Planinsko društvo Skofja Loka je bilo ustanovljeno 21. maja 1907 kot Selško- škofjeloška podružnica slovenskih pla ninskih društev s sedežem v Selcih. Pred sedoval ji je tedanji dražgoški župnik Anton Fajfar. Njegov namestnik je bil Josip Demšar, usnjar iz Železnikov, tajnik Ivan Stupica, učitelj v Dražgošah, bla gajnik Franc Smid, župan v Selcah, dru gi člani odbora pa Jurij Karlin, Franc Se ver, Franc Demšar in Gabrijel Thaler. Podružnica, ki je ob ustanovitvi štela 17 članov, si je naložila za prvo nalogo, označiti pota v gore na svojem področju. Z markacijami in smernimi tablicami so njeni člani označili naslednje poti: iz Dražgoš čez Jelovico na Ratitovec. iz Že leznikov na Porezen. iz Podhrda čez So- rico na Ratitovec, iz Selc k Lenartu, od Lenarta k Valentinu ter odtod v Javorje in Poljane ter z Ratitovca preko Jelovice do železniške postaje Soteska v Bohinju. Podružnica si je vseskozi prizadevala tudi za pridobivanje novih članov in je imela leta 1923 ze 191 članov. Ze leta 1908 je pričela z zbiranjem de narnih in materialnih sredstev za grad njo koče na Ratitovcu. Koča, ki so jo ime novali »Krekova« je bila zgrajena leta 1925. Kljub temu, da je podružnica dolga leta zbirala denar in gradbeni material z organiziranjem raznih prireditev in na biranjem prispevkov pri raznih institu cijah, podjetjih in posameznikih ter dobila tudi subvencijo od Slovenskega planin skega društva (SPD) v Ljubljani, se je morala pri gradnji koče še precej zadol žiti. Dolga kasneje ni mogla odplačati in tudi ne vzdrževati koče. Leta 1926 je kočo na Ratitovcu z dolgom vred prevzel os rednji odbor SPD v Ljubljani. Na izrednem občnem zboru dne 12. ma ja 1929. ki ga je vodil tedanji podpred sednik dr. Jerala, so soglasno sprejeli sklep, da se Selsko-škofjeloška podružni ca preimenuje v Škofjeloško podružnico SPD ter prenese sedež v Škof jo Loko, od koder je bila tudi večina tedanjih članov. Novi odbor je sprva nameraval zgra diti kočo na Blegošu. Ker pa na Blegošu zaradi bližine meje koče ni bilo mogoče graditi, se je v letu 1930 odločil za grad njo koče na Lubniku. Podružnica je ime la tedaj 102 člana. Razpolagala pa je s 6.669.— din. vloženimi v Mestni hranil nici v Skofji Loki. Koča na Lubniku je bila dograjena in odprta 26. junija 1932. Zanimivo je kritje stroškov za zgraditev koče, ki za tedanji čas niso bili majhni. Z nabiralno akcijo 70 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA SKOFJA LOKA 188 je bilo zbranih 5.000.— din v gotovini in 11.000.— din v gradbenem mate rialu. 13.000.— din so znašali razni pris pevki in dohodki od prireditev, 11.000.— din pa je bilo gotovine v blagajni. Ostalo je še 17.531.— din dolga. Za izplačilo tega so tedanji odborniki dru štva dobili posojilo v znesku 13.000.— din in zanj podpisali menico pri Mestni hra nilnici, za ostalih 4.531.— din pa je ostalo še neplačanih računov. V letu 1936 je podružnica izdala zemlje vid škofjeloškega pogorja. Zemljevid, ki ga je narisal Franci Otujac iz Škofje Lo ke, je bil natisnjen v 2.000 izvodih. Dne 28. marca 1941 je bil zadnji občni zbor podružnice pred okupacijo. Odbor podružnice je oskrboval kočo na Lubnaku še do 19. oktobra 1941. Tega dne je nem ška policija, po prijavi domačega izdajal ca, da se na Lubniku zbirajo aktivisti Osvobodilne fronte, kočo obkolila in na padla. Policisti so tedaj ustrelili Jožeta Pavlico, sina oskrbnice, in težko ranili Jožeta Vergota. mizarskega pomočnika, ki je nato v bolnišnici na Golniku umrl. Oba sta bila vneta planinca in aktivista OF. V njun spomin je pri sedanjem domu na Lubniku vgrajena spominska plošča. Leta 1943 je okupator nameraval kočo preure diti v vojaško postojanko, zato so jo par tizani 1. maja požgali. V narodnoosvobo dilni vojni je sodelovalo veliko škofje loških planincev. Mnogi so se borili v vrstah NOV in POJ oziroma so bili iz seljeni ali odgnani v koncentracijska ta borišča. V svobodni domovini so se škofjeloški planinci zopet organizirali in osnovali Planinsko društvo Skofja Loka. Prvi občni zbor društva je bil 26. januarja 1946. Društvo si je naložilo nalogo, da zbere članstvo, obnovi markacije po pla ninskih poteh ter postavi novo kočo na Lubniku. Sprva je štelo le 40 vnetih čla nov in še isto leto število članstva podvo jilo. Kljub majhnemu številu članov in po manjkanju finančnih sredstev se je lo tilo gradnje koče. Načrt za kočo, ki ga je izdelal Marijan Masterl. je odobrila tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) in ga s popravki še izboljšala. Planinci so s pro stovoljnim delom uredili pot, odstranili ruševine požgane koče, pripravili teren za novo stavbo ter pod strokovnim nad- Nova planinska koča na Blegošu med gradnjo (Foto M. Mrak) 189 zorstvom opravili tudi vsa gradbena delt.. Z drobilcem, ki so ga spravili na vrh Lub nika. so iz razstreljenega kamenja na- mleli preko 200 m3 peska. Vso opeko, de ske, stropnike, strešno ogrodje in drug gradbeni material ter opremo pa so od blegoške ceste znosili na 3 4 ure odda ljeni vrh Lubnika. Vsako nedeljo so so zbirali na prostovoljno delo. Članom dru štva so se pridružili tudi člani lovskih družin Škofje Loke in Zminca, člani raz nih sindikalnih podružnic in drugih or ganizacij ter šolska mladina in vojaki. Dostikrat je delalo hkrati tudi do 130 prostovoljcev. Med gradnjo koče na Lub- niku je bilo v letih 1950—1953 opravlje nih 33.565 prostovoljnih ur. Novozgrajena koča je bila večja in pro stornejša od prejšnje in zato jo je društvo imenovalo Dom na Lubniku. Dom je odprl tov. Boris Ziherl 24. maja 1953 — ob rojstnem dnevu tovariša Tita in 60-letnici Planinske zveze Slovenije. Stroški za gradnjo in opremo doma na Lubniku so znašali din 62.191,63. PZS je prispevala din 25.239.—, Okrajni ljudski odbor Kranj in Mestni ljudski odbor Skofja Loka ter razna podjetja in orga nizacije 18.776,12, društvo samo pa dir. 18.176 51. ki jih je zbralo s članarino in organiziranjem raznih prireditev. V naslednjih letih je društvo poleg na daljnjega opremljanja in urejanja doma na Lubniku ter skrbnega gospodarjenja posvečalo vso skrb vzgoji članstva. Pri pravilo je številna predavanja in planin ske pohode, katerih so se člani množično udeleževali. Leta 1957 je društvo praznovalo 50-let- nico obstoja. V počastitev jubileja je skupno s Turističnim društvom Skofja Loka od 9. do 16. junija priredilo pla- ninsko^turistični teden v Skofji Loki. V tem tednu je društvo slavnostno razvilo svoj prapor. Društvo se je vseskozi trudilo, da bi v planinsko dejavnost vključilo čim več mladine in pionirjev. Zlasti je povečalo njihov priliv v letu 1959 in naslednjih letih, ko mu je uspelo v sodelovanju s šolami organizirati številne planinske po hode ter vzbuditi interes mladih za pre davanja, ki jih je zanje organiziralo. S finančno pomočjo je prispevalo tudi k večji udeležbi škofjeloške mladine na po hodih po slovenski planinski transverzali. S sodelovanjem prosvetnih delavcev je v zadnjih letih organiziralo tudi planin ske sekcije po šolah. Aktivna je planin ska skupina na gimnaziji ter na osnov nih šolah »Cvetko Golar« na Trati in »Pe ter Kavčič« v Podlubniku. Na vseh os novnih šolah teče akcija »pionir —• pla ninec«, v ekviru katere prirejajo številne planinske pohode. Mnogo pionirjev je že prejelo značko >pionir-planinec« ter znač ke slovenske planinske transverzale in loške planinske poti. Po vseh šolah us pešno prirejajo tudi planinske šole. ki so za vzgojo mladih planincev še posebno pomembne. V mladinskem odseku društva je ak tivna tudi mladina iz organizacij zdru- nega dela. V preteklih letih je mladinski odsek pripravil vrsto planinskih pohodov, lažjih enodnevnih in tudi težjih večdnev nih za izkušene j še mlade planince. V bo doče bo potrebno še izboljšati medsebojno povezovanje in sodelovajne mladine iz or ganizacij združenega dela s šolsko mla dino. V zadnjih letih se kaže tudi v or ganizacijah združenega dela večji inte res za organiziranje planinskih sekcij. Organizirane so že v Jelovici, Gradisu, Gorenjski predilnici, pripravljajo pa se še v drugih. V društvu uspešno deluje tudi »gorska straža« oziroma odsek za varstvo narave. Člani odseka sodelujejo pri varstvu pla ninske flore na področju Polhograjskih dolomitov, na Ratitovcu in Golici. Za svo je delo je škofjeloška postaja gorske stra- Leta 1976 je upravni odbor osnoval tudi alpinistični odsek. Za odsek oziroma op remo članov odseka je društvo vloži lo precejšnja finančna sredstva v prepričanju, da so dobro naložena. Iz aktivnega alpinističnega odseka se bo lahko razvila tudi gorska re sevalna služba. Društvo ima sedaj alpinistični odsek s 26 člani in priprav niki, 12 mladinskih vodnikov. 2 planinska vodnika in precej izkušenih planincev za vodenje planinskih pohodov. Društvo posveča stalno skrb označe vanju gorskih pati. Markacijski odsek svoje naloge uspešno izpolnjuje. Načrtno obnavljanje markacije in smerne tablica. Se posebno se je izkazal ob 1000-letnici Škofje Loke, ko je društvo kot prispevek k počastitvi jubileja odprlo danes že zelo popularno Loško planinsko pot. Za pre hojeno loško planinsko pot je prejelo do slej spominske značke že preko 700 pla nincev, naklada 8.000 dnevnikov te poti pa je že razprodana. V zadnjih letih lahko govorimo o res nični množičnosti planinskega izletništva v Skofji Loki. Društvo je usmerjeno k pripravljenosti članstva in čim večjega števila občanov na napore, ki se postav ljajo pred ljudi ob nevarnostih in kata- 190 strofah. Tudi zimski pohodi na Stol. PJ- rezen. Ratitovec in Blegoš to potrjujejo. Upravni odbor posveča velik del svo jega dela še gospodarski dejavnosti. Os krbovanje in vzdrževanje doma na Lub- niku. ki je bil 25. septembra 1976 prei menovan v Dom Borisa Ziherla na Lub- niku, zahteva neprestano skrb. trud in tudi dokajšnja finančna sredstva. Do konca leta 1976 je društvo investiralo v dom 237.651.— din. od katerih več kot po lovico samo v zadnjih štirih letih. K us pešnemu poslovanju doma mnogo pris pevajo tudi požrtvovalni člani, ki prosto voljno pomagajo v domu ob sobotah in nedeljah in brezplačno opravljajo tudi druga dela. Tudi pred leti sprejet sklep društvene ga občnega zbora, da naj se zgradi koča na Blegošu, ki je priljubljen planinski cilj, je ob društveni 70-letnici uresničen. Ko ča, ki so jo še s posebnim veseljem po zdravili tudi primorski planinci, je bila odprta 18. septembra 1977. Stroški za gradnjo in opremo znašajo 1,300.000 din. ki so bili zbrani takole: svet za narodno obrambo občine Skofja Loka 100.000.—, telesno-kulturna skupnost Skofja Loka 100000.—, lastna sredstva in prispevki organizacij združenega dela ter občin skega sindikalnega sveta 300.000.—, dol goročno posojilo Ljubljanske banke 800.000.— din. S prostovoljnim delom, pri katerem so se planincem pridružili tudi pripadniki škofjeloškega garnizona JLA. taborniki in športniki, pa je bila urejena okolica koče. Gradilo je gradbeno pod jetje Tehnik iz Škofje Loke. Število članstva je v stalnem porastu. Leta 1946 je imelo društvo 88 članov, leta 1956 470 članov, leta 1966 1.140 in leta 1976 1.403 člane. Za dolgoletno uspešno in prizadevno delo je društvo prejelo v letu 1969 zlato značko Planinske zveze Jugoslavije. Leta 1972 mu je skupščina občine Skofja Loka za 65-letnico uspešnega delovanja, še po sebno za razvijanje masovne planinske dejavnosti med odraslimi in mladino, po delila veliko plaketo občine Skofja Loka in leta 1974 veliko jubilejno priznanje 1000-letnice loškega ozemlja. Saro Sink 191