Leto XLV - št. 91 - CENA 45 SIT m GLAS Kranj, petek, 20. novembra 1992 18. zimskošportni sejem v Kranju Bogata in poceni ponudba Kranj, 19. novembra - Danes se je v Kranju na Gorenjskem sejmu začel 18. zimskošportni sejem komisijske prodaje rabljene zimskošportne opreme, velika pa je izbira tudi nove in različnih športnih dodatkov in drugih izdelkov. Sejem letos že četrtič organizirata skupaj Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja in Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem, prejšnja leta pa ga je /VI IS pripravljal pred začetkom zimske sezone sam. V hali A Gorenjskega sejma tokrat razstavlja in prodaja 214 razstavljalcev in sicer Je 42 neposrednih, ki zastopajo še 172 drugih Podjetij. Glavna ponudba je tudi letos rabljena smučarska oprema, pa tudi ostala (letna). Letos se na sejmu predstavljajo tudi različna društva in organizacije s svojo športno in rekreativno dejavnostjo (alpinisti, jadralni padalci, ultra lahka letala, motorni zmaji...). Novost letošnje prireditve je tudi vsak dan roodna revija z najnovejšo opremo za beli Sport in rekreacijo. Na sejmu pa prodajo tudi dnevne in letne karte za žičnice za nekatere smučarske centre v Sloveniji. Do zaključka sejma bodo veljale še stare cene. Na novinarski konferenci je pomočnik Zbora vaditeljev Tone Ravnikar povedal, da zadnja leta beležijo nenehni porast nakupov pri prodaji rabljene smučarske in druge opreme. Zato pričakujejo tudi tokrat veliko in dobro ponudbo ter prodajo. Sejem bo odprt do nedelje vsak dan od 9. do 19. ure. Vstopnina je 100 tolarjev, za otroke od 7 do 15 let pa polovična. • A. Ž. Ko bom predsednik Drevi, ob 19 JO bo v hotelu Creina v Kranja GLASOVA PREJA pod naslovom KO BOM PREDSEDNIK. Voditelj Viktor Žakelj je tokrat povabil gorenjske predsedniške kandidate DARJO LAVTIŽAR - BEBLER, DR. LJUBA SIRCA, IVANA BIZJAKA IN JELKA KACINA. Vabljeni vsi, ki bi radi podprli svoje kandidate, jim kaj povedali ali jih vprašali. Rezervacija po telefona 211-860. Slovenci p svetu Danes, ob 18. ari bo v veliki dvorani kranjske občinske skupščine javna okrogla miza z naslovom SLOVENCI PO SVETU. Udeležili se je bodo UGLEDNI SLOVENCI iz zamejstva, vodil pa jo bo DR. PETER VENCELJ. Udeležite se zanimivega pogovora in se seznanite s problemi in stališči naših rojakov s Koroške in Italije. V ponedeljek poak za begunske otroke Kranj, 20. novembra - V ponedeljek se bo tudi v Kranju začel pouk za begunske otroke. Začel se bo ob 14, ari v kranjski Gimnaziji, učenci pa naj se ob tej uri zberejo v avli sole. GORENJSKI GLAS Sklic kranjske skupščine ne bo preklican Bo dogovor strank tokrat zadoščal? K'»nl 19 novembra - V sredo so se ponovno sestali predstavniki CiklnZ^kih političnih strank in ^ff^ *>»nitvi izvršnega sveta. Tokrat sodeluje Ml ^^^UM *«o je "realno upanje", da do preklica zasedanja skupščine 1,0 prišlo. Tudi tokrat je seveda najtrši °J?h kranjskih medstrankar-*k>h pogajanj (oznaka tega, kar »c dogaja, bi bila lahko tudi Jrugačna) sestava novega izvršba sveta. Kot je znano, je bi-a °a zadnjem prekinjenem za- sedanju skupščine izvoljena le minimalna sestava z devetimi od skupno 17 članov, kar pomeni, da bi morali biti na sejah vedno prisotni vsi in vedno soglasni pri sklepih. Že prva redna seja po izvolitvi je pokazala. da je to težko zagotoviti in da bi praktično v taki sestavi vlada komaj delovala. Od večkrat poudarjene potrebe po različnih idejah in pogledih, ki naj "rode" čim kvalitetnejše odločitve, tako ni nič ostalo, saj ni daleč od resnice pripomba enega od sodelujočih, da je potreben v tem primeru "demokratičen centralizem". Poleg dejstva, da je v tem primeru vlada ostala brez podpredsednikov, ki naj bi usmerjali posamezna širša področja, so ostali nezasedeni tudi kar trije pomembni resorji, pri čemer si je v tem položaju kar težko predstavljati normalno delo upravnih organov. Takega mnenja je tudi novi predsednik izvršnega sveta, ki pravi, da brez takojšnje razrešitve kranjska občina drvi v brezno popolne blokade. Rešitve pa se v zapletenih medstrankarskih odnosih Kranja očitno iščejo le postopoma: v gradivu za nadaljevanje zasedanja skupščine 25. novembra so ponujeni predlogi petih kadrovskih dopolnitev (dveh podpredsednikov, dveh profesionalnih članov in kandidatov za sekretarje in enega zunanjega člana), kot smo izvedeli iz sredinih pogajanj pa sta usklajena še dva dodatna predloga. Liberalna stranka se je namreč očitno glede svojega nesodelo-vanja premislila in ponudila za tretjega podpredsednika (odgovornega za turizem in drobno gospodarstvo) Janeza Hafnerja, za neprofesionalnega člana, odgovornega za družbeni razvoj pa Alozija Grmeka. Do polnega števila tako manjka le še predlog za profesionalnega člana odgovornega za družbene dejavnosti, ki naj bi ga predlagala Liberalno-demokratska stranka, ki pa pri izbiri zaenkrat še nima sreče. Ce bodo dogovori (z)držali, vse kaže, da tudi župan ne bo uresničil grožnje po preklicu seje, pač pa naj bi sklic predsedstvo v kratkem z enakim dnevnim redom potrdilo. • S. Ž. Kranjci ■ Vo|>lnih ' predvHll,ni PanoJ' ** prazni - Ce bi sodili po praznih pred v°Uloih ('<>r*>nicfan0^h v KranJu* potem se predvolilna teknuTše ni začela. ■vt„hUs st*ri n»v»di še vedno raje lepimo letake na drevesa, na ItftfjZjj"* P°*tajališča, fasade hiš in hlevov in druga, za take stvari nrn* n,eM»- Navada je pač železna srajca. Da se predvolilna »ki p«BJ[f " k vrh"ncu in se 6. december hitro bliža, in da kranj-Tokra| Di»"c ka/ejo pravega vzdušja, potrjuje tudi Gorenjski glas. r,V|,i |», i 0 Predvolilnem do|(ajanju in "cvetkah" na državni ',r"»nkosi ' med 1 lb*ralno Branko in Liberalno-demokarstko ,Udi «okrJA°Veni*t')' 0 Predvolilnem dogajanju v gorenjskih občinah, v^a*v«Jj\ *° dcl c»Nnl>"» predvolilne Odprte strani. J. K., slika 0 o r z n o posredniška "Ta h i d. d. VREDNOSTNI PAPIRJI K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 POSREDNIKI teL;tkW217«27J »L 294 fax: 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko j 1 PRIHODNOST HI ČRNA ZGODBA 0 USPEHU LIBERALNA STB ANKA Jutri, v soboto, 21. novembra, ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju LIBERALNI VEČER S PLESOM in PREDSTAVITVIJO KANDIDATOV ZA DRŽAVNI ZBOR Sodelujejo vodilni predstavniki stranke. Za ples bo igral ansambel 0RI0N. Slovenska ljudska stranka Gorenjske podružnice SLS vabijo na srečanje s gj^g predsedniškim kandidatom DR. STANKOM BUSERJEM, ki bo v ponedeljek, 23.11., ob 16.30 v Zadružnem domu na Primskovem pri Kranju. Na srečanju se bodo predstavili tudi gorenjski kandidati za državni zbor. str. 9 Emil Milan Pintar Certifikati so le nedeljski dodatek NARODNI DEMOKRATI SLOVENIJA STR. 11 TUDI ZA VNUKE Za slovensko državo smo vsi Slovenci Tako so na srečanju slovenskih društev, katoliške Cerkve in slovenskih učiteljev iz Nemčije v Goepingenu priporočili slovenski oblasti in zahtevali, naj sedanja oblast ne povzroča novih delitev. Največji uspeh srečanja je bil dogovor, da si tri glavne slovenske grupacije v Nemčiji, društva, ustanovljena v prejšnjem sistemu, društva, ki delujejo v okviru Cerkve, in konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Nemčijo, obljubile, da druga pred drugo ne bodo zapirala vrat, da imajo vse organizacije pravico do avtonomnosti in delovanja, da se morajo medsebojno priznavati in da morajo biti vse te organizacije za slovensko oblast enakovredne. Z delitvami na rdeče in črne, na "klubovce" in "cerkvenjake" naj bi končno prenehali, čeprav je prav, da so si drug drugemu povedali, kar so si imeli. Slovenci iz Italije pri Drnovšku Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo sprejel delegacijo Slovencev iz Italije. Premier je Slovencem med drugim povedal, da bo naša država predlagala Italiji v podpis sporazum o zaščiti manjšin v obeh državah. Takšen sporazum je Slovenija že podpisala z Madžarsko. "Špetir" je nepotreben Dr. Janko PRUNK, minister za Slovence po svetu je po razgovoru v Goepingenu dejal: "Pogovor poteka na visoki ravni, je zelo utemeljen in strpen. Odprta so bila bistvena vprašanja: odnos domovine do razseljenstva, do ljudi na začasnem ali na stalnem delu v tujini, odnos slovenske katoliške Cerkve in njene misije v Nemčiji do Slovencev in njena duhovna in karitativna dejavnost med Slovenci. Razdeljenost med Slovenci je očitna. Bila je tudi prej. Žal so v zadnjem poldrugem letu nekateri pisarji iz Slovenije hodili sem in agitirali predvsem zase in za svoje stranke in s tem povzročali špetir. To je bilo negativno. Uradni predstavniki slovenske dražave na tujem se morajo obnašati kot predstavniki države in morajo imeti do vseh organizacij strpen odnos." Zamejci na Gorenjskem Danes ob 18. uri bo v dvorani kranjske skupščine okrogla miza o Slovencih po svetu, ki jo bo vodil predsednik kranjskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov dr. Peter Vencelj. Okrogla miza z enako vsebino in z udeležbo predstavnikov Slovencev iz zamejstva in iz Argentine bo tudi jutri, 21. novembra, ob 17. uri v predavalnici šolskega centra na Podnu. Medsebojno priznavanje in spoštovanje Msgr. Janez ZDESAR, delegat slovenske katoliške Cerkve v Nemčiji: "Usklajujem in spodbujam delo naših dušnih pastirjev, mojih kolegov, v naših župnijah po Nemčiji. Duhovnikov nas je 10, imamo pa še enega diakona. Veseli me razvoj v celotnem slovenskem kompleksu. Postajamo bolj samozavestni in to se pozna med našimi rojaki. Prav se mi zdi, da smo si enkrat povedali, kar je bilo v preteklosti, vendar na način, ki ne žali. Prihajamo do skupnih točk. Sem realist s kančkom optimizma, da se bomo Slovenci v Nemčiji medsebojno bolje razumeli, da bi našli pot drug do drugega in še medsebojno upoštevali, kar je osnova za sodelovanje." • J. Košnjek Višje pokojnine Ljubljana, 17. novembra - Upravni odbor zavoda za pokojninsko m invalidsko zavarovanje je sprejel odločitev o povečanju pokojnine. Od 1. septembra dalje se bodo ti prejemki povečali za 3,7 odstotka. Za enak odstotek so se namreč po statističnih podatkih povečale tudi povprečne plače. Ob koncu novembra bodo upokojenci s povišano pokojnino prejeli tudi razliko za že izplačani pokojnini za pretekla dva meseca. Po uskladitvi so torej zneski pokojninskih prejemkov takile: najnižja pokojnina za polno-pokojninsko dobo znaša 19.103 tolarje, enako tudi kmečka pokojnina. Najnižja pokojnina sploh je vredna 7.866 tolarjev, najvišja pa od 90.536 do 99.980 tolarjev. Kmečka starostna pokojnina po novem znaša 9.552 tolarjev. Dodatka za pomoč in postrežbo sta po novem 6.686 in 13.372 tolarjev, invalidnine za telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu, so od 1.910 do 4.485 tolarjev, invalidnine za telesno okvaro kot posledico bolezni pa od 1.337 do 3.209 tolarjev. • D. Ž. Vrednost točke 104,20 tolarja Kranj, 20. novembra - Vrednost točke, s katero si pomagamo pri računanju vrednosti stanovanja, zdaj pa tudi neprofitne najemnine, se bo novembra povečala za 5,11 tolarja v primerjavi z. oktobrsko. Nova vrednost, ki naj bi začela veljati po današnji objavi v uradnem listu, je 104,20 tolarja. PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite ® 064/403-871 Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Železarski sanacijski zakoni so bili v sredo sprejeti Država preprečila likvidacijo Poslanci so z mnogimi ugovori in zadržnostjo sprejeli tri zakone za sanacijo in pokritje izgub slovenskih železarn, vendar se je morala vlada obvezati, da jih ne bo prodala tujcem, ampak bodo ostale slovenska last. Ljubljana, 18. novembra - Slovenski parlament je v sredo, tudi pod grožnjami vodstva Slovenskih železarn in ministra za industrijo, sprejel zakon o jamstvu države za obveznice, izdane za sanacijo Slovenskih železarn, zakon o kritju izgub železarn in zakon o jamstvu slovenske države za kredite za trajna obratna sredstva. Vsi trije zakoni skupaj so "težki" 500 milijonov mark, če pa bi železarne prepustili propadu, bi, po besedah zagovornikov sanacije, zgubili najmanj milijardo mark. Parlament se je, razumljivo, obotavljivo loteval sprejemanja teh zakonov in izražal pomisleke: ali je to res zadnja sanacija ali bodo računi še pri- hajali na državni pult, ali je smiselna hitrica pri sprejemanju tako pomembnih zakonov z dolgoročnimi posledicami, zakaj ne bi najprej sanirali bank, potem pa naj te sanirajo železarne, ta parlament ni kriv za izgubo železarn in zato mu jih tudi ni treba reševati, itd. Direktor Slovenskih železarn dr. Andrej Ocvirk in minister za industrijo Dušan Šešok sta morala nekajkrat ponoviti, da vlada verjame v program sanacije in da bodo neproduktivne veje železarstva ukinjene, število zaposlenih pa se bo zmanjšalo za okrog 30 odstotkov. Parlament je tudi zavezal sedanjo in prihodnje vlade, da slovenske železarne ne smejo biti prodane Prihodnji teden o prisluškovanja Z razpravo o "prisluškovalni aferi" ta teden ni bilo nič. Dogovorjeno je, da bodo poslanci o tem govorili prihodnji teden na skupni seji. tujcem, ampak morajo ostati v slovenski lasti. Parlament je sprejel dopolnilo k zakonu o zadrugah, ki je sedaj usklajen z zakonom o lastninskem preoblikovanju podje- tij, zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane za sanacijo bank in hranilnic pa parlament še ni sprejel. Enako velja za zakon o vladi. Usklaje-valna komisija se ni uspela uskladiti, o katerem predlogu zakona sploh razpravljati: ali ° vladnem, ki ga je uvrstil na dnevni red družbenopolitični zbor, ali o poslanskem oziroma Bučarjevem, ki sta ga vzela na dnevni red zbor občin in zbor združenega dela. Kaj lahko se zgodi, da bomo imeli nov parlament in po starem kopitu sestavljeno vlado. • J. Košnjek Skupščinski "žegen"Siemensu Ker je zakon o najetju kredita za nakup opreme za potrebe republiške uprave za zračno plovbo sprejel tudi zbor občin, je zakon po zapletih sprejet. Parlament je potrdil nakup Siemensove opreme v vrednosti 30,7 milijona mark, vlada pa bo sedaj lahko pri nemški banki Kreditanstalt fuer Wiederaufbau najela za dobrih 26 milijonov mark kredita. Zbor občin je predvsem na pobudo Vitomirja G rosa ugovarjal tej firmi in kreditu ter sumil, da gre pri tem poslu tudi za nečedne stvari, vendar so predstavniki vlade in ministrstva za promet in zveze očitke zavračali in trdili, da je oprema kvalitetna in posel korekten. Iz dela odborov in komisij Sumljiva gradnja Krškega Ljubljana, 18. novembra - Komisija za proučitev okoliščin i*' gradnje jedrske elektrarne Krško in posledic njenega obratovanj*^ je ugotovila, da je bila elektrarna zgrajena v sumljivih okoliščinah in da so bile storjene napake v stroki, postopkih in političnih odle* čitvah. Zato je pomembno, je menila komisija, da se napake ugotO" vijo in povedo doslej zamolčana dejstva, sproži pa naj se tudi sodu* preiskava. Na napakah se moramo namreč učiti. Inšpektor za jedrsko varnost je ugotovitve komisije zanikal. Komisija za poslovnik je obravnavala izhodišča za poslovnik novega državnega zbora. Pridobljene so že nekatere tuje rešitve, predvsem pa je treba rešiti položaj nove parlamentarne opozicije. Koliko delovnih teles bo imel novi državni zbor, je težko napovedovati, saj še nismo sprejeli novega zakona o vladi. • J. K. Predvolilna Slovenija Sebi kolajne, tekmecem črne pike Predvolilno obdobje je zaradi poznega sprejema volilne zakonodaje sorazmerno kratko. Zato se bo glavnina predvolilne kampanje skrčila na prihodnjih štirinajst dni, kolikor nas še loči do volitev. Tekma pridobiva na ostrini, njen del pa so tudi dejanja, značilna za nizko raven politične kulture. Kranj, 20. novembra - Koliko kolajn bodo politiki do 4. decembra (5. decembra je zapovedan volilni molk) upravičeno ali neupravičeno se pripeli sebi, koliko priseganj in obljub bodo se izrekli in koliko skritih orožij, odkritij in afer, resničnih ali napihnjenih, bo se privlečenih na dan, je težko reči. Veliko kolajn bo se pripetih, nič manj pa ne bo črnih pik in ra/nih bombic. To je razumljivo, saj je predvolilni čas velika tekma, težje prebavljive pa so laži, nizki udarci, osebne žalitve, ponižanja in poteze na meji dobrega okusa, ki po volitvah ne bodo pozabljene, saj se užaljeni po volitvah ne bodo po-gre/nili v grob in bodo ostali pri življenju samo zmagovalci, ampak bo večina igralcev v taksni ali drugačni vlogi se ostala na slo venskem političnem odru. Sedanji politični nasprotniki po volit- vah ne bi smeli postati zagrenjeni politični sovražniki. Ob pogledu na razkošne predvolilne panoje in letake z volilnimi gesli in slikami politikov, naravno ali nasilno raztrganimi, popackanimi, prebarvanimi in popisanimi, kjer imajo prste /raven običajni objestneži ali (morda) strankarsko hudo razgreti posamezniki, pa dubi človek najbolj nazorno sliko o ravni naše politične kulture. Samo proti Ljubljani po stari cesti se je treba peljati in gro/a vas bo, koliko (tudi) državnega in državljanovega denarja je že polomljenega, raztrganega in popackanega. Krščanski demokrati vztrajajo pri Bizjaku Slovenski krščanski demokrati ugotavljajo, da ima njihov predsedniški kandidat med vsemi Predsedniški kandidati prepričujejo volivce - V torek je obiskal kranjsko Savo predsedniški kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije inž. Krance Tomšič, ki je doma ii Kamnika. V Savi se je pogovarjal z delavci in vodstvom. Na sliki: predsedniški kandidat Tomšič z direktorjem Save inž. Vilijem /enerjem. J. K., slika Q. šinik kandidati nevladnih strank največ možnosti za izvolitev za predsednika republike. S tem so jasno povedali, da o možni podpori dr. Stanku Buscrju ali dr. Alenki Žagar - Slana ni govora. Bizjak pa je menil, da imajo vsi kandidati, razen Kučana, enake možnosti za izvolitev. LojZC Peterle je povedal za pritožbe ljudi, da jih silijo h glasovanju za Kučana, da je televizija na Kučanovi strani in da bo novi časnik Republika omogočil njegovo izvolitev. Ljudi so po Peterletovi oceni tudi prisiIjcvali, naj podpišejo pobudo za kandidaturo sedanjega predsednika. Na pripombo enega ixl časnikarjev, da jc bilo mogoče podporo podpisati le na občini pred občinskim uradnikom, Peterle ni odgovoril. Juri ni za veleposlanika Koordinacija nevladnih strank JC v torek sporočila, da se bodo še dogovarjali o podpori tvojim predsedniškim kandidatom, /ah tcv.tli so. naj se "prisluškovalna afera" uvrsti na dnevni red seje zborov republiškega parlamenta, seja pa naj bo lavna Predstavniki nevladnih itrenk n bili proti imenovanju sedanjega koprskega župana Franka Jurija za slovenskega veleposlanika v Argentini. Juri se |c "slabo" obnašal med lansko vojno, njegovo imenova ii|c |>.i bi povzročilo hude reakci je med Slovenci v Argentini. Ingo Pat ovadil Cirila Zlobca Ingo Pas, član vodstva Liberal ne stranke |e kot občan vložil ka /in.k.' ovadbo topei fiuuu pred sedslva Republike Slovenec ( m I a /lonca, ki naj bi lam 17., 24 in .1s> i u m i j.i razkril strogo varo vano iii/.ivno skiivnosi /,i imc tek preiskave je Cirilu Zlobcu najprej treba vzeti imuniteto Pasu nc gre toliko za obsodbo kot za razkritje resnice. Hamurabi zavrača očitke Predsednik "sporne" Liberala*-demokratske stranke Slovenije Bogdan Oblak - Hamurabi pravi da jc njegova stranka povsem 'c' galna in ima 560 članov, ustanovljena pa je bila pred preimenc vanjem ZSMS v Liberalno- djj mokratsko stranko. Hamural" zanika kakršnokoli povezavo * liberalno stranko, s katero P8 imajo prijateljske odnose Na" men njegove stranke ni miniranje ali zloraba imena LDS, ampak gre za dve različni strank1, od katerih je Hamurabijcv' stranka bolj slovensko usmerja na. Liberalno-dcmokratska str*** ka pa je volilni komisiji že predi* gala, naj dopusti, da bo na g'**0! niči pisalo LDS (Drnovšek) - *■' beralno-demokratska stranka, " volivci ne bi mešali med Dri**' škovo I .ibcralno-dcmokrats* stranko in llamurabijevo Liber*, no demokratsko stranko Slove* Privatizacija je prevara Predstavniki Liberalne itrapj so v torek povedali, da je v ik|jr Ičini sprejeti pnvaii/.ki|ski ■ kon prevara, sa| ne ureja PrlVan. zacije bank zavarovalnic, '"h čniri organizacij in velikih l',v% .istemov K.i/en tega je nad ■ podjetij že v državni lasti. " n pa jih bo moralo v stečaj to /.ikon deli le /anemai h1^ ,*JJJ družbene lastnine Vitonin (,f\, jc rekel, da avtorji zakona ',(). sposobni objaviti čistopisa / l na ki so im v predvolilni >nl/ )l podtaknili skupščini I ib«"r; 1 /}. stranka pri tem ni sodeloval*« j to bo Morila vse da se zakon pi.iv i • .1. Košnjek MlftAMIlJ* GLAS tlrtaaovKeijiaiidajatal): časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ t redaiska politika: neodvisni nesliankaiski politično inlormalivni pohađali s poudarkom na dogajanjih na Oortnjlktffl Odgovora« uredska: leopoldina Bogataj / Noviaarjl la urcdaikl: Helena Jclovcan. Jo>e Košnjek 1 ea VlenunKci. Stoi.in S.ijr Darinka Sc.lr. Vilma v Andrej Žalar, Štefan žargi Oblikovanje: Igoi l'okorn tehalcao urrjaa)*: |vq Seknc Mitjana Drakslci Nada 1'irvt l.ektortraaje: M.u|eia Vo/lif .. Eaaopiaov in ravij, Ljubnina / Vtttmtfi MoJa Pijadaja I, laMfon III-M0 211433, »tonu 113-163 Naročal«*, upr«.«. propaganda, oglasi: Hiei»nsov.i u, u-m,,,, .mn-im teleta« ii*.n.'h w M« »'-„ telefon ' 11 400 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne utr v s.ik dal) 7 17.00, CaaopU Uhaja ob torkih ifl p«(klh Naročnina trimetaCni obrt* naročniki imajo 20H popusta /a tu|i"o letna naročnina 140 Dl-M Oglasne storitve po ceniku Promtini davtk po Mopnji 3 odUOtkov Imntnja RMI 23 27 °2|. _____^ «M-g« »*«•«■ Ivan Bl/|ak Direktor t« glaval arrdaik : Mai ko V.il|i^l ilma Stanov mk M.u i|.i Vulciak t v eto Zapitani« Danica /«*|i>* rirtografi)«: Goraid Šinik Hat i Podjetje DELO |(,.\L|V: PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Kranjska občina Korenine volilne "prevare" so v Kranju Pred dvema letoma je skupina iz Liberalne stranke na upravnem organu občine Kranj registrirala 9 neobstoječih strank, od katerih ena sedaj resno ogroža regularnost slovenskih volitev. Kranj, 19. novembra - Komaj se je zaključila prva faza priprav na volitve, v kateri so stranke volilnim komisijam oddale kandidatne {iste in več ali manj uspešno skušajo svoje kandidate predstaviti javnosti, že je izbruhnila prva afera. Ob presenečenju, da bo v Sloveniji na volitvah sodelovalo kar 23 strank, dobra polovica je takih, za katere prvikrat slišimo, je očitno, da bo največji problem "ločiti zrno od plevel". To pa so "Kranjski liberalci" zvijačno izkoristili. Zagotovo največji predvolilni zaplet tokratnih priprav izvira iz poimenovanja strank, saj se je po izteku roka oddaje kandidatnih list pokazalo, da so imena nekaterih strank za veliko večino ljudi neločljiva. Vsem je seveda jasno, da ne 8re za nikakršno naključje, pač Pa namerno izkoriščanje pravnih praznin že zdavnaj preživelega zakona o političnem združevanju, pri čemer je skoraj zanesljivo mogoče trditi, da novi zakon o političnih strankah, ki °o take primere odpravil, tudi zaradi tega ni bil sprejet. Najodmevnejši primer je zagotovo med Liberalno demokratsko stranko (LDS), ki jo vodi sedanji predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ter Liberalno- demokratsko stranko Slovenije (LDSS), ki v preteklih dveh letih političnega življenja sploh ni bila prisotna, Po uradnem začetku volilne kampanje pred tednom dni, pa Se je pojavila s svojo kandidatno listo ter novim predsednikom dr. Bogdanom Oblakom, ?olj znanim kot Hamurabijem 12 revije Mladina. Ze prvi odziv LDS, kjer trdijo, da je to zagotovo zadnja Prevara "Kranjskih liberalcev" na slovenskem političnem prizorišču, nas je opozoril na dejstvo, da korenine segajo v Kranj, zato smo se o tem pozanimali nekoliko širše. Le neuradno smo lahko izvedeli: Po znanih zapletih ob preimenovanju Slovenske obrtniške stranke (SOS) v Liberalno stranko, čemur je seveda nasprotovala in z vsemi mogočimi pravnimi sredstvi skušala preprečiti tedanja ZSMS - Liberalna stranka Slovenije, se je skupini "Kranjskih liberalcev" porodila ideja, da bi pač kazalo v prihodnje podobna preimenova- nja, kakršnega so si privoščili sami, svojih političnih nasprotnikov, preprečiti. Zato so se odločili, da registrirajo poleg svoje stranke še 9 drugih pod raznimi podobnimi imeni. Tako je (vsaj na papirju) 23 istih (!) ustanoviteljev na isti dan (!) 30. oktobra 1990 z istim programom (!) in istim statutom (!) v Kranju na Poštni 3 ustanovilo: SVOBODNJAŠKO STRANKO, PRENOVLJENO LIBERALNO STRANKO, RADI-AKLNO LIBERALNO STRANKO, SLOVENSKO LIBERALNO STRANKO, REPUBLIKANSKO STRANKO SLOVENIJE, RADIKALNO STRANKO SLOVENIJE, SVOBODNJAŠKO LIBERALNO STRANKO SLOVE- Plakatno onesnaženje Kranju prihranjeno »Pri pripravi plakatnih mest smo v Kranju stopili še korak dlje,« nam je zatrdil občinski sekretar za notranje zadeve Andrej Šter. »Odločili smo se, da se nove plakatne površine ne urejajo razpršeno po vsem mestu, pač pa smo za potrebe predvolilnih prireditev in propagande uredili Slovenski trg. Tu smo postavili oder ter toliko novih plakatnih panojev, kolikor strank je vložilo kandidatne liste. Očitna volilna nemoč strank bo verjetno povzročila, da kakšnih večjih shodov sicer ne bo, bo pa ta nedvomno zelo obiskana ploščad pač "žarišče" plakatnih in morda drugih pisnih strankarskih predstavitev. Stranke sicer lahko uporabljajo z naročilom pri komunalnem podjetju običajne plakatne površine (ki so pod nadzorom komunalnih redarjev), za nove postavitve pa morajo zahtevati dovoljenje. Plakatiranje na neprimernih mestih pa bomo dosledno preganjali. Po informacijah, ki jih imamo, so se trgovine in ostala podjetja z izložbami odločila, da obešanja plakatov tam ne dovolijo. Vse opisano, upamo, da bo preprečilo incidete s trganji, prelepljanji ali popisovanji plakatov, prve izkušnje z velikimi plakati pa kažejo, da so pregrob poseg v našo miselnost. Preagresivna propaganda se utegne sprevreči v svoje nasprotje.« NIJE, celo ZSMS - LIBERALNO STRANKO in slednjič LIBERALNO DEMOKRATSKO STRANKO SLOVENIJE, ki je, kot že omenjeno, pred nedavnim "vstala od mrtvih". Ni naš namen, da bi kogarkoli osmešili, zato konkretnih imen teh znamenitih ustanoviteljev, kljub temu da so stranke izrazito javna zadeva, (vsaj za zdaj) ne bomo navajali, povemo pa lahko, da so med njimi pretežno obrtniki ter njihovi sorodniki - od tedaj 90-letne matere in brata znanega prvaka Liberalne stranke do tedaj komaj 18-letnega sina drugega prvaka te stranke. Dr. Oblaka, ki je tudi javno izjavil, da računajo na zmedo med volivci, med ustanovitelji ni najti. V sredo se je prav zaradi teh zapletov sestala republiška volilna komisija, ki je take namere, v bojazni pred grozečo nere-gularnostjo volitev, obsodila. Zahteve LDS, da se k imenu stranke na glasovalnih lističih pripiše še ime predsednika stranke dr. Drnovška, sicer ni sprejela, odločila pa se je, da se pred številko kandidatov natisnejo tako imenovani logotipi -kratice stranke, ki so posebej oblikovane in se pojavljajo v strankarski propagandi. Čas bo pokazal, ali bo to zadoščalo in ali bodo znali pristojni vsaj te sicer oblikovalske izdelke primerno zaščititi. Sicer pa nam lahko ostane le grenak priokus dvoma o rezultatih volitev, rezultatih, ki so jih krojile zvijače tistih, ki ne izbirajo sredstev. Koga za to nagraditi na volitvah, pa si bo večina težko zapomnila. • Š. 2. Radovljiška občina »vauovijisKa oocina V obeh okrajih 20 kandidatov za poslanca 1 V 1 državnega zbora Radovljica, 18. novembra - Predvolilna vročica že močno obliva vo-llvce, še bolj pa tiste, ki kandidirajo za poslance državnega zbora al'/a svetnike državnega sveta. Na volilnih listah je gneča izjemno Velika. Volivci drugega in tretjega volilnega okraja oz. območja radovljiške občine bodo lahko izbirali med 20 kandidati /a poslance "ržavnega zbora in med petimi kandidati za člana državnega sveta. Poglejmo najprej, kdo so *andidati za državni svet v vodnem območju, ki obsega radovljiško in jeseniško občino! *o so (po vrstnem redu, kot bo-o° tudi zapisani na volilnih li-•fHHh) krščanski demokrat dr. *vRuštin Mencinger, socialdemokrat Zvone Prezelj, liberalni Jjemokrat Jože Resman. kandi-JJM Združene liste (Delavska franka. Demokratična stranka 'Pokojencev, Socialdemokrat-•U unija, SDP Slovenije) Da- 'Jel Ažman in socialist Danijel ^arko Bezjak JjnUidatl za poslanca javnega zbora S| n kdo so kandidati za po Kert U driavr|ega zbora v dru-»7v5 ,rclJcrn volilnem okra-Q)W .ru8em okraju, ki obsega jgnocju Bleda in Gorje z oko tov Bohinj, J« 20 k.mdid.. ^ ' Prav toliko tudi v tretjem, vlii, JC'ina ob,"očje Lesc, Rado ga n "e8UnJ. Molenji Ljubne-Kan r 1,1 1 ipnilke doline. (2 nt, so v»J>h Hudinek •kiahT 1,1 ,ion" (,osllf (< ht„' , " Str;mkc neodvisnih, "nc*a Prešeren iz Gibanji za občo demokracijo (v obeh okrajih), Matija Benedičič (2.) in Bojan Luskovec (3.) iz koalicije, ki jo sestavljajo Demos -Krambergerjeva združena lista. Domovinska narodna stranka. Slovenska obrtno podjetniška stranka, stranka centra in Republikanska stranka Slovenije, Andrej Ogrin (2.) in Milan Po-har (3.) iz Slovenske ljudske stranke, Jernej Erlah (v obeh okrajih) kot zastopnik Združenja za svobodo, mir in ekološki razvoj Slovenije in Združenja smer Slovenije, Rastko Tepina (2.) in Miran Kenda (3.) iz Demokratske stranke, Franc Bajt (2.) in Bernard Tonejc (3.) z združene liste Delavske stranke, Demokratične stranke upokojencev. Socialdemokratske unije in SDP Slovenije, Nace Potočnik (2.) in Jana Debeljak M ) iz I iberalne stranke, Filip Urh (2.) in Slavko Kene (3.) iz Slovenske obrtno podjetniške stranke, stranke centra, Ivan Polič (2.) in Miran Brus (V) i/ Republikanske zveze Slovenije, Gora/d Pristov (v obeh okrajih) s skupne liste Krščanskih socialistov. Politično delavskega društva Naprej in Svobodne st1.1nke, Sti/.ana Kusterle (2.) i" Martina Pretnar (3.) iz Liberal-no-demokratske stranke Slovenije (LDSS), Luka Savnik (2.) in Tone Dežman (3.) kot kandidata Narodnih demokratov in Slovenske gospodarske stranke, Jože Cvetek (2.) in Romuald Jovan (3.) iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov, Janez Petkoš (v obeh okrajih) iz Slovenskega ekološkega gibanja, Mirko Zorenč (2.) in Peter Ka-trašnik (3.) od Zelenih Slovenije, Branko Grims (v obeh okrajih) iz Socialdemokratske stranke Slovenije, Janez Globo-čnik (v obeh okrajih) iz Slovenske nacionalne stranke, Jože Smole (2.) in Anton Kapus (3.) iz Socialistične stranke Slovenije ter Evgenija Korošec (2.) in Jože Dežman (3.) iz Liberalno-demokratske stranke (LDS). V strankah se hudujejo nad uničevanjem plakatov V radovljiških političnih strankah se zelo različno pripravljajo na volitve. Socialisti so, na primer, že 25. oktobra anketirali naključno izbrane občane iz enajstih krajev radovljiške občine o tem, katere politične stranke in kandidate strank bi volili, ter katerim vprašanjem bi se morale bolj posvetiti. Čeprav v Socialistični stranki rezultate ankete skrbno varujejo pred tem, da bi prišli v roke konkurenčnih strank (in kandidatov) ali v javnost, pa poudarjajo, da za socialiste ne kažejo slabo. V ljudski stranki za zdaj ne opažajo, da bi jim konkuren- čne politične stranke "nagajale" z negativno propagando, vendar pa si ne znajo razložiti, zakaj izginjajo njihovi plakati z lepimi krajinskimi moti. Še bolj nenavadno se jim zdi to, da so jim plakate uničili prav na Brezjah, kjer je doma eden od njihovih kandidatov za poslanca državnega zbora. Gre samo za objestnost razigranih mladeničev ali za namerno delovanje? Tudi v radovljiški socialdemokratski stranki za zdaj ne občutijo negativne volilne propagande. Predsednik stranke Zvone Prezelj celo poudarja, da je bil dosedanji predvolilni boj v občini dokaj "fair" in brez podtikanj, in samo upa, da bo tako tudi v zadnjih tednih in dneh pred volitvami. V stranki se podobno kot v drugih ubadajo s finančnimi problemi. Na republiki so že narejeni televizijski "spot" morali odpovedati, v občini bodo postrgali do zadnjega tolarja, verjetno pa bodo sli še malo v minus. Nekaj težav imajo tudi s plakati. Čeprav so jih nalepili na mesta, ki so za to predvidena, se jim dogaja, da organizatorji raznih prireditev svoje plakate na črno lepijo kar čez njihove. Namerno ali ne - le kdo bi to vedel! Podobne težave imajo tudi liberalni demokrati, ki so doslej že petkrat menjali plakate na "plakatnem gigantu" med Radovljico in Lescami. O tem, koliko denarja bodo porabili za predvolilni boj, za zdaj še nočejo govoriti, sicer pa so (bodo) v času od 5. novembra do volitev pripravili 12 prireditev. • C. Zaplotnik STRANKARSKE NOVICE SDP Kranj Občinska organizacija SDP Kranj vabi vse krajane na razgovor o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju z naslovom "Ali res nepotreben strah?", ki bo v četrtek, 26. novembra 1992, ob 18. uri v domu krajanov Visoko. Za lažje odločitve bosta z odgovori pomagala dr. Dušan Bavdek in dr. Drago Petrič. Liberalno-demokratska stranka Škof ja Loka Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke Škofja Loka prireja soboto, 21. novembra, ob 17. uri v Galeriji na Loškem gradu predstavitev svojih kandidatov za volitve v državni zbor. Po predstavitvi kandidatov bo še predstavitev knjige najnovejših karikatur Franca Jurija »V imenu naroda«, ki jo bo avtor s pomočjo Jaše L. Zlobca tudi osebno predstavil. Slovenski krščanski demokrati Jesenice V torek, 24. novembra, bo občino Jesenice obiskal predsednik SKD Lojze Peterle ter predsedniški kandidat Ivan Bizjak. Ob 18. uri pripravljajo zborovanje na Čufarjevem trgu, na katerem se Kodo predstavili tudi kandidati za državni zbor. SDP Tržič Socialdemokratska prenova v Tržiču je v sredo v dvorani Peka organizirala predstavitev svoje stranke in programa Združene liste. O programu je spregovoril podpredsednik Socialdemokratske unije Jože Šlander, Janez Piškur opisal svoje zamisli za reševanje problemov v domačem kraju. Kandidat Janez Piškur se bo v soboto, 21. novembra 1992, ob 19. uri predstavil še v domu družbenih organizacij v Podljubelju. • S. S. Slovenski krščanski demokrati Preddvor Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Preddvor -Bela prireja jutri, v soboto, ob 20. uri v domu krajanov v Preddvoru pogovor s predsedniškim kandidatom, domačinom Ivanom Bizjakom. Po pogovoru, ki ga bo vodila Ivka Sodnik, bo družabno srečanje. • C. Z. Slovenska ljudska stranka Radovljica Podružnica Slovenske ljudske stranke nadaljuje s predvolilnimi srečanji. Danes, v petek, ob 19. uri v kulturnem domu v Rib-nem, jutri, v soboto, ob 19. uri (skupaj s krščanskimi demokrati) v domu upokojencev v Begunjah, v nedeljo ob 15. uri v Kropi, v ponedeljek ob 19. uri pa na Gorjušah. Povsod bosta sodelovala kandidata za poslanca državnega zbora Milan Pohar in Andrej Ogrin, ponekod tudi skupni kandidat SLS in SKD za državni svet dr. Avgust Mencinger, v Kropi pa tudi Tit Turnšek, predsednik delavske zveze SLS.0 C. Z. Socialistična stranka Slovenije za Gorenjsko Območni odbori Socialistične stranke Slovenije na Gorenjskem organizirajo v soboto, 21. novembra, ob 18. uri v hotelu Creina družabno srečanje kandidatov te stranke. Na srečanju bosta sodelovala tudi kandidatka za predsednico Darja Lavti-žar Bebler in predsednik stranke mag. Viktor Žakelj. Slovenska obrtno podjetniška stranka Obrtna zbornica Škofja Loka vabi na predstavitev svoje stranke v sredo, 25. novembra, ob 18. uri v večnamenski predavalnici srednješolskega centra na Podnu v Škofji Loki. Na predstavitev še posebej vabijo vse tiste, ki nameravajo postati obrtniki ali podjetniki. Liberalna stranka Kranj Občinski odbor Liberalne stranke prireja v soboto, 21. novembra, z začetkom ob 19. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju na Liberalni večer s plesom. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi kandidate na volitvah za državni zbor v 1. volilni enoti, navzoči pa bodo tudi najvidnejši člani in predstavniki Liberalne stranke. Na večer zlasti vabijo člane strank desnice. Rezervacije sprejemajo po telefonu 213-650. Slovenski krščanski demokrati Cerklje Vabijo v soboto, 21. novembra, ob 17. uri na srečanje s predsedniškim kandidatom Ivom Bizjakom v kulturni dvorani zadružnega doma Cerklje. Pripravljajo tudi bogat kulturnozabavni program. Socialdemokratska stranka Slovenije - odbor za Gorenjsko Regijski odbor SDSS za Gorenjsko prireja v torek, 24. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli v Lescah pogovor s kandidati te stranke. Na pogovoru bo sodeloval tudi dr. Andrej Ocvirk, direktor Slovenskih železarn. Liberalno-demokratska stranka - odbor Kranj Občinski odbor LDS Kranj prireja v torek, 24. novembra, ob 17. uri v prostorih občine Kranj okroglo mizo o denacionaliza-cijskih procesih v občini Kranj. Na okrogli mizi bo sodeloval tudi minister za pravosodje in upravo Miha Kozinc. Slovenski krščanski demokrati Tržič V torek, 24. novembra, bosta Tržič obiskala predsenik SKD Lojze Peterle in predsedniški kandidat Ivo Bizjak. Med drugim bosta obiskala Dom Petra Uzarja, se udeležila ustanovitve Kluba seniorjev v gasilskem domu v Bistrici ter obiskala tudi tovarno Peko. POPRAVEK V poročilu iz 2. članskega zbora Slovenske nacionalne stranke v Škofji Loki smo za tri kandidate, ki so se tedaj predstavili, pomotoma zapisali, da kandidirajo v državni svet. Našteti volilni okraji so pravilni, gre pa seveda za volitve v državni zbor. Za napako se opravičujemo. Nov most čez Savo v Medvodah Medvode, novembra - Sedanji železni most čez Savo v Medvodah pri Donitu je bil premajhen že takrat, ko je bil zgrajen. Pirničani oziroma krajani Medvod si zato želijo boljšega, novega že leta in leta, a ni bilo nikdar dovolj denarja zanj. Po letu in pol temeljitih in tudi utrujajočih priprav pa je zdaj problem tik pred začetkom reševanja. Novi most bodo začeli graditi prihodnji mesec, ko so bodo začela pripravljalna dela, in sicer na isti lokaciji, kot je sedanji. Varianta pri sotočju Sore in Save z neposrednim priključkom na regionalno cesto Ljubljana - Kranj bi bila po strokovnih ocenah in merilih sicer boljša, vendar pa bi bila zaradi postopkov pri pridobivanju zemljišč in zaradi rušenja stanovanjskih objektov težje izvedljiva, predvsem pa bi bila dolgotrajnejša. Zato je tudi ob temeljitih projektantskih pripravah in delih inž. Pugla obveljala obstoječa trasa. Med gradnjo novega mostu bo mogoč prehod čez Savo le za pešce, motorni promet pa bo potekal čez Tacen. Rok za izgradnjo novega mostu je konec septembra prihodnje leto. • A. Ž. Podelili najvišja občinska priznanja, Jesenice, 19. novembra - Minulo sredo so v Kosovi graščini na Jesenicah podelili najvišja občinska priznanja 1. avgust. Priznanja bi seveda morali podeliti ob občinskem prazniku, 1. avgustu, vendar skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice večkrat ni bila sklepčna in tako poslanci predlogov za priznanja niso mogli potrditi. Letošnja občinska priznanja so prejeli: Janez Jenko z Jesenic za svojo inovacijo - posebno drsalko, Vid Čeme iz Kranjske Gore za svoje dolgoletno delo in imenitno monografijo o Kranjski Gori, posmrtno pa so najvišje občinsko priznanje podelili tudi gledališki igralki Veri Smukavčevi. Letos je kolektivno priznanje prejel občinski odbor Rdečega križa Jesenice. • D. S. Begunce je začasno sprejela Avstrija,Korensko sedlo, 19. novembra - Britanska vlada je bila pripravljena izdati le šest vstopnih vizumov za begunce, ki so več dni na Korenskem sedlu čakali na vstop v Veliko Britanijo. Medtem ko so se organizatorji iz Velike Britanije trudili, da bi 182 beguncev sprejela kakšna druga država, so ob koncu ponudili pomoč sosedje Avstrijci: po odločitvi avstrijskega notranjega ministra Franza Loschni-ka jih je začasno v počitniški dom ob Vrbskem jezeru in v semenišče v Celovcu sprejela Avstrija.© D. S. Visoke vode spet grozile v škofjeloški občini V V MERCATOR MESO-IZDELKI, d.o.o. Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto: VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — IV. stopnjo strokovne izobrazbe smeri vzdrževalec strojev in strojnih naprav — 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju — poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: Mercator Meso-izdelki, d.o.o. škofja Loka Mestni trg 20 kadrovska služba. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, objavlja naslednje prosto delovno mesto v Upravi za civilno obrambo - Republiškem centru za obrambno usposabljanje Poljče v Begunjah na Gorenjskem: SOBARICA • SNAŽILKA Pogoj: končana osnovna šola Poleg navedenega pogoja morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/90, 2/91, 5/91, 18/91 in 22/91) in z zakonom o obrambi in zaščiti (Ur. list RS, št. 15/91). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Ministrstvo za obrambo, Oddelek za kadrovske zadeve, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali Kandidate bomo o izbiri obvestili Največ škode v Zireh in Železnikih Veliko večjo škodo, kot je nastala v škofjeloški občini zaradi visokih vod v ponedeljek, 16. novembra, so preprečile sanacije po poplavah pred dvema letoma. Pa tudi pristojne službe in prebivalci so se na podlagi izkušenj iz še nepozabljene vodne ujme hitro organizirali. -Končna ocena škode prihodnji teden. Škofja Loka, 19. novembra - Po poplavah in veliki škodi v začetku novembra 1990 v škofjeloški občini, ko so bile razdejane številne ceste, mostovi, obrežja vodotokov, kmetijske in gozdne površine, telekomunikacijske in električne zveze, so visoke vode v ponedeljek, 16. novembra, spet grozile. Predvsem na Selškem območju je zgr-melo na nekatere ceste več zemeljskih plazov. Zaradi naraslih hudourniških potokov pa je ponekod v občini nekaj časa ljudi preveval strah, da se bo spet ponovil november 1990 ali pa, da bo celo huje. Vendar vode tokrat niso toliko narasle kot takrat, veliko večji škodi, kot je nastala pa se je škofjeloška občina tokrat izognila predvsem zaradi sanacij po poplavah pred dvema letoma. Najhuje je bilo v ponedeljek, 16. novembra, v Žireh in v Železnikih. V Žireh je bilo pravzaprav tokrat veliko huje kot takrat, saj so narasli hudourniški potoki prestopili bregove, poškodovali obrežja, zgornje ustroje cest in zalilo je tudi okrog 15 stanovanjskih hiš. Sicer pa so ekipe Sekretariata za družbeni razvoj občine Škofja Loka in Cestnega podjetja, vodarjev ter Lokainvesta že v torek na terenu pregledovale stanje in ukrepale predvsem na cestah, ki so bile zaradi zemeljskih plazov in usadov neprevozne. Večina cest je do tega trenutka sicer že prevoznih, vendar pa bodo na njih potrebna sanacijska dela. Veliko dela so imeli v ponedeljek v Centru za obveščanje v Škofji Loki, kjer so bili v stalnih zvezah s posameznimi službami za ukrepanje in reševanje. Tako so bili na primer delavci PTT podjetja Kranj na delu ž^v ponedeljek, saj je voda zalila telefonski kabel v Selški dolini in so bili Železniki po telefonu potem kar nekaj ur odrezani. V Poljanski dolini pa so ostali v ponedeljek nekaj časa tudi brez električnega toka. Poleg poplavljenih stanovanjskih objektov v Žireh je voda zalila tudi dve hiši na Ho-tavljah, tri v Gorenji vasi in eno v Poljanah. Od industrijskih objektov je zalilo del podjetja NIKO Železniki, v Škofji Loki pa je po podatkih Centra za obveščanje spet grozila, da bo poplavila Sešir in Klavnico. Večji zemeljski plazovi so bili na regionalnih cestah Po-drošt - Sorica, Podrošt - Petrovo brdo in na Sovodnju, kjer je na odseku, kjer potekajo re-konstrukcijska dela, podrlo nanovo zgrajen oporni zid. Delavci Cestnega podjetja Kranj so po večini vse prepreke na cestah že odstranili (tudi na cesti Javorje - Zgornja Žetina), vendar pa je promet še otežko-čen. Najbolj kritična in hkrati največja škoda je pravzaprav na cesti Železniki - Prtovč, Podlonk, kjer je zemeljski usad odnesel rob ceste in je zdaj promet mogoč le z osebnimi vozili. Regionalni cesti Sovodenj - Kladje kot da je usojeno, da še nekaj časa ne bo rekonstruirana. - Foto: D. Gazdvoda Največja škoda v Selški dolini jc usad na cesti za Prtovč na Železniki. Tajnik krajevne skupnosti Železniki Darko Gortnar, je v torek povedal, da so narasle vode naredile nekaj škode tudi proti Martinj vrhu. Za las pa so tokrat "ušli" poplavi prebivalci v stanovanjskih hišah Na Plavžu v Železnikih pred novozgrajenim mostom čez Soro pri Tehtnici. Voda je na odseku med jezom in mostom na levem bregu tokrat preplavila cesto in segala do hišnih pragov. "S strahom smo čakali, kaj bo; ali se bo spet ponovilo leto 1990, ko smo vodo imeli v stanovanjih. Nekajkrat se je "približala" pragovom in se potem umaknila. Bil sem zaskrbljen, da ni spet v zgornjem delu zaradi nanosov prišlo kje do občasne zapore in da bo val prihrumel v dolino. Na srečo se najhuje ni zgodilo. Ni pa dosti manjkalo, saj je voda spet prinašala nepospravljeni material iz gozdov. Sedanja visoka voda pa nam je potrdila, da smo imeli prav, ko smo ob gradnji sedanjega novega mostu opozarjali, da je treba z opornim zidom (?) levi breg pred mostom bolj zavarovati pred poplavami," je v torek povedal Jože Bajželj iz naselja Na Plavžu. V krajevnih skupnostih v občini bodo ta teden zbrali podatke o škodi in jo prijavili Sekretariatu za družbeni razvoj, prihodnji teden pa bodo potem komisije na terenu škodo tudi ocenile. "Poleg že omenjene škode na regionalnih, lokalnih in krajevnih cestah je bila na primer poškodovana tudi nanovo zgrajena kanalizacija v Poljanah, precej škode pa je tudi na spodnji postaji Žičnice Stari vrh. Škoda je tudi na vodotokih, ni pa še ocenjena. Sicer pa ta trenutek ocenjujemo, da je škod po grobih ocenah na cestah za okrog 40 milijonov, na PTT omrežju okrog 2 milijona, v občini pa je bilo poplavljenih okrog 100 hektarov kmetijskih površin in nanje nanošen različen material. Seveda so to vse zelo približni podatki, natančnejši bodo po prijavi iz KS in po ogledu ter oceni na terenu prihodnji teden," je povedal Miha Bizjak, višji strokovni delavec za gospodarsko infrastrukturo v Sekretariatu za družbeni razvoj občine Škofja Loka. Za končne ocene je torej še prekmalu. Nedvomno pa je res, da bi bila kljub manjšim vodam, kot so bile pred dvema letoma v škofjeloški občini, tokrat škoda neprimerno večja. Preprečile so jo strokovne sanacije po poplavah izpred dveh let. Nenazadnje že sanirani objekti, naprave in odseki tokrat niso bili poškodovani. Morda je še najbolj odprto vprašanje v Železnikih na levem bregu pred mostom, kjer bi najbrž še pred tehničnim prevzemom mostu, ki bo v prihodnjih dneh, morali ponovno strokovno oceniti, kako stanovalce ob Sori pred mostom obvarovati pred visokimi vodami v prihodnje. • A. Žalar Škofjeloška vlada o komunalnih vprašanjih Del kranjskih odpadnih voda na loško čistilno napravo Škofja Loka, 18. novembra - Škofjeloški izvršni svet je v torek obravnaval več komunalnih vprašanj, začenši s predlogom za priključitev odpadnih voda z območja kranjske občine od Stražišča do Žabnice na škofjeloško kanalizacijo in čistilno napravo. Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja škofja Loka Ivan Kepic, gre za obveznost, staro trinajst let. Tedaj sta se namreč obe, loška in kranjska, občini dogovorili, da se odpadne vode s tega dela obrobja Sorskega polja, ki naravno "gravitirajo" proti Škofji Loki, speljejo na škofjeloško čistilno napravo. Kranjska občina je za to 1981. leta škofjeloški tudi že plačala "priliv" za tri tisoč enot, vendar kanalizacije tedaj ni zgradila. Ta denar so potem Ločani vrnili za skupno sežigalno napravo. Zdaj so Kranjčani zainteresirani za udejanjenje medobčinskega dogovora, in sicer za skupaj 6800 enot. škofjeloški izvršni svet je včeraj imenoval svojo strokovno komisijo, ki bo skupaj s kranjsko pripravila vse potrebne dokumente, se dogovorila o poravnavi starih in novih računov, o t.i. renti za sosede čistilne naprave na Suhi, nakar bo izvršni svet zadevo ponovno obravnaval. Za sejo škofjeloške skupščine 30. novembra je izvršni svet pripravil informacijo o gradnji primarnega mestnega plinovoda. Prva etapa je končana, to je vod od Jelovice do Obrtnika v Starem dvoru, s priključki do požarnih omaric pred kotlovnicami LIO, Loka, Pcks, Avto-mehanika, Obrtnik, trgovina Loka v Frankovem naselju, šola Cvetko Golar ter do kotlovnic blokov Frankovo naselje 43, 68 in 164. Med Avtomeha-niko in Frankovim naseljem bo predvidoma decembra, najkasneje pa konec januarja, zgrajena merna reducirna postaja, kjer bo Komunalno podjetje Škofja Loka prevzemalo plm od Petrola Zemeljski plin. Nobena od kotlovnic še ni preurejena za plin. Dosedanja dela so vredna 55,7 milijona tolarjev, plačanih je 48,4 milijona Komunalno podjetje ima tudi že večino potrebnih papirjev /a lokacijsko dovoljenje za nadaljevanje gradnje primarnega plinovoda od Starega dvora do Podlubnika in LTH-OL ter do Puštalskega mostu s predvidenim nadaljevanjem do Bodo-velj. Gradnja zdravstvene postaje v Žireh se lahko začne Škofjeloški izvršni svet je v torek pooblastil predsednika Vincencija Demšarja za podpis gradbene in kreditne pogodbe s SGP Tehnik ter pogodbe za nadzor z Lokainvestom za fradnjo zdravstvene postaje v areh. Stala bo 52 milijonov tolarjev, sedem milijonov jc že rezerviranih v letošnjem občinskem proračunu, 25 milijonov bo treba plačati do konca februarja prihodnje leto. Začetek gradnje jc predviden za letošnji december, končali naj bi jo konec prihodnjega poletja. Izvršni svet je zavrnil pred log, naj bi za škofjeloško kn|i/ nico, ki gostuje v stavbi Gorenjske banke, strokovno preverili dve lokaciji, in sicer v ivi) Partizan ter v tedanji hili, Da se knjižnica preseli v TVD Partizan in s tem (tudi) poživi življenje v starem delu mesta, je namreč sklenila >r občinska skupščina s sprejemom prednostnih naložb v družbene objekte. Torej je škoda vsakršnega denarja za nove študije. Ne za preureditev Petrolovega servisa Vlada tudi ni dala soglasja za preureditev Petrolovega bencinskega servisa v kri>iš^u ob Kidričevi cesti. Petrol takšno rešitev predlaga zato, ^ef. mu (še) ni uspelo pridobit« zemljišč za gradnjo novega st'r' visa ob vpadnici v škofjo L°* ko, vodnogospodarska inšpe*' cija pa od Petrola zahteva s*" nacijo ekološko problematične' ga sedanjega servisa. Servis enoplaščnimi rezervoarji in zaščitenimi cevovodi poti slabim betonskim cestiščem Aj£ mreč potencialno ogroža oko H co, hkiati pa je tudi na dokaj nevarni prometni točki. l/v's,j ■vet se je strinjal samo s pre logom Petrola, naj bi nadom*' stno lokacijo Jirovskega servi* namesto v obrtno industrij**] OOnl našli ob cesti pred vst pom v Žiri • II. Jelovčan Javna tribuna Demokratov Škofje Loke Kanal A je še daleč Šele nova zakonodaja in temeljit poseg na RTV Slovenije bosta zagotovila tako želeno pluralizacijo TV programov. Da ljudje ne zaupajo veliko javnim tribunam v času predvolilne kampanje, se je pokazalo tudi v petek v Škofji Loki, kjer je bila kljub dobri propagandi, dobrim pripravam in nadvse aktualni problematiki sorazmerno skromna udeležba. Kot da bi slutili popolno ignoranco vodstva RTV Slovenija, ki se tribune, ki v živo zadeva Ločane, ni želelo udeležiti, tribuna pa je s tem ostala na pol poti. Kanal A je na tribuni predstavil direktor Igor Vezovnik, ki je orisal težave, s katerimi se ta edina zasebna in prva neodvisna komercialna TV postaja srečuje. Nacionalna RTV Slovenije je po njegovem mnenju zelo drag mastodont, ki se čuti ogrožen, zato si s prisvajanjem oddajniškega in pretvorniškega omrežja želi ohraniti svoj monopol. To najbolje potrjuje raz- pis za oddajo programskega časa, ki ga je objavila RTVS, čeprav za kaj takega nima nikakršne osnove. Tajnik KS Škofja Loka Janko Brodar pa je udeležencem predstavil celotno kronologijo dogodkov v zvezi s preklopom pretvornika na Lubniku za oddajanje Kanala A vse do sodbe Temeljnega sodišča Kranj, enote Škofja Loka, v kateri je KS Škofja Lo- ka ugotovljena kot krivec za motenje posesti RTVS, ko je posegla v pretvornik na Lubniku. Najostrejši na tribuni je bil predsedniški kandidat Demo-. kratske stranke in sedanji minister za informiranje Jelko Kacin, ki je poudaril, da je demokracija možnost izbire. RTV Slovenije se žal zaveda, je dejal, da je "prva, edina in zato najboljša", slovenski parlament pa tega položaja žal ne zmore urediti. Razsulo v svetu RTVS, pat položaj pri vodenju RTV hiše zahteva po mnenju Jelka Kacina takojšnji začetek drugačnega razreševanja, to pa bo mogoče šele po volitvah, ki bodo, vsaj upati je tako, prinesle štiri leta stabilnosti, miru in predvsem učinkovitosti v parlamentu. Šele tedaj bo onemogočeno sedanje tako grobo preziranje želja gledalcev. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija inž. Peter Mori je udeležbo na tribuni, z izgovorom, da se ne sme udeleževati strankarskih prireditev, v zadnjem trenutku odpovedal, veliko ogorčenje prisotnih pa je vzbudila novica, da v sosednji telovadnici direktor TV Slovenija Janez Ča-dež gleda nogometno tekmo med vlado in loškimi direktorji. Enotno je bilo prepričanje, da do rešitev na tak način ni mogoče priti, kakor tudi, da tak položaj (beri: s takimi vodilnimi na RTV) ne more dolgo trajati. KS Škofja Loka je sklenila, da začne postopek za vrnitev pretvornika Lubnik iz upravljanja RTVS. • Š. Ž. Županova razlaga za kapelo Kapela bo za potrebe celotne Pokljuke Radovljica, 16. novembra - Ko je radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval skupščinske pripombe na spremembe tistega dela družbenega načrta občine, ki bi občanom, podjetjem in dru-8irn omogočil gradnjo na novih lokacijah, je moral sam predsednik °hcinske skupščine Vladimir Čeme pojasnjevati, zakaj župnijski Urad Koprivnik želi graditi kapelo na novi lokaciji in ne na stari. V krajevni skupnosti Ko-Pnvnik - Gorjuše in v zavodu triglavski narodni park menijo« da naj bi kapelo zgradili na jstem mestu, kot je že bila nekdaj (nedaleč od penziona Jel-*a), ter v enakem slogu in v eriaki velikosti. Odbor za prozorsko načrtovanje in izvršni svet pa sta tudi po skupščinski P.riPombi delegatke Evgenije Korošec iz krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše enakega mnenja, kot sta bila prej: kapelo naj bi gradili na novi lokaciji. Na pripombo, da bi bila načrtovana kapela tudi prevelika, odbor odgovarja, da zmanjšanje ne bi dosti prispevalo k boljšemu izgledu; bistveno zmanjšanje pa bi celo onemogočilo dejavnost v zimskem času. Nove cene vrtcev v občini Kranj Kranj, 19. novembra - Včeraj je kranjska vlada potrdila predlog Povišanja cen v vrtcih v občini Kranj v skladu s sklepi slovenske v'ade. Kot je znano, tudi te cene v merilu Slovenije zadržujejo in *° je prva podražitev od meseca avgusta. V utemeljitvi predloga S(no slišali, da cene oskrbnin v Kranju zaostajajo za planirani-v povprečju za 12 odstotkov in da dovoljeno povečanje nikakor ne obeta, da bi se težak materialni položaj vrtcev lahko ra-lrešil. Ker se ob tem še zmanjšuje število otrok, bo nujno tudi ■zmanjševanje osebja, na kar se v vrtcih že pripravljajo. S 1. no-vembrom bodo oskrbnine višje za 9,6 odstotka in bo tako polna cena v jaslih 10.872 tolarjev v vrtcih pa 7.471 tolarjev. • S. Ž. ^ati Petre Divjak prosi za pomoč Jesenice, 19. novembra - Radio 'rjglav Jesenice je pred časom Pfipravil zelo- odmevno huma-n|tarno akcijo, v kateri so štedni posamezniki in podjetja Prispevale pomoč /a gimnazijko Petro Divjak, ki ima neozdravljivo bolezen. To bolezen zdravijo le na Japonskem. Pe-lr° so na Japonskem operirali, *daj Pa je Petra z materjo 'Vonko spet na Japonskem, saj Je Potrebno dodatno zdravljenje. Bivanje na Japonskem je drago, prav tako bolnišnično zdravljenje. Zvonka Divjak ocenjuje, da bo za bolnišnično zdravljenje treba odšteti okoli 4 milijone jenov ali okoli 60 tisoč nemških mark. Mati prosi vse tiste, ki bi bili pripravljeni pomagati, naj svoj prispevek nakažejo na poseben žiro račun pri občinskem odboru Rdečega križa na Jesenicah. • D. S. [Stolpec za upokojence [ |jbavni glasbeni večer Društvo upokojencev za Selško dolino v beniZn,\ r>r'reJa drevi, 20. novembra, ob 17. uri, zabavni glas-s°de|Ve^Cr PnK'ditvi, ki bo v kino dvorani na Cešnjici, bodo ,a,or °Vu'' dom;K'' ansambel Ob/orje, pevski zbor Ratitovec, reci-ra/v huni°risti in drugi veteljaki od tu in tam. Obeta se veliko e0rila, smeha in nagrad. dncv * V Bwrwv,F DruitVO invalidov Kranj vabi na pol-Jernan' '/llM v ,torov|)c, ki bo v sredo, 12. decembra. Prijave spre-2l2-7|V drustveni pisarni v Kranju, Begunjska 10, telefon čltnN JIP'!1 "a Koroško v četrtek, 3 decembra, ob 7. uri bodo Uco i ,',K,va upokojencev 2abnici odIM po nakupih nt Koto- Pos't,,;.Mo,lHljc in Celovec. Avtobus jih bo pobiral na avtobusnih |r Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8. - 12 ure. tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA • UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO Jezerska ulica 7 podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE SLUŽBE KAKOVOSTI Pogoji: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti 2. ORGANIZATORJA PRODAJE Pogoji: — VI stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri — najmanj dve leti delovnih izkušenj — aktivno znanje enega svetovnega jezika — vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: POLiX ŽIRI, Jezerska ulica 7, 64226 Žiri. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografij Vlastje Simončiča. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Lipa razstavljata akad. slikar Zmago Puharin grafik-slikar Nejč Slapar. V galeriji Pungert razstavlja risbe in grafike Izidor Jalovec JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne •odobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik so i ogled dela akad. slikarja Janeza Ravnika. V ponedeljek, 23. jvembra, ob 18. uri bo v Doliku Foto klub Andrej Prešeren edvajal diapozitive; Andrej Kerštajn bo predstavil Švico. V stroju Želva razstavlja fotografije Milan Polak. EGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled dela italijanskih ki-arjev in slikarjev iz društva La Roggia. KOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled raz-tava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. Zbirke Loškega muzeja so od jutri dalje spet odprte samo ob sobotah m nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plave V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akrilna platna slikarka Bernarda Šmid. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled izbor likovnih del kiparja Franceta Goršeta iz Goršetove galerije v Svečah na Koroškem. PRIREDITVE TEGA TEDNA""" KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili predstavo Sama Sheparda POKOPANI OTROK za abonma petek 2, izven in konto. Jutri, v soboto bodo predstavo ponovili za abonma sobota 2, izven in konto. Gostuje Primorsko dramsko gledališča Nova Gorica. KRANJ: DR. TRSTENJAK - V dvorani kina Center bo jutri, v soboto, ob 16.30 pogovor s prof. dr. Antonom Trstenjakom. Na temo V iskanju smisla se bo z gostom pogovarjal dr. Janez Maver. V umetniškem programu sodelujejo Komorni moški zbor Davorin Jenko pod vodstvom zborovodje Jožeta Močnika in dramski igralec Jože Logar. Organizacija Studio za radost življenja Ananda. JESENICE: FOTOGRAFIJE - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Izidorja Trojarja ob 40-letnici njegovega fotografskega delovanja. JAVORNIK: RAZSTAVA - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v Delavskem domu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik Alojza Sedovnika in lesenih skiilptur akad. kiparja Jožeta Lašiča iz Ljubljane, članov Lutkovnega gledališča ljubljanskega. Gost večera bo pesnik Aleksej Pregarc iz Trsta. Pokrovitelj razstave je LDS. ŠKOFJA LOKA: KONCERT - Ob šestdesetletnici orgel v župnijski cerkvi sv. Jakoba bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18.45 organistka Angela Tomanič igrala skladbe Trošta, Bacha, Bel-linija, Duboisa, Mendelssohna - Bartholdvja, Gigouta in drugih. ŠKOFJA LOKA - TAKO POJO ZLATI - Pevski zbor Lubnik in ZKO Škofja Loka sta v kapelo Loškega gradu povabila najboljši zbor s tekmovanja Naša pesem 92 Ljubljanske madrigaliste. Pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka bodo predstavili motete Jacobusa Gallusa in Mašo za dva zbora Franka Martina. Koncert bo danes, v petek, ob 20. uri. Vstopnice so naprodaj pol tire pred koncertom na gradu. KAMNIK: NAJMLAJŠI LIKOVNIKI V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli razstavo likovnih del učencev osnovne šole Marije Vere z Duplice. V otvoritvenem programu bodo nastopili učenci z recitalom, zborom in plesom, prikazali bodo tudi klekljanje. ŠENČUR: VERIGA - Kulturno umetniško društvo Predoslje gostuje v soboto, 21. novembra, ob 19. uri v KD ŠENČUR z igro Fran Šaleški Finžgar VERIGA. NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) gi J TOVARNA rašal ili ftfi I španovijo'" In nastale so skupinske obju\c učbenik tloveničfui za Pol/uke (19X0), Gradnikovo /brano delo za slovenske klasike v dveh knjigah 11984, 1986), veliki Slovensko-polj.ski slovar (pred izidom) in kopica razprav /. njim je bilo prijetno delati. Noben prehitro začet stavek ni bil tako neroden, da mu ne bi našel elegantnega nadaljevanja. Ione ni samo ljubil, tudi sovražil je. Sovražil je na primer kratke stavke Ne enkrat je iz protesta proti preprosti misli končal pni stavek (bolje rečeno prvo poved) sveže razprave šele na sredi drugi strani. Tone Pretnar je bil verziran predavatelj in nedosegljiv retorični zgled kolegom in pozornim poslušalcem, vendar so mu bila fakultetna predavanja očitno nekako odveč. Da ne poslušajo, da ni pripravljen, da je "prstjen", da je vse skupaj ena sama improvizacija, so se glasih' tožbe, ko mu je bilo treba iti v razred. Tudi izpitov in ocenjevanja ni maral. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi do diplome ne bilo nobenega preverjanja znanja Iz disharmonij med lastnimi željami in pO' trebami institucij se je reševal v prevajanje, iz te stiske seje napaja^' verjetno tudi lanska huda bolezen, ki jo je pred kratkim vendarle premagal. Poljsko je moral imeli zelo rad. Tja ni hodil na obisk, ampak \c /»' t/a valno znova vračal Ko je bil leta 1981 po skoraj desetletju hivd' nja v Krakovu potrjen za asistenta za slovensko književnost na lil°' zo/ski fakulteti v Ljubljani. /«■ kmalu ugotovil, da tO ni tisto, kar pričakoval /e naslednje leto se je vrnil kot lektor nazaj na Polisko Končno se je letos natanko po desetletni bivanja v domovini odločil da še enkrat poskusi s Poljsko, to romantično "domovino NonviaO ■ v kateri je preživel menda najlepše obdobje svojega življenja. Naj' pre/ /e bil namen/en v f.oilž ustanavljat univerzitetno slavistika. "' ko se tam stvar ni mogla uresničili, /c sprejel povabilo za prvega /'"'' davatelja na kaloviški \lo\cm\itki. ki /c z njegovim prihodom iz lek' tonila prerasla v polni predmet, ter /<• nameraval lam ob ugodni" pogojih ostati dalj časa Štirideset slušateljev je obetalo razmah predmeta kakor v dobrih starih časih v Krakovu Pa /e obet traja' samo šest tedno\ Patetično bi se lahko reklo, da /e M iimici '"' Poljsko Literarna \eda se bo spominjala toneta Pretnarja kot verzolopk Slovenska kultura \e ga bo spominjala kot prevajalca Prijatelli "' znanci se ga bomo spominjali kot vednega vozača na liniji Lržu LJubljana, Ki uopi v trgovino na Miklošičevi ulici najprej po ki"' buk. ko začne deževati, potempa i naslednjo še po dežnik, ko dežni1 vedno močne/e in je prc/šn/i teden kupl/eno marelo seveda izgubi'' Ki z obvezno cigareto v rokah žene čredno \la\i\ik na kavo m pil11' čo pod Lipo ali k "hedenii" Ki po naročilu ali želji spiše instont net z akrostihom ali. kakor /c to priloinostno verzlflkacljo siim /»"" noval. gra/omanijo Ki fe zraven pri vsem, kili \c kulturnega dogđj* v njegovem Lržiču (ie dm Uide kot zadnje grafomansko podjetje J'.' oklov, posvečenih Iržičttl Ki pozdravlja dame \ poljubom roke K na noben obisk ne pride brez rože in \cr~a Ki gii miiiio vsi radi M Hladni* GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK. Blejski LIP vključen v pilotni projekt prenove dobrih podjetij Nov veter v blejskem LIP-u Izvozijo že 80 odstotkov proizvodnje, zato bo večja konkurenčna sposobnost toliko pomembnejša. Bled, 18. novembra - Tako rekoč med vrati smo srečali strokovnjake, ki so v sredo prvič obiskali blejski LIP, tam se bodo mudili tja do konca januarja. Blejski LIP je bil namreč izbran v projekt prenove dobrih slovenskih podjetij, ki ga je podprla slovenska vlada. Projekt ni poceni, pričakujemo, da se nam bo vložek splačal, je dejal direktor FRANC BAJT. "Včeraj ste v Ljubljani odprli Pohištveni sejem, kako ga ocenjujete?" "Zelo pozitivno. Ko smo se lesarji morali umakniti z jugo trgov in poiskati nove na zahodu, smo naredili nadaljnji raz-v°jni korak, kar se na sejmu le-P° vidi. Zelo sem zadovoljen z razstavo, saj prikazuje vrhunske dosežke, ki jih je naša lesna industrija sposobna doseči." "Prilagoditev je bila torej sorazmerno hitra?" "Kdor je hotel preživeti, je ttoral podvojiti trg na Zahodu, lesarji so prej izvozili 30 odstotkov proizvodnje, zdaj me 60 in ?0 odstotki, LIP je prej izvozil 40 odstotkov proizvodnje, zdaj na tuje prodamo 80 odstotkov. TuJci nam seveda na priznavajo vseh naših malomarnosti in neumnosti, ki jih počnemo, te-mu se je treba prilagoditi, kar r°di drugačne, boljše izdelke." "Ob odprtju sejma ste v svojem Sovoru opozorili na izvoz lesa?" "Povedal sem, da je bilo v letošnjih osmih mesecih izvoženih 240 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je letno 360 tisoč kubičnih metrov, to pa je najmanj '•200 delovnim mest. Z lopato torej mečemo delovna mesta, 2aslužke in davke v Avstrijo in 'talijo, domača industrija pa 0staja brez surovin in dela." Tudi na Gorenjskem?" , "Na Gorenjskem je nekoliko jOlJ, manj lesa se izvozi, ven- r nekateri to delajo." 'Mah podjetij je bilo izbranih * Projekt prenove dobrih podje-*ft na Gorenjskem le vaše in TOo iz Železnikov?" "Merila so bila ostra, sicer p8 gre za pilotni projekt, v ka-erem sodeluje vlada, slovenski ^okovnjaki z univerz in iz svetal ni h podjetij ter tuji svetovi svetovno znane svetoval-^ firme A.T. Kearnev. Res je °''o malo izbranih, iz štirih pa-°8 po dve podjetji, pri lesarjih J.e to še Brest Cerknica. Vlada *el' s tem projektom tudi dru-5In Podjetjem pokazati, kaj je ^oč doseči" Koliko časa bo projekt tekel, so cilji?" l*rav danes so prišli, inten-n° bomo delali, po dvanajst uv ha ----— —-----, f--------j- - ten ' dvakrat do trikrat na j^der» Analizirali bodo stanje Pripravljali predloge za bolj-e rešitve od sedanjih. Projekt fenove naj bi bil zaključen ko-pQ januarja prihodnje leto. bnf nai m nove trzne m*c-veIenstVeno Pa naJ m dosegli n J° konkurenčno sposob-Res je, da so plače pn nas delkirnerno mzke- UH,a /a u >at Porabimo preveč l isa, 0 Predstavljajo plače previ- sok strošek. Na trgu vidimo, da je zaradi inflacije in ukrepov vlade strošek surovin večji kot v tujini, kar nam povzroča velike težave.' Lesarji smo namreč pri tej bančni politiki obrestnih mer pod še večjim udarom, kapitalski stroški za zaloge lesa so veliki, saj iz svežega lesa ni moč narediti dobrega izdelka." "Navajate tudi zunanje razloge?" "S projektom prenove rezerve iščemo znotraj in v okolju, da bi porabili manj denarja ali pa ga dobili tam, kjer je cenejši. Ce bomo, denimo, zmanjšali medfazne zaloge, bomo potrebovali manj denarja." "Kdo bo plačal svetovalce?" "Vlada bo pokrila dve tretjini stroškov, tretjino jih nosimo sami. Projekt pa ni poceni, gre za kar zajeten kup denarja, zato bo treba resno delati." "Kakšna so vaša pričakovanja?" "Če se izrazim tako kot Ca-vazza, pričakujem nov veter, brezvetrje je katastrofa. Firmo bomo spet razburkali, če ne bi pričakovali učinka tega vložka, se nam tega ne bi splačalo delati." "Kako je kolektiv sprejel ta veter?" "Široko tega nismo popularizirali, saj niti časa ni bilo. Management projekt v glavnem podpira, v dovolj veliki skupini jih je pač vedno nekaj na levi in nekdaj na desni, pretežni del pa je v klobuku. Malo se bojimo, da vsega ne bomo zmogli, saj začenjamo s prenovo, ker je bil sprejet zakon, se bomo ukvarjali z lastninjenjem, postavljamo novo organizacijo, saj smo dobili potrjeno registracijo za reorganizacijo podjetja v manjše družbe, kar naj bi steklo z novim letom. Vse se je torej nekako združilo, kar je celo prav, saj se akcije dopolnjujejo in marsikatera stvar se reši hkrati. Potreben pa bo velik angažma v teh mesecih, tja do februarja. Pa še volitve so pred nami." "Kako ocenjujete zakon o lastninjenju?" "Komentarjev je izjemno veliko, pozitivnih in negativnih, resnica je verjetno nekje v sredini. Vsekakor pa je bolje, da ga imamo, kakršenkoli je že, kot da ga ne bi bilo. Tako lahko damo načelo z dnevnega reda in začnemo delati, upam, da bo parlament kmalu sprejel tudi podzakonske akte, zlasti zakon o gospodarskih družbah ter zakon o sanaciji bank, saj bo brez tega zakon o lastninjenju težko uresničiti. Ljudje na začetku ne morejo pričakovati kaj posebnega, saj certifikati niso tržno blago, če bi bili, bi izjemno izgubili vrednost, vendar bomo le naredili korak na- prej v gospodarjenju, motivaciji. Bolj sem bil pristaš odplačne privatizacije, saj ni nič vredno, kar je zastonj, škoda je, da Mencingerjev zakon ni ugledal luč sveta." "Lastninjenje ne bo izpeljano takoj, bo to ovira v projektu prenove?" "Mislim, da ne, pričakujemo, da nam bodo glede na zakon nakazali pot privatizacije, čeprav osnovna pogodba o prenovi tega ne vsebuje, saj je zagotovo eden od elementov motivacije." "Kakšna bo reorganizacija podjetja?" "LIP ima tri osnovne proizvodne programe in sicer stavbno pohištvo z vrati na Rečici in z vhodnimi vrati v Mojstrani, opažarstvo v Bohinju in strojegradnjo Filbo, poleg tega pa še program pošitva, ki se začne s ploščami v Podnartu in nadaljuje v Bohinju. Za ugotavljanje rezultatov imamo že oblikovane profitne centre, vendar je podjetje kljub temu dežnik, pod katerim se držimo vsi in velikokrat ni jasno, kdo taroki-ra in kje se izgublja. Zato smo se že lani odločili za reorganizacijo v manjše družbe, vsaka bo samostojna, njihov 100-od-stotni lastnik pa bo krovno podjetje LIP. Kako se bodo stvari s privatizacijo nadaljevale, je težko reči, morda jo bodo kasneje lastniki spremenili, morda pa bo imela daljše življenje. Zaradi zunanjih nevar- nosti bodo tako lažje zavarovali pretežni del delovnih mest, saj bo v stečaj lahko šel manjši, neozdravljivi del. Za posamezne proizvodne programe se zanimajo tudi drugi, doma in v tujini, nihče pa se ne zanima za firmo kot celoto, tako bomo lahko prišli do poglobljenega partnerstva, večjega sodelovanja, zanesljivejše trga." "So pred vrati že konkretne tuje ponudbe?" "Ne morem reči ponudbe, bolj tipanja. Velika ovira je bil zakon o lastninjenju, pa naša centralizirana organizacija, zdaj se odpirajo možnosti, interesenti povprašujejo. Moramo pa biti seveda zelo oprezni, saj gre velikokrat za strategijo uničevanja konkurence, res je treba paziti, s kom in pod kakšnimi pogoji se pogovarjaš." "Kakšni so trenutno poslovni rezultati LIP-a?" h"Ne najboljši, ne delamo z izgubo, vendar tudi z velikim ostankom ne. Manjka nam del trga, ki smo ga imeli na jugu, zdaj 80 odstotkov izdelkov gre v izvoz, tečaj se je v zadnjem času popravil, vendar ne dohiteva inflacije." "Ste kaj zmanjšali zaposlenost?" "Že nekaj časa. je zaposlenih 1.070, skupaj s pripravniki 1.100, maksimalna je bila leta 1987, ko nas je bilo 150 več. Nismo odpuščali, do zmanjšanja je prišlo z naravnim osipom. Plače so na ravni povprečja gospodarstva, izplačujemo jih redno, doslej še nismo zamudili. Čeprav so na slovenskem povprečju, za 5 do 10 odstotkov, različno po mesecih, zaostajajo za kolektivno pogodbo. Zakon o privatizaciji ni prinesel možnosti, da bi to razliko poračunali v vrednost. Upam, da bo vlada, še ta ali nova, le uspela skleniti socialni pakt s sindikati in zbornico, da bo rešeno vprašanje kolektivnih pogodb in nas sindikati ne bodo preganjali." "Podatki kažejo, da bi se plače morale zmanjšati?" "Plače so previsoke, ekonomisti so to že jasno povedali." • M. Volčjak Izjemno priznanje pohištvu Šenk Ljubljana, 19. novembra - Na ljubljanskem pohištvenem sejmu so podelili pet Kristalov, izjemoma pa so šestega podelili podjetju Šenk pohištvo iz Kranja in sicer za izvedbeno kakovost Šenkovih izdelkov. S tem so podprli prizadevanja za čimboljšo tehnično kakovost v proizvodnji pohištva. Podelili so pet enakovrednih Kristalov, ki ga je prejela Tovarna pohištva Čepovan in oblikovalka Mini Mozetič za direktorski kabinet Tempus, podjetje Marles holding in oblikovalka Irena Antolič za kuhinjo Asteria, podjetje Petrič in oblikovalka Vidojka Černe za stebre za shranjevanje CD plošč, stolarni Javor - Bač in oblikovalcu Viktorju Uvodiču za jedilniško garnituro Bač in podjetju Lina desing in oblikovalcema Dušani Skušek - Uršič in Damjanu Uršiču za sistem pisalnih miz Lina. Nagrado Društva oblikovalcev Slovenije, popularno kockico, so prejeli Marlesovi oblikovalci Irena Antolič, Marjan Čepek in Irena Kranjc in sicer za celostno podobo predstavitve Marlesa na sejmu. Zlato plaketo, ki jo podeljuje revija Naš dom, pa je dobila tovarna pohištva Marles iz Maribora za kuhinjsko pohištvo Asteria, ki ga je oblikovala Irena Antolič. Sestanek upnikov Obrtnega podjetja Tržič, 18. novembra - Minuli ponedeljek so se v Obrtnem podjetju Tržič sestali upniki te majhne tržiške delovne organizacije, ki se je znašla v velikih dolgovih. Sprejeli so načelno soglasje o podpisu pogodbe za ustanovitev podjetja v mešani lastnini. Kot je odločilo 19 solastnikov - med njimi je večina iz tržiške občine, naj bi prišlo do formiranja skupščine in upravnega odbora novega podjetja najkasneje prihodnji teden. Do takrat bo treba uskladiti še nekaj določil v pogodbi z novim zakonom o lastninjenju. Že sedaj pa je znano, da več kot 70 odstotkov lastnine ostaja Obrtnemu podjetju. To seveda v tem trenutku ne pomaga kaj dosti okrog 40 delavcem, ki še vedno niso dobili septembrskih plač. Tudi novo vodstvo ni moglo izpolniti obljube za izplačilo do 13. novembra, saj so jim 500 tisoč tolarjev vredne storitve poplačali z materialom. Ker nimajo dovolj naročil za dela, nekaj delavcev čaka doma, drugi pa tudi ne delajo s polno zmogljivostjo. Zato si v vodstvu prizadevajo za ureditev formalnosti pri preoblikovanju podjetja, kar naj bi jim kmalu omogočilo oživitev dejavnosti. • S. Saje OBČINSKI ^BOR ItfDAi J^HneoaVisnocr ... — neodvisnost konfederacija n°vih sindikatov Slovenije obvešča članstvo in simpatizerje, da so uradne ure vsako Sredo od 17. do 19. ure v prostorih NEODVISNOSTI, Poštna ul 3. (bivši hotel Evropa), 5. nadstropje NEODVISNOST KNSS zbor Kranj .___ (f I.: 064/213-042 _ Bolj blizu, bolj moderna, mehka, udobna. NOVA nitka Cankarjeva 5, Kranj Kvalitetna usnjena oblačila, puloverji, bunde in modni dodatki - vse po ugodnih, konkurenčnih cenah! Odprto: vsak dan od 9. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Ustanovljena mešana slovensko-makedonska banka Kranj, 19. novembra - Iz Ljubljanske banke d.d. Ljubljana so sporočili, da je bila v sredo, 18. novembra, v Skopju ustanovna skupščina Ljubljanske banke - Makedonske banke a.d. Njen 51-odstotni lastnik je Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, z 49 odstotki delničarskega kapitala, ki znaša 73,7 milijona makedonskih dinarjev, pa razpolaga okrog 80 makedonskih podjetij. Ljubljanska banka d.d. je imela doslej v Skopju filialo, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1990 s preobrazbo tedanje temeljne banke v Skopju. Po razpadu Jugoslavije je bilo delovanje filiale v Skopju oteženo, zato so se zdaj odločili za organiziranost po principu delniške družbe. Njen večinski lastnik je Ljubljanska banka, zato ima mešana banka status subsidarije oziroma tako imenovane banke hčere v sistemu Ljubljanske banke. Večinskega lastnika v upravnem odboru mešane banke zastopa Stane Valant, izvršni pomočnik generalnega direktorja LB d.d., za predsednika mešane banke je bil imenovan Zoran Trpeski, ki je doslej vodil filialov Skopju, za njegovega namestnika pa Maks Žveglič. Mešana slovensko-makedonska banka bo zagotavljala bančni servis poslovnim transakcijam med Slovenijo in Makedonijo, opravljala pa bo seveda bančne storitve za makedonska podjetja. ^^^^ A TO ŠOLA Begunjska 10, Kranj O 216-245 TEČAJ-VSAK PONEDELJEK TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR se pripravlja na svečano praznovanje 60-LETNICE OBSTOJA Svečanost s kulturno-zabavnim programom bo 27. novembra 1992, ob 19. uri v Domu krajanov v Preddvoru, V kulturnem programu bodo sodelovali: • OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ PREDDVOR; - TURISTIČNI PODMLADEK OŠ PREDDVOR; • HRIBERNIK MARKO (KLAVIR) IN ELENA (FLAVTA) Zabavni del prireditve pa bodo popestrili člani ansambla GAŠPERJI. Društvo vabi vse člane in ostale krajane, da se te prireditve udeležijo. Pokrovitelj prireditve je Gorenjski glas Kranj. Trgovina s premogom in prevozništvo VODICE, Zapoge 40 NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH: • Češki premog - kocke oreh • velenjski premog - kosi • kanižarica MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA 061/823-585 ali 824-096 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Slabo označevanje izdelkov Tajnikar v klubu Dvor Kranj, 19. novembra - Vse več uvoženih izdelkov je slabo označenih oziroma opremljenih z deklaracijami, ukrepi tržnih inšpektorjev ne zaležejo, zato bo z novim letom poostrena kontrola tudi pri uvozu blaga v našo državo. Na našem trgu je vse več raznovrstnih uvoženih izdelkov, ki so neustrezno, nepopolno ali pomanjkljivo deklarirani oziroma označeni z deklaracijo le v tujem jeziku. Republiški tržni inšpektorat je zaradi zaščite potrošnikov že poostril kontrolo, izdane so bile številne odločbe o prepovedi prodaje teh izdelkov, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene, napisali tudi več prijav o gospodarskih prestopkih in takšni prodajalci se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Vendar se razmere niso bistveno izboljšale, zato bo Republiški tržni inšpektorat s 1. januarjem prihodnje leto poostril kontrolo tudi pri uvozu blaga v državo, kar pomeni, da bo dovoljeval le uvoz tistega, ki bo pravilno označeno in deklaracije napisane v slovenskem jeziku, kar velja tudi za blago, uvoženo iz bivših jugoslovanskih republik. Za pravilno deklariranje uvoženega blaga odgovarja uvoznik, za samo označevanje posameznih izdelkov v prometu na drobno pa tudi trgovsko podjetje oziroma zasebni trgovec. Zbornična članarina (Odgovor na članek z dne 17. novembra v rubriki "Posli in finance") V zvezi z obvestilom Slovenske zbornice obrti in podjetništva iz Kranja svojim članom preko časopisa Gorenjski glas, da naj zavrnejo račune Gospodarske zbornice Slovenije za članski prispevek dajemo naslednje pojasnilo: Po zakonu o Gospodarski zbornici Slovenije (Ur. 1. RS 14/90) so člani GZS vsa podjetja, ne glede na velikost in obliko lastnine. Fizične osebe, ki kot posamezniki opravljajo gospodarsko dejavnost, njihove obratovalnice, obrtne zadruge in oblike njihovega združeva- PREMOG PO UGODNIH CENAH nja, pa so člani GZS posredno - preko svojih obrtnih zvez. Tako je že kolektivna članica GZS Obrtna zbornica Slovenije iz Ljubljane, o kolektivnem članstvu Slovenske zbornice obrti in podjetništva iz Kranja, pa so dogovori v teku. Spodbujanje razvoja in nuđenje storitev malim podjetjem je ena temeljnih programskih nalog Gospodarske zbornice Slovenije. Potrebam malih podjetij zbornica prilagaja organizacijo in nuđenje najrazličnejših marketinških, poslovno informacijskih, pravno ekonomskih, tehnoloških, izobraževalnih in drugih storitev na podlagi posebnega novega kataloga storitev, ki smo ga posredovali vsem podjetjem oktobra letos. Storitve opravljamo v okviru Članskega prispevka, ki znaša za mala podjetja 1250 tolarjev mesečno, obračunavamo pa ga dvakrat letno. V navedenem primeru torej ni šlo za dvojno zaračunavanje članskega prispevka, saj GZS ni zaračunavala članarine obrtnikom oziroma podjetnikom -fizičnim osebam, ampak podjetjem, svojim članom. Sekretariat GZS Informacije in naročila ^T.„„.... 064/43-244 LMEGAMILK BALT BIRO D.O.O. KIDRIČEVA 26/C 64270 JESENICE TEL. - FAX 064/861-204 Delovni čas od 8. do 15., sobota od 8. do 12. ure Ob koncu leta POSEBNA PONUDBA za vozila iz programa NISSAN: SUNNY 1,4 L, 4 vrata 19.400 DEM SUNNY 1.4 LX, 4 vrata 20.300 DEM SUNNY 1.8 LX, 4 vrata 21.500 DEM PRIMERA 1.6 SLX. 4 vrata 27.400 DEM PRIMERA 2.0 SLX, 5 vrat 32.900 DEM NISSAN 100 NX, 1.6 SLX 25.400 DEM MAXIMA SE 3,0 44.700 DEM VSA VOZILA SO S KATALIZATORJEM! CENE SO DO REGISTRACIJE! KtftLN • FOTOKOPIRANJE t SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA t PRODAJA PISARNIŠKE OPREME t PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN t PONUDBA NOVOLETNEGA PROGRAMA - ROKOVNIKI IN STENSKI KOLEDARJI • KOMPLETNI PROGRAM PISAL »PILOT« Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kran| - tel.: 064/213-162 Odprto od 8 do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Kranj, 19. novembra - V sredo, 25. novembra, bo gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru dr. Maks Tajnikar, znani profesor ekonomije, zdaj minister za malo gospodarstvo. Spregovoril bo o konceptu razvoja malega gospodarstva v Sloveniji, o novostih, ki jih prinaša zakon o gospodarskih družbah, o pripravi novega zakona o obrti ter o delovanju sklada za malo gospodarstvo, ki vzbuja precej pozornosti in komentarjev. Nov prospekt Mojstrane in Dovjega Slikovita pokrajina pod Julijci z mnogimi sprehajalnimi potmi in drugimi možnostmi za šport in aktivno preživljanje prostega časa je predstavljena v noveliranem ponatisu prospekta Dovje in Mojstrana. V prospektu, ki ga je izdalo turistično društvo Dovje Mojstrana, je moč najti tudi informacije za nastanitev in prehrano, izšel pa je v nakladi 5000 izvodov v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. • (vs) Pobotanih 13,6 odstotka obveznosti SDK je 24. oktobra izvedla deseti krog obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev. Svoje obveznosti je prijavilo 3.074 pravnih oseb, kar je 122 manj kot septembra, v pobot so prijavili 15 milijard tolarjev, ki so jih dolgovali 90.640 upnikom. Pobotanih je bilo 6.163 milijonov tolarjev ali 13,6 odstotka prijavljenih obveznosti. To je bilo 904 milijone tolarjev več kot junija, ko je bilo dotlej pobotanih največ obveznosti. V desetih mesecih letošnjega leta je bilo v pobot prijavljenih 385 milijard tolarjev obveznosti, pobotanih je bilo skoraj 60 milijard tolarjev oziroma 15,5 odstotka prijavljenih obveznosti. Morda ste na cesti že opazili tovornjak kranjskega mesarja Arvaja in vsa je spreletelo, da je šofer pozabil zapreti vrata. Pujski so na zadnjih vratih narisani tako "v živo", da se prvi hip marsikdo zmoti. Reklama je tako doživeta, da zanesljivo ostane v spominu, nedvomno bolj kot obrazi s predvolilnih plakatov. Foto: D. Gazvoda otroška trgovina tip puri OThr <«W^«M»( »mM«' TIC Bled Program CHICC0, NUK, TIGEX Pampers plenice samo 1.375,- SIT ZASTOPAMO IN PRODAJAMO ZA SLOVENIJO: Prodram WALT DISNEY od 2 do 14 let • termo puloverji (nošenje na obe strani) • jakne (nošenje na obe strani) t trenirke i kosmati puloverji • tanke majice Program ERGE od 0 do 10 let kape, nogavice, rokavice, bombažne hlačne nogavice, žabe s stopali Program C0RS0 BLUE (Italija) od 0 do 10 let termo hlače, zimske bunde in pajaci od 5.500,- SIT dalje PRODAJA NA 2 ALI 3 ČEKE! Odprto vsak delavnik od 10 do 13 in od 15. do 19 ure. AVTO ŠOLA 1 ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kraniski gimnaziji začetaK tečaja bo v ponedeljek 23. 11. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R S, GOLF In motornem kolesu YAMAHA 311-035 Stikamo po kmetijskih trgovinah V mešal niči krmil na Trati pri Škofji Loki prodajajo raznovrstna krmila. Cene (v SIT/kg), ki jih navajamo, so brez 5-odstotnega prometnega davka in veljajo za krmila, pakirana v 50-kilogram-ske vreče. Cene krmil, ki so pakirana po L0 ali po 25 kilogramov, pa so nekoliko višje. * tel-starter 29,60 * tet-pit 1 23,70 * tel-pit 2 22,90 *K-12 23,90 *K-18 26,10 * pu-starter 36,00 * pu-grover 31,20 *bek 1 26,00 * bek 2 25,00 * bro-starter 35,80 * bro-finišer 34,30 * NSK 28,60 * pur-starter 43,20 * pur-grover 40,60 * pur-finišter 37,40 * koruz. šrot 22,90 * bek 37 43,70 * bro 40 52,00 * NSK 30 43,70 * tel-pit 32 34,30 *K39 39,80 K 0 K 0 $ I, rjave, enoletne, za rejo ali za zakol! Prodaja vsak dan. Cena; 200 SIT. Voljčeva 12, Vrhnika, iel.: 061-752-322 Cene na gorenjskih kmetijah * Na kmetiji v okolici Radovljice ponujajo pet mesecev brejo čr-nobelo kravo za 70 tisoč tolarjev. Krava je težka okrog petsto kilogramov, pričakuje tretjega teleta, v najboljših dneh pa je dajala po 15 do 17 litrov mleka na dan. * Na kmetiji v okolici Kranja so nam povedali takole: žganje prodajajo po 380 tolarjev za liter, mleko po 30 tolarjev za liter, krompir (še vedno) po 20 tolarjev za kilogram, meso mladega bika pa po 330 tolarjev za kilogram. Vsak dan sveža JAJCA. Cena: od 7 SIT dalje. Vrhnika, Voljčeva 12, tel.: 061-752-322 AGROMEHANIKA Kranj, poslovni center Hrastje. tel.: 324-034 Visokotlačni prenosni agregati za pranje strojev (v SIT): *Bravo, 100 barov 27.648 •* Agro TRX, 100 barov 37.908 * Bravo, 170 barov 31.968 * Agro TRX, 120 barov 41.904 * Sibi-jet. 15/150 barov 72.360 * Agro TRX, 140 barov 47.088 * z grelcem Futurella 155 T, 170 barov, 80 stopinj C 185.850 * z grelcem Mitho plus 1302 M, 90 barov, 90 stopinj C 115.668 * z grelcem Mitho plus 1302 T, 90 barov, 90 stopinj C 119.124 * z grelcem Sinhron DS 2360 T, 160 barov, 140 stopinj C 322.856 * z grelcem Argon 1500, 100 barov, 80 stopinj C 181.656 Vse cene so z vračunanim 20-odstotnim prometnim davkom. Če kupec predloži izjavo, plača le 5-odstotni davek. Za gotovinsko plačilo je 10-odstotni popust, nakup pa je mogoč tudi s šestmesečnim brezobrestnim posojilom. d@mJlK[QU©IEIIGLAS Specializirana trgovina z nogavicami IKA na Kopališki 7 v Škofji Loki je že dobra znanka kupcev * vse Gorenjske, ki cenijo široko izbiro najkvalitetnejših nogavic (Burlington; Pierre Cardin; OMSA; MAGALI; BI). LE ENA PODROBNOST: TRGOVINA IKA RAZPOLAGA Z 32 BARV NIMI ODTENKI TAKO ISKANIH ŽENSKIH HLAČNIH NOGA VIC Z LYCROI Posebna ponudba v IKI za hladne in praznične dni: otroške potiskane nogavičke iz zajčje volne, ženske bombažne hlačne nogavice v 20 barvnih odtenkih; darilni aranžmaji nogavic Burlington in za najbolj zahtevne: črtaste pletenine Burlington. Trgovina IKA sodeluje na Zimsko športnem sejmu, Miklavževih nakupih in Novoletnem sejmu na kranjskem sejmišču- NOVO • NOVO • NOVO • NOVO od 23.11.1992 MENJALNICA v pritličju uprave Petrol TOE Kranj, Koroška 53 b, tel.: 218-681, 218-682 Del. čas: pon - pet od 7. do 13. ure UGODNI TEČAJI! PETRDL- PETROL- PETROM PODJETJA SE LAHKO ZAČNO PRIPRAVLJATI NA LASTNINJENJE Certifikati so le nedeljski dodatek Kranj, 17. novembra - Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je parlament naposled sprejel, pol leta ima država časa za sprejem spremljajočih zakonov in navodil, na lastninjenje pa se medtem lahko pripravijo v podjetjih, pravi EMIL MILAN PINTAR, soavtor zakona. Njegovi nasveti so vsekakor dragoceni, saj dobro pozna vse podrobnosti zakona. "■z mošta je naposled nastalo vino, zakon pa postal Martinov, na koncu je bil sprejet presenetljivo hitro?" "Poslanci so se zavedali, da ta zakon potrebujemo, podobno kot pri volilni zakonodaji pa so odlašali na zadnjo možno sejo. Jasno je bilo, da bo zakon sprejet v trenutku, ko bodo stranke začutile, da pred volitvami z njegovim sprejemom več dobijo kot izgubljajo. Modelno so bile stvari usklajene že pred pol leta, zdaj so bile sprejete le drobne posameznosti, ki niso nepomembne, modela pa vendarle ne spreminjajo." "Ekonomisti zakon vsevprek kritizirajo?" "Svojo priložnost so imeli, niso je znali uporabiti, obnašali so se profesorsko, namesto da bi se politično. Izhajajo iz napačne hipoteze, da je lastnina ekonomska kategorija in da ga morajo zato narediti ekonomisti. To še zdaleč ni res, lastnina je predmet vseh družbenih znanosti in samo deloma ekonomije, ta zakon je splošni, sistemski, zato morajo svoje Prispevati vsi strokovnjaki. Zakon o lastniškem preoblikovanju podjetij je v mnogo večjem obsegu interni zakon o razdelitvi upravnih pravic kot pa eksterni, ekonomski. Ekonomisti tega preprosto niso razumeli. Zato so zašli v skrajnosti, kar je bilo najbolj opazno pri Ribni-karjevem predlogu, da lahko z 10-odstotnim vložkom pridobiš 51 odstotkov upravnih pravic, v tem primeru bi se najbolj splačalo podjetje nato ukiniti, nepremičnine prodati in glede "a vložek potegniti petkratni dobiček, kar se je dogajalo v V/hodni Nemčiji." "Srno zaradi odlašanja kaj izgu- "Nič, nekaj pa smo se nauči-izobrazili cenilce, usposabljajo se revizorji. V nekaterih Podjetij so i/gubili živce in šli v ■astninske spremembe, ki so do določene mere sporni, kjer ni bilo zlega namena, bodo zdaj Usklajene z zakonom, kjer je *K> za kriminal, bo moral nekdo odgovarjati." "Kolikšen je obseg ti. divjih pri-vatizadj7" Veliko je bilo sprememb organizacijskega in upravnega JnOdela, v glavnem so na pozi-1'vni liniji. Manjše število pod-ffUj je spremenilo tudi lastni- *a razmerja, večina je realno Wl vsa) nominalno definirala v|ožke delavcev, ki jih bodo *daj lahk 0 valorizirali z indeksom maloprodajnih cen, po "■odsotni obrestni meri od tre-nut^i vplačila do trenutka last-ni,1ini|.i V približno 10 odstot- jjl Podjetij pa je lastninjenje Potekalo po načinih, ki so lan *° 'udi sporni, če bo revizija ••bovala sume. da je prišlo do orabe družbenega premožc-'j'. bosta tožilec in pravobra- ?"*C dolžna sprožiti postopke, i?'*r,h cilj bo izničenje teh Prememb (" e tega ne bo moč "°seči, bosta lahko sprožila P°Mopek /.i nacionalizacijo ta ^cKa podjetia. delavci bodo do 'I držav l|anske delnice in pr°'en bo kazenski pregon Pričakujemo takšne pri i«Y l)' v M) iU) 50 Primer,h ho v n| tožilec verjetno zahteval Un " v preteklo stanje. pi.,|"" 'la htuio N nekaterih 1'tjin to napravili sami in nega pregona ne bo |jQj^Jetl je potrebno še sprem e zakone, pripraviti meto- dologije, pričakujete pri tem za pleter "V življenje je potrebno spraviti zakon o gospodarskih družbah in o soupravljanju, vrsto izvedbenih zakonov, več razprave pričakujem le pri investicijskih družbah. Morda se bo pojavil kakšen apetit države in bi zavlačevali s skladi, vendar sem prepričan, da se Zeleni pri ekološko razvojnem skladu ne bodo pustili opehariti, za tehnološko razvojnim bo zanesljivo stala Socialdemokratska stranka, 140 tisoč pregnancev in internirancev verjetno prav tako ne bo popustilo morebitnemu birokratskemu pritisku. Pripraviti pa bo treba še metodologije. Zakon daje na razpolago šest mesecev, definiran pa je dvostopenjsko, roki izvedbenega dela začnejo teči šele, ko bo vse to narejeno." "Kaj lahko medtem postore v podjetjih, naj čakajo?" "Nikakor. Najprej se morajo odločiti, ali bodo šli po poti otvoritvene bilance ali bodo dali podjetje oceniti, svetujem jim, naj dajo podjetje oceniti po metodi neto vrednosti, ne glede na to. V otvoritveni bilanci bodo nato dodali sklad skupnega premoženja, odvzeli obdelovalna zemljišča in terjatve do podjetij, ki jih ni več, saj bodo sicer v njej imeli navidezni kapital in zanj izdajali delnice, kar bi bilo smešno. 2e zdaj lahko ugotove, kakšne certifikate bodo dobili njihovi delavci, lahko jih povprašajo, kaj bodo z njimi napravili, saj imajo mnogi celo tri možnosti. Lahko pridejo po delnice v podjetje, kjer so zaposleni, lahko gredo v podjetje, kjer so bili včasih zaposleni, lahko pa seveda v investicij ske družbe." "Kaj ljudem svetujete?" "Ce kolikor toliko zaupajo tvojemu podjetju, naj ccrtilika-te hre/ zadržkov zamenjajo za delnice lastnega podjetja, kjer bodo tako poleg lastniške dobili tudi upravne pravice. Selc, če je usoda podjetja negotova, naj r.izmisl|.i|o o delnicah podjetia. kjer so bili včasih zaposleni ali o delnicah investicijskih družb." "Tretja možnost se je pojavila šele na koncu?" "Z njo smo se ukvarjali že prej in jo kot problematično opustili, saj se kot solastnik lahko pojavi delavec, ki jc bil izločen zaradi slabega dela Zfl dr/h so bili tudi tehnični, vze mimo primer, da \c bil nekdo zaposlen v trgov mi. ki se JC pO njegovem odhodu priključila drugi, je torej zdaj upravičen na delnice slednje? Točnega odgovora še nimamo, ker se je zahtevek pojavil v zadnjem trenutku in bil izglasovan, vrsta ljudi ga je utemeljila s tem, da zdaj delajo v sindikatih, radi pa bi imeli delnice matičnega podjetja." "Je certifikat moč deliti?" "Tudi. Podjetja lahko že zdaj zberejo podatke, koliko upokojencev in bivših delavcev bo prišlo po delnice. Napravil sem nekaj simulacij, ki kažejo, da je v skupini pod 10 let delovne dobe 40 odstotkov zaposlenih, v skupini od 11 do 20 let 31,9 odstotka, v skupini od 21 do 30 let jih je 20,5 odstotka, v skupini od 31 do 40 let jih je 6,9 odstotka in nad 40 let 0,1 odstotka. Struktura bo nekoliko spremenjena, k temu je potrebno prišteti še upokojence. Ko sem to simuliral na podatkih nekaj podjetij, sem ugoto-' vil, da v podjetjih, ki niso izrazito mlada, lahko pričakujejo certifikate v vrednosti od 340 do 360 tisoč tolarjev. Dosežena bo torej sorazmerno večja delitev v podjetjih. Amandma o večji vrednosti certifikatov v podjetjih ni bil sprejet, zato sem v zadnji fazi predlagal, da gredo lahko podjetja v t.i. sekundarni interni razpis, če ne bo doseženih 20 odstotkov delitve. Do razlike bodo lahko po delnice prišli ožji družinski člani zaposlenih, računamo, da bodo predvsem otroci, zato bo prišlo do zanimive situacije, saj bodo upravne pravice s tem konzumirali zaposleni. Tretje korekture pa ne bo več, morebitna razlika se bo prenesla na investicijske družbe." "Podjetja se lahko odločijo tudi za prodajo?" "Pri tem smo sprejeli sugestijo sindikatov, da takšne odločitve ne more sprejeti le upravni organ, temveč vsi zaposleni v podjetju. Kjer razmišljajo v tej smeri, naj začno razpravo z delavci, da bo do odločitve lahko prišlo. V podjetjih lahko tudi že zdaj začno razmišljati, kje in kako ustvariti sredstva za odkup delnic, jih rezervirati že v letošnji bilanci, ko bo prišlo do lastninjenja pa te delnice opredeliti kot prednostne, se pravi namenjene povratnemu internemu odkupu. V šestih mesecih moratorija v podjetjih torej že marsikaj lahko postorijo, moratorij pa seveda potrebujemo, da država sprejme še ostale potrebne zakone." "Kje je moč pričakovati zaple ter "Pri bivših lastnikih, saj metodologija izračuna vrednosti zahtevkov po zakonu o denacionalizaciji ni usklajena z metodologijo izračuna vrednosti družbenega kapitala podjetja. Drugo skupino zapletov pričakujem v točki, ko se bodo morali državljani odločiti za eno od investicijskih družb, preden se bodo starejši odločili, bo gotovo nekaj težav. Zakon namreč daje pravico do certifikata vsem državljanom, ki bodo živi 26. novembra od 24.(K), torej 15 dni po sprejemu /.ikona. Pravice tistih, ki bodo umrli, bodo prenesene na njihove zakonite dediče. Tretja težava pa izhaja iz dejstva, da Slovenija drsi v globljo kriZO, kot smo pričakovali, še vedno trosimo več. kot ustvarimo. Analiza podjetij, ki so sc prijavila za sanacijo kaže, da so razmere izjemno težke in da so jih vodilne ekipe prikrivale, zato se bojimo, da jih tudi v drugih podjetjih. To seveda pomeni, da se bo število nezaposlenih še povečalo, razmerje med njimi in upokojenci na eni strani in zaposlenimi na drugi strani pa še poslabšalo, kar bo povečalo konfliktnost in lahko ogrozi vse zakone, tudi tega, nekatere pa vrne v razmišljanje o bivših zlatih časih." "Na katere podrobnosti je treba še opozoriti?" "V zadnjem trenutku je bil vnesen 25-odstotni popust za delavski odkup delnic. Zelo pomembno pa je, da zakon začne veljati takoj, kar pomeni, da je zdaj jasno, kaj je zakonito, kar bo veliko bolj neposredno zavezalo organe kontrole in pregona, da spremljajo vse nadaljnje transformacije družbene lastnine." "Kako so odprta vrata tujcem?" "Pot tujcev v Slovenijo je zdaj otežena, skladi jim tri leta ne bodo smeli prodati delnic, posamezniki imajo prav tako moratorij na prodajo delnic. Torej lahko kupijo le železarne in tistih sto podjetij, ki so se pustila podržaviti ali pa v podjetja pridejo z dokapitalizacijo. Ker bo ta razvrednotila deleže, bodo v podjetjih dvakrat premislili in se zanjo odločili le, če bo zares pomenila revitalizacijo." "Sindikati se jezijo, ker niste upoštevali zadolžnic?" "S sindikalnimi funkcionarji smo imeli težek konflikt, saj so zakon razglasili kot protidelav-ski, kar je smešno, saj zaposlenim daje partnerski delež in predkupne pravice. Njihovega predloga, naj zadolžnice in priznanice upoštevamo kot plačilno sredstvo, nismo mogli upoštevati, saj nihče ne ve, koliko jih je, vemo pa, da so delavski sveti v nekaterih podjetjih v zalogo sprejeli sklepe, da jih natisnejo do maksimalnega obsega, kar bi napihnilo družbeni kapital, ki realnega pokritja ne bi imel. V nekaterih podjetjih pa je že prišlo do odkupa teh zadolžnic po globoko diskontni ceni, zanje so plačali le 20 do 30 odstotkov. V enem od gorenjskih podjetij je skoraj vse pokupil računovodja v trenutku, ko je slišal, da bo sindikat izsilil zamenljivost za delnice. Z 2-odstotnim vložkom bi potemtakem postal 10-odstotni lastnik podjetja. Prav tako nismo sprejeli sugestije sindikatov, da bi postali lastniki skladov skupne porabe, saj vemo, da preneha ščititi interese delojemalcev, kakor hitro začne gospodariti s kapitalom." "Certifikatov ne bo moč proda ti?" "Zakon pravi, da ne. Popolnoma zgrešeno je torej razmišljanje o borzi certifikatov." "Seveda pa lahko kasneje delnice?" "Prepričan sem, da se bo 90 odstotkov ljudi v približno petih letih znebilo delnic. Kdor želi gospodariti z njimi, mora imeti ogromno informacij, tega pa ne zmore vsak, to delo je mnogim tudi zoprno. Noro je tudi razmišljanje, da bi lahko Slovenci živeli od rente na bivše delo, še naprej bomo morali živeti od dela, delnice pa so lahko samo nedeljski dodatek, ki se bo zelo hitro izgubil, če ga nekdo ne bo obnavljal." "Kakšno vino bomo torej pili?" "Letošnja letina je zelo dobra, ni je toliko, kot so nekateri pričakovali, ponekod je suša opravila svoje in podjetja so nelikvidna in nedobičkonosna, kjer pa se jc grozdje pojavilo, je vino visoke kvalitete Predlagam, da ga pijemo s trezno glavo in z velikim užitkom, da se ne obnašamo več kot pijanci in se Začnemo kot ljudje, ki znajo ceniti dobre stvari " # M. Volčja« Sporočilo javnosti V zadnjem obdobju so se v različnih časopisih pojavljali članki z naslovi » divja privatizacija«, »balkanska privatizacija«, »trikratni direktor«, »programirani stečaji«, »saj ni res, pa je« in razni komentarji na te članke. Med drugimi podjetji, ki jih članki omenjajo, pa se redno pojavlja ime Iskra Merilne naprave Kranj in ime Stane Nosan. V tej zvezi se pojavlja še podjetje Iskra Impuls in podjetje Iskra Kibernetika podjetje Inženiring. Omenjeni članki seveda ne podajajo opisa boja za preživetje nekega podjetja in s tem povezane usode zaposlenih v tem podjetju, marveč skladno s komercialnimi cilji časopisa izvajajo konstrukte tako, da so članki čimbolj zanimivi za bralce. Z domnevami, ki niso resnične in s komentarji na te domneve ustvarjajo negativno podobo podjetja in diskreditirajo posamezne ljudi. Taka pisanja škodujejo podjetju pri nastopanju na tržišču, na katerem se take informacije širijo, posredno ogroža tudi socialno varnost delavcev zaposlenih v takem podjetju. Ker s strani časopisov ni bilo do sedaj nobenega interesa za celovito informacijo, smo se odločili, da sporočimo javnosti dejstva in podatke, ki so argumentirani. Podjetje Iskra Inženiring, v katerem je bilo leta 1990 zaposlenih še 265 delavcev,je zaradi izgube naročil programa namenske proizvodnje (JLA) in izgube jugoslovanskega trga na programu investicijske opreme padlo v izgubo. Zaradi izgube 17 milijonov DEM, plačilne nesposobnosti (blokiranega ZR) ter prezadolženosti je Delavski svet podjetja Inženiring 28. decembra 1990 sprejel sklep, s katerim predlaga sodišču v Kranju uvedbo likvidacijskega postopka. Hkrati je bil predložen sodišču tudi elaborat o utemeljitvi sklepa D.S. s strani v.d. direktorja Staneta Nosana. Ker pa podjetje ni bilo plačilno sposobno in ni moglo plačati sodne takse sodišče, ni izvedlo likvidacijskega postopka. Zaradi blokiranega žiro računa je Služba družbenega knjigovodstva v skladu z zakonom predlagalo sodišču uvedbo stečajnega postopka dne 18. januarja 1991 nad podjetjem Iskra Kibernetika Podjetje Inženiring. Zaradi dokončanja pogodbeno sklenjenih poslov je bilo zato ustanovljeno skladno tedaj veljavni zakonodaji podjetje Iskra Merilne naprave Kranj s sklepom Delavskega sveta podjetja Inženiring dne 11. januarja 1992. kot hčerka v tem času že poslovno blokiranega podjetja. Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad podjetjem Inženiring, ki je 100-odstotni lastnik in upravljalec podjetja Merilne naprave, je skladno z zakonom tudi to podjetje s svojo imovino del stečajne mase. Podjetje Merilne naprave deluje na področju specialne merilne tehnološke opreme, izdelane na željo kupca. V preteklem letu je plasiralo 20 odstotkov svoje realizacije na območje R Slovenije, KO odstotkov pa v tujini. Taka dejavnost podjetja zahteva visoko specializacijo zaposlenih pri trženju, projektiranju, in razvoju, ter veliko fleksibilnost ustvarjalnih delavcev. Iz poslovno brezizhodnega položaja se je zaradi uspešnega vodenja, velike angažiranosti delavcev uspelo izvleči iz tega stanja in beleži danes naslednje poslovne parametre: 1. Enako število zaposlenih kot ob ustanovitvi 2. Ohranjen družbeni kapital zaupan v upravljanje 3. Bruto realizacija v poslovnem letu 92 (do 13. novembra) 2,2 milijona DEM 4. Rezervni sklad v višini dvomesečnega poslovanja 5. Bruto realizacija zaposlenega (do 13. novembra) 40.740 DEM 6. Bruto OD za mesec oktober 71.000 SIT Zaradi nejasnega položaja zaposlenih delavcev Merilnih naprav ob zaključku stečajnega postopka na podjetju Inženiring so se delavci zaradi ohranitve dejavnosti in s tem delovnih mest odločili ustanoviti podjetje Iskra Impuls, brez prenosa kakršnekoli družbene lastnine, saj je ta predmet stečajne mase. Posebej pa so se izrekli ustvarjalni delavci, ki generira-jo nove proizvodne (razvoj in projektiva) in za izvajanje ne potrebujejo velikih osnovnih sredstev, da s svojimi delovnimi rezultati ne želijo biti PREDMET v stečajni masi. Zaradi javnih obdolžitev o divji privatizaciji (kot je iz zgornjega razvodno popolnoma neutemeljeno), uspešnem prelivanju družbenega kapitala v zasebne žepe, kršenju konkurenčne klavzule ipd, je bilo poslovanje delavskega podjetja Iskra Impuls ustanovljeno na vrednosti ustanovitvenega kapitala. Da bi bil namen komplementarnega delovanja obeh podjetij (s ciljem ohranitve delovnih mest tudi po dokončanem stečajnem postopku) pravno zagotovljen in v tem smislu poslovni odnosi obeh podjetij ustrezno urejeni, sta podjetji zaprosili za strokovno sodelovanje Slovensko zbornico obrti in podjetništva. V okviru tega sodelovanja je bil sestavljen predlog Dolgoročne kooperativne pogodbe med obema podjetjema, ki jo je preverilo tudi sodišče, ki vodi stečajni postopek. Vsa podtikanja stečajnemu upravitelju in sodišču, da podpira »balkanske privatizator-je«, so na podlagi navedenih dejstev popolna izmišljotina. Na navedeni članek v IKS-u »Saj ni res, pa je!« niti ne bi odgovarjali, če ne bi ocenili, da je potrebno ustrezno pojasnilo javnosti. Ta članek je žal na tako nizki ravni, da ne zasluži odgovora. Brez primere je napad avtorja tega članka na sodišče, ki mu celo očita oblastno aroganco in zaščito nespameti z zakonsko avtoriteto državne oblasti. Komu je resnično mar usoda zaposlenih delavcev MN, z de-magoškimi članki jim prav gotovo ne pomagamo. Iskra MN Iskra Impuls Stečajni upravitelj Inženiringa Slovenska zbornica obrti in podjetništva PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI Današnji čas zahteva, da združimo vse sile za nov razvojni vzpon naše mlade slovenske države. Zato smo Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP - Socialno demokratska prenova Slovenije za skupni nastop na letošnjih volitvah oblikovali ZDRUŽENO LISTO. Naša odločitev temelji na skupnih programskih točkah, katerih osnovni cilj je gospodarsko uspešna in socialno pravična država Slovenija. ZATO: — 100.000 delovnih mest in soodločanje delavcev — brezplačno šolanje do univerze, štipendije, moderna šola in dobro plačani učitelji — varna jesen življenja — usklajen razvoj vseh regij — enake možnosti osnovnega zdravstvenega varstva za vse državljane — za Slovenijo brez ran v naravi — za zaščito vseh vrst manjšin - različnost je naše bogastvo ZA NAS JE USPEH LE: RAZVOJ IN SOCIALNA PRAVIČNOST! DR. IVAN KRISTAN doktor pravnih znanosti, rojen 1930, redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Kandidat LDS in Združene liste za Državni svet v 9. volilni enoti (občine Kranj, Škofja Loka, Tržič). DANIEL AZMAN Rojen 10. aprila 1953. zaposlen kot vodja marketinga v Železarni Jesenice Kandidat Združene liste za državni svet v 10. volilnem okraju Kot predstavnik Občine Jesenice in Radovljice v državnem svetu bom vplival na vse tiste zadeve, ki lahko prispevajo k izboljšanju razvitosti obeh občin ter življenja občanov. Težke gospodarske razmere, stagnacija investicijske dejavnosti v svetu, ter dogajanja na Balkanu pritiskajo na iskanje novih rešitev in možnosti v vseh podjetjih, predvsem pa v tistih, ki so bila v večjem obsegu vezana na tržišče nekdanje Jugoslavije. Vse te spremembe bodo zahtevale tudi prestrukturiranje dejavnosti, na katerih je slonel dosedanji razvoj in blaginja prebivalcev. Pri tem bo pomembno izkoristiti geostrateški položaj obeh občin, ter ugodno transportno povezanost med Koprom in Evropo, ter sprejemati zakonodajo, ki bo stimulativno vplivala na razvoj in priliv tujega kapitala. Samo od zdravih in trdnih gospodarskih dejavnosti lahko pričakujemo tudi delovanje družbenih dejavnosti ter zadovoljevanje drugih potreb. Seveda bo možno kakršne koli aktivnosti izvajati samo v sodelovanju s tistimi ljudmi, ki želijo spremembe, ki bodo na posamezne probleme opozarjali ter tako prispevali k njihovem razreševanju. RINA KLINAR diplomirana sociologinja Kandidatka Združene liste v volilnem okraju št. 1 -občina Jesenice Rojena sem 29. decembra 1952 na Jesenicah, po poklicu dipl. sociologinja, od 1. junija 1990 sem predsednica jeseniškega izvršnega sveta, poročena, mati dveh hčera. Problematika, ki jo je nujno potrebno razreševati in za kar si bom prizadevala v državnem zboru, pa je povezana z: — izvedbo sanacije slovenske črne metalurgije in s tem Železarne Jesenice, vključno s sprejemom socialnega dela programa te sanacije; — dograditivjo avtoceste ter usposobitvijo površin ob avtocesti za gospodarske dejavnosti; — sodelovanje pristojnih republiških organov pri urejevanju zemljišč in infrastrukturne opremljenosti kot pogojev za prestrukturiranje in nove zaposlitve. Ena od stalnih nalog pa bosta poleg dejavnosti in rednih stikov z volivci tudi dosledno uveljavljanje regionalizma in povezovanja v gorenjski regiji za usklajen razvoj. FRANC BAJT inženir lesarstva Kandidat Združene liste v volilnem okraju it. 2 -občina Radovljica Rojen sem 18. januarja 1936, stanujem v Bohinjski Bistrici, po poklicu sem inženir lesarstva. Od leta 1975 sem glavni direktor LIP Bled. Pod mojim vodstvom se je LIP Bled razvil v eno največjih in najuspešnejših podjetij v občini, pri nas odpuščanja delavcev ni, izplačila OD delavcem niso ogrožena Sedaj smo družba, ki gre v smer, kjer gre nekaterim zelo dobro, mnogim slabo, najštevilnejši pa so tisti, ki jim gre vsak dan slabše. Zato moramo postati družba, v kateri bo delo in znanje ravno tako kot kapital zagotavljalo varnost in kjer bodo starši vedeli, da imajo njihovi otroci prihodnost. V našem volilnem okraju bi poleg splošnih gospodarskih problemov republike Slovenije izpostavil še svojo zavzemanje za: izgradnjo blejske obvoznice, denacionalizacijo oz. vrnitev zem Ijišč (pašnikov in gozdov) bivšim agrarnim skupnostim, ekologijo v tem prostoru, kot elementu življenja in gospodarjenja za sedanje in prihodnje rodove (plinifikacija, kanalizacija, Ukane, čistilne naprave Bled). Zagotavljam, da bom s svojimi volivci obdržal neposredni stik in prisluhnil njihovim pobudam in predlogom BERNARDTONEJC inženir gozdarstva Kandidat Združene liste v volilnem okraju št. 3 občina Radovljica Rodil sem se 20. avgusta 1932. Večino svojega dela sem posvetil gozdarstvu, pretežno pri Gozdnem gospodarstvu Bled, uspešno pa sem izpeljal sanacijo Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju. Konec leta 1984 sem bil izvoljen za predsednika Skupščine občine Radovljica za dva mandata. Danes sem poslanec Skupščine občine Radovljica in predsednik zbora združenega dela SO Radovljica, aktiven pa sem tudi v lovski družini in se odločno zavzemam za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prepričan sem, da je potrebno napraviti konec pravni zmedi, razpadu gospodarstva in skrajno nedosledni davčni politiki. Tudi dostopnost šolanja najbolj sposobnim, ne glede na materialno stanje je lahko le garant dolgoročnega uspešnega razvoja in ena temeljnih pravic in svoboščin ljudi. JOŽICA PUHAR diplomirana sociologinja Kandidatka Združene liste v volilnem okraju št. 4 -občina Kranj Rodila sem se 19. marca 1942 na Polici pri Kranju. Živimv Kranju s hčerko Barbaro, ki zaključuje študij na Fakulteti za družbene vede. Sem pravnica in dipl. sociologinja kadrovsko organizacijske smeri. V neposrednem življenjskem in delovnem okolju bom preprečevala neodgovoren in enostranski odnos do delavcev ter poskrbela za to, da ne bo prišlo do njihovega odpuščanja v primerih, če se s programskimi in drugimi ukrepi, da to preprečiti. Zavzemala se bom za to, da Kranj in širša Gorenjska spet postane gospodarsko cvetoča in razvojno pomembno področje, kjer bodo nastajali raznovrstni novi programi in nova delovna mesta in kjer bo spreminjanje starih industrijskih jeder pomenilo novo priložnost za tiste, ki znajo, hočejo in zmorejo. Država jim mora biti pri tem ogrodje in opora. Nadaljevala bom s prizadevanji za socialno državo, sodelovanje delavcev pri upravljanju in uveljavljanje socialnega partnerstva, ki edino lahko zagotovi trdnost in daljnoročno učinkovitost odločitev v družbi. Dr. med. DUŠAN BAVDEK zdravnik specialist splošne medicine Kandidat Združene liste v volilnem okraju št. S -občina Kranj Rodil sem se 22 maja 1948 v Ljubljani. Oba, oče Dušan in mama Matilda sta bila učitelja. V družini nas je bilo šest otrok, vsi, razen starejše sestre, imamo visoko izobrazbo Sem poročen, imam tri sinove. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Kranju sem leta 1975 diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1980 sem opravil podiplomski tečaj iz kardiologije, leta 1987 pa še specializacijo iz splošne medicine Od januarja leta 1980 sem vodja službe splošne medicine z ambulanto za nujno medicinsko pomoč in reševalno postajo, od 1985 lota namestnik direktorja ZD Kranj, od maja 1991 dalje pa vršilec dolžnosti di rektorja Osnovnega zdravstva Gorenjske. Petnajst let delam kot zdravnik. Menim, da tako probleme zdravstva, kot težave in želje ljudi na terenu dobro poznam. Prioritetna naloga na območju desnega brega Save je ekolo ška ureditev kanalizacije v Stražišču, v Bitnjah in v Žabnici ter izgradnja škofjeloške ceste s pločnikom in javno razsvetljavo. S stališča otrok in staršev, voznikov in prometne varnosti je ne dopustno, da imamo sredi tako velikega naselja tako neurejeno cestišče. Podobno je s cesto proti Drulovki in Nemiljam. Tako veliko število ljudi - delavcev in kmetov zahteva tudi primerno reševanje varčevanje kmetijske zemlje in glede na predvi dene širitve tovarne Sava, izgradnjo blagovnega centra, rekreacijskega centra, poživitve kulturnega življenja, ustanovitev društva upokojencev itd. BORUT PETRIČ podjetnik Kandidat združene liste v volilnem okraju št. 6 občina Kranj Rodil sem se 28 decembra 1961 v Kranju, očetu zdravniku in mami uslužbenki Že od malega je bil ves moj svet plavanje in treningi, treningi... Sem poročen, oče dveh hčera. Mnenja sem, da je potrebno v Sloveniji končati debate o velikih temah, ljudem je potrebno dati kruha in perspektivo, zaupanje v prihodnost. Preprečiti je potrebno izkoriščanje delojemalcev s strani delodajalcev. Kolektivne pogodbe morajo spoštovati vsi. Prepovedati in omejiti je potrebno delo na črno in preprečiti izkoriščanja, ki jih pogojuje gospodarska kriza. Zato je nujno urediti delovno zakonodajo. Za ljudi bi v volilnem okraju, kjer kandidiram rad rešil predvsem vprašanje ceste Britof - Hotemaže, zagotovil bi neoporečnost vodnega zajetja Krvavec, predlagam pa tudi ugodna posojila za obnovo kmetij in za razvoj kmečkega turizma. Mladim moramo zagotoviti zaposlitev vrniti optimizem in cilje. JANEZ PIŠKUR učitelj Kandidat Združene liste v volilnem okraju št. 7 -občina Tržič Rodil sem se 22. februarja 1944. Sem bivši aktivni športnik, član AK Olimpija in nekdanji slovenski prvak v peteroboju. Bil sem filatelist, kinolog, novinar - dopisnik, soorganizator tekmovanj v motokrosu, mednarodnih razstav mineralov in fosilov v Tržiču. Skratka, moj športni nemir me venomer znova spodbuja k iskanju novih, drugačnih, boljših idej in rešitev tudi za druge ljudi. Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da je ZDAJ ČAS, DA NAREDIMO NEKAJ ZA DANAŠNJE GENERACIJE - ZA SVOJE POTOMCE. Zato se bom zavzemal, da se zagotovijo vsem otrokom enaki pogoji za vstop v samostojno življenje, da se zaščitijo delovna mesta pred stihijskim ukinjanjem in tovarne pred zapiranjem; da se delavcem in njihovim družinam zagotovi socialna varnost in da se pri novih investicijah upoštevajo najstrožja merila za ohranjanje človeku prijaznega in zdravega okolja. SAiNDI BARTOL organizator dela Kandidat Združene liste v volilnem okraju št. 8 -občina Škofja Loka Rodil sem se 8. februarja 1944 v Vrhu, občina Trebnje v delavsko kmečki družini. Po končani srednji mlekarski šoli v Kranju sem se zaposlil v Ljubljanskih mlekarnah kot strokovni in vodstveni delavec. Leta 1968 sem postal vodja mlekarne Kmetijske zadruge v škofji Loki in jo tudi uspešno gospodarsko saniral, za kar sem prejel tudi nagrado občine. Ob delu sem se strokovno izpopolnjeval in končal še srednjo ekonomsko-komercial-no šolo ter prvo stopnjo Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Od leta 1990 vodim svobodne sindikate na Gorenjskem. Delovne zadolžitve na sindikatih mi omogočajo, da sem temeljito seznanjen z razmerami v gospodarstvu, predvsem pa s položajem delavk in delavcev. Dnevni stiki v podjetjih me prepričujejo, da se v tej deželi vodi slaba gospodarska politika Posledice so tu. Gorenjska je samo v zadnjih letih izgubila 19.000 delovnih mest. Da bi ustavili ta tok, ki lahko pripelje do socialne eksplozije ter ogrozi nacionalni obstoj, je takoj potrebno temeljito spremeniti makroekonomsko, gospodarsko, zaposlitveno in socialno politiko. Kot poslanec v slovenskem parlamentu se bom zavzemal za policentrični razvoj države, s poudarkom na ohranjanju poselitve hribovskega sveta, za nadaljnji razvoj infrastrukture v škofji Loki in regiji ter za drugačno gospodarsko, socialno in zaposlitveno politiko. Socialna politika naj bi temeljila na delu in delovnih mestih. MIRJAM JAN - BLAŽIĆ diplomirana inženirka Kandidatka Združene liste v volilnem območju št. 9. -občina škofja Loka Rojena sem 29 julija 1947 v Ljubljani, stanujem Stara Loka neporočena, mati dveh otrok Od 1989 dalje sem generalna direktorica LTH OL, Škofja Loka. Ker sem v svojih mladih letih nemalo časa preživela v trden1 delu na hribovski kmetiji pri starih starših v Jarčji dolini pri žireh, se bom še posebno zavzemala: — za enakopraven razvoj vseh naših krajev in ohranitev hribov-. skih kmetij in napredek kmetijstva ter razvoj možnih dopolnilnih dejavnosti (npr. kmečki turizem), — za ureditev cestnih povezav iz občinskega središča v Selško in Poljansko dolino; — za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, za okolju prijfl' zne posege v prostor in v sklopu celovite turistične ponudb« občine škofja Loka tudi za trženje turističnih možnosti, ki jih imata obe dolini, skupaj s centrom Železniki in Žiri Volite za nas, na volilnem lističu obkrožite številko 7 ^37389 IZJAVA TEDNA SOKOLI 12 tisoč železarjev in njihovih družin ter še petkrat toliko delavcev v kovinsko-predelovalni industriji je že nekaj časa obupanih. Država je železarne veselo podržavila, potem pa vzdignila roke. Delavce skrbi, kaj bo.. Tako je na neki seji eden izmed direktorjev firme, ki sodi v °kvir slovenskih železarn obupano izjavil: »Zakaj si nas država sploh lasti in nas ne spusti? Saj nas nikoli niti kupila ni!«« D. S. SATAN JE BLAZN ZMATRAN R M V MRZLO Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo prehodno oblačno, ponekod manjše padavine. Hladno bo - zjutraj bo po nižinah megla. "CM NISSAN MICRA PRIJAZNO ZAOBLJEN AVTOMOBILČEK po desetih letih so se pri ja-Ponskem Nissanu odločili Prenoviti svojega najmanjše-9a hišnega ljubljenca: nova 'fiicra, ki jo bodo za potrebe evropskih trgov izdelovali v ar,gleškem Sunderlandu, je v £°vi karoserijski podobi ||krati ličen in uporaben maj-"«n avtomobilček. Seveda oble karoserijske Poteze niso namenjene zgolj ^viđanju sosedov, ampak so inštruktorji vanje spretno gradili elemente za boljšo Cvrstost. Kakorkoli že, nova m'cra je na pogled nekoliko tanjša, v resnici pa je kljub nekaj krajši karoseriji medo-*na razdalja nekoliko večja karoserija je na voljo s tremi ali Petimi vrati, s štirimi razli-Cnirni paketi opreme in dvema r.az|ičnima motorjema. Šibkejši ima 998 kubičnih centime-tr°v in zmore 55 KM, močnejši Pa 1275 kubičnih centimetrov 'n 75 KM. V obeh primerih pa s° pri Nissanu ponudili me-nialnika za različno zahtevne voznike: na voljo sta petstopenjski ročni ali pa brezsto-penjski avtomatski menjalnik. Zanimivo je, da imata motorja kar dva katalizatorja, enega ob motornem bloku in drugega pod trebuhom avtomobila. In kako hitro se je mogoče peljati navkljub majhnosti: s šibkejšim motorjem nova micra zmore najvišjo hitrost 150 kilometrov na uro (145 z avtomatskim menjalnikom), z močnejšim pa kar uglednih 170 (165 z avtomatskim me/ijalnikom). Seveda pa so Nissanovi strategi natančno določili mi-crino klientelo. s prijaznim videzom s poudarkom na oblinah, ki jih ne skriva tudi v prostorni notranjosti, z majhnostjo, ki je seveda nadvse primerna za mestne in primestne vožnje naj bi omehčala srce povprečnim evropskim družinam. In če lahko verjamemo slovenskemu zastopniku Nissan adrii, se bodo prvi slovenski srečneži z micro vozili že prihodnjo pomlad. • M. G. ,8»an micra: prijaznost do okolja in ljudi. SSVOVKINU_ J^NJI DNEVI RAJA Lor 'Cine Man), ameriški pustolovski film; igrajo: Sean Connerv. Fj|^a,ne Bracco, Jose VVilker *ian 86 °^v'i° v amazonski džungli, kjer se Connerv kot briljantni 0(jDn.s,ven'k približa čudežu odkriti mora le 5e eno sestavino in N|e f ° 36 k° mo*nost 18 sintetično izdelovanje zdravila proti rakul brez °V° raz'skovanie se sprevrže v tekmo s časom, saj se zaradi C8mUmne9a uničevanja pregozda rastlina, ki predstavlja jedro 0q"Dr e"ovm raziskav, znajde na robu izginotja Njegovo delo se ^iU^" preverjat Lorraine Bracco Sokoli so pred kratkim vzleteli tretjič. Pogonsko gorivo je tokrat njihova nova kaseta z devetimi štiklci, ki so trenutno najboljši ročk v naši mali domovini. Medtem ko je A stran bolj rockerskobaladna in ea-svmetalska na drugi strani prevladuje pravi R'N'R. "Sodn dan" in "Ko so češne cvetele" sta dve klasični ročk baladi, ki znata biti hit. Posebno med puncami, katere so že od nekdaj Perotova šibka točka in "Črna lukna, Rabm eno in Čist do dna" so seveda odraz le te. Spolna fantazija tu deluje, jasno. Easv je tudi limbo pesmica "Gre-a punca v ju- žno kraje", Perotov spomin na Karibe. Homage legendi YU Ročka, sarajevskemu bandu Bijelo Dugme je vsekakor predelava komada "Ne spavaj moja mala", kjer sta vokal prispevala tudi Bele (ex Buldožer) in Bajaga. Naslovni komad je pravi R'N'R v stilu Moja mama je strela... s prejšnje kasete. Večino komadov z back vokali zapolnejo glasovi Perotove prijateljice, tudi javnosti bolj znana Anja Rupel. In kot nas uči Sodn dan: "Enkrat bo konc vsega, tko kt se spudob za sodn dan". Tudi Sokolov. Žal. • Igor K. TRŽIŠKA TELEFONIJA - DRUGIČ! V Tržiču so končno telefonske naročnike le priključili na novo telefonsko centralo in jih oskrbeli z novimi telefonskimi številkami. Kot se za pošto Evrope 92 tudi spodobi, se na starih številkah oglasi prijazen glas, ki vam pove, da je številka spremenjena. Evropa 92 pa je v tem, da vas na stari številki oskrbijo z informacijami kar v treh jezikih: nemškem, angleškem in slovenskem. Ne nujno v tem vrstnem redu, zgodi pa se vendarle, da vas najprej ogovori nemški glas! Pa so ljudje, ki nemško ne razumejo, v hudi stiski, kaj za vraga so sploh poklicali! Spodobilo bi se torej - če je tehnično izvedljivo - da bi najprej zaslišali slovensko opozorilo. Sicer pa, kaj se ve: morda pa ima Tržič toliko zunanjetrgovinskih stikov, da je vse to kar umestno...# D. S. PETEK, 20. novembra 1992 S KEKCEM PRIHAJA KONKURENCA V Kranjski Gori so lastniki s Štajerskega odprli simpatičen hotel Kekec. In na otvoritev seveda povabili vse tiste, ki v turistični Kranjski Gori kaj pomenijo. Otvoritve pa se je poleg jeseniškega župana in hotelirjev z bližnjega Martuljka udeležil le še malokdo. Kranjskogorskih hotelirjev ni bilo, tudi predstavnikov Turističnega društva ne.. Nerodno! Za jeseniško občino je ena izmed realnih razvojnih »opcij« tudi turizem, v katerem pa brez strpnega sodelovanja pač ne bo šlo. Konkurenca gor ali dol - že čisto navadna vljudnost bi terjala, da bi se otvoritve udeležilo malo več domačih turističnih delavcev! • D. S. 100 X VEČ V SAMOPOSTREŽNI ;;»ov™kopodj.,j. TRGOVINI RAVNE PorW na9radno igro 100 X VEČ se je vključilo Trgovinsko Tokrat Preskrba Tr2i* Nai0DkSreča iaka prebivalce Raven' ^ovemh' kakrSna le natisnjena na 1 strani, bo v soboto, 21 ,r9ovinn 0Cl ^ do 1^ ure na,eP'lena nekje v Samopostrežni Seboj ! avne Izrežite jo iz Goreniskega glasa in jo imejte s dobil L Dos,e ,skal< nalepko v trgovini Kdor jo bo našel, bo vorj Q°°n v vrednosti 4 500 SIT, kar |e 100 x več, kot stane iz-Prejjn|| enlskega glasa. Želimo vam veliko sreče pri iskanju' nati |e na,ePko v nakupovalnem centru Živila v čir-Sla Anica Mesec. Jezerska 62. Kranj BOŽIČNI PRAZNIKI V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE AK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE BOŽIČNI PROGRAM: polni ali polovični penzioni posvet pri zdravniku kopanje v bazenih z navadno in termo mineralno vodo kopeli in jutranja telovadba BOŽIČNA VEČERJA P0LN0ČNICA V PLEČNIKOVI CERKVI V BOGOJINI prekmurske koline pester kulturni in zabavni program POSEBEN PROGRAM ZA OTROKE Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščeno božične praznike: OTROCI 50 % POPUST V SKUPNI SOBI S STARŠI ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12. $9221 Marijane/, tel.: (069) 48-210. faks: (069) 48-607 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Program za otroke 10.00 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 10.30 Stol pod potico, 2. del posnetka lutkovne igrice 11.00 Podnebje in človek, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.46 Umetniški večer: Fantom iz opere, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 1970 Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.30 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka 2170 Oči kritike 22.10 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.46 Sova 22.46 Bagdad cafe, ameriška nanizanka Majhna žrtev, ameriška nadaljevanka, 2/4 Gusarjeva zaročenka, francoski film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.45 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Majhna žrtev, ameriška nadaljevanka -18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 »16 črk«, TV igrica -20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Intervju 21.50 Studio Citv - 22.50 Videonoč - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.40 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 7.00 Na robu noči, ameriška nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Legenda in resničnost 12.00 Točno opoldne/Poročila 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Druga stran paradiža, ponovitev zadnjega dela 15.45 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Po ročila 16.05 Alles gute, tečaj za nemški jezik 16.35 Malavizija: Be verly Hills 90210, ameriška mladinska nadaljevanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film, video, film 20.45 Policijska zgodba, francosko/italijanski barvni film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poroči la 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.00 Tenis - Zaključek ATP ma-sters turnirja, posnetek 17.00 Tenis Zaključek TAP masters turnirja, prenos 19.30 Dnevnik 20.00 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas, izobraževalna oddaja 21.35 Marlboro music shovv 22.10 Maigret, 1/6 del ameriške nadaljevanke 23.00 Nočna ekipa 23.06 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka - šaljivi hišni video Krvno sorodstvo, avstralski barvni film 3.00 Horoskop/Video strani KANALA TV AVSTRIJA 1 SLOVENIJA 1 MAJHNA ŽRTEV 1/4 del ameriške nadaljevane, 1990, glavne vloge: Farrah Favvcett, Rvan 0'Neal; Je Dia-ne Down povedala resnico? Okrožni tožilec močno dvomi o tem, ko izve strašne podrobnosti iz živlenja ločene ženske, in ko v njenem stanovanju odkrijejo nekaj krogel, ki se ujemajo s tistimi, ki so jih ob pomoru njenih otrok našli v avtomobilu... ževni gozd 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lorentz in sinovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Jasnovidnost, angleška otroška serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez. Zaroka 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari. Žalosten konec 2125 Pogledi s strani 21.35 Ples čarovnic, ameriška grozljivka; Bette Daviš, Barbara Carre-ra 23.06 čas v sliki/Šport 23.30 Dvoboj na soncu, ameriški vestem ; Gregor/ Peck 176 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.40 1000 mojstrovin 15.50 Leksikon umetnikov 15.55 Nemorna noč, nemški film 17.30 Otoki na koncu sveta 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas -v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Look. oddaja o modi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.35 Filmski forum: Slovo od starih slik, novi iranski film 0.20 Poroka izbrancev, iranski film 1.35 Poročila/1000 mojstrovin llALL PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8i0 - 2200 NEDELJA OD 1 1 00 - 2200 RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - RADIO TRŽIČ 10.15 A Shop 1025 Astrološka napoved 10.36 RIS. risanke in spoti 11.00 Drugačen svet. ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 A Shop 12.00 Video strani 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevno-infor-mativni program 20.32 Vox populi 21.00 Čez morilski zaliv, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 23.47 Dnevno informativni program 0.05 Poročila v angleščini: Deutsche welle 0.25 Astrološka napoved 0.36 A Shop 0.46 MCM 1.00 Video strani 16.00 - Pozdravljeni - 16.10 - Obvestila - 16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.06 - Glasbena de-litacija Jethro Tuli 17.46 - Prisluhnite izbrani glasbi - 18.50 - Kaj pripravljamo za jutri -19.00 - Slovo 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop. EPP 12.00 Glasba. EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila 14.30 Novice. EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 Novice. EPP 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - 1. RADIO ŽIRI 6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ru ščina 10.30 Kaj je z VVillijem?. pon. nemške komedije 11.56 Trooski de 14.00 Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi stariši - 16.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.0019.00 Zadetek v petek iz studia Radia Žiri in gostilne Blegoš v Javorjah - 19.00 -Odpoved programa - KINO 20. novembra CENTER amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 15 30 uri amer soc drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 17 45 in 20 uri STOR ŽIĆ amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17 45 in 20 uri ŽELEZAR amer fant pust. film ČAROBNI KAMEN ob 18 in 20 uri DUPLICA amer ris PEPELKA ob 17 uri. amer pust film RAJA ob 19 uri KOMENDA amer akcij film PROTI SONCU ob 19 uri ĆEŠNJICA amer knm ODDELEK ZA UMORE ob 20 uri RADOVLJICA amer trill ROKA. KI ZIBUE ZIBKO ob 20 uri SOBOTA, 21. novembra 1992 i.pr(x;ramtvsloveni]a 7.56 8.10 876 8.35 9.15 11.10 12.00 13.46 14.30 15.20 16.15 1625 16.56 17.00 17.10 18.00 18.10 18.20 18.30 18.56 19.15 19.30 20.46 22.20 22.46 23.30 23.40 Radovedni Taček: Padalo Lonček, kuhaj I Snežni žlični-ki s kremo Oscar Junior: Sanjam ali bedim, italijanska otroška nanizanka Utonilo je sonce - Kukavičji Mihec Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Intervju Tednik, ponovitev Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka Novosti založb, ponovitev Marijana, francoska risanka Poslovne informacije TV Dnevnik Na obisk k bogu, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Zelenjava Gospodinjski aparati Igrače Dober teki Kuharski nasveti Paula Bocuseja Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip Shovv Rudija Carrella TV dnevnik T. Haves: Hilton, Bangkok, avstralska nadaljevanka Napovednik Sova Popolna tujca, ameriška nanizanka Majhna žrtev, ameriška nadaljevanka Tuljenje, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.36 Tok, tok, ponovitev - 16.25 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Majhna žrtev, ameriška nanizanka - 17.46 Poglej in zadeni -18.30 Z ansamblom Mira Klinca na Jelenovem grebenu pri Ježevnikovim - 19.00 Kitajski cirkus, 2 del -19.30 TV Dnevnik ORF -20.00 Čgrobnost plesa in glasbe: Balet ob 100 letnici metropolitanske opere - 20.25 Inside man, ameriški film - 21.56 Moški, ženska - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja, otroška oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Poročila 12.06 Moč in slava, ponovitev 12.36 Alo, alo, ponovitev humoristične nanizanke 13.10 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.06 Pozdravi iz domovine 14.30 Usode 16.15 Beverlv Mills 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.40 šaljivi hišni video 17.06 Blufonci. risana serija 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.06 TV razstava: Marta Makanec 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Pobeg v sanje, ameriški barvni film 22.00 Hrvaški domobranci, dokumentarna oddaja 22.56 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.00 Tenis: Zaključek ATP Mastres turnirja, prenos iz Frankfurta 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 Črno belo v barvah/V avtobusu, angle ška humoristična nanizanka/ Ljubljenka divjega zahoda, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.26 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 čez morilski zaliv, ponoitev ameriškega barvnega filma 12.30 Vox populi 12.40 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Verdi, italijanska na daljevanka 21.20 Intervju 21.47 Dnevno informativni program 22.30 Poročila v angleični: Deutsche VVelle 22.60 BMX: Tone & Simon Stojko 23.20 Video grom 0.16 Astrološka napoved 026 Erotična uspavanka 1.00 MCM TV AVSTRIJA 9.00 čas v sliki 9.06 Roseanne, seri is 9 30 Ozri se po deželi, ponovitev 10.15 Akvarij, podvodni balet 10.30 SLOVENIJA 1 TULJENJE ameriški barvni film, 1980; Dee VVallace, Patrick MacNee, Christopher Stone, Belinda Bala ski; Karen VVhite, televizijska novinarka in raziskovalka, je skorajda žrtev masakra v por-no videoteki. Da bi si opomogla, odideta na skupinsko terapijo, tam pa se začnejo dogajati čudne reči... Veliki Ziegfried, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Učitelj Uwe Karsten, nemški film 15.06 Comedv Capers 1520 Vila Brdckelstein, risanka 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.36 Disneyjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Odštevanje 18.00 čas v sliki 18.06 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Ne-ugnanec 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantenstadl 22.10 Zlata dekleta 22.30 črno kot smrt, meriška psihološka srhljivka 0.05 Čas v sliki 0.10 Zarotnik, ameriški film; Elizabeth Tavlor 1.36 Poro-čila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Qu een's Comrade, 1. del 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Poslušajte signale, 4. del 13.56 1000 mojstrovin 14.56 Leksikon umetnikov 14.10 Imenujem se Jean - Pierre Ponnelle, portret 15.00 Franz Schu-bert: Simfonija v C duru D 944 16.00 The King's Singers, koncert v deželnem studiu Salzburg 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče, živali iščejo dom 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pot v svobodo, 2. - zadnji del TV filma 21.45 čas v sliki 22.00 šport 22.46 SP v latinskoameriških plesih 23.30 Andreas Vollenvveider, koncert harfista 0.00 Oddaja 0.45 Poročila/ Ex Libris 0.50 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.56 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobo te do sobote 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Jutri nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi 12.00 • Za bava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obve stila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - čestitke. EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la -16.30 - Nekaj vam imamo pove dati 17.00 - Socialistična stranka se predstavlja 17.20 - Kulturni Ba bilon 17.46 - Izvolite, vstopite prosim - oddaja za osnovnošolce 18.56 - Tudi jutri se slišimo 19.00 -Na svidenje - l. RADIO ŽLRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.40 - Minute za dru žino 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija -16.00-19.00 RuvcdriltlO popoldne M valovili Radia Žlri 16.15 - Na grajenec oddaje Od srca do lonca 16 30 EPP 17.00 - športni utrinki 18.00 - Novice obvestila mali oglasi - somrtnice 19.00 - Odpo ved programa - KINO 21. novembra CENTER večer s prof. dr ANTONOM TRSTENJAKOM SREČA JE ISKATI SMISEL ŽIVLJENJA ob 18 30 uri, amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18 45 in 21 uri STORŽIĆ amer. ris DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 15 30 uri, amer erot drama KURBA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer akcij filma PROTI SONCU ob 17., 19 in 21 uri DUPLICA amer srhlj MESEČNIKI ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer pust film RAJA ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer trill RO KA, KI ZIBA ZIBKO ob 18 in 20 uri Zadnje Čase veselo opažam, da prihaja v občo slovensko komuniciranje zanimiva novost. Kamorkoli se že obrneš, vsepovsod lahko prisluhneš tudi do zdaj v javnosti redko neuporabljenim izrazom (se rahločutnim opravičujem!), kot so: kurba, pizda, jajca, drek... Moja občutljiva ušeska so v tej smeri prvič zastrigla takoj po slovenski vojni, ko je bilo po časopisih daleč najbolj popularno, da je minister za notranje zadeve v trenutku agresije na Slovenije ob treh ponoči stal pod tušem v kopalnici, ko so mu sporočili, da so tanki na Vrhniki. In je reagiral: »Oooo, pizda!« Vsakemu slepcu je tudi že jasno, da se vsepovsod mirne duše piše, da je politika umazana kurba! Manjkala so samo še jajca, ki pa smo jih slišali oni dan od visokega vladnega predstavnika na nekem sestanku. Mrtvo - hladno je usekal, da nihče noče nič storiti zato, ker nihče nima jajc! Da zgodovinskih besed iz kranjskega parlamenta, češ da poslanci med nogami nimajo tistega, ampak lukno, sploh ne ponavljam! Saj ne, da bi bil človek pri mojih letih kakšen siten jezikovni čistunček! Daleč od tega! Mi prepogosto uideta z jezika kakšna svinja in prasec ali preklet hudič, ampak kadar pa javno komuniciram z meni neznanimi subjekti pa le dvakrat požrem slino! Balkan! Kaj bi se delali lepe in afne guncali, kako da smo TEMA TEDNA Cirkus fini in evropski in kaj vem kakšni še! Nič! En gromozanski NIČ od elementarne človeške kulture, če ti že ugledni predstavniki javnega življenja govorijo o pizdah in jajcih in kur-bah. Ob tem se vedno spomnim na gospoda Vranitzkega iz sosednje Avstrije. Ko je nekoč potoval z vlakom, so ga spremljali tudi novinarji. Na vsa njihova vprašanja in res na čisto vsa vprašanja je odgovoril modro, smiselno, na kratko: a z latinskimi izreki! Izobražen mož! Ne pa tu pri nas, ko je vsak en zveličani mali bogec, pred njim ni bilo nič, za njim bo pa potop. In na novinarska vprašanja odgovarja: saj tisti butelj iz sosednje stranke ima pa luknjo med nogami, nima jajc in še kurba je! Da se na tej predcivilizacij-ski kulturni stopnji na veliko onegavi po plakatih, sploh ni nobeno presenečenje. Da se namreč kandidatom na plakatih rišejo hitlerjanske brčiće, rogovi, brišejo zobje in tako dalje, da nas s plakatov potem gledajo neke spake. Kar potuj- te v bližnji Celovec v času, ko so tam volitve: dam glavo preč, če boste naleteli na en sam samcat strgan predvolilni plakat na mestnih ulicah, da o vzornem plakatiranju sploh ne govorim. Tu pa je vse tako scefrano in nakracano, kot bi bila vsa Slovenija eno samo najbolj zamazano predmestje kakšnega New Yorka. Kar se mene tiče, mi je do vratu vseeno, če plakati sploh so ali pa jih sploh ni! Zakaj? Zato, ker imamo v tej Sloveniji toliko strank in kandidatov, da boste na plakatih mimogrede lahko ugledali kar svojega soseda! Ne enega, lahko tudi dva ali tri ali kar vse svoje sosede in žlahtnike. Mene nobeden ne bo prepričal, da nismo v Sloveniji vsi vsaj v sedmem kolenu v žlahti! In zadnjič me je skorajda stisnilo! Peljem se ti jaz nič hudega sluteč po mestu, pa se mi na obcestnem panoju prikažeta dva metra veliki glavi mojega lastnega levega in desnega soseda! Saj to ni res! Na stranke se čisto nič ne razumem, zato ne vem, kateri stranki sta po- klonila svoje nesebično srce. Pod njunima glavama je nekaj pisalo o demokraciji. Se pravi, da sta danes demokrata. Saj vem, da je grdo, ampak na misel mi je prišlo, kako sta zanalašč spuščala svoje kure na naš vrt, da so popasle vso solato, njuna mularija pa se je Šla žogat naravnost v našo svežo fasado! Da niti ne omenjam nju» nih ženkic: eno dajejo živci in tuli na lastnega psa, kadarkoli revež boječe zalaja, druga pa ima alergijo na lastnega može-ka in mu je zadnjič pred našimi očmi in iz nam neznanih povodov na glavi zlomila marelo. Saj vem, da to nima nič skupnega z vzvišenimi cilji demokracije in nesmrtnim poslanstvom mojih bodočih sosedov - demokratov! Mogoče pa zdaj, ko sta demokrata, ne bosta več zanalašč »šibala« petelina in kur na naš vrt, njuni otročki, »tarnali« demokratki pa bodo vsaj enkrat v življenju sosede dostojno pozdravili? Kamorkoli se obrneš - sama politika! Zato je nujno treba zapisati, da vsi Slovenci od nje le niso obnoreli. Poznam moškega, ki v teh časih živi čisto normalno in ga kot čisto normalnega moškega zanima le šport. Da povsod visijo politi; čni plakati - o tem nima niti pojma! Ko se oni dan pelje z-menoj po mestu, z leve in desne visijo scefrani plakati. Le bežno jih ošvrkne in - duša nedolžna - vpraša: »Ti! A bo pri vas v mesto spet cirkus?« • D. Sedej STRANKE KLIČEJO TRŽNE INŠPEKTORJE! V jeseniški občini se je pristojni občinski organ odločil za »promocijo upravnega postopka v zvezi s plakatiranjem« in o tem obvestil vse stranke. V dopisu jasno piše, da plakatiranje izvaja podjetje Kovinar, da morajo biti plakati overovljeni, da je v občini premalo plakatnih mest in da v Ratečah in v Žirovnici ni pla katnih panojev, ker »so zemljišča večinoma v privatni lasti«. Prejemniki tega pa so v isti ovojnici prejeli tudi cenik plakatiranja, v katerem stran- ke blagohotno seznanjajo, da je cena za en komad nalepljenega plakata glede na dimenzijo od 60 do 600 tolarjev - za plakate od 0,1 kvadratnega metra do 1 kvadratnega metra. Kovinar je v pičlem mesecu dni podražil svoje storitve limanja plakatov od 60 na 600 tolarjev za en sam komad! Ob dejstvu, da so plakatna mesta že zasedena, tudi s plakati, na katerih so kandidati, vodilne osebnosti z občine in ob dejstvu, da pristojni upra vni organ prav v tem trenutku promovira postopek izdajanja soglasij, ne da bi kazal pripravljenost, da vsem omogoči vsaj približno enake možnosti, je sporočilo možno razumeti bolj kot onemogočanje pred volilne propagande. In da za računajo še 600 tolarjev za li-manje enega samega plakata - učinek je popoln! Uglašenost med upravnim organom in podjetjem Kovinar je prav vzorna, kar izhaja iz samega načina obveščanja, saj je bilo v eni ovojnici navodilo o plakatiranju in novi ce nik. Ali bi bila prevelika skriv nost, če bi javnosti povedali, kako so oblikovali ceno 600 tolarjev za en plakat? Naj bo upravni postopek za vse enak, če smo že v demokraciji! Stranke bodo torej lahko le' pile le plakate v velikosti do 0,1 kvadratnega metra - se pravi, da bodo morali imeti volivci očala, stranke pa izro-pane blagajne! Jeseniške stranke zatorej zaradi tako zasoljenih cen kličejo na pomoč tudi tržno in' špekcijo! • D. S. ZADETEK V PETEK §k. Loka, Spodnji trg 38 tel. (064) 622-756 - fotografiranje za vse vrste dokumentov - razvijanje filmov - komercialna fotografija 0 ŠKOFJA LOKA Četrta oddaja kviza ZADETEK V PETEK bo DANES od 16. do 19. ure v GOSTILNI BLEG0Š, Javorje 5 tel.: (064) 65-087. Vabljeni! BLA2EVA 3 tel (064) 620-381 !ax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE PO Z OBRATI: MIZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO. KERAMiCARSTVO. STEKLARSTVO. PLASTICARSTVO, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA Le se majčkeno več kot en mesec in zakoračili bomo v koledarsko zimo V naši jesenski seriji kvizov »ZADETEK V PETEK« bo danes, 20 novembra, od 16 do 19 ure na valovih Radia Žiri na sporedu že četrta oddaja Pred štirinajstimi dnevi je bila v Gostilni NA VIDMU, Poljane 27, zelo uspeina tekmovalna ekipa, ki jo je vodil Andrej Poljanšek iz Rado melj, ob njem pa sta veliko znala še Boštjan Poljanšek in Klemen Arhar -skupaj s štirimi »zadetki« prislužili nagrado v vrednosti 13 500 tolarjev. Na sliki: tekmovalna ekipa v ustvarjalnem elementu. Domen Ponikvar pri branju enega od težkih vprašanj, na mizi delček tistega, kar skrivajo v bogato založeni kleti Gostilne NA VIDMU. P. S : Splača se iti v Poljane, »o rekli člani tekmovalne ekipe, njihovi navijači pa sploh. Dane* bo tekmovalna ekipa v Javorjah, v GOSTILNI BLEGOš če tradicija kaj velja, potem bo drevi tam slavje V prvih treh oddajah je senske serije ZADETEK V PETEK so namreč vse tri tekmovalne ekipe znale maksimalno in prislužile vse, kar je možno Postopoma se ogreva jo tudi tekmovalci, ki so se prijavili za sodelovanje po telefonu med od dajo jih z Radia Žirj pokličejo domov po telefonu m zatem sledi zasta vijanje vprašanj V prejšnji oddaji so prav vsi prislužili nagrado za vsaj en pravilni odgovor tokrat bo morda uspeh še večji Kdor pozorno be re Gorenjski glas, namreč z odgovori v kvizu ZADETEK V PETEK nima težav Elektromotori m gospodm/slii aparat, d o o Otokt 21 64226 žekunki, Stovemjo feklon 064/66 44I • Teleks J7578 yv -jem ■•Telefaks 064/67150 Trgovina MAŠA Cesta XXI divizije 66, ŽIRI tel :(064)692 127 Trgovina JANA Papirnica Fotokopiranje Trgovina z darili in kozmetiko Cešnjica 35, ŽELEZNIKI tel (064)66 402 Podjetje ARN0L d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, škofja Loka tel.: (064) 622-481 fax (064) 632-483 Poseben ZADETEK V PETEK v Trgovini IKA, Kopališka 7, Škofja Loka: Vsi, ki ste s kuponi iz časopisa odgovarjali na nagradno vprašanje, "objavljeno prejšnji petek, obiščite Trgovino IKA. V košari ZAD&-naŠ V PETEK Vas čaka ponudba kvalitetnih nogavic - in 20 odsto-tkov popusta na nakup iz »Zade-tkove^ košare!!! P S.: Ali veste, kje lahko izbirate med 32 barvnimi odtenki izredno iskanih ionskih hlačnih nogavic i lycro7 In kupite otroške potiskan« nogavičke \i zajčje volne7 Odgovor: V Trgovini IKA. Petek, 20. novembra 1992 PREDVOLILNE ODPRTE STRANI 13. STRAN + GORENJSKI GLAS Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa UBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA EVGENIJA MMŠEC Rojena 1931. živi na Koprivniku, dipl. ing. upokojenka. Kandidira za državni zbor. *■ svojem življenju se do sedaj n'sem aktivno ukvarjala s politiko, temveč le z gospodarsko Problematiko. Pri svojem delu Sern se morala soočati z dejstvom, da se gospodarskih problemov v glavnem ne da rešiti brez soglasja politike, ki pa še 2daleč ni vedno strokovna, na-Predna in pripravljena na morebitne kompromise, zato sem se °dločila, da poskusim s politične pozicije, na osnovi pridobljenih izkušenj pri dosedanjem de'u, vplivati na hitrejši razvoj Predvsem tistih dejavnosti, ki s° mi glede na mojo izobrazbo ^ajbližje tj. na razvoj turizma in krr>etijstva ^ar zadeva predvolilne obljube, ^enim, da je edina realna in polena obljuba ta, da bom vložila vse svoje znanje in izkušnje v t°. da se bodo realizirali glavni strateški cilji za območje, v katerem kandidiram. Uberalna demokracija prisega na pravno državo ^imam namena odpirati široke J^onte svojega angažiranja, ker b' bil uspeh že na samem za cetku dvomljiv. Nameravam se ?avzemati za kar najbolj učinko-v'te ukrepe, ki bodo zagotavljali sk'aden razvo) najbolj senzibil-ne9a območja Slovenije, tj. območja Narodnega parka in njenega obrobja, ki je hkrati tudi *no najpomembnejših turističnih območij v naši državi Pri 'em se nameravam osredotočiti J* tiste projekte, ki so za to po-Oroc|e vitalnega pomena in si- " Revitalizacija hribovskih, oz. demografsko ogroženih obmo-!). kar pomeni izenačevanje ži-'lenjskih pogojev v teh krajih s "stimi v dolinskih naseljih ^beralna demokracija je ^Inkovlta, odprta in dlr»amična krn««kladitev razvola turizma in jrri«»|stva ter gozdarstva, ki sPodV*kieT °bmoč'u kot 9° no n delavnosti nedvom in kjalvečje razvoine možnosti Poln Se medsebol "dealno dozi J^'6'0 sP°2nan|e o simbio tak0 u de,avnos,i mora postati, v'sok 16 to v vseh državah z va ° ra*vitim turizmom, osno Ukre,8 Vse nadaljnje razvojne pr0,,\,e,.preroti čemur seveda ne nasprotujem. Zelenim so glasove lahko vze-e le stranke s podobnim političnim programom, zatorej se je pri skoraj vseh strankah, ki jim je ekologija deveta skrb, pojavila tudi t.i. zelena frakcija s svojim programom. Stranke so vključevale v svoje programe tudi skrb za okolje. Zeleni smo bili te geste veseli in smo jo pozdravili. Toda nekako tri tedne pred volitvami se je pojavila t.i. državljanska lista Triglavskega narodnega parka, na kateri so kandidirali pretežno člani SDP. Ta državljanska lista je pri glasovalcih dobila premalo glasov, da bi prišla v parlament, Zelenim pa ie z glasovi odškrnila sedež v parlamentu. Stvar ironije je, da so isti ljudje dobili povabilo, da stopijo v našo stranko in da bi skupaj lažje pobrali še več simpatij pri volivcih. Po volitvah je ta »državljanska lista« prenehala delovati. Toda mnogo glasov nam je odškrnila in s tem tudi nekaj poslanskih mest v skupščini. Po volitvah ob skupščinskem delu smo Zeleni kmalu tudi spoznali, kaj se v resnici skriva za ekološkimi programi večine strank, namreč, figa v žepu. Ta se je pokazala na skupščinskem monitorju kot neizglasovan predlog zakona. Bomo potemtakem tarnali, da je bilo ogoljufano zaupanje volivcev? Danes, nekaj dni pred volitvami, Zeleni ugotavljamo, da se metode zaslepljevanja volivcev ter načrtno odvzemanje volivcev nadaljuje. Letos ni t.i. državljanskih pobud, ki vemo, od kod prihajajo, na polju Zelenih, marveč na polju predsedniške kandidature. Z zelnika manevrskega prostora Zelenih Slovenije hočejo jesti novopečene stranke, ki prihajajo iz različnih strankarskih miljejev in kakor bo pokazala praksa, bodo te stranke po volitvah, ko bodo odigrale svoje scenarije, odšle s prizorišča. Reševanje problemov, pa bo ostalo na plečih Zelenih Slovenije, kot vedno. Zeleni Slovenije smo v preteklem mandatu z vstopom v skupščino odprli bojno polje za vse nas, za nekaj, kar ie bilo pred demokracijo in bo po njej - naravi. Številne stvari so bile zakonsko rešene, z mnogimi smo se tudi neuspešno spopadli in marsikaj je še treba narediti. V predvolilnem boju gredo ostalim strankam iz ust tudi besede o ekoloških pogledih, ki pa so le prazna filistrska retorika, preizkušena metoda odvzemanja glasov Zelenim in s tem, neposreden napad na naravo, na Slovenijo. Slovenija brez ljudi, ki bi dejansko nekaj naredili zanjo, bo opustošen naravni biser v obdobju ekonomskega liberalizma. Sistem pravne države, ki je podrejen demokratičnim volitvam, kjer se izvolijo poslanci, omogoča vsem strankam, tudi Zelenim Slovenije, da zakonsko naredijo nekaj za naravo in s tem tudi zase, ne pa da zgolj dajejo debele obljube. Zeleni smo edina stranka, ki se posvečamo in zgolj posvečamo ekologiji, ker mislimo na življenje sinov in vnukov, ki bodo še lahko gledali mačke na domačem vrtu in ne le na video filmih, prirodoslovnih muzejih in dobrohotnih pripovedih nas dedkov, ki smo storili napako. Zato volite Zelene Slovenije in ne drugih kvazieko-loških prevarantov, saj imamo samo eno Slovenijo. Tomaž Kukovica, predsednik Zelenih Kranja K 4 J rss vStjMf ! Vir4»l#l, ce,, fVc, r*r, tSLtto, j4r*u> KOKS.,, S4HK £M4*m Uil ) Kandidatka za volitve v državni svet v 9. volilni enoti (Kranj, Škofja Loka, Tržič) VLASTASAGADIN Predmetna učiteljica zemljepisa in angleščine; Članica IO Zelenih Kranja, poslanka Zelenih v DPZ skupščine občine Kranj, ter poslanka Zelenih v Zboru občin v Skupščini Republike Slovenije, mati štirih otrok. Vam je kdaj žal, da ste se vključili v stranko Zelenih? Verjemite mi, da sem bila za ekologijo, vprašanja, ki se dotikajo varstva narave, že veliko pred nastankom stranke Zelenih. Ko se je leta 1989 ustanavljala stranka Zelenih v Mostecu, sem se takoj včlanila vanjo. Potem sem bila leto kasneje ena od iniciatork stranke Zelenih v Kranju. Včasih mi je žal, da ni že pred ustanovitvijo Zelenih obstajala stranka demokristjanov, ker bi se vanjo gotovo včlanila. Sicer pa ne verjamem v prestopanje iz stranke v stranko za vsako ceno. Mislite, da se lahko, ker ste ženska, enakopravno kosate z moškimi v politiki? Mislim, da je kosanje med moškimi in ženskami v politiki enakopravno. Mogoče imamo ženske pri tem celo prednost, saj moško obremenjenost, da so ženske slabe političarke, krpamo z drugačnim razmišljanjem, ki dopolni okrnjeno moško obzorje. Sicer pa poglejte, kaj se dogaja v Veliki Britaniji. Angležem se močno kolca po Železni Lady. 0 VAROVANJU OKOLJA, ZAŠČITI GOZDNIH SADEŽEV Bili so časi, ko so bili gozdovi polni sadežev: borovnic, malin, zelišč, kostanja, gob in drugega je bilo več kot dovolj. Nihče ni razmišljal o onesnaževanju zraka, vode in hrane, saj ni bilo velikih industrijskih obratov in motorizacije. Zelja za čim višjim standardom nas je v preteklosti preslepila, da smo pozabili na varovanje okolja. Posledice nepremišljenih posegov v naše okolje bomo občutili še dolgo časa. Mnoge države so že davno z ostrimi zakoni zavarovale prostpr, na katerem živijo, mi pa še kar naprej samo razpravljamo o umestnosti takšnih ukrepov. Takšno stanje s pridom izkoriščajo domači dobičkarji, ki s pretiranim izkoriščanjem naravnega bogastva, zlasti gozdnih sadežev, si-romašijo našo državo. Ob tem pa jim pomagajo še tujci, ki za majhen denar kupujejo pri nas nabrane sadeže in jih doma prodajajo po mnogo višjih cenah. Med najbolj iskanimi sadeži so prav gotovo gobe. Zal se v zadnjem času že kaže nevarnost, da bodo določene vrste gob povsem izumrle. Pa ne samo zaradi pretiranega nabiranja premajhnih oziroma nezrelih primerkov, pač pa tudi zaradi (nepremišljenih) ekoloških posegov v okolje. Izsuševanje vlažnih območij ne prija gobam, ki ljubijo vlažne terene. Goloseki (poseki na čisto) so smrt za gobe, ki živijo v sožitju z zdravim drevjem (mikorizne gobe). Industrija in motorizacija zastrupljata zrak in vodo pa tudi gobe. Gozdovi umirajo zaradi kislega dežja in zajedalcev, z njimi vred pa izguinjajo tudi določene vrste mikoriznih gob. Atomska doba povečuje radioaktivno onesnaženje okolja. Ta se kaže tudi v 9icer užitnih gobah, ki zaradi vsebnosti radioaktivnih elementov niso več primerne za pogostejše uživanje. In še bi lahko naštevali. Kaj torej storiti, da bi naravno okolje ohranili? 1. Zmanjšati moramo količino snovi, ki onesnažujejo okolje. 2. Pri načrtovanju posegov v okolje je treba iskati takšne rešitve, ki bodo imele najmanj škodljivih posledic za naravo in nas same. 3. Povečati moramo ekološko osveščenost naših državljanov, predvsem mladine, da bodo znali ceniti in varovati naravo. 4. Čimprej ie treba sprejeti zakone, ki naj omejijo pretirano nabira nje gozdnih sadežev do take mere, da bo ohranjeno ravnotežji v naravi. 5. Apel vsem: Ne brcajte gob! 6. Očistimo gozdove vsega, kar ne sodi tja I 7. Nobenih divjih odlagališči Vaš kandidat Peter Katrašnik ZELENI 0ZELENJUJEM0! Danes, na pragu 21. stoletja je VARSTVO OKOLJA, s katerim povezujem delovanje stranke ZELENIH SLOVENIJE, nedeljivo od urejanja prostora. Končno je prevladalo spoznanje o povezanosti vseh pojavov v prostoru in o prostorsko - časovni zveznosti od naravnega do agrarnega in urbanega razvoja. Človeštvo se še zaveda usodnih, zvečine kvarnih vplivov v prostor in tistih, ki rastejo zaradi seštevanja malih napak. Prva svarila pred velikimi posegi v naravo so bila solinizacija (tla postanejo slana) tal v dolini Nila zaradi zgraditve Asuanskega jezu, nižanje gladine Kaspijskega morja zaradi preusmeritve toka rek, krčenje Amazonskega pragozda. Danes je zaskrbljenost že znanstveno utemeljena: - dviganje temperature na Zemlji zaradi učinka tople grede, - propadanje gozdov zaradi kislih padavin, - tanjšanje ozonskega plašča okoli Zemlje, - izumiranje tisočev redkih rastlinskih in živalskih vrst, - izginjanje maloštevilnih avtohtonih (prvotnih) plemen, - nenavadne biološke eksplozije alg v jezerih in morjih, - pojavi doslej neznanih, nudih bolezni. Zato se mora v naš življenjski prostor posegati ekološko usklajeno z upoštevanjem vseh svaril in naukov strokovnjakov. Sanacija - vzpostavitev v prvotno naravno ravnovesno stanje - že prizadetega olcolja je možna le s pomočjo naprednega in uspešnega gospodarskega razvoja in ne s splošnim ZAVIRANJEM NAPREDKA, obubožanjem in blokado vseh posegov v prostor. Le bogata, osveščena, kulturno in tehnološko napredna družba bo zmogla zagotoviti denarna sredstva za ponovno očiščenje vode, zraka in zemlje. Število ljudi verjetno že presega naravne možnosti planeta Zemlje, da ga prehrani in nudi vse naravne pogoje za človeka dostojno življenje. EKOLOGIJI - varstvo okolja se morajo podrediti inženirske vede, krajinsko oblikovanje, urbanizem in celostno urejanje prostora. V naših razmerah bi morali: - ohranjati čisto okolje in estetsko kulturno krajino, - razvijati razne naravi prijazne dejavnosti v prostoru, - varčevati z energijo, vodo in prostorom, - izkoriščati obnovljive energetske vire in čimveč odpadkov ponovno uporabiti (reciklirati), - prenavljati podeželje s posebnim poudarkom ohranitve krajine, - spodbuditi ponovno zaživetje ogroženih gozdnih in obmejnih predelov, - omejiti izseljevanje iz Slovenije in pritegniti razseljeno slovensko populacijo iz drugih držav in kontinentov, - urediti prometne povezave v korist trgovine in turizma, - povezati Slovenijo z evropskimi in svetovnimi tokovi, vendar ne na račun razprodaje Slovenije. Dosedaj je bilo vse le globalno omejeno in opisano, v naši občini Kranj pa se zgoraj našteti problemi odražajo v: - industriji brez čistilnih naprav s problemtično tehnologijo, - neizgrajenem kanalizacijskem omrežju, - odlaganju odpadkov na neurejeno deponijo in na divja odlagali' ča. Dosedanje delo na področju ekologije v občini Kranj: Projekt za deponijo v Tenetišah je izdelan. Lokacijski načrt je spre" jet, tako da bo možno po pridobitvi zemljišč začeti s sanacijo obstoječe deponije in širitvijo izdelave novega uporabnega volumna. Or' ganiziran odvoz odpadkov zajema že 95 odstotkov vseh gospodinj' stev. Kataster odpadnih voda nam prikazuje podatke o onesnaževalcih i" vodotokih, ki jih onesnažujejo, podatke o kvaliteti in kvantiteti od' patlnih voda ter čistilnih napravah na območju občine Kranj. Pripravljajo se potrebna dovoljenja za začetek gradnje kanala GZ-j-Za celotno območje občine Kranj je izdelana študija odvoda odpJ"' nih voda. Za čistejši zrak v občini bo največ storjenega s »plinifikacijo«. Idc)" ni projekt, v katerem bo idejno rešeno celotno območje občin' Kranj, je izdelan del starega mestnega jedra (kote B) je že naročef projekt za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Sčasoma se predvidel večji del kranjske občine ogrevati s pomočjo plina. - Raziskave o nahajališču geotermalnih voda so potrdile obstoj vrO" če vode v globini 1400 m pod površino. - Ureditev deponij odpadnega materiala v KS Velesovo, KS Cerklj' in KS Visoko. - čiščenje gozdnih in njivskih površin v okolici Nakla, Cerkelj, lesovega i ti Šenčurja. - čiščenje in zasaditev brežin reke Kokre v KS Primskovo. - Odvažanje kosovnih odpadkov. - Razstave o varčnem domu decembra 1992 s poudarkom na o»ve čanju in izobraževanju predvsem mladine. , - Sodelovanje pri lovskogojitvenih načrtih in zaščiti ogroženih '■ valskth vrst. Usmeritve aktivnosti s področja ekologije na območju občine Kra v naslednjih letih: - pomoč ljudem pri zaščiti njihovega bivalnega okolja - osveščanje ljudi - ohranjanje naravne in kulturne dedlečine, - dajanje pobud za sprejetje zakonodaje in odlokov za varstvo kot Jeseničan in kot arhitekt ocenjujete vaš kraj? Ali bodo Jesenice kdaj prijetno mesto? Večina ljudi še danes meni, da so Jesenice polne rdečega prahu- Takšno je bilo stanje pred dvajsetimi leti. Danes je stanje holjše, čeprav mesto še ni povsem prijetno, kajti mestni prostor Je bil žrtev industrije, umetne infrastrukture. Stanje je možno 'zboljšati s pridobivanjem degradiranih zemljišč, mogoče celo [Usenjem nekaterih objektov, kajti skrajni čas je že, da se bodo 'Judje, po dolgih letih odhajanja iz onesnaženega mesta, z vetjem tudi vrnili v čistejše, prijaznejše okolje. 2» katero hokejsko moštvo navijate? Seveda navijam za Jesenice, ki imajo železno voljo po zmagi ter disciplino. Edino škoda je, da nimajo zelenih dresov. 6-volilni okraj (Kranj): TADEJ MARKIČ, dipl. ing. grad. podpredsednik Zelenih Kranja, zunanji član IS občine Kranj, oče toh otrok; bister Tadej pa nit Je omenjen očitek, ki se mnogokrat zabrusi Zelenim upravičen? Kakor kdaj, ker je, verjemite mi, težko delati v državi, kjer je *e polovica zakonodaje iz Bizantinskega cesarstva. Zakone po-'eni interpretira vsakdo po svoje, in -I- še preden se kaj ukrene, državljani, ki se sukajo po zakonskih luknjah, napravijo velikansko škodo. In kaj je minister naredil: v občini Kranj odvajamo 95 odstotkov smeti, pospešeno gradimo kanalizacijo, ki J0 Priključujemo na čistilno napravo, do kotlovnice na Planini SnH) napeljali plin, poteka plinifikacija. Pitne vode je bilo tudi j letošnji suši v naši občini dovolj, kar je prav tako rezultat na-še bitke. Borimo se proti prašičjim farmam, ki onesnažujejo *rak in ki uzakonujejo zastarele tehnologije. Kakšen način zabave Vas najbolj sprošča? bohinjska folklora. Moja žena je iz Bohinja in ko obiščeva te *raje, ko odideva na ples, pozabim na vse tegobe mojega vsakdanjika. Boljše sprostitve kor radikalna menjava bivalnega m,1Jeja ni. ^ in 5. volilni okraj (Radovljica) in (Kranj): peter katrašnik, kontrolor vr*r< sindikalist, član lO Zelenih Kranja in Gorenjske, poslanec e'enih Kranja v DPZ skupščine občine Kranj; I Vas kot strastnega gobarja najbolj moti, ko stopite v gozd? Q^'0venskih gozdovih je moč videti odsev balkanske kulture, ki -if^3 zaholi srce, ko vidi polno razvbcanih, a užitnih gob, Ije st0r»lec ni poznal, kdo drug pa bi jih. Hrup je drugo, tre-t\xPA .so tnje roparske horde, ki skupinsko izvajajo »gobarsko le ta'co ^a za nJ'm' ne ostane skoraj nič. Niti borovnice dn-J^1 nabirajo z glavniki. Nekaj je zakonodaja na tem po-^ Ju že postorila, ostalo čaka nas. ^ športni pilot in padalec. Kako se počutite v višinah? Nta!01* 0mo8oča, da človek vidi naravo ter napake, ki jih je sel. Vnese' vanjo. Vedno se ob pogledu na ravnico, hribe, na-Poi r?lc^ata °bčutek radosti in obžalovanja. Toda če ciljate na rr,nUtJe v visokih političnih krogih, vam zagotavljam, da se bi krat^'01 bahavim slovenskim politikom ob skoku iz ietala en-rcsnično pošteno zavrtelo. 2. volilni okraj (Radovljica): MIRKO ZORENC, varnostni ine.: Podredsednik Zelenih Kranja in Gorenjske, oče treh otrok; Zaposleni ste kot varnostni inženir pri Slovenskih železnicah. Menite, da tranzit dovolj učinkovito zbližuje Slovence med seboj in svetom? Po potovalnem času, ki ga Slovenec porabi za vožnjo od Bohinjske Bistrice do Murske Sobote, bi lahko sklepali, da je Slovenija velika kot Avstrija, kajti za to relacijo potrebujete debelih sedem ur vožnje po najhitrejši varianti. Vladna politika do tranzita je slaba. Švicar se letno pelje z vlakom 48-krat, Avstrijec 21 krat, Slovenec pa sedemkrat. In urejena tranzitna infrastruktura omogoča uspešen razvoj države. Tuji politiki v prometno infrastrukturo vlagajo denar, naši vladni politiki pa jo razlagajo. Finančno je težko biti oče treh otrok. Kaj bi bilo nujno storiti, da nataliteta Slovencev ne bi še naprej upadala? Ve se kaj. Več optimizma. Če bi z ženo, ki je zaposlena v šolstvu, kakšne so učiteljske plače pa menda veste, ob moji povprečni železniški plači, gledala, kako bova otroke finančno najbolj ugodno preživeia, se ne bi mogel pohvaliti kot oče treh otrok. Sicer pa je bolje malo potrpeti s tremi otroki, kot pa se dolgočasiti brez njih. 9. volilni okraj (Škofja Loka): BOJAN MALOVRH / dipl. obramb. Predsednik Zelenih Gorenjske, član Sveta Zelenih Slovenije Gorenjska je dežela naravnih lepot. Kako dolgo še? Sem optimist. Mislim, da bo vsaj takšna, kakršna je danes, če ne bo še lepša. Ne bo se bistrila zgolj Sava, marveč se bo po vsej lepi deželi cedil med in mleko. Bolje biti aktiven član stranke Zelenih kot radioaktiven državljan, ki mu je vseeno, kaj se dogaja na Žirovskem vrhu. Ta problem še ni razrešen, mar ne? Seveda ni, ampak upajmo, da se bo to zgodilo v kratkem. Reševati bi se moral v tej smeri, da bo Zirovski vrh predrugačen v slovenski Disnevland. S tem ciljam predvsem na drugo fazo reševanja rudnika urana, torej demontažo in uporabo drage opreme v tehnoloških postopkih, za katere je primerna. To pomeni zaposlovanje novih ljudi, v končni fazi pa bo to očiščeno okolje zopet prijazno ljudem, tako da starši ne bodo trepetali, ali bo njihov otrok, ki se bo potikal po tem nesrečnem področju pretekle jugoslovanske politike, prejel dozo sevanja, ki mu bo ogrozila življenje, ali ne. 4. volilni okraj (Kranj): SLAVKO SAVIČ, ekon. Tajnik IO Zelenih Kranja in Gorenjske, član sveta Zelenih Slovenije ter poslanec in vodja poslanskega kluba Zelenih Kranja v DPZ skupščine občine Kranj. Skupščinske seje so mnogokrat dolge, naporne in končno brez rezultata. Kaj priporočate svojim kolegom v poslanskih klopeh kot poslanec Zelenih, da bi bili dialogi strpnejši? Ko žogica polemike začne skakljati iz kota v kot, začno tudi poslanci poskakovati. Takrat pa je že prepozno karkoli svetovati. Ko zaigrajo čustva v politiki, ko žogica pred udarcem ni ustavljena, potem se začne lovopust na skupščinske kozle. Mislim, da bomo morali Zeleni na eni od skupščinskih sej pogostiti poslance z vrečo bonbonov. Sladki bonboni bodo poslance umirili, pa tudi besede bodo slajše. Kakšna glasba Vam je najbolj pri srcu? Poslušam vse zvrsti glasbe, ampak pri tem dajem nekaterim prednost. Rad imam rock'n'roll, še rajši ročk, po duši pa sem oboževalec bluesa. V bluesu se združujejo vse prvine glasbe, je pa tudi tehnično zelo zahtevna zvrst. Blues poslušam zato, ker me najbolj sprošča. ALn spomenikov. Kot fotograf r sodeloval pri mnogih strokovnih knjigah. »Cilj svojega političnega delovanja bi lahko strnil v krat" ko geslo: moderna, pošten3 in poceni država!« NARODNI DEMOKRATI 10. volilni okraj: občina Kamnik FRANC SITAR Rojen je bil 1. 1947 v KartJ, ku, kjer tudi živi. Po 0 je samostojni obrtnik. * cen je /.e dobri dve deseti je oče dveh hčera. ^ Njegov prosti t as je bil ^ f ' i imenjen športu- ^ va je bil tekmovalec, ^aS,»«f \ pa vzgojitelj mladih smllt Jt'V i f • Narodni demokrat stal zato, ker čutim, da le z aktivnim sodelovanj**^ politiki lahko zastavil J% vpliv in poštenje za živ'J. jjji brez krivic. Kako so ta*|, ljudje potrebni, sem sr 'uf pričal pri reševanju (?°|f skega vo/la i/.gradnj*1 J- Ionskega omrežja v K* kU h f Namesto vsiljivih obljiiv [ nujam poštenost. Pokonj.i^ in ( isto preteklost V11* |i> Ijiv duh (gorenjsko mu jo nekateri > >< lMi'. , i'1' bom oklesal le tolik" bom ranil ( lov eskeg>» 1 1 janstva nasprotnikov.« POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK BORZNI IZRAZI BLAGOVNA BORZA Borza za trgovanje s klasificiranim blagom (surovine, kovine, po-'Jedelski pridelki). *LUE CHIP Ameriški borzni izraz za prvovrstne delnice. B0N0S Borzni izraz za dolgoročno naložbo v fiksno obrestovane vrednotne papirje (nasprotje: notes). BONITETA Odličen sloves osebe ali firme glede svojega ekonomskega in finančnega položaja ter plačilne sposobnosti. BONUS podatno izplačilo delničarjem ali varčevalcem, npr. poleg redne dividende oziroma dogovorjenih obresti. borza vrednostnih papirjev (efektna borza) •k organiziran trg za prvovrstne vrednostne papirje, kot so delni-£e delniških družb, obveznice, zadolžnice, opcije in druge listine, kl služijo naložbi kapitala. HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA Od 1.12. DALJE POSOJA POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE del. čas VSAK DAN od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. BOUTIOUE SPODNJEGA PERILA mm PRODAJALNE REGINĆEVA 6, KRANJ LANGO HIŠA ■ KINO STORŽIĆ, KRANJ STARI MAYR - NA VRTU, KRANJ CANKARJEVA 680. RADOVLJICA VAM V PRODAJALNAH S SPODNJIM ŽENSKIM IN MOŠKIM PERILOM NUDI, POLEG NEDROV, HLAČK. MAJIC, KOMPLETOV BODY-EV PIŽAM JUTRANJIH HALJ DOMAČE PROIZVODNJE PROIZVEDENE IZ BOMBAŽA SVILE, TUDI PERILO IZ UVOZA, ZNAMKE INFIORE, HUBBER CHICCO PROGRAM ZA NOSEČE ŽENE, NOGAVICE Z LYCRO VISOKE KVALITETE ZNAMKE OROBLU. VECLAMAR, QUANDO DAMSKE VLOŽKE ITD TRUDIMO SE. DA VAM VSTOP V PRODAJALNE ROMANA NE BO ŽAL SE PRIPOROČA l\il W 064/217K271 . hot 294 !SK212>422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Trg vrednostnih papirjev če bi poskušali oceniti torkovo avkcijo vrednostnih papirjev v grobih obrisih, bi lahko rekli, da je bilo trgovanje zelo razpršeno med večino vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, da sta tokrat za presenečenje poskrbeli obe državni obveznici, ena s padcem in druga z dvigom tečaja, vendar v obratnem razmerju, kot smo bili dosedaj vajeni, ter da z 19. 11. 1992 komercialni zapis Kompasa ne kotira več na prostem trgu Ljubljanske borze. S tem papirjem je bil namreč v letošnjem letu sklenjen le en posel in ga zato izdajatelj umika s kotacije. Skupno ustvarjen promet z obveznicami in delnicami je v torek znašal 2,5 milijona DEM; poslov z deviznimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije pa tokrat ni bilo. Obveznica Gorenja, s katero je na zadnjih borznih sestankih relativno veliko prometa, se je prodajala po tečaju 95,2, obveznici mesta Ljubljane je zrasel tečaj na 91,5, kar predstavlja porast za 1,4 %, ponderirana sredina vseh poslov z obveznicam Pošte Ljubljana pa je bila 103,3, kar pomeni znižanje tečaja za 0,7 %. Trgovalo se je še z obveznicami Metalne po tečaju 80,4 in obveznicami Rogaške 1 in 2. j Med občinskimi obveznicami sta po višini prometa in likvidnosti na prvem mestu še vedno obveznici občine Laško in Zagorje, Laško se je prodajalo po tečaju 81,6 in je bilo sklenjenih poslov za 580 lotov oziroma 118 tisoč DEM, Zagorje pa po tečaju 86,5 v višini 138 tisoč DEM. Obveznici Republike Slovenije sta poskrbeli za presenečenje, kije dajalo poseben čar tokratnemu sestanku, saj se je tečaj stabilne RSL 1 dvignil na 117,2, sicer ob pomoči nekaterih broker-jev. a vendar, nepredvidljiva dvojka pa je spet zaplesala navzdol in se ustavila na tečaju 91,3, kar predstavlja padec tečaja ravno za 1 %. Med delnicami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi je bilo spet največ sklenjenih poslov z delnicami borzno-posredniške hiše Dadas in Nika, ki jim je tečaj ponovno porastel. Trend dogajanj na četrtkovi avkciji vrednostnih papirjev bi lahko označili kot nepredvidljiv. Če smo lahko še nekaj tednov nazaj govorili o rasti tečajev večine vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pa za zadnja dva borzna sestanka tega ne bi mogli trditi. Če je tečaj obveznice Gorenja v zadnjih mesecih samo naraščal, se je na tokratnem sestanku tečaj obrnil navzdol in zaključil na nivoju 95.0 ob nekoliko nižjem prometu v višini 70 tisoč DEM. Podoben trend je imela tudi tokrat obveznica RSL 2, s katero je bilo sklenjenih poslov za 950 tisoč DEM prometa ob tečaju 91, ki predstavlja padec za 0,3 %. Očitno se obdobje skokovitih nihanj te obveznice počasi zaključuje in prehaja v mirnejše in bolj stabilno obdobje, ki si ga taka državna obveznica prav gotovo zasluži. Republiška obveznica prve emisije je ohranila enak nivo kot na prejšnjem sestanku in se je prodajala po tečaju 117,2. Vrednostni papirji, s katerimi se v zadnjem času trguje na vseh borznih sestankih in so torej najbolj likvidni, tudi tokrat niso zatajili. Trgovalo se je z obveznicami Gorenja, Pošte Ljubljana, Mesta Ljubljana, obveznicami Rogaške, obema občinskima obveznicama Laškega in Zagorja, ter obema državnima obveznicama, med delnicami pa je bilo ponovno največ posla z delnicami Nike in Dadasa. Sklenjen je bil tudi posel z deviznimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije po tečaju SIT 61,10 za eno DEM in to v višini 1,25 mio DEM. Skupni promet tokratnega sestanka znaša 3.1 mio DEM. Trg plemenitih kovin V torek seje na trgu plemenitih kovin trgovalo v manjšem obsegu, saj so bili sklenjeni posli samo z nepredelanim zlatom po tečaju SIT 1.103.00 za en gram nepredelanega zlata in količino 4 loti (en lot je 50 g čistega zlata). t Pripravila; Čare Brane Krt Hermina Koliko {e vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. D-D Publikum Kranj EROS (Stari Mayr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj MIKEL Stražišče Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist{Jes., Boh. Bistrica) WILFAN Kranj 61,40 62,05 8,69 8,80 12/18 61,50 62,10 8,70 8,83 — 6130 6230 8,60 8,90 — 61,20 62,00 8,60 835 — 61,65 62,19 8,70 8,85 14/18 61,70 62,20 8,70 8,80 15/20 6130 62,00 835 830 12/18 61,60 62,05 8,65 835 — 6130 61,90 8,70 8,78 15/17 6130 62,60 8,60 8,85 14/20 6130 6230 8,70 8,89 14/20 6030 62,85 8,43 8,93 - 61,75 62,08 8,77 8,82 61,75 62,20 8,70 8,77 14/18 6130 62,11 8,68 8,77 13/17 61,00 61,99 8,45 8,79 . _ 61,60 62,10 8,70 8,85 61,75 62,08 8,77 8,82 12/19 61,70 62,10 8,68 8,79 _ 61,45 62,00 8,69 8,79 13/18 61,75 62,10 8,70 832 — Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur Partner zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %. Katalog storitev Gospodarska zbornica Slovenije je izdala pregleden katalog storitev, ki ga je poslala direktorjem vseh slovenskih podjetij. Storitve so navedene po zborničnih strokovnih službah, centrih, združenjih in območnih zbornicah, v katalogu so navedene tudi vodje služb, kontaktne osebe, naslovi, telefoni in telefaxi. Zbornica storitve nudi svojim članom v okviru plačila članskega prispevka, posebej zaračunava le potrjevanje zunanjetrgovinskih listin, materialne stroške za nekatere obsežnejše podatke Centra za informacijski sistem, posebne storitve Centra za turistično in ekonomsko propagando in kotizacijo v izobraževalnih centrih, vendar na neprofitni podlagi. Opozorilo Kranj, 19. novembra - V soboto, 21. novembra, od 18. do predvidoma 24. ure bančni avtomati Ljubljanske banke ne bodo delali. Do prekinitve bo prišlo zaradi priključitve in preizkusa signalno varnostnih naprav, ki so bile instalirane ob vgradnji novega sistema neprekinjenega napajanja. Avtobusni promet Tržič vabi na enodnevni izlet: 26.11.1992 v BRNO Odhod: iz Lj. ob 22. uri, iz Kranja ob 22.30, iz Tržiča ob 23. uri. 27. 11.1992 v MUNCHEN odhod: iz Lj. ob 3.30 uri iz Kranja ob 4. uri, iz Tržiča ob 4.30 uri Prijave sprejemajo: v Ljubljani: TA Integral, Slovenska 54 v Kranju; recepcija hotela Jelen in kiosk "LOTO" na avtobusni postaji v Tržiču: na avtobusni postaji SALON POHIŠTVA ft/l Preskrba WM SALON POHIŠTVA pETELJICA 'el■: 53-433, del. čas: 8 - 19.. sobota 7. - 13. ure K°palnice in kopalniška oprema, sanitarna keramika in vodne armature, bojlerji, keramične ploščice in klinker, masivno pohišlvo ,n sedežne garniture ZLIT. AKCIJSKA PRODAJA: • kopalnice K0LPASAN • kopalnice GORENJE • kuhinje GORENJE od 20 do 35 % popusta za takojšnje plačilo (od 20.11.92 do 12.12.92) do 30 % popusta za takojšnje plačilo (od 20.11.92 do 24.12.92) do 35 % popusta za takojšnje plačilo (od 20.11.92 do 24 12.92) PLAČILNI POGOJI • pri gotovinskem plačilu pohištva ostalih proizvajalcev vam poleg tovarniškega popusta priznamo še dodatnih 5 % popusta • prodaja na 3 obroke brez obresti • prodaja na šest, dvanajst in štiriindvajset mesečni kredit BREZPLAČNA DOSTAVA do 50 km na 700 m2 EX prodajnih površin za opremo vašega doma Balos 1a, TRŽIČ tel.: 50-898, del. čas: 7.-19, sobola 7.-12. ure pohišlvo najbolj znanih slovenskih proizvajalcev za popolno opremo vašega doma, talne in stenske obloge (pluta, itisoni, tapi-soni, topli pod, tekači), pregrinjala - umetno krzno za sedežne garniture, svetila, kotne in vogalne letve (lesene in PVC) KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V Sloveniji je še 12 odstotkov čistih kmetij Vse kmetije (čiste in mešane) so premajhne Podatki lanskega popisa kažejo, da od 156 tisoč kmečkih gospodinjstev v Sloveniji le nekaj več kot 18 tisoč gospodinjstev pridobiva dohodek samo iz kmetijstva, vsa ostala pa iz kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti. Ko v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo razmerje med čistimi in mešanimi kmetijami, ugotavljajo, da je to glede na strokovnost, intenzivnost in produktivnost kmetijske pridelave izrazito neugodno, medtem ko je za ohranitev poseljenosti in razvoja podeželja mešana sestava kmetij celo zaželena. Glavni problem ni v tem, da imamo pri nas samo 12 odstotkov čistih in kar 88 odstotkov mešanih kmetij, ampak v tem, da so vse kmetije (čiste in mešane) premajhne. Slovenija se po povprečni velikosti kmetij lahko primerja le z Italijo, Grčijo in Portugalsko, ki imajo med vsemi državami Evropske gospodarske skupnosti najmanjše kmetije. Povprečna nemška kmetija ima 16,8 hektarja kmetijske zemlje, francoska 28,6, nizozemska 15,8, belgijska 14,8, danska 32,2, angleška 64,4 hektarja... Zanimivo je, da države z največjimi kmetijami (in z najmanj delovnimi urami na hektar) dosegajo tudi najboljšo produktivnost. V Sloveniji pride na vsako polno delovno moč v kmetijstvu 4,3 hektarja kmetijske zemlje, v državah Evropske gospodarske skupnosti pa kar trikrat več (12,6 hektarja). Da je produktivnost našega kmetijstva slaba, niso krive samo težke obdelovalne razmere ter majhnost in razdrobljenost kmetij, ampak pretežno tudi precej slaba splošna in strokovna izobrazba. Med sto tisoč prebivalci Slovenije, ki delajo samo na kmetijah, jih po podatkih lanskega popisa 33 tisoč nima popolne osnovne šole, 50 tisoč jih ima samo osnovno šolo, 11 tisoč poklicno, skoraj pet tisoč srednjo, 533 višjo in 191 visoko šolo. Le 2958 ali tri odstotke vseh, ki delajo samo na kmetijah, ima kmetijsko izobrazbo. • C. Zaplotnik ODKUP HLODOVINE Odkupujemo hlodovino smreke/jelke po naslednjih cenah: i. kvaliteta II, kvaliteta III. kvaliteta 6.500 SIT/m3 5.130 SIT/m3 3.400 SIT/m3 Prometni davek plača kupec - JELOVICA informacije na žagah JELOVICE v: Škofji Loki tel. 064/631-241, Sovodnju tel. 064/695-020, Preddvoru tel. 064/45-090 in Cerkljah 064/422-302 ii JELOVICA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENSJKO Bleivveisova c. 2 64000 KRANJ OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da od novembra dalje lahko nalagajo svoje prihranke v obliki depozitov z devizno klavzulo. Oblike varčevanja so: vezana vloga na 3 mesece 7,50 % letno vezana vloga na 6 mesecev 7,70 % letno vezana vloga na 1 leto 8,00 % letno HKS izplača ob poteku vezave s pripisanimi obrestmi v tolarski protivrednosti DEM po veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan poteka pogodbe Oglasite se lahko na naših blagajniških mestih; kjer dobite podrobnejše informacije: Blagajna Kranj, Bleivveisova 2 tel.:064-217-485, 211-939 Blagajna Lesce, Rožna dolina 50 - GKZ Sava 75-253, 75-663 Blagajna Bled, Prešernova 11 - GKZ Bled 77-41 Blagajna Kr Gora, Koroška 14 a 881 Franz Fischler, minister za kmetijstvo Republike Avstrije: Večina kmetij plačuje zelo malo davka Avstrijski kmetje so zaskrbljeni, da bi bili s članstvom države v Evropski gospodarski skupnosti cenovno ali kako drugače oškodovani. Škofja Loka - Avstrijski kmetijski minister Franz Fischler se je v nedeljo na povabilo Slovenskih krščanskih demokratov mudil v Škofji Loki, kjer je na dokaj dobro obiskanem zboru v dvorani Poči en odgovarjal na vprašanja kmetov, kmetijskih strokovnjakov in drugih. Omenimo nekatera vprašanja in odgovore! * Kakšna je avstrijska kmetijska politika in kako so organizirani kmetje? Kmetijstvo je ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi na velikem prelomu. Evropska gospodarska skupnost vodi kmetijsko politiko v smer, ki ne poudarja samo pridelave hrane, ampak tudi obdelanost površin, negovanje pokrajine, poseljenost, varovanje okolja, zlasti zemlje in pitne vode. Kmetje so v Avstriji organizirani v zbornico, katere del je tudi svetovalna služba, ter v kreditne, predelovalne in prodajne zadruge, ki se precej razlikujejo od zadrug, kakršne so bile v Sloveniji v komunističnem času. Za zadruge je, na primer, značilno, da v svojih obratih predelajo 90 odstotkov mleka in vso sladkorno peso. Za pridelavo mleka, mesa in žita veljajo kontingenti, ki niso samo omejitev, ampak tudi jamstvo, da pridelovalci dobijo za pridelke primerno plačilo. Odkupna cena za liter mleka je šest šilingov, v trgovini pa stane enajst. * Avstrijske kmetije so sicer večje od slovenskih, a kljub te- mu bi bilo zanimivo slišati podatek, koliko se jih ukvarja z dodatno dejavnostjo? Kmetje v hribovitem oz. gorskem svetu nimajo samo naloge pridelovati hrane, ampak tudi obdelovati zemljo in negovati pokrajino, ki je zelo pomembna za turizem. Ker ima od tega korist vsa država, jim 40 odstotkov plače daje samo zato, da vztrajajo v hribih in skrbijo za izgled pokrajine. Kar dve tretjini kmetij se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, med katerimi je najbolj * Pri nas se veliko govori o kmečkem lobiju. Ali obstaja tudi v A vstriji ? V časopisju so se pojavili članki, ki govorijo o tem, da so vsi kmetje "en velik lobi". Da se tako razmišlja in piše, je za kmete prej dobro kot slabo. Na vprašanje, ali obstaja tudi organiziran lobi, pa bi odgovoril s tem, da je v okviru krščanske demokracije kmečka zveza, ki združuje 80 do 90 odstotkov vseh kmetov. Posvet kmetijske svetovalne službe O preoblikovanju kmetijskih obratov in zadrug Bled - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, ki deluje v okviru ministrstva /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prireja v ponedeljek in torek v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, tokrat z naslovom Organizacijsko in lastninsko preoblikovanje v kmetijstvu in /ivilstvu. Po pozdravnem nagovoru ministra mag. Jožeta Protnerja bo več referatov o preoblikovanju nekaterih kmetijskih in živilsko-predelovalnih obratov ter o ustanavljanju novih kmetijskih zadrug v Sloveniji, med njimi tudi referat predsednika škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge Ivana Omana o zadrugi od nastanka do razpotja v letu 1992. Dr. Ludvik Toplak in dr. Matija Ko-vačič bosta ocenila preoblikovanje kmetijskih in živilsko-prede-lovalnih obratov ter kmetijskih zadrug po novih predpisih. Torkov del posvetovanja bo namenjen razpravi o poslovnem, interesnem in strokovnem povezovanju v kmetijstvu. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih bo spregovoril o poslovnem povezovanju kmetijskih zadrug, dr. France Zagožen o kmetijsko-gozdarski zbornici, prejšnji kmetijski minister dr. Jože Osterc pa o organizacijskem in programskem izpopolnjevanju kmetijskih šol. • C. /- Aerodrom Ljubljana OBVESTILO JAVNOSTI Družbeno podjetje Aerodrom Ljubljana, p.o., Zg Brnik 130 a, sicer kot lastnik turistično gostinskih objektov na Krvavcu - Brunarica. Kladarica in Depandansa, ki jih ima trenutno v najemu pod/etje Gobotex, V.O.F'., Nizozemska, ki ga zastopa Goran Valič iz Kranja. obvešča vse fizične in pravne osebe, ki želijo izkoristiti zgoraj navedene gostinsko-turistične objekte, da sta najemodajalec Aerodrom Ljubljana, po in najemnik GOBOTEX, V.O. F. v sodnem sporu zaradi razveze najemne pogodbe Na prvi stopnji je sodišče najemno pogodbo že razvezalo, v teku pa je pritožbeni postopek Iz navedenih razlogov lastnik navedenih gostmsko-turisti-čnih objektov opozarja vse zainteresirane, da ne odgovarja za nobeno škodo, ki bi nastala na podlagi dogovarjanja za nobeno škodo, ki bi nastala na podlagi dogovarjanja o izrabi objektov z Gobote-xom, V O F oziroma z njegovim zastopnikom Goranom Vali-čem razvit kmečki turizem. Podatek, da na Tirolskem vsaka tretja kmetija oddaja sobe turistom, pove veliko. Država spodbuja to dejavnost na različne načine, med drugim tudi tako, da dohodka, ki ga kmetije ustvarijo z manj kot desetimi ležišči, ne obdavčuje. Za nekatere kmetije je značilno, da so dogradile penzione ali družinske hotele in da jim je turizem postala pomembnejša dejavnost kot kmetijstvo. * Zakaj gre iz Slovenije toliko (najkakovostnejšega) lesa v Avstrijo? Kolikšna je cena lesa v Sloveniji, mi ni poznano; vem le to, da je pri nas uvoz lesa prost in da je v Avstriji cena zaradi padca vrednosti italijanske lire in velike ponudbe lesa iz Nemčije, kjer je veter podrl ogromno drevja, dokaj nizka. * Kako je z odkazilom drevja za posek? Kmet lahko do določene količine seka sam, brez odkazila, za večje količine in na zaščitenih območjih pa mora posek pravočasno napovedati. * Avstrija se pripravlja na članstvo v Evropski gospodarski skupnosti. Kako na to gledajo kmetje? Ko smo jih vprašali, kaj menijo o vstopu v evropsko skupnost, se je pokazalo, da jih je nekoliko strah. Od države zahtevajo, da jim še pred podpisom članstva zagotovi, da cenovno ali kako drugače ne bodo oškodovani. * Kdaj bodo kmetje lahko sami določali cene pridelkov? To bo takrat, ko bo povpraševanje po pridelkih oz. hrani večje od ponudbe. Za zdaj je tako, da pridelamo več, kot je poraba, in zato teh možnosti nimamo. * Kolikšne davke plačujejo avstrijski kmetje in kolikšni so v primerjavi z davki v drugih dejavnostih? Davkov je več vrst, različne so tudi stopnje. Davek na dohodek je, denimo, progresiven, vendar ga večina kmetij plačuje zelo malo ali skoraj nič. Nji; hov povprečni davek je tudi precej nižji od delavčevega. Prispevki za pokojninsko zavarovanje so nizki, a so nizke tudi pokojnine. Problem je v tem, da nekateri za nizke prispevke zahtevajo visoke pokojnine - in pozivajo ministra, da problem reši. * Sta tudi v Avstriji podobno kot v Sloveniji dve vrsti otrok: kmečki, ki težko pridejo do štipendij, in ostali, ki jih lažje dobijo ? Da, tudi v Avstriji imamo dve vrsti otrok. Ker kmetje ne sodijo med naj; bogatejše v državi, skoraj vsi njihovi otroci prejemajo otroške dodatke oz. štipendije. * Prejšnji režim v Sloveniji je bil zelo naklonjen lovstvu. Div-jad je preveč številna in kmetijstvu in gozdarstvu povzroči škodo. Kdo v Avstriji odloča o staležu divjadi: lovci ali kdo druC: Ai Čeprav so komunisti rao' hodili na lov, pa to ni edini ra; zlog, da je divjadi preveč. Pfi nas nimamo komunističnih veljakov, a je divjadi vseeno preveč. Vsaka avstrijska dežela ima svoje predpise o lovu, deželne oblasti pa vsako leto za vsak revir posebej določijo, koliko divjadi je treba upleniti-Na območjih, kjer je predvideno pogozdovanje, država ne dj podpore, če je divjad preveč številčna. • C. Zaplotnik Občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Izvolili novo vodstvo Predoslje, 18. novembra - Člani gorenjskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov so v sredo na občnem zboru v hotelu Kokr* na Brdu izvolili za novega predsednika Janeza Berganta, vodjo posestva Suha v Kmetijstvu Kranj, za podpredsednika pa upokojenega kmetijskega delavca Antona Jereba. Kot je v poročilu o delu društva v zadnjih dveh letih povedal dosedanji predsednik Gora/d Kokalj, upada zanimanje z* nekatere društvene dejavnosti, predvsem za državno tekmovanje oračev, na katerem Gorenjska letos ni imela svojih zastop' nikov-pa tudi za strokovne izlete in za udeležbo na predavanjih. Čeprav imajo tekmovalci z zmago na regijskem in rep0' bliškem traktorskem prvenstvu možnost, da se uvrstijo celo na svetovno prvenstvo (prej je ta pot vodil prek Beograda), pa P° mnenju Boštjana Freliha s posestva Sorsko polje zanimanje za tovrstna tekmovanja upada i/ več razlogov. Izbira zemljišča l* oranje ni bila vedno najboljša, tako da so nekateri tekmovale' pri plugu celo zlomili leme/; precej pa je bilo tudi pritožb "a tekmovalna pravila in na delo komisije. Gorazd Kokalj je p°" l.isml, da društva nima velike izbire in da mora tekmovanj' pripraviti na zemljišču, ki ga ponudi Mercator - Kmetijstvo Krarvj. Na tekmovanjih res ni bilo vedno najboljšega reda, n8 oceno komisije pa se je zmeraj dalo pritožiti že med tekrnOV* njem. V razpravi je bilo slišati še več predlogov, kako v prihod' nje zastaviti delo, da bo društvena dejavnost bolj zanimiva čiane. Po občnem /boru je bilo še posvetovanje, na katerem so čl*' ni društva skupaj s Tino Grubclnik in Mirom Rednakoifi i Kmetijskega inštituta Slovenije razpravljali o predlagani >lfX legiji ra/voja kmetijstva v Sloveniji.* C. Z. Ivkl "i G M 1 a SERVISNO PODJETJE KRANJ p* Podjetje za izvajanje zaključnih obrtni!1" servisnih m instalacijskih del v gradbeniSh'1' f>40O0 K MANJ Tavčarja 4S razpisuje prosto delovno mesto VODJE FINANČN0-RAČUN0V0DSKE SLUŽBE /a mandatno dobo 4 let ('( KJOjI — VI stopnja ekonomsko finančne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na ekonomsko-dnančnih delih Delovno razmere se sklepa za mandatno dobo 4 let s poin,n, delovnim časom Kandidati nai vložiio pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevani pogoiev v 8 dneh po objavi na naslov Servisno pod|Ot|e Kranl po, Tavčarjeva 45 ^ ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Lojze Gorjanc, direktor naših nordijskih reprezentanc Treba se bo odložiti, katere športe bomo podpirali ^ra»j, novembra - Prejšnji teden so naši smučarji skakalci odpotovali S prve snežne priprave na Norveško. Franci Petek, Samo Gostiša, W»tjaž Zupan, Urban Franc, Robi Meglic, Damjan Fras, Matjaž Klad-Dejan Jekovec, Jure Žagar, ter trenerja Bogdan Norčič in Luka Jw>privšek so najprej trenirali v Raufossu, ta teden pa so skupaj z norve-Kimi reprezentanti na treningu v Reni blizu Lillehamerja. Tudi članske yrste tekačev, biatloncev in klasičnih biatloncev se pripravljajo na start novi sezoni. O tem, kakšni nastopi čakajo naše tekmovalce in kako Pomanjkanje denarja vpliva na razvoj nordijskih športov pri nas, pa smo te dni pogovarjali z direktorjem naših nordijskih disciplin, Lojzetom orjancem. Tekmovalci bodo namreč svoje načrte predstavili na poseb-81 tiskovni konferenci, ki bo drugo soboto v Gozd Martuljku. te dni počnejo naši skakalci, tekači, biatlonci, kombinatore!? "Članske "nordijske reprezentance so trenutno vse na trenin-8'h. Poleg sedmih članov A skalne reprezentance sta na Norcem še Franc Urban in Robi Jeglič in po sporočilih naših trenerjev imajo fantje dobre pogoje 'n tudi dobro trenirajo. Mislim, da smo se dobro odločili, da so ^akalci odpotovali na Norveško, j!er pri nas ni snega in ker se že 5' decembra začne tekmovanje Za svetovni pokal v Falunu. Tako Je bil skrajni čas. da so tekmoval-Cl odšli na sneg. Ce v Planici še «e bo snega, bodo naši skakalci j° 22. novembra ostali na Norve-pern. Podobno je s tekači, biat-'°nci in kombinatorci. ki prav ta-*° morajo trenirati v tujini, saj Pj1 nas še ni pogojev za trening. Medtem pa so mladinske ekipe, ^radi pomanjkanja denarja, še ^°ma. Skakalci so še prejšnji te-en trenirali v Velenju, ostali so lrtleli kondicijske priprave. Za Mladince to ni tako velika škoda. aJ je svetovno prvenstvo šele mare;, •• ^'tera so najpomembnejša tekmo-**nJ* nordijcev v prihajajoči sezo- "Najvažnejšc tekmovanje je ^etovno prvenstvo za nordijske J'scipHne v Falunu (od 18 do 28. ebruarja) in za biatlon v Borov-jU '""'a ' dvoboja J^dim hokej jistom ni uspelo '•"H.,',,';,"""'"ibt. - Polcm ko )e naša mlada hokejska repre/en-y&š.lct) n. j '''"'ikaciiskem prvenstvu v Kigi naiptei premagala Hr ■ H ' ek' P' s° 1 s,oml" m Grči|o, |c po ogorčenem boju i/gu-J"ia p., 'P" I i»t\ijc z ie/ultaloin I .2 V dvobo|u Latvija Ukra-SkuPiric c i' "a[° bolj;' Ukrajinci, k. so se tako uvrstili na SP 70 let športnega udejstvovanja v Straiišču - V domu KS Straž išče bo danes /večer, 20. novembra, ob 18. uri, svečano praznovanje 70-letni-cc športnega udejstvovanja V Slražiču. Ob pozdravih in slavnostnem govoru bodo podelili spominska priznanja, v kulturnem programu pa bo sodeloval tudi pevski zbor Šmartin iz Stražišča. • V. S. Pokal gimnastike in pionirski pokal Slovenije - Med petdeset in šest -deset nastopajočih pričakujejo jutri v škofjeloški dvorani Poden na zanimivi prireditvi slovenskih telovadcev in telovadk, 24. pokalu gimnastike in 19. pionirskem pokalu Slovenije. Gimnastika je bila pred leti v Škofji Loki zelo popularen šport, saj je bilo med domačini že pred prvo svetovno vojno tudi nekaj zelo dobrih telovadcev. Organizatorji, TVD Partizan Škofja Loka in Gimnastična zveza Slovenije, upajo, da bo tudi s takšnimi prireditvami gimnastika postala spet bolj popularna. Prireditev, ki se bo z nastopi prionirjev začela ob 14. uri in nadaljevala ob 17.30 uri s predstavitvijo najboljših slovenskih telovadcev in telovadk, so podprli: Loka, Peks, EGP in cvetličarna Flora. • V. S. Košarkarski spored- V I. SKL za ženske ekipa Odeje Marmorja v soboto gostuje pri Jezici, Kranjčankc pa v torek odhajajo na gostovanje k Apisu v Maribor. Edina prvoligaška tekma na Gorenjskem bo na Jesenicah, kjer Oniks gosti ekipo Mibcx Meditrade. Srečanje bo v < Sil ob 19. uri. V 2. SKL zaghod - moški ekipa D. Radovljice gostuje v Litiji, Jeseničani pa v soboto ob 17. uri v CSUI gostijo ekipo Kratkega /hI.u i.i # v. s. Rokometni spored - V L državni ligi za ženske rokometašice Kranja v soboto gostujejo pri Olimpiji. V 2. državni ligi - moški zahod šešir odhaja na gostovanje k ekipi Mokerc Best, Preddvor Infotrade pa k eki-pi Novo l ine. • V. S. Odbojkarski spored - V soboto igrajo vse gorenjske ekipe v I. DOL doma in sicer v moški konkurenci Bled proti Šempetru ob 19. uri v OŠ Bled. PROM pa proti Olimpiji ob 18. uri v OŠ /abre/.nica. V ženski konkurenci bodo blejske odbojkarice ob 17. uri v OŠ Bled igrale z ekipo Krima eno od odločilnih tekem /a uvrstitev. Dekleta Alpin Triglava se bodo ob 16. uri pomerile z močno ekipo Pionirja iz N. Mesta v Šl) Planina V 3. DOl. /ahod igrajo - v moški konkurenci: Bled II : Portorož (ob 16. uri v OŠ Radovljica). Triglav : Bohinj (ob 14. uri v ŠD Planina, Termo Lubntk : P. Prvačina (ob 17. uri v OŠ C. Golarja) V ženski konkurenci igrajo: Bled II : Piran (ob 14. uri v OŠ Bled). Jesenice : Plamen (ob 178 uri v OŠ T Cufar) in Šenčur : LIX I ih.i II (ob 16 uri V OS I in S Mlakar) • M. D. Razpis radovljiškega šahovskega prvenstva - Še danes, 20 novembra, ko bo na sporedu prvo kolo, se jc moč prijaviti /a letošnje- šahovsko prvenstvo, ki bo organizirano za vse člane društev občine Radovljica Igralo se bo ob petkih, rezervni termin pa do srede Igralni sistem bo Bergeriev (vsak z vsakim), v primeru večjega števila prijavljenih tekmovalcev pa bodo tudi prcdtekmovalnc skupine • V. Perovie Nogometni spored - V prvi slovenski nogometni ligi odhajajo nogontC (tli /*ivil Naklo na zahtevno in pomembno gostovanje k Publikumu v Celje Tekma bo v nedeljo. 22. novembra, ob 13 30 Živila Naklo so na K. mestu % 17 točkami, vodilna SCT Olimpija pa ima 22 točk, Publi-kum pa je deseti s 14 točkami. V drugi slovenski ligi igra Jelen Inglav v nedeljo ob 13.30 doma z Avtobumom \/ Koče* |a To bo derbi kola, saj je Jelen Triglav drugi z 21 točkami in je edini še neporažen v ligi, Avtobum pa je peti s 17 točkami, vendar ima še ambicije /a vrh. V slovenski mladinski nogometni ligi gostuje Jelen Triglav v nedeljo ob I I 30 v Gorici. V III. slovenski nogometni ligi |c tekmovanje končano Na sporedu bosta le dve zioM.ili tekmi, ki pa ne bosta bistveni) vplivali na vrstni ,,-,! jesenskega dela pivenstva Jesenski prvaki so Finali it Pirana z 21 točkami. Jelovica LIH je s 15 točkami sedma, Dolnov Creina je z 11 točkami osma, /ariea pa je z H točkami na dvanajstem mestu. • J. K. Savski kolesarji so letos kar 52 zmagali Dostojno so nosili ime Save Kranj, 17. novembra - "Sestali smo se, da se vam zahvalimo za uspehe v minuli sezoni, saj ste ime naše tovarne dostojno ponesli v svet, pa tudi zato, da ne boste pozabili, da sodite v to hišo," je na torkovem sprejemu kolesarjev dejal predsednik predstojništva korporacije Vilijem Žener. Sprejema v tovarni so se udeležili Savski kolesarji s trenerjema Matjažem Zevnikom in Miranom Kavašom, med njimi pa sta bila tudi dva vojaka, Igor Bertoncelj in Tomaž Poljanec. Direktor kluba Franc Hvasti je Viljemu Zenerju za spomin dal sliko s podpisi vseh kolesarjev. Foto: G. Šinik Kot je poudaril predsednik kluba Janez Bohorič, je klub častno nosil ime Save in s tem tudi pripomogel k ugledu tovarne. Letos so savski kolesarji namreč zmagali na 52 dirkah v vseh kategorijah, v klubu pa nastopa okrog 40 tekmovalcev. Ob tem je direktor kluba, Franc Hvasti tudi povedal, da približno polovico sredstev potrebnih za delo kluba prispeva Sava, drugo polovico pa dobijo od drugih sponzorjev. Za delo tako velikega kluba bi letno potrebovali okoli 350 tisoč mark, dobijo pa jih okoli 150 tisoč manj. • V. Stanovnik V alpski ligi Jeseničani izgubili v Bolzanu V nedeljo prihajajo "levi" Jesenice, 19. novembra - Hokejisti Acroni Jesenic so v 22. kolu alpske lige v torek zvečer gostovali v Bolzanu. kjer so jih domačini ugnali z rezultatom 5 : 3 (3:1, 1:1, 1:1). Tako so Jseničani s 24 točkami še naprej na 9. mestu v alpski ligi, to nedeljo, 22. novembra, pa doma pričakujejo vodilno ekipo v ligi, hokejiste Milano Lionsa. Tekma s televizijskim prenosom bo ob 17. uri. 2e danes zvečer pa se s 13. kolom nadaljuje državno hokejsko prvenstvo. Vodilna ekipa Bleda odhaja na srečanje v Ljubljano k Olimpiji Hertz, gorenjski derbi pa bo v Kranju, kjer Triglav ob 18. uri gosti Bled. Jutrišnji par 13. kola jc še Slavija - Cinkarna. • V. Stanovnik V SBA ligi Triglav dvakrat doma Kranj, 18. novembra - Ta konec tedna se bodo košarkarji kranjskega Triglava kar dvakrat predstavili v domači dvorani na Planini v Kranju. V tekmovanju super košarkarske lige namreč v soboto zvečer ob 20. uri gostijo ekipo Anesa. v nedeljo ob 17. uri pa še ekipo Dukla Olomuc. Kranjčani igranja v ligi sicer niso začeli preveč spodbudno, toda zadnja tekma na Dunaju prejšnji konec tedna, ko so premagali domačo Toshibo, jim je prav gotovo v spodbudo, da se dokažejo tudi pred domačimi gledalci. V upravi kluba so povedali, da je cena vstopnice za obe tekmi 300 tolarjev, sicer pa je enotna cena vstopnice (za odrasle) za posamezno tekmo 200 tolarjev. • V. S. , KRANJ Koroška 16 tel. 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 15.000 SIT 3. nagrada i 10XPIZZAINPIV0V PIZZERIJI »ORU«, TENETIŠE 4., 5 nagrada BON V VREDNOSTI 5.555 SIT ŽREBANJE 24.1.1992 JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE MAJICE ZIMSKE JAKNE SRAJCE TERMO JEANS JEANS JAKNE (podložene) 2.699 - 2.899 SIT 2.899 SIT 1.599 SIT 6.999 -10.999 SIT 1.799 SIT 2.999 SIT 4.999 SIT JEANS CLUB PETRIČ NAJ... JEANS CLUB GORENJSKI GLAS ♦ 24. STRAN KRONIKA, PODLISTEK Petek, 20. novembra 199- Dpravičilo Antoniji Rejc i ržiški odvetnik Primož Strniša, zagovornik Antonije Rejc, je na uredništvo Gorenjskega glasa naslovil pismo naslednje vsebine: "Vaš časopis je dne 23. ok- nja nikoli ni bila obtožena in tobra 1992 pod naslovom "Obravnava proti razpečeval-cem ponarejenih tolarjev - Danes nadaljevanje" in dne 2. novembra 1992 pod naslovom "S sodišča - Stroge kazni za razpe-čevalce ponarejenih tolarjev" objavil poročili s sojenja pred Temeljnim sodiščem v Kranju, enoti v Kranju. V omenjenih člankih so netočnosti, ki zavajajo javnost in povzročajo gospe Antoniji Rejc iz Tržiča, katera je bila v članku z dne 23. oktobra 1992 imenovana s polnim imenom, v članku z dne 2. novembra 1992 pa z inicialkami in katero zastopam, hude neprijetnosti in škodo, ker iz članka z dne 23. oktobra 1992 izhaja, da je sodelovala pri razpečevanju ponarejenih tolarjev, iz članka z dne 2. novembra 1992 pa, da je pomagala pri storitvi kaznivega dejanja tatvine. Gospa Antonija Rejc ni sodelovala pri razpečevanju ponarejenih tolarjev in ni pomagala pri tatvini, za takšna deja- ne obsojena. Zaradi pravilnega informiranja javnosti zato zahtevam, da objavite to moje pismo in se gospe Antoniji Rejc zaradi navedenih netočnosti v vašem časopisu javno opravičite..." Pojasnilo Če smo v kratkih poročilih z obravnave in sojenja nename-noma zavedli bralce in Antoniji Rejc s tem povzročili hude neprijetnosti in škodo, se iskreno opravičujemo. Z netočnostjo poročanja pa se vendarle ne moremo povsem strinjati. V podnaslovu članka 23. oktobra smo namreč zapisali, da "se je začela glavna obravnava proti šesterici, obtoženi različnih kaznivih dejanj, od ponarejanja oziroma razpečevanja ponarejenega denarja do tatvin ter prikrivanja in pomoči pri tem". Med šesterico smo res omenili tudi Antonijo Rejc, vendar pa smo se v poročilu osredotočili na osrednjo točko obtožnice, na ponarejene tolar- Zakaj lastniki lokalov ne morejo asfaltirati parkirišča? Iz avta, cof, v lužo do gležnjev Kranj, 19. novembra - Dobra tri leta je že mimo, ko je Domplan prodal prve lokale na Jaka Platiša 13 in 17 na Planini III v Kranju. Danes je lastnikov lokalov šestnajst, vsi pa se že lep čas potegujejo za to, da bi parkirišče med lokali in cesto, polno lukenj, smeli asfaltirati. Asfalt so pripravljeni celo sami plačati... Kje so torej ovire? Andrej Pogačar, lastnik Mone Lise, in Miro Gašperlin, lastnik trgovine Biba. pravita, da bi občina morala spremeniti samo namembnost tega prostora. Po prvotnem projektu je namreč na njem zarisan kvadrat, manjši poslovni prostor, skupno parkirišče naj bi bilo prek ceste. Čeprav je večini že dolgo jasno, da z zamišljeno pozidavo njiv onkraj ceste ne bo nič, in da nihče ne bo šel v investicijo pozidave kvadrata brez zagotovljenih parkirišč, odgovorni za prostor še kar molčijo, čeprav so lastniki lokalov že pred skoraj dvema letoma na občino posredovali pismen predlog. Na katerakoli vrata (Domplan, krajevna skupnost, občina) potrkajo, vsi se izgovarjajo, češ da bo treba spremeniti namembnost prostora. Zakaj ga torej ne spremene? Morda bi bilo dovolj, če bi izdali samo začasno dovoljenje, tudi stroške rušenja asfaltnega parkirišča so namreč lastniki lokalov pripravljeni nositi, če bi se nekoč vendarle pojavil investitor za pozidavo kvadratka. • H. Jelovčan, foto: M. Gregorič je, pri čemer Antonije Rejc nismo omenjali. Res pa je tudi, da zanjo posebej nismo zapisali, česa je konkretno obtožena. "Napako" smo, upamo, "popravili" v naslednjem poročilu z razglasitve s sodbe (3. novembra), kjer smo zapisali, da je sodišče "A. R. spoznalo za krivo pomoči pri tatvini, ki jo je v tržiški trgovini zagrešila Breda Bezinovič". Ker zagovornik Antonije Rejc oporeka tudi tej formulaciji, iz nepravnomočno sodbe povzemamo, da je sodišče Antoniji Rejc izreklo omiljeno kazen (30.000 tolarjev) zaradi kaznivega dejanja pomoči pri tatvini in da predvsem zato, ker je bila Antonija Rejc že pred-kaznovana za hudo kaznivo dejanje, ni sprejelo predloga zagovornika o izreku sodnega opomina. Breda Bezinovič je 16. junija v trgovini Dona v Tržiču ukradla otroško obleko, vredno 4.295 tolarjev. V trgovini je bila s prijateljico Antonijo Rejc. Le-to je lastnica trgovine še istega dne, ko je opazila tatvino, poklicala domov in jo vprašala za identiteto Brede Bezinovič. Antonija Rejc ji je odgovorila, da je ne pozna, podobno je kasneje trdila tudi policistom, namreč da Bredo Bezinovič pozna le bežno in ne ve, kje stanuje. Sodišče Antoniji Rejc ni verjelo, da ne bi vedela za tatvino, zlasti ne po telefonskem pogovoru s trgovko. S prikrivanjem identitete je Bredi Bezinovič pomagala, da je tedaj niso odkrili. • H. Jelovčan Prejeli smo Lovca ustrelila psa V Ravnah pod Ra ti lovcem sta dva člana lovske družine Železniki vzela lovski zakon v svoje roke. Ugrabila sta pol leta starega psa. ga odvlekla iz vasi. privezala za drevo in ga hladnokrvno ustrelila. O dogodku je lastnik psa zvedel šele po enem tednu. Prizadeti in drugi ljubitelji živali se sprašujemo, ali sta se lovca na tak način maščevala psu ali lastniku. Lovci se morajo ravnati po svojih zakonih, s tem dejanjem sta dokazala le svojo strast do ubijanja. • R. T. MENJALNICA D-D PUBUKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do pelka 7. -17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064) 217-960,218-463 UGODNOST - PRILOŽNOST KS Škofje Loke "obsojene" za motenje posesti Kdaj gospodarji na svojem? Škofja Loka, 16. novembra - Temeljno sodišče Kranj, enota Škofja Loka je na predlog RTV Slovenije, organizacijske enote Oddajniki in zveze ugotovilo, da so krajevne skupnosti s posegom v TV pretvornik na Lubniku, pri katerem so želeli omogočiti oddajanje programa Kanala A, motile posest te organizacije. Če se tako dejanje ponovi, jim preti visoka denarna kazen. Kako pomembne bodo postale listine o lastništvu sicer družbene lastnine, se je pokazalo tudi pri obravnavi (pri)tožbe RTV Slovenija, ki je na škofjeloškem sodišču terjala obsodbo krajevnih skupnosti Škofje Loke, ki so želele svojim občanom prek TV pretvornika na Lubniku, ki je bil zgrajen s sredstvi samoprispevka teh občanov, omogočiti gledanje Kanala A. Ti kraji namreč ležijo v "senci" in programa prve zasebne komercialne TV postaje iz oddajnika na Krimu ne morejo sprejemati, ta slovenski program pa bi bil vsekakor bolj dobrodošel kot program TV Koper, ki je v italjanščini. Ker so KS Škofje Loke za preusmeritev TV pretvornika dobile soglasje Ministrstva za promet in zveze ter razen (občutno previsokega) predračuna za preklop in vzdrževanje od RTVS nobenega drugega nasprotovanja spremembi, so preklop izvedle z zasebnim podjetjem, to pa je bil po oceni RTV Slovenije poseg v njihovo posest. Obravnava na sodišču je pokazala, da je bil s pogodbo urejen prenos pretvornika v upra- vljanje RTVS dejansko brezpl« čen prenos lastnine tega pret vornika, zato po mnenju sodiš ča KS Škofje Loke nimajo ni kakršne pravice poseganja v te naprave. Na tej podlagi je so dišče ugotovilo, da je tožba RTVS utemeljena, ni pa se odločilo, da ugodi predlogu za kaznovanje. KS Škofje Loke morajo poleg stroškov obnove prvotnega stanja poravnat: stroške tožnika za postopek pred sodiščem, v primeru po* novnega kršenja nedotakljivosti posesti pa jim grozi kazen 2 milijona tolarjev. Kot smo izvedeli, se KS Škofje Loke na ugotovitev sodišča ne bodo pritožile, pač pa so sklenile, da začno postopek za prenehanje upravljanja pretvornika s strani RTV Slovenija-Ker to v bistvu pomeni zahtevo po brezplačnem vračilu nekda. podarjene lastnine, je jasno, da postopek ne bo enostaven. • S. Ž. 40 let zaupanja CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Škofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete \ • nemške brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO1 UGODEN NAKUP I JE PRI LOKI NAKUP CharlesWebb 67 DIPLOM IRfiNEC ^^^^T Prevedle Br^^^Mj kranjske gimnazijke r pod mentorstvom ^[ ^s. prof. Mihe Mohorja "Samo trenutek." je rekel Benjamin. Sel je ven ter po hodni ku v kopalnico. Pod pipo si je spral roke, si )ih obrisal v brisačo, ki jo je nekdo pustil poleg lijaka, ter se vrnil v sobo. "Kaj'" je vprašal, ko je zapiral vrata. "Kaj boš sedaj počel?" "Elaine, ali si gluha0" je povzdignil glas "Kaj?" "Ne vem, kaj bom počel!" je rekel. "Nimaš pojma?" "Nimam." "Niti najmanjšega pojma?" "Tako je," je rekel Benjamin. Zrl je vanjo, nato pa se je vrnil k omari in zopet na široko odprl vrata, da je osvetlil notranjost. S palice je vzel obešalnik, se sklonil in drgnil z njim sem ter tja po prašnem dnu omare. Nato ga je izpustil iz rok in se sprehodil po sobi. "Kaj pa jutri'.'" je spet vprašala. "Kaj?" "Ali niti tega nc veš, kaj boš počel jutri?" "Ne." "Ampak ali boš šel na avtobus ali kaj?" "Llaine," je rekel, "če bi vedel, bi ti povedal. Toda ne vem, zato me nc sprašuj lun naprej!" "Na vlak?" "Moj Bog!" je v/kliknil Benjamin. Stopil je do postelje in pogledal pod bla/ino. "Benjamin!" "Kaj?!" "Ne maram, da jutri odideš, če ne veš, kam greš!" Obrnil se je proti njej, držeč bla/ino \ roki, in |o pogledal i/ pod čela. "Hočem, da imaš vse splanirano, preden odideš!" "čemu le?" je vprašal. "Zato ker hočem!" "Torej, ali hočeš, da grem, ali ne?" Pok i mala je. "Čemu potem vse to?" "Mi boš povedal, kakšen je tvoj dokončni načrt, preden odideš?" "No, te skrbi /ame ali k n" "Bcn|.unin." |e dciala in vstala s stola, "/uradi mene si prišel sem! Zarudi mene si prodal svoj avto! Zaradi nune si spremenil vse svoje življenje in sedaj /aradi mene odhajaš od tod!" "In'.'" "In zato se čutim odgovorna zate!" je rekla. Beniamin se je obrnil in položil bla/ino nazaj na post*' "Llaine!" "Nočem, da bi me skrbelo, kako /aradi mene ležiš pij kakšnem jarku!" "O moj Bog'" "Torej, kaj boš počel?" "Nc veni1' je vzkliknil, se obrnil tri stopil korak proti "J "Ne vem! Nc vem! Ne vem!" "No, odloči se, preden odideš." („ l lame," je rekel, "kai pa sc tebe tiče, kaj jaz počnem! "Ti si kriv, da se me tiče, Benjamin!" "Nisem!" "Kako moreš misliti, da nisi1' je dvignila glas. Ah "U- | da lahko kar preprosto ignoriram nekoga, ki /aradi mene P°r notna spremeni svoje življenje'.'!" "Daj no, Llaine!" "Ali misliš, da lahko?!" "Zakaj pa ne moreš?" "Ker ne morem! "Potem se pa pretvarjaš!" "Kaj?" "Llaine, pretvarjaš so," je dejal. "Če mi enkrat rečeš, iMiin. takoi nato |>a n.i| ostanem, potom Elaine se jc obrnila m odšla proti vratom. "Zbogom," J*r kla. "Torej, Elaine?" , Zaloputnila je vrata /a seboj. Benjamin jo jc slišal, ^A jf, pohitela navzdol po stopnicah Vhodna vrata so sc glasno •jI putnila tiktat pa jc planil /a njo Ko jo je dohitel, jc bilu raj na vogalu. "Llaine!" jo jc poklical CAFFE BOUTIOUE Kranj, Maistrov trg 12, obvešča cenjene Jjpce o UGODNI CENI KAVE minas 390 SIT, LUKAS 398 SIT, j^R495 SIT, WHISKY 1.390 SIT. Se priporočamo!_ SAVNA V ŠKOFJI LOKI! Informacije po tel.: 620-986 od 10. dn 16. ure BIKCA, starega 14 dni, kupim. ® 802-726_17301 BUKOVE HLODE kupim. ® 620-500_17326 Rabljeno REGISTRSKO BLAGAJNO ter PULT, lahko tudi starejši, kupim. * 325-950 17395 LOKALI MALI OGLASI ^^217-960 APARATI STROJI ZOVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, 5icaianc'j°' ugodno prodam. ® vli^0___15616 pJ^'NG 400, novo kombinirano Tr ia spalnico, mali kompresor, ruabenik, prodam.® 620-169 jr^,__ _16955 *ALNl STROJ Zoppas, potreben davila, prodam. ® 213-703 _16961 DrUppERSBUSCH, malo rabljen, ^gj^® 79-571_16979 OMlVlODORE 64, s kasetarjem in DrAetarJem, lahko tudi posebej, j^gfj^® 633-488_16981 Jodam cirkular. Simonišek, Sv. 146 VIDEOIGRE prodam, oddam, z lokacijo ali po kosih. ® 328-688 _17341 Prodam motorno ŽAGO ALPINA. Jezerska cesta 92 a, Kranj 17361 Prodam elek. potopni hladilnik za mleko, g 45-336 17380 TRAJNOŽAREČO PEČ Kuppers-busch, ugodno prodam, ® 212-264_17391 AMSTRAD CPC 6128 z barvnim monitorjem, prodam, ® 212-264 _17392 Električni ŠTEDILNIK, star 3 leta, brezhiben, KUPPERSBUSCH in BOJLER, 80 I, prodam. ® 891 -204 17405 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno akumulatorje, Vesna - Topla, 12 V 40 Ah - 3.000, 12 V 50 Ah, cena 5*tričn E[*iam. .«•633-505 17010 Štedilnik 213-244 Gorenje, 17086 *LNl STROJ Gorenje econo c' ugodno prodam. ® 242-556 Šbr 17102 . L za i centralno kurjavo, na olje, 213-034 17107 jg^PŠC" 35 Stadl u, ■ -v- *v oiouioi, prodam. ciak Joži, Tomšičeva 23, Kranj _17130 damICT9R- 13 konjskih moči, pronio 0a'' menjam za govedo ali ko-• ^etrnelj, Podbrezje 32, Duplje —______17140 *a™Rj" Prodam VENTILATOR j^H!?savanje® 403 1 85 17141 -arri « 46-159 STROJ VVestfalia. pro-17149 64, s kompletno in električni PISALNI J. prodam _f 217 107 17172 SoSlERNO za gnojevko, od 1.700 ^ien la"ko brez črpalke, ra-!-n°- kupim. Bogataj, Žiri, ® _17190 JpRESOR Prva petoletka, 60 I, nik7B Pr°dam ® 46 589, Gol-17196 Dr0riTHES,ZER Yamaha, ugodno L^8"1 ® 64 364 17212 hotj°ZRAČNO ŽAGO, primerno za • u9odno prodam ® 45 290 j ^tT^-———_ _17217 tin0vn°io ■ ugodno prodam. Ku- ^T^-Hj^nj_17219 'n TraN,Aln'k 520 STM, z dodatki. Pr0d7^NOŽAREČO PEC, ugodno 9rT11B* 622 030 17223 I^Alc Steier, starejši letnik, z kosil nico, prodam. 17225 ^ 5n fTR0J Gorenje in BOJ *roiari "godno prodam. Bajt, Sj^g^ranj 17229 K c«. STROJ Singer, star 60 15000 SIT' Prodam ® Kypp~--______17231 n°DrnRHSBUCH- 8korai nov, ugod pr°dam v 66 669' 17236 ). do 20. ure_17«; ZASTAVO 128, letnik 1989, 9% dam® 325-701_17«; GOLF JGL, letnik 1980/1981, ce"' 4.100 DEM, prodam. ® 31 2-273^ OPEL KADETT, prevoženih km, 5 vrat, lepo ohranjen, prodaj Begunjska 14, Tržič_J5 ZAPOSLITVE ___ Dodatni zaslužek - pomoč v 9° spodinjstvu štiričlanske družic, ® 631-875, Škofja Loka Ijg Uspešno podjetje daje rnožn°5j sodelovanja Vam, ki imate sre^ --- Delo na vašem domu, delov"^ kušnje niso potrebne Pošlji"a tek življenjepis in kuverto z v ^ naslovom in znamko in dobi"^ ste potrebna navodila ® PRODAJALKA PRIRAVNIČA% /iiposlitov t 401 ?06 STROJNIKA rovokopača, slim ® 324 914 Delo na vašem domu, delo*"-^ kušnje niso potrebne Pošlji" tek življenjepis in kuverto z *J naslovom in znamko, nato ~ dobili /ti 563 potrebna navodi RENAULT • NADOMESTNI DEU • SERVIS IN POPKAVIlA • 0OOATNA OPREMA , RADIJI S0NĆNE SI"1 M SP0JIERJI. PREPROG' • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, iti 1943 463 vt umi) Si Vtitn Hing/i 2^ PRIPRAVNIŠTVO, smer ekonom-sko-komercialni tehnik, iščem. ® __17249 kvalificiranega TAPETNIKA, hono-Ig"Q^aposlim. ® 620-160 17250 Ekonomski tehnik nujno išče PRI-igAVNIŽTVO® 51-350 17264 °EKLE za strežbo, redno ali honorarno, takoj zaposlimo v Gostilni Mjjtjaž, Kranj. ® 323-079 17295 KUHARJA ali KUHARICO, zapo-j^j? 49-259_17299 lščeni DELO na stojnicah ali sej-??^Sifra: META_17321 J^°norarno zaposlimo trgovko v ^onbonieri v Kranju. ® 46-050 Takoj ZAPOSLIM KV PEKA, ali v Pnučitev. ® 41 -377, 725-326 17352 Prijetno DEKLE za delo v strežbi, 'ščem® 421-057, popoldan fedno ali honorarno DELO. Zaslužek dober. Šifra: KATJA 17407 ZAHVALE Ob hudi nesreči, ki nas je doletela ■4 najlepše zahvaljujemo gasil-^m iz Selc, Železnikov, Trate, Al-9'esa ter poklicnim gasilcem iz Škofje Loke, sovaščanom iz Lajš, Kališ, Podblice in vsem drugim, ki 80 nam kakorkoli priskočili na pojoč Še enkrat vsem najlepša "vala. DRUŽINA RIHTARŠIČ t 17337 ŽIVALI ^UCO Fn zijko, brejo 8 mesecev, Vodarn ali menjam za klavno go-i^Srednja vas 55, Šenčur 17075 ^AšTCE, težke do 140 kg, ugodno Prodam. Jenko, Trata 19, Škofja b5«__17078 ^PRAŠIČA za zakol, ter MESO '"'ade govedi, prodam. ® 65 005 .____17080 ^LICO, brejo, ali KRAVO po izbiri. g[gdam.® 77 640_17087 TEUc"KO simentalko. staro 6 ted "0v. prodam ® 73 518, Prešeren, 17094 proaam V ^aše 23, Lesce NEMŠKE OVČARJE, Efodam® 401 347_■ >■■;> BIKCA težkega 200 kg, in breje UVCE, prodam ® 421 601 17137 Mlade "činčile" srebrno osenčene perzijske MUCE, z mednarodno priznanimi rodovniki, oče: veliki mednarodni prvak; mati mednarodni prvak naprodaj. ® 064/75-205, ob delavnikih od 12. do 15. ure, sobota, nedelja od 9. do 13. in od 16. do 18. ure 17142 PRAŠIČA za zakol, prodam. Luže 38, Visoko 17159 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca in pol, prodam. Poženik 38, Cerklje_17184 KUŽKE OVČARJE, stare 7 tednov, poceni prodam. ® 70-524 17192 TELICO, brejo, zamenjam za ne-plemensko živino ali krmni krompir ali pajka. ®_06J/823JI39J72M PRAŠIČA, težkega 200 kg, pro-dam. Tupaliče 7, Preddvor 17194 TELIČKO simentalko, staro 10 ted-nov, prodam. ® 66-359 17207 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Jelovčan, Dražgoše 27, Železniki PUJSKE, stare 7 tednov, prodam, •g 68-277_17211 KRAVO po prvem teletu in TEU-CO, prodam. ® 421-860 17216 TELETA simentalca, starega 10 dni, prodam. C. na Klanec 5, Kranj PSARNA TELOVADIŠKA proda vr-hunsko leglo čistokrvnih NEMŠKIH OVČARJEV z rodovnikom. Miklavčič, Puštal 18, Škofja Loka, g 620-619_17234 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, ki bo drugič teletila, prodam. ® 43 262 _17242 PRAŠIČE za zakol, domača krma, prodam. ® 45-434 17253 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. ® 65 482_17258 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam ® 49 470 17260 MLADIČA srednjega ŠNAVCER-JA, poper - sol, prodam. ® 223 412_*_17267 BIKCA simentalca, težkega okoli 110 kg, prodam. Praše 8, Mavčiče, popoldne 17270 TELIČKO simentalko, staro 6 ted-nov. prodam ® 57 382 17282 čistokrvne, Dva PRAŠIČA" za rejo ali zakol, domača krma, prodam ® 422-673 PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. prodam Češnjevek 8, Cerklje 17119 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka i/, bivšega obrata Lovski material in embalaža JOŽEFA CUK roj. 1921 Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 16. novembra 1992, ob 15. tin na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLKKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Utrujen od bolečin nas jc v 84. letu, 24. oktobra za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, dedek, brat in stric JAKOB ŠMID iz Bla/eve ulice 32 v Škofji I oki ŽALUJOČI: Vsi njegovi Sk olja Loka, Kranj, Železniki, Zali l-og, Cerkno 26. oktobra 1992 Od OSMRTNICA Umrl je naš TONE PRETNAR njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 21. novembra 1992, na tržiškem pokopališču. /a njim žalujejo: Zvonka, Milica s Simonom in drugo sorodstvo OSMRTNICA •Sporočamo žalostno vest, da jc tragično preminil IGOR KORINŠEK dijak L č ra/reda S<. I I š srrdnje gostinsko-turistične in ekonomske šole »neg« učenca bomo ohranili v trapiem spominu. Sošolci in profesorji S(. I KŠ Bled BIKCA križanca, starega 10 dni, prodam® 51-559_17298 PRAŠIČKE, 30 kg, in BIKCA, črno-belega, prodam. Krt, Kurirska 7, Kranj _17302 PRAŠIČA, težkega 140 kg, pro-dam. Zg. Brnik 28, Cerklje 17303 Težke mesnate PRAŠIČE, prodam. Sp. Bela 11, Preddvor_17310 Polovico BIKA, prodam. ® 79-087 _17312 PIŠČANČJE MESO, sveže, doma-če, prodam. Vrtna pot 3, Voglje, ® 49-270_17317 KRAVO, po prvi telitvi, prodam ali menjam za visoko brejo telico. Sp. Brnik 60, Cerklje_17324 KRAVO z mlekom in TELIČKO, staro 8 tednov, za zakol ali nadalj-no rejo, prodam. Pšenična polica 7, Ceklje_17325 Več OVC in JAGNJETA, prodam. ® 70-258, Ljubno 1 17329 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 68_17349 Prodam 2 BIKCA simentalca 200 in 300 kg® 876-171_17358 Prodam ali zamenjam jalovo KRAVO simentalko. ® 47-675 17359 Kupim 7 dni starega telička in prodam les za ostrešje. ® 64-207 _17368 KRAVO, ki bo v kratkem drugič telila, prodam. ® 76-960 17369 Kravo simentalko s teletom ali brez prodam. Borštnikova 7, Cer-klje_17373 Prodam breje telice ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Šk. Loka '_17377 Prodam teden staro črno belo TELICO A kontrola. ® 45-336 17379 Dve beli KOZI, ® 725-282 ugodno prodam. 17390 Poceni prodam (haflinger) in ®622-932 brejo KOBILO jahalno sedlo. 17346 TELICO, brejo, prodam. Zg. Bela 21, Preddvor 17424 W JELOVICA AKRIS Se"" in 585" KRISTAN NOVA VAS 17, RADOVLJICA - TEL.: 064/73-365 - prevozi pokojnikov - prevozi žar - ureditev pokojnikov - naročilo cvetja in pevcev - ureditev dokumentov (mrliški list, pogrebnina) - prodaja pogrebne opreme - prekopi - prevozi km 29,00 SIT - žama krsta 6.990,00 SIT - prevleka 990,00 SIT - dekorativne žare (školjke) od 4.500 SIT dalje - montažne betonske žame hiše od 3.100,00 SIT dalje - klasične krste s prevleko od 12.990 SIT dalje VELIK IZBOR KRST IN DEKORATIVNIH ŽAR NAROČILA OSEBNO ALI PO TELEFONU 24 UR NA DAN ZAHVALA Zapustila nas je FRANCKA ŠTEFE $ Trstenika Vsem, ki ste se ob njeni smrti nanjo spomnili, ji izkazali zadnje spoštovanje in jo spremljali na zadnji poti ter nam na kakršenkoli način stali ob strani, iskrena hvala. Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit -Kontrole kakovosti JANEZ KOKALJ rojen 1924 Od njega se bomo poslovili v soboto, 21. novembra 1992, ob 15. uri na pokopališču na Ovsišah pri Podnartu DELOVNI KOLKKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta JOŽETA DOBRETA z Loke pri Tržiču sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju ZD Tržič, ambulanti dr. Sušnikove, osebju Nevro-loikc klinike UKC Ljubljana, kolektivoma Zlit in Tri fix za podarjeni venec, ZB Kovor za podarjeno cvetje in ganljiv govor ob odprtem grobu, vsem zastavonošam in gasilcem, gospodu Viliju Pangeršiču za zaigrano žalostinko in •Otpodll /upniku za opravljen pogrebni obred Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta RUDIJA POTOČNIKA iz Martirij vrha 29 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Tehtnice in Domela Železniki za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu - ZD Železniki, dr. Rupnikovi, dr. Trilerjevi in ostalemu zdravstvenemu osebju UI Golnik, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in predstavnikom ZB NOB za lep govor. Nadalje se zahvaljujemo vsem krajanom in občanom, ki ste ga 4. novembra ob 16. uri pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: sinova Miha in Srečko, hčerki Jožica in Marinka z družinami ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame, prababice in sestre ANGELE FISTER iz Vrbenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh dneh kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ALOJZIJE VARL roj. Erman, iz Kamne Gorice se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in pozornost sorodnikom, sosedom, sodelavcem Zavoda Matevža Lan-gusa iz Radovljice, sodelavcem tovarne Iskra v Lipnici in kolektivu Jelplast Kamna Gorica, prijateljem in znancem. Lepa hvala njeni osebni zdravnici dr. Nuši Potočnik, medicinskemu osebju Bolnišnice Jesenice, gospodu župniku za lep obred, pevcem bratov Zupan in podjetju Akris za organizacijo pogrebnih storitev. ŽALUJOČI: Vsi njeni Kamna Gorica, Bled Vsem, ki ste jo imeli radi, sporočamo, da je v osemnajstem dnevu novembra zastalo utrujeno srce naše ljubljene ANEVODOPIVEC roj. leta 1932 Na zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 21. novembra, ob 14.30 na pokopališču v Kranju. Za njo žalujemo: hči Dora z Vitom, hči Lidija z Milanom, vnuki Jano, Jaka in Anka, sestra Tilka in brat Vinko ter ostalo sorodstvo z družinami. Kranj, Ljubljana, Bohinj in Škofja Loka, 19. novembra 1992 Le utoni, utoni za goro, le ugasi, sonce, luč svetlo, oj. padi, padi gosti mrak, prinesi srcu mir sladak! (Gregorčič) Ljuba mami ANA VODOPIVEC niti posloviti se nisva mogli več od tebe... Upanja ni več. Tolaži naju misel, da si vedela, kako radi te imamo, in da te bolečina več ne muči. Neizmerno sva ti hvaležni za vse, kar si storila /a naju. Tvoji vnuki te bodo še dolgo zaman pričakovali. Kako naj jim poveva, da te nikoli več ne bo nazaj... In vendar: kjerkoli bova, boš z nama tudi ti. Dora in Lija NOVICE IN DOGODKI Krajevna skupnost Kamna Gorica Uresničen referendumski program Do spomladi bodo v Kamni Gorici obnovili še oporni zid okrog pokopališča in stopnišče proti cerkvi. Kamna Gorica, 19. novembra - Aprila prihodnje leto se bo v krajevni skupnosti Kamna Gorica v radovljiški občini končalo plačevanje samoprispevka, za katerega so se krajani na referendumu odločili pred petimi leti. Čeprav je bil program takrat precej obširno začrtan in marsikdo ni bil prepričan, da bo vodstvu naloga v celoti uspela, zdaj ugotavljajo, da bodo naredili celo nekaj več, kot so takrat zapisali v program. ZA KONEC TEDNA Začetek je bil podpora gasilcem, glavna akcija pa je bila izgradnja mrliških vežic skupaj z delom krajanov sosednje KS Lancovo. Tudi cesto skozi Kamno Gorico z nekaterimi dodatnimi odseki so uredili. Zdaj pa že nekaj časa potekajo dela na obnovi pokopališkega zidu in ureditvi stopnic proti cerkvi. "Tako kot pri vseh akcijah iz referendumskega programa tudi pri sedanji poleg plačevanja samoprispevka sodelujejo krajani še s prostovoljnim delom. Ugotavljamo, da pri izpolnjevanju obveze, da vsakdo naredi po deset ur, ni težav. Tako bomo obnovo zidu spomladi končali in tudi stopnišče bo gotovo. Na pokopališču pa bomo uredili tudi žarni zid in s tem bomo potrebe na tem področju rešili za nekaj desetletij. Da pa bomo referendumski program uresničili, imajo glavno zaslugo krajani, katerim gre ob plačevanju samoprispevka in dela pohvala in velika zahvala," je ob zadnji akciji poudaril predsednik sveta KS Janez Cengle. Pri obnovi pokopališča in stopnišča, pred tem pa so uredili tudi odvodnjavanje okrog cerkve in na pokopališču, jim je minuli mesec s posojilom 380 tisoč tolarjev pomagal pri finančni premostitvi stroškov občinski sklad stavbnih zem- Obnova delavske univerze kasni Tržič, 18. novembra - V ponedeljek, 23. novembra 1992, bi moral steči v Delavski univerzi Tržič pouk za begunce. V pet oddelkov od 1. do 8. razreda bo vključenih okrog sto otrok. Čeprav se je rok za prenovo Delavske univerze iztekel sredi meseca, prostori še niso nared. Pouk za begunce se bo gotovo začel pozneje, razen tega pa bodo organizatorji raznih tečajev morali še nekaj časa gostovati na raznih lokacijah po Tržiču. Zaradi tega je znatno oteženo delo v Delavski univerzi, večji pa so tudi organizacijski stroški. Že zato si vodstvo D U Tržič želi, da bi prenovo čimprej končali. Trenutno poteka montaža dodatnih radiatorjev v prostorih, kar je tudi zavleklo ostala dela, pojasnjujejo glavni izvajalci iz SGP Tržič. Na vrsti so še obrtniška dela, ki jih opravlja Obrtno podjetje Tržič. Pri njih so zaradi znanih finančnih težav težko priskrbeli potreben material, kar je povzročilo zamude pri menjavi oken in drugih delih. V podjetju vseeno zagotavljajo, da bodo dva prostora (zgotovili do konca tega tedna, vso prenovo pa naj bi končali prihodnji torek. • S. Saje Prazna tržiška blagajna Tržič, 19. novembra - Med sejo minuli teden je izvršni svet potrdil bilanco proračuna v prvih devetih mesecih leta 1992. 1 ta izkazuje za več kot 30 milijonov tolarjev primanjkljaja, kar gre predvsem na račun premalo nakazanih dopolnilnih sredstev iz republike. Že ob sprejemu proračuna spomladi so namreč v Tržiču ugotavljali, da dovoljenih 193,45 milijona tolarjev ne bo zadostovalo za predvideni obseg javne porabe. Po dovoljenju iz republike je občina sredi septembra spremenila odlok o letošnjem proračunu, po katerem je možno povečanje javne porabe na 268,53 milijona tolarjev. Žal je do konca septembra republika nakazala premalo dopolnilnih sredstev, v občini pa so na nekaterih področjih • zlasti v komunalni in cestni dejavnosti - porabili že skoraj vsa načrtovana sredstva, je ugotovil tržiški finančni minister. Glede na to je vlada sklenila omejiti porabo denarja povsod tam, kjer se bližajo načrtovani meji. Zahtevala je tudi več angažiranja v zadnjih dveh mesecih pri zbiranju planiranih prihodkov, zlasti nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Ocenila je Se, da bi le ponovni rebalans republiškega proračuna rešil občinsko blagajno izgube ob koncu leta. • S. Saje i i KRANJSKI ZIMSKOSPORTNI SEJEM - rabljena in nova oprema za zimske športe - smučarske karte s popustom - blago široke porabe KRANJ, 19. - 22. 11. '92 ŽIVILA PARK RESTAVRACIJA v Kranju - Tet. 214-441 Vabljeni na sobotne družabne plese z živo glasbo od 20. ure dalje PREDNOVOLETNI PLESNI TEČAJI i* odrasle sobota ob 18. uri - - za srednješolce m študente - nedelja jkT' ' ob 17 url aH četrtek ob 19. uri ^r^Tr* Informacije po tel 327 308 - od 10 do 12. in l?y od 15. do 18 ure .3 f JL/ Vpisujemo v MATURANTSKE TEČAJE 10 DEM Kranj d.o.o Do pokopališča so uredili tudi stopnice. ljišč. V sosednji KS Lancovo, ki z delom območja gravitira na pokopališče, pa so prispevali nekaj materiala in hkrati zbrali 80 tisoč tolarjev. • A. Žalar Druga letošnja Čajanka - Ko- krica pri Kranju - Turistično društvo na Kokrici pri Kranju bo jutri, 21. novembra, pripravilo že drugo Čajanko v tej sezoni. Srečanje bo potekalo pod naslovom Zakaj Kristus in ne Buda. Predavatelj bo Jožko Mavric iz Nove Gorice, ki se ga nekateri prav gotovo še spominjajo iz preteklih let, ko je predaval o pozabljenih znanjih in prerokovanju o koncu sveta. Jutri bo predstavil razliko med budizmom in krščanstvom in s tem tudi potrditev enakosti. Prireditelji vabijo vse, ki jih tematika zanima, na srečanje ob čaju in pecivu. Srečanje bo v Kulturnem domu na Kokrici, začelo pa se bo ob 17. uri. • (až) Zapoznelo martinovanje - Rib- no pri Bledu - Krajani Ribna pri Bledu in pop skupina Strmina so se odločili, da jutri (sobota), 21. novembra, v Zadružnem domu v Ribnem pripravijo veselo srečanje z naslovom Zapoznelo martinovanje. Obljubljajo dobro kapljico in ples pozno v noč. Začetek bo ob osmi uri. • (až) Škoda v tržiškem muzeju Tržič, 18. novembra - Natanko pred mesecem dni je narasla voda po neurju vdrla iz rak v kletne prostore tržiškega muzeja. Že takrat so grobo ocenili, da je škoda zlasti velika na muzejskih eksponatih. Ob ogledu minuli petek pa je strokovnjak Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane ugotovil, da bo potrebna tudi drenažna zaščita zidov. Voda je namreč že toliko navlažila stene, da je načeta njihova nosilnost. Vsi predmeti gasilske zbirke so potrebni čiščenja in ponovne konzervacije. Deset starih brizgaln in drugo gasilsko opremo bodo že ta teden prenesli na suho tržiški gasilci. Prav tako bo treba poskrbeti za obnovo kovaško - kosarske zbirke, čiščenje in ureditev vseh prostorov, zlasti pa za ureditev kanalizacije v stavbi in odvodnjavanja pred njo. Vse to bi po predračunu tržiškega komunalnega podjetja stalo več kot 409 tisoč tolarjev, drenažna dela pa bodo to vsoto še povečala. V muzeju, kjer si je nastalo škodo že ogledal predstavnik zavarovalnice, računajo na nekaj denarja iz zavarovalnine. Zaprosili so tudi za pomoč iz rezervnega sklada občinskega proračuna, ki pa jo bo izvršni svet odobril šele po določitvi zavarovalnine. Tudi občinska vlada je že postavila zahtevo, da bi s sanacijskimi deli preprečili ponovne poplave v muzeju. • S. Saje Ponovno spremembe na Radiu Kranj Zamenjava po nepolnem mesecu dni Kranj, 19. novembra - Na prvi seji novega kranjskega izvršnega sveta so se odločili, da ponovno spremenijo nosilca vršil-stva dolžnosti direktorja Radia Kranj. Od 22. oktobra so bile te dolžnosti zaupane članici izvršnega sveta Mariji Jane, ki pa je v položaju, ko je vlada okrnjena do minimuma, preobremenjena z nalogami iz te funkcije. Kratko poročilo o delu na Radiu pa je bilo zgovorno: v tej organizaciji niso bile urejene nekatere najelementarnejše stvari, kot so pogodbe o delu, niso bili izplačani honorarji od meseca julija (znano je, da pretežni del programa sloni prav na zunanjih sodelavcih), nič ni bilo narejenega na internih aktih, ki bi uredili nekatera osnovna razmerja. Vršilka dolžnosti je v možnih finančnih okvirih našteto uredila, pripravljen je bil celo akt sistematizaciji delovnih mest. Pri tem je opozorila, da finančno stanje ni najboljše, saj je očitno, da so zaradi preokupacije z lastnimi problemi nekatere dejavnosti, od katerih živijo, zanemarili. Izvršni svet jc ocenil, da našteti rezultati v celoti opravičujejo intervencijo in da bi na tak način že do novega leta lahko končno ustanovili Radio kot zavod. Za novega vršilca dolžnosti direktorja so tokrat na predlog kolektiva imenovali ing. Danijela Pangeršiča, ki je vodil tehnično plat tega radia, bil pa jc tudi predsednik zbora delavcev. • S. Z. Ob 500-letnici trških pravic -Jelendol - Jutri, 21. novembra, ob 18. uri se bo v Domu krajanov v Jelendolu začela priložnostna prireditev v počastitev 500-letnice tržiških trških pravic. V programu, ki bo trajal poldrugo uro, se bodo predstavili člani Moškega zbora Društva upokojencev Tržič pod vodstvom Francija Šarabona in ansambel KUD Podljubelj pod taktirko Karla Ahačiča. Prireditev sta podprla Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo Tržič in podjetje TGT (gostinstvo, turizem in trgovina) Tržič, d.o.o. Program pa bo vodila Smiljana Knez. • (bk) Dia večeri - Jesenice - Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic organizira dia večere za člane in prijatelje fotografije. Dia projekcije so v prostorih Doli-ka na Jesenicah vsakih štiri—, najst dni ob ponedeljkih ob 18. uri. Pred kratkim se je z diapozitivi Pogled skozi okno predstavil Janez Koželj. V ponedeljek, 23. novembra, pa si bodo ljubitelji potopisov lahko ogledali svet pod Matterhornom v švicarskih Alpah in lepote Gor-njesavske doline, ki jih bo po- kazal Lojze Kerštan. V ponedeljek, 7. decembra, bo po Kitajski s fotoaparatom potoval Tone Mlakar, v ponedeljek, 21-decembra, pa se bo po templjih od Aleksandrije do Assuana sprehajal Janez Mohorič. • 0k) Nova likovna imena - Radovljica - Po daljšem premoru so v poslovnem prostoru LB Gorenjske banke v Radovljici spet postavili likovno razstavo. Otvoritev je bila posvečena Dnevu varčevanja, 11 olj, pretežno krajin in nekaj tihožitij, pa bo na ogled do konca novembra. Posebnost razstave so tudi nekatera nova imena avtorjev in članov Likovne sekcije iz Radovljice. Dela razstavljajo Polde Gros, Jože Horvat, Rezka Mlakar, Andreja Ropret, Nataša Rozman, Jože Smole, Saša Štrobelj in dr. Tatjana Zalokar. • 00 Naša akcija: DELO/ZAPOSLITEV Delo, kakršnakoli zaposlitev, postaja vrednota GORENJSKI GLAS Vam pomaga, če iščete ali ponujate delo - ZA MALI OGLAS V OBSEGU DO 10 BESED V RUBRIKI 'ZAPOSLITVE" ZNAŠA CENA SAMO 200.- TOLARJEV. (Za naročnike Gorenjskega glasa so mali oglasi do 10 besed še vedno brezplačni; obseg oglasa nad 10 besed, "pod šifro" itd pa zaračunamo po ceniku!). Zaposlitev PONUDITE ali POIŠČITE z Gorenjskim glasom! Modni bazar 92 Včeraj in predvčerajšnjim sta Društvo modnih delavcev Slovenije in Cankarjev dom pripravila 12. tradicionalno modno revijo »MODNI BAZAR 92«. Revija je bila izvedena štirikrat v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, na njej pa so se odlično predstavila tudi gorenjska podjetja: Almira Radovlji; ca, Alpina Žiri, Elan Begunje, Gorenjska oblačila Kranj, Kroj Škofja Loka, Modena Tržič, Peko Tržič, Sešir Škofja Loka, Triglav Kranj ter obratovalnica Nancy Aljančič iz Naklega. Letošnji Modni bazar je imel bistveno manj sodelujočih iz tujine, saj sta se predstavila le italijanski Stcfanel in makedonski Astibo. Prodor oziroma vračanje Astiba na slovenski trg poteka v sodelovanju s kranjsko firmo Zala. Pri oblikovanju letošnjega Modnega bazarja sta sodelovala tudi Cordia trade Kranj in Blejski plesni studio. Pomoč le šestim borcem Tržič, 18. novembra - V preteklosti so enkrat na leto obiskali **f borce, ki so stari nad 75 let, obenem pa so jih skromno obdaril1. Komisija /a zadeve borcev in invalidov NOV občine Tržič je na vembrski seji sklenila, da je nesmiselno dajati drobiž vsem, medte* ko so posamezniki zares potrebni pomoči. V občini imajo namreč več kot 250 članov ZZB NOV, ki pf*j segajo starost 75 let. Lc-te bodo še vedno obiskovali in se jjj! spomnili z voščilnico ob novem letu. Denar za enkratne pomO*1 pa so na predlog krajevnih organizacij sklenili podeliti le 6 nom, ki živijo v slabih gmotnih razmerah. Razen tega imajo v V žiški občini trenutno 35 takih oseb, ki so upravičeni do stalne 0°" činske priznavalnine, saj ne dosegajo zneska najnižje pokojni1' za polno pokojninsko dobo. • S. Saje PARTNER Koroška c 2, Kranj ZLATI TEDEN Izdelki iz zlata ZLATARNE Celje in ure Junghans in Casio za takojšnja plačila 10 %, z Merkurjevo kartico zaupanja pa celo 15 % cenejši. /uspešen \ ™ posel propagandna ■ I OBJAVA a tA v Gorenjskem glasu 1 OBLETNICA PODJETJA PUGR TRGOVSKO POOJF TJF KRANJ . MARKET RŠKA Žrebanje nagradnih kuponov 28. novembra ob 11. uri pred markelom! Agromehanika je v sodelovanju z našim časopisom sprožila akcijo, ki bo odmevna in bo zainteresirala vse naše bralce. Tisti, ko bo izrezal ČEK Agrom«hanlk«, bo lahko v blagovnem centru Agromehanike v Hrastju kupil akumulator s popustom in dobil še dodatni nagradni kupon, ki bo vnovčljiv pri nasledn|ih nakupih Hkrati mu bodo lahko v njihovi servisni delavnici na voljo brezplačno vse storitve, ki so navedene na čeku V Agromeha-nikl obljubljajo, da bo akcija potekala dalj časa, vendar je prav, da veste, da bo kupon vnovčljiv samo do izdaje naslednje številke časopisa. Torej lepše presenečenje |e ček Agromehanike, kot pa jutranje težave z akumulatorjem v teh mrzlih dneh, ki so pred vrati. Agromehaniko iz Hrastja lahko pokličete tudi po telefonu št 064/325-680 Center pa je odprt tudi popoldne do 17 ure, ob sobotah od 8 do 12. ure ček Agromehanika ki je vreden več kot 1.000,00 SIT • popust pri nakupu akumulatorjev • brezplačna vgraditev akumulatorja • brezplačni pregled hladilne tekočine • brezplačni zamenjave hladilne teko&ne