pri tem je bilo urediti vprašanje, ako naj bo katoliška vera državna: ali pripušee-na le kakor izpovedanja drugih verskih družb, brez kake drž. gmotne podpore. Uredilo se je slednjič tako, da se je papežu navidezno vstreglo. pa tudi državi, ki hoče nadvladati nad cerkvijo. Napoleon je hotel pri vsem tem duhovništvo le izrabljati kot sredstvo za svoje namene in je, dobro poznaje ekspanzivno moč kat. ce-libaterja; računil, da bode izrab ljal, če treba, še posamezne posvetne stranke in državno oblast proti duhovništvu, ako bi isto postalo preoblastno. S tem se je zopet nastalo razmerje, da je ostal dualizem, ki je vedno stvarjal nasprotja in razdore med cerkvijo, državno vlado ter med ljudstvom. To nasprotje, ta dualizem se hoče zdaj odstraniti; katoliško cerker hočejo potisniti Francozi ▼ razmerje, da ne bo več kaka priveli-girana ustanova, ali družba, oziroma država v državi.
(Dalje prihodnjič.)
	NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards-	-Pool Table—Prenočišča za potnike.
Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi ih ponoč	
	P. Perič, 1412 W. 18. St.,
	CHICAGO, ILL.
Večina slovenskih krčmarjev v LaSalle, 111.
toči i^EIFLTJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
ATLAS BREWING 00.
•tuje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
j LAOER | MAGNET | ORANAT |
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi Be obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
13
□
Vsak slovenski delavec naj ólta “GLAS SVOBODE”