Poštnina plačana v gotovini*
Štev. 37.
Wim$ TOŽILSTVO v LJUBLJANI Dollo 11. IX. 1930 V Ljubljani, dne 11. septembra 1930.
Posamezna itev. Oin Is Leto XIII.
[Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
Naročnina 11 tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 88 Din; za iM« zemstvo razen Amerikei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 43 Dl«. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice T Ljubljani, it 19.711.
Članom in prijateljem Vodnikove družbe
Zadnji izjemni rok za prijavo članov zamudnikov poteče s 30. t. m. Vodstvo Vodnikove družbe prosi člane zamudnike in pa nečlane, ki še vedno oklevajo s svojim pristopom k Vodnikovi družbi, da prijavijo svoj pristop k Vodnikovi družbi še v teku meseca septembra pri poverjeniku svojega okoliša ali pa direktno po
dopisnici centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Ne čakajte, saj boste dobili za majhen znesek 20 Din lep književni dar štirih krasnih knjig v teku meseca novembra, torej prav za zimo, ko imate dovolj časa za čitanje.
Član zamudnik in nečlan, prijavi še danes svoj pristop k Vodnikovi družbi!
Zaključek tržaškega procesa
Štirje obsojeni na smrt in ustreljeni — Evropska sodba ...
Piccolo», pretežno
V ponedeljek 1. t. m. se je pričela v Trstu pred izrednim sodiščem za zaščito države, ki se je v to svrho preselilo iz Rima v Trst, razprava proti 18 italijanskim državljanom jugoslo-venske narodnosti, ki so bili obtoženi, kakor poroča tržaški dnevnik «11 Piccolo», da so rova-rili proti Italiji, vršili razne nasilne čine in pripadali tajni protifašistični organizaciji.
Pri razpravi se je zagovarjalo le 14 obtožencev, dočim se je proti štirim vršila razprava v njihovi odsotnosti,
ker so pobegnili v tujino. Sodišču je predsedoval milični general Cristini, ki je prispel iz Rima v Trst. Obtožence je zagovarjalo šest odvetnikov.
Iz «Piccola» povzemamo, da je bila obtožnica, ki je bila naperjena proti vsem 87 obtožencem, proti katerim se je prvotno nameravala vr-šitLrazprava, zelo obširna. Ker se je pa razprava
Obtoženci so, kakor piše priznali obdolžitve.
Zagovarjali so se mirno in pri zasliševanju niso kazali strahu.
Razprava se je zaključila v petek 5. t. m. zvečer, ko je predsednik sodišča general Cristini pre-čital
razsodbo.
Na smrt so bili obsojeni: Franjo Marušič, Zvoni-mir Miloš, Ferdo Bidovec in France Valenčič; Lojze Španger je dobil 30 let težke ječe, Nikola Kosmač in Vladimir Stoka, vsak po 25 let težke ječe, Dragotin Rupelj in Vinko Čač, vsak po 15 let težke ječe, Ivan Obad 10 let težke ječe, Marij Zahar, Josip Kosmač, Miroslav Pertot, Slavko Bevk in Anton Manfreda, vsak po pet let težke ječe, Zofija Frančeškinijeva dve leti težke ječe, a Leopold Širca in Ciril Kosmač sta
vršila le proti 18 obtožencem, a proti ostalim se bila oproščena. Vsi obsojenci morajo poravnati je odgodila, se je iz obtožnice na razpravi pre-1 čitalo le ono, kar je zadevalo omenjenih 18 oseb.
Obtožnica je očitala obtožencem proti-italijansko gonjo, zlasti s širjenjem talnih letakov; dalje jih je dolžila ubojev italijanskih državljanov zvestih Italiji, napadov na javna poslopja, vohunstva in drugih dejanj.
Takih zločinstev je bilo v teku poslednjih štirih let izvršenih v Julijski Krajini 99, med drugimi 31 oboroženih napadov in poskušenih ubojev proti fašistični milici in karabinijerjem, dalje 13 izvršenih ubojev, 11 požigov šol in vojaških poslopij, osem atentatov in štiri vohunska zlo-
vse pravdne stroške. Razen Frančeškinijeve izgube vsi obsojenci tudi vse državljanske pravice. Vsi obtoženci so sprejeli obsodbo mirno.
Iz uradnega poročila o usmrtitvi, ki ga prinaša «Piccolo», povzemamo: Vsi štirje na smrt obsojeni so podpisali prošnjo za pomilostitev. Spali niso vso noč nič. Komandant tržaškega ar-madnega zbora prošnje za pomilostitev ni poslal naprej, marveč jo je, kakor ga pooblašča zakon o izrednem sodišču, sam odklonil. Zato je bilo takoj vse pripravljeno
za usmrtitev.
Ob treh zjutraj je posetil obsojence duhovnik z verskimi tolažili. Nato so bili obsojenci odvedeni
činstva. Obtožnica podrobno opisuje atentat na na kraj usmrtitve, to je na mali travnik v bli-fašistični dnevnik «Popolo di Trieste». Atentat žini vojaškega strelišča v Bazovici. Na obso-
jence je ustrelilo 56 vojakov. Ko so počili streli, so se vsi štirje kakor od bliska zadeti zgrudili na tla. Zdravnik je ugotovil smrt, nakar so trupla ooložili v krste in jih zakopali na licu rnesta.
se je izvršil letos, 10. februarja zvečer, z bombo, ki je eksplodirala in usmrtila novinarja Neria ter ranila nekega sotrudnika lista, nekega, črkostav-ca in nekega slugo.
Atentata na «Popolo di Trieste» so bili ob-dolženi le France Valenčič, Zvonimir Miloš, Ferdo Bidovec in Franjo Marušič. Ostali, to so
Lojze Španger, Vladimir Štoka, Nikola Kosmač, Predsednik zadruge «Jugomontafon», g. Jur-Dragotin Rupelj, Vinko Čač, Ivan Obad, Marij kovič, je odgovarjal v «Domovini» na moj članek
Glasovi inozemskih listov.
Med razpravo je pisal slovaški «Slovenski Dennik»: »Proces v Trstu bo izzval ogorčenje v vsej kulturni Evropi. Če človek čita fašistične liste o tem, kar se pripravlja v Trstu, si je takoj na jasnem, da se pripravlja v resnici velik zločin. Fašisti hočejo popolnoma iztrebiti Jugoslo-vene v Italiji. Toda Rim se mora zavedati, da bo tako končal, kakor je začel, če bo kulturna Evropa, ki se često vmešava v manj važne zadeve, na vse to molčala, bo dala s tem le dokaz svoje slabosti pred Italijo, kjer je streljanje, obešanje in zapiranje nedolžnih ljudi postal dogodek, brez katerega ne mine niti en dan.»
Po izrečeni sodbi in izvršeni usmrtitvi pišejo med drugim:
Češki dnevnik «Narodni Listy»: «Krvava fašistična roka je zapisala v zgodovino jugoslovenskega mučeništva štiri nova imena. Krvoločnosti Neronovih potomcev ni potolažil puljski umor. Vladimiru Gortonu slede nove žrtve. Fašizem je napovedal vojno vsemu, kar ni italijansko. Zaprte so slovenske šole, knjižnice in prosvetne ustanove. Slovenska beseda je zabranjena v cerkvi, zabranjene so slovenske knjige, slovenski jezik je neusmiljeno zatiran, slovensko inteligenco so fašisti pobili ali pa umira v ječah in v internaciji. Da zatre še ono, kar je ostalo, si izmišlja fašistično pravosodstvo veleizdajalstva in v potokih preliva slovensko kri. Ali bo molčala tudi Praga, srce slovanstva? Ali češka pest ne bo zagrozila tržaškim morilcem?«
V enakem smislu pišejo ostali češkoslovaški časopisi.
Francoski časopis «Populaire» piše, da se fašistični režim vzdržuje samo po zaslugi straho-vanja. Mussolini je odredil sodno razpravo in obsodbo z namenom, da zastraši jugoslovenski narod, da zlomi odpor proti fašizmu in da se s to obsodbo ustvari izhodna točka za še bolj napadalno zunanjo politiko proti Jugoslaviji. Na podlagi izrečene razsodbe bo Mussolini skušal obdolžiti Jugoslavijo in Francijo, da podpirata protifašistično akcijo.
V podobnem smislu pišeta francoska časopisa «Soir» in Peuple» ter belgijski listi «!nde-pendance Belge», «Derniere Heure», «Peuple» in drugi.
Dunajski «Neues VViener Extrablatt» pravi: (Jugoslavija je v soboto zjutraj dobila štiri nove mučenike. Da bi še bolj izzivali, kakor so to storili z že naprej določeno sodbo, so bili obsojenci ustreljeni v neposredni bližini jugoslovenske meje. Mussolini pa se mora zavedati, da bodo ti streli našli zanj in za fašizem težak odmev v vsem prosvetljenem svetu.»
Vprašanje montafonske živine
Zahar, Josip Kosmač, Miroslav Pertot, Slavko Bevk, Anton Manfreda, Zofija Frančeškinijeva, Leopold Širca in Ciril Kosmač, so bili obtoženi raznih gori imenovanih zločinstev. Vsi skupaj so bili obtoženi, da so bili tajno dogovorjeni z raznimi še neizsledenimi osebami, da bodo vršili vsa ta dejanja v svrho odcepitve Julijske Krajine od Italije.
o montafonski pasmi, ki se tnu ne zdi točen.
G. Jurkovjč trdi: «To pleme zadovoljuje v vsakem pogledu«. Hvali izvrstno mlečnost mon-tafonske pasme in nadaljuje: «Montafonska goved je dobra za meso in za rejo. Meso je sicer nekoliko grobo, vsekakor pa srednjedobro. Montafon-sko pleme je sicer manj dobro za vprego, a niti tukaj ne zaostaja preveč za drugimi.*
Trditvi o odlični mlečnosti montafonk ni nihče ugovarjal. Vprašanje pa je, ali se našemu kmetu izplača rediti kravo zaradi samega mleka, ker je v strokovnih mesarskih krogih dognana resnica, da je meso montafonske pasme ne le grobo, temveč naravnost gobasto in brez potrebne sočnosti. Zato tudi mesarji niso nič kaj navdušeni za to pleme. Naši slovenski živinoreji je težko vnovčiti mleko in mlečne izdelke, zato pa gre v glavnem za tem, da dobro proda vsako leto pitano goved.
ki gre v tujino. Z manj vrednim blagom bo naša živinoreja kaj težko vzdržala tujo konkurenco.
Za vprego pa je montafonski vol prav slab, kakor so pokazale dolgoletne izkušnje. Ti dve pogreški v naših razmerah odločno odtehtajo mlečnost, ki je za našega kmeta še dolgo postranskega pomena pri živinoreji.
Glede prilagodenosti podnebju je vsako še tako strokovnjaško mnenje poedinca slab dokaz proti dolgoletnim slabim izkušnjam strokovnih šol (Št. Jurij, Maribor itd.) ter številnih zasebnih rejcev, ki so opustili to pleme, ker je preobčutljivo za naše razmere, posebno ker imamo druge splošno razširjene pasme, n. pr. muropoljsko, ki da izvrstne mlekarice, prvovrstno klavno goved in najboljše vole.
Prav o nagnjenosti montafonske pasme k jetičnosti ima strokovna literatura bogate statistike in tudi naši živinozdravniki vedo iz svoje prakse dovolj povedati o tem. G. Jurkovič mi tudi lahko verjame, da dobro vem, koliko vpliva imata stanovanje in hrana na obolenje za jetiko pri živalih in ljudeh. Nekoliko let sem se namreč bavil praktično s takimi rečmi. Zato mu tudi lahko povem, da so vzroki jetičnosti dvojne narave: konstitucijonalni (iz gradbe telesa izvirajoči) in kondicijonalni (pogojni). O kondicijonalnih, to je iz stanovanja in hrane izhajajočih vzrokov, govori g. Jurkovič na široko in ima gotovo marsikaj prav. Ne ve pa očividno za drugi vzrok jetičnosti, ko je kriva nastopa jetike posebna kon-stitucija (gradba)' telesa, ki je prirojena in po-dedljiva. V izredno ugodnih življenjskih prilikah ne pride v tem primeru do nastopa bolezni; kakor
hitro pa nastopijo za tako notranje slabo bitje slabi časi, pa je brez pomoči zapisano jetiki. Baš pri montafonski živini se kaže ta slaba konstitu-cija. Vsa gradnja telesa z velikimi puhlimi celicami in zabreklimi sluznicami je na laš podobna — da rabim še jaz primero iz človeške jetike — gobasto napihnjenim bledim ljudem, ki trpijo na jetiki žlez (škrofulozi). To so davno dognana dejstva, kakor je tudi dejstvo, da je muropoljsko pleme izredno goste, zato pa tudi proti boleznim odporne gradbe vsega telesa.
Če se pazi na montafonce pri nas s skrbjo in nego, ki je niti večina ljudi nima, če se vedno preizkuša njihovo zdravstveno stanje ter se odstranjujejo oboleli člani, verjamem, da je mogoče pokazati zdravo čredo. Drugo vprašanje pa je izvedljivost in dobičkanosnost takega postopka pri našem malem kmetu, ki tvori večino naših živinorejcev. Kmet ne potrebuje ne v hiši, ne na' polju, a tudi ne v hlevu gospodičn.
Poznam snažne kmetske hleve in krmljenje v njih ter tudi hleve g. Pollaka v Novem kloštru in vem, da je vsa reja v tem hlevu res vzorna.' Vem pa tudi, da je za naše kmetske razmere taka' reja čisti šport, ki ne gleda na stroške, kaj šele j na dobiček. Taka reja. je dobičkanosna nalik! kokošjim farmam le tedaj in tako dolgo, dokler j se vzgaja in drago prodaja plemenski materijah Menda nima nihče ničesar proti reji čistih mon-1 tafoncev na veleposestvih — zahtevati pa se
mora le točna kontrola mleka in mlečnih pro-
izvodov montafonk glede vsebovanja jetičnih bacilov, da se odstrani nevarnost za ljudsko zdravje.	Janko Kač.
Petdesetletnica Hmeljarskega društva
za Slovenifo
Žalec, septembra.
Petdeset let... Važen je tak jubilej za društvo, ki je oralo ledino nove kmetijske panoge — hmeljarstva, ki je vrglo Savinjski dolini v tej dobi skoro tri milijarde dinarjev kosmatega dohodka, kar predstavlja vsaj pol milijarde dinarjev prirastka na premoženju Savinjske doline. Težki
milijoni so romali v Gornjo Savinjsko in Tuhinjsko dolino tega polstoletja za hmeljevke in so ostali tam, še težji v Haloze, na Bizeljsko in v Slovenske gorice za vino. Z obilnim curkom je tekel k nam v nekaterih letih denar za hmelj iz tujine. Z radodarnimi rokami ga je trosil pol stoletja Savinjčan ter redil slovensko obrt, indu-
strijo in trgovino, ko so rasli po dolini namesto klavrnih koz mogočni kozolci dvojniki, postavni hlevi, ponosne hiše in so izginile lesene s slamo krite bajte z malimi okenci. Pa je pričel zadnja leta zopet presihati bogati vir blagostanja in prav sedaj, ko slavimo petdesetletnico Hmeljarskega društva, ki je tudi petdesetletnica savinjskega hmeljarstva, smo na najslabšem.
Lepo okrašena zborovalna dvorana v žalski šoli je bila po vseh stenah pokrita s statistikami, slikami in častnimi priznanji polstoletnega dela; pod njimi so stali v vrsti zeleni vzorci hmelja in nekaj brošur o hmelju. Za mizo na odru je bil odbor Hmeljarskega društva. Manjkal pa je dolgoletni predsednik g. Franc Roblek, ki ga je privezala huda bolezen na posteljo.
Ko je otvoril ob devetih slavnostno zborovanje podpredsednik g. Antloga iz Gotovelj, je bilo z odborom vred komaj 34 oseb v dvorani, kar ni v posebno čast hmeljarjem. Pozneje so prišli še nekateri zamudniki, ki so pomnožili zborovalce na kakih sto oseb. Podpredsednik je pozdravil zastopnika sreza, sreskega načelnika g. dr. Hubada, zastopnika Kmetijske družbe, tajnika g. Kafola, in vse navzočne ter dal besedo g. sreskemu načelniku, ki je bodril hmeljarje in jim obljubil v teh hudih časih vso pomoč. Za njim je pozdravil društvo za jubilej tajnik g. Kafol v imenu Kmetijske družbe za dravsko banovino in mu želel plodo-nosnega dela.
Velezaslužni poslovodja društva, ki vodi društvo že dolgih 33 let, nadučitelj v pokoju g. Anton Petriček, je orisal v obsežnem govoru zgodovino, delo in uspehe društva. Najprej se je spomnil odsotnega predsednika g. Robleka ter izrekel v njegovem imenu dobrodošlico zbranim hmeljarjem. Iz poročila posnemamo, da je prvi gojil hmelj v Savinjski dolini žalski tržan in pivovar-nar Franc Žuža (1854. leta), pa je potem zopet opustil nasad. Oskrbnik graščine Novo Cel e, Vir-temberžan Jožef Bilqer, je uvedel, leta 1870. iz svoje domovine pozni lune!', katerega gojitve so se brž oprijeli razni graščaki in veleposestniki. K splošni razširjenosti sta pa hmeljarstvu pripomogla graščak na Strošneku Karel pl. Haupt, ki je prinesel iz Anglije sedanjo odlično in zelo ro-
M. Silvester:
Na potih usode
(Dalje.)
Njegov sin Volbenk je prišel težko ranjen v turško ujetništvo. Poleg tega je padel tudi junaško znani kapetan strelcev baron Friderik .Weixelberg iz Višnje gore.
Le malo število je bilo tistih, ki so ušli iz te ljute borbe z zdravo kožo. Zmaga Turkov je bila popolna, akoprav so pustili na bojišču več mrtvih in ranjenih kakor pa njih nasprotniki. Vendar je bila njihova sila še znatna.
Ko so oropali padle njihovih oblačil in jim posekali glave, so se zopet zbrali, da nadaljujejo svoj roparski in morilski pohod. V divjem navalu so zavzeli še Metliko, jo oropali in požgali, nato pa so se razdelili v več krdel ter se podali na svojo uničevalno pot po Kranjski in Hrvatski, puščajoči za seboj samo smrt.
Peti dan po usode polni bitki so sprejeli Ječmeniščanje žalostno novico o usodi svojih ljudi v nesrečni bitki pri budjačkem gradu. Žene so objokovale svoje može in sinove; pa tudi maloštevilnih možakov, ki so se še nahajali v trdnjavi, se je polastila neka čudna potrtost. Komaj se je nekoliko stemnilo, so že zagledali na vrhu Gorjancev od mihovske trdnjave svetlobne znake, ki so jih opozorili, da se nahajajo Turki v biižini. Nastalo je vrvenje, kajti prepričani so bili, če napade Turek Lenkovičevo trdnjavo na Mihovem, ne bo štedil tudi z napadom na Ječmenišče. Zato je bila potrebna pripravljenost.
Komaj se je jelo svitati, so se že pokazali na mihovskem gradu rdečkasti jeziki in topovski streli SO pričali, da Mihovčani že odbijajo turške napade. Pa Ječmeniščanje niso utegnili dolgo
prisluškovati grmeči besedi topov, zakaj že v naslednjem trenutku so se prikazali turški jezdeci od vseh strani in naskočili tabor.
Budni Uskoki so bili oprezni in niso pustili pasieglavcev preblizu. Puške in pištole so prasketale skoro ves dan, vmes po se je oglasil tudi kak topovski strel z ječmeniške trdnjave. Turki so si jeli kopati zaklone, da so bili kolikor toliko zavarovani pred uskoškim streljanjem.
Dan je minil brez ponovnega napada. Vendar so pa z žalostjo zrli ljudje iz trdnjave, kako jim požiga Turek njihova sela, ki so ležala po niže ležečih gričih. Turek je gotovo sikal za govejo živino, konji in drobnico. Na srečo so to blago spravili Uskoki v šumah tako dobro, da bi ga mogli Turki najti samo po naključju ali pa po izdajstvu.
Prišla je zopet noč. Branitelji trdnjave so si pomagali na ta način, da so spuščali po vrvi na tla male sodčke in bukova dupla, ki so bila napolnjena s smolo in cunjami. To jim je nudilo zadostno razsvetljavo, da bi zagledali takoj sovražnika, ako bi se hotel skrivaj priplaziti k trdnjavi. Pri takem obleganju ni spal na trdnjavi, izvzemši malih otrok, skoro nihče, akoprav so bili skoro vsi zaradi neprespane noči trudni.
Ker se niso mogla, zaradi primanjkovanja borcev zastaviti vsa obrambna mesta z borci, so opravljale ta posel na manj važnih mestih ženske, ki so bile v rabi orožja kolikor toliko izurjene. Tudi vdova Ljubica je bila oborožena s puško in dvema pištolama, lastjo svojega pokojnega moža, in je pazno upirala svoje oči v slabo razsvetljeno temo. Pravkar je opazila skozi lino temno senco, ki se je plazila k ozidju trdnjave in se potuhnila za malini vzbočkom tal. Brez razburjenja je nasula na ponvico zdrobljenega smodnika. naDela Detelina ter Domerila na temno
točko, ki-se je že plazila zopet naprej. Odjeknil je strel in v svitu goreče smole ie še videla, kako se je prekobalil vohun in se valjal po klancu navzdol.
Na ta način sta Ljubica in njena soseda upih-nili luč življenja marsikateremu preveč drznemu Turku.
Napočilo je zopet jutro, toda to pot kravavo. Naval je sledi* navalu, zlasti pri vhodnih vratih. Turkom se je že posrečilo, da so se zasidrali S v neposredni bližini vrat v zakopih, katere so i napravili ponoči.
| V trdnjavi se je nahajalo že več ranjencev. | Turki so imeli seveda že tudi-precejšnje izgube, kar jih pa ni odvajalo od ponovnih napadov. Mo-j ralo je biti že nekako proti poldnevu, ko so za-' gledali branitelji ječmeniškega gradu po pravkar i odbitem napadu, kako vleče kopica ljudi en top na sosesdnji klanec. Ni trajalo dolgo, ko so ga pogreznili v že pripravljen zaklon, in pol ure nato je že jel top metati težke krogle proti vhodnim vratom. Tudi so opazili branilci gradu, kako vlačijo Turki z vseh strani les. Sedaj so si bili branilci šele na jasnem, da nameravajo Turki podpreti napade na docela drug način. Trdnjavski topničar se je na vso moč trudil, da razbije sovražni topovski zaklon in top, toda vse njegove krogle so bile prekratke. Zato so pa padale sovražne krogle iz topa z vedno večjo točnostjo v most in vrata ter oboje že precej poškodovale.
Ječmeniški borci so imeli obilo posla, da so sproti zamašili z lesom in vrečami peska nastale odprtine. Prav to delo je zahtevalo največ žrtev. Proti poldnevu so bila vrata in pred vrati naslonjeno mostišče že preluknjana in nasekana kakor rešeto: trpeli so pa tudi kameniti stebri, ki so držali tečaje vrat.
dovitno vrsto golding, in Janez Hausenbichler, ki je spisal štiri leta po ustanovitvi društva (1884.) knjižico «Navodilo k hmeljarstvu». Mimo teh vodnikov se blesii še nekaj imen vzglednih hmeljarjev, kakor so bili: dr. Miha Bergmann, Jože Zigan, Franc Virant, Norbert Zanier, baron Hackelberg in drugi. V počaščenje njihovega spomina so se v hvaležnosti navzočni dvignili in so zaklicali trikratni «Slava». Od 34" članov v 1.1884. je naraslo število društvenih članov do leta 1927. na 1703; lani in letos pa je zopet močno padlo. Prav tako je valovala tudi površina hmeljnikov, ki je dosegla leta 1918. največjo obsežnost.
Društvo je skrbelo za pouk svojih članov s številnim predavanji in tehtnimi članki v vseh naših časopisih, napisanih največ od poslovodje g. Petrička in predsednika g. Robleka. Praktični pouk je izpopolnjeval tudi društveni poskusni nasad v Žalcu.
Ker se je pokazala potreba prepariranja hmelja doma, je ustanovilo Hmeljarsko društvo tak zavod s Hmeljarno, r. z. z o. z., in oživotvorilo leta 1926. Oznamenovalnico za hmelj, to je dve podjetji, o katerih je s ponosom poudaril g. poslovodja: Dva otroka smo vzgojili, Hmeljarno in Oznamenovalnico. Poleg glavne svoje naloge, gojenja hmelja, se je društvo mnogo trudilo tudi za vnovčenje pridelka, da privabi čim več kupcev.
Žal so motili delo društva v zadnjih letih neki novinci, ki so bili za obvezno signiranje hmelja, vendar pa je društvo prodrlo s svojim stališčem neobveznosti signiranja. Mnogo so pripomogli s svojim posredovanjem društvu in vsemu hmeljarstvu bivši deželni in državni poslanci, aktivni in bivši ministri, med njimi dr. Korošec in dr. Kramer. Poročilo se je končalo: «Nova obzorja vstajajo, nove težkote. Ko zapušča stara garda društvo, želi le, da bi tudi novi možje ohranili v polni moči naš vir blagostanja.» Burno odobravanje je sledilo poročilu.
V imenu hmeljarjev se je društvenemu vodstvu in še posebej požrtvovalnemu poslovodji gosp. Antonu Petričku zahvalil vzorni hmeljar g. Matija Bošnak. Primerjal je društveni jubilej z zlato poroko. Delo velezaslužnega poslovodje je primerjal skrbni materi, ki takrat, ko otroci že
Tedaj se je približal trdnjavi visokorasel Turek, držeč v roki kolec z belim platnom. Uskoki so ga pustili, da je prišel na gotovo razdaljo. Mahaje z belo zastavo se je Turek razkoračil ter vpil, da ga pošilja njegov beg z naročilom, da pozove Ječmeniščane k predaji pod pogojem, da se jim ne bo nič zalega storilo, če odložijo orožje.
Ječmeniščanje mu niti odgovorili niso, temveč so spustili prav pred njega točo svinca, da je moral Turek hitro odnesti svoje pete. Tedaj se je pa prigodilo nekaj nepričakovanega. Turek je sprožil zopet strel iz topa. Krogla je zadela steber in zgornji tečaj vrat ter nato odletela v vre-teno, na katerem so bile navite verige dvigalnih vrat, in je razbila vreteno. Posledica je bila, da je mahoma zdrknilo mostiče navzdol, obenem je pa zazijala široka špranja pri vratih, ker se je zrušil stranski steber in odnehal tečaj pri vratih. Vrata je za silo držal samo še lesen zapah. Že prihodnja topovska krogla razbila še to oporo in vrata so se s truščom zrušila v jarek. Uskoki so planili k vratom, skušali dvigniti most, a bilo je vse ^akor začarano.
Ta nenadna odstranitev glavne zapore vhoda v trdnjavo je pa za trenutek osupnila še Turke. Hitro se jih je zbralo celo krdelo in planilo z divjim vpitjem proti vratom. Na mostu se jih je pa zbrala prevelika množica in deloma razbiti nosilci mosta niso mogli nositi take teže. Za-hreščalo je pod njimi in strmoglavili so z mostom vred v globoki jarek, kjer so skoro vsi obležali s strtimi udi ali pa več ali manj ranjeni. To prigodo so porabili branitelji trdnjave, da so navlekli v vhod, kar jim je prišlo pod roko ter kolikor toliko zadelati odprtino. Sedaj so šele uvideli Ječmeniščanje, da so zapisani gotovemu poginu, kajti primanjkovalo je braniteljev in poleg tega so bila odprta vrata, skozi katera bi prišel lahko
spijo, zašije in očisti obleko, da je otrok brez skrbi. Ko slavimo zaslužne može, lahko vzkliknemo s pesnikom: «Čemu cvetja na grob? Sami so si postavili najlepše podobe v zgodovini našega hmeljarstva, da bodo poznim vnukom v spoštovanje in posnemanje.
Vidno ganjen se je zahvalil poslovodja v svojem in podpredsednikovem imenu za priznanje ter otvoril razstavo vzorcev, katere se je udeležilo 57 hmeljarjev s 60 vzorci. Komisija za ocenjevanje je bila sestavljena iz dveh tujih trgovcev, gg. Lehrla in Susmanovitscha, iz dveh domačih trgovcev, gg. Steinerja in Marovta, ter hmeljarjev Jurharja, Bošnaka, Medica in inž. Dolinarja.
Vzorci z 31, 30 in 29 točkami so bili priznani za izvrstne. 31 točk so dobili: Matija Bošnak, Pa-rižlje-Braslovče; Ignac Praznik, Gomilsko; Franc Jurhar, Vrbje-Žalec; konvent usmiljenih bratov, Vrbje-Žalec. 30 točk je doseglo blago Alojzije Malgajeve, Gotovlje 29 točk so pripoznali Antonu Steinerju, Gotovlje; Jeronimu Marincu, Gli-nje-Braslovče; Alojzu Puncerju, Paška vas; Ivanu Lorberju, Mrzlova vas-Krško; Ivauu Vodlaku, Gornje Gorče - Braslovče; Vinku Zagoričniku, Podvin-Polzela; Ivanu Naraksu, Gornja Ložnica-Žalec, in inž. Hansu Jeschouniggu, Arja vas-Pe-trovče.
Hmeljarji, oklenite se društva, ker le v slogi je moč. Več ko vas bo združenih, laže boste dosegli svoj namen — pridelovanje najboljšega
FrinoroColte in širite Jomouina" s
sovražnik v trdnjavo, ako le količkaj poostri svoje napade. In Turki so se očividno pripravljali na tak napad, kajti že so pričeli vlačiti skupaj bukova debla in drugi les. Borci so bili pripravljeni na vse.
Tedaj se je pa naenkrat znašla sredi dvorišča stara ciganka, ki je hotela na vsak način govoriti z poveljnikom borcev.. Ta se je odzval njeni želji in je začudeno gledal starko, kako je prišla v grad.
Starka mu je brala iz oči njegovo vprašanje, zato mu je dejala:
«Prišla sem, da vas rešim. Skliči hitro vse starce, ženske in otroke, da jih prve odvedem iz tega kraja smrti.»
Poveljniku čete se je čudno zdelo, kako naj reši starka ječmeniške ljudi pri belem dnevu iz trdnjave, ki je obkoljena od številnih sovražnikov. Te misli je pretvoril tudi v besede. Starka pa mu je odvrnila, da pozna tajen izhod iz trdnjave in da jih bo povedla po isti poti ven, po kateri je sama prišla.
Toda možak je še vedno nejeverno zrl v čarovnico, v katero ni imel posebnega zaupanja. Šele ko ga je povedla v globoko klet, kjer je bil odvaljen kamen in kjer je videl v tleh ozek vhod, je bil prepričan, da govori starka resnico. Poveljniku brambovcev je še naročila, naj spravijo v klet, kar bi količkaj imelo kako korist, zlasti obleko, odvišno orožje, hrano in drugo.
Dobro uro pozneje so bili zbrani v kleti vsi starci in ženske z otroci ter se plazili skozi ozko odprtino v podzemski hodnik, ki se je vil vedno niže in niže, dokler se ni končal v večjem podzemskem prostoru.
blaga in njega dobičkanosno prodajo. Kdor je iz malodušnosti zapustil društvo, naj se nemudoma vrne nazaj. Odborniki podružnice na delo, da nas drugo leto čas obiranja zopet ne najde nepripravljenih!	J. K.
DOPISI
BOROVNICA. (Smrtna k o s a.) V Borovnici je umrla v starosti 62 let g. Marija D r a š -1 e r j e v a, soproga znanega posestnika in podjetnika v Dražicah. Bila je po rodu Borovničanka, v mladih letih znana po svoji izredni lepoti in dobroti. S svojim možem in rodbino je dvakrat preplula morje med Evropo in Ameriko, zadnjikrat med svetovno vojno leta 1916. Kakor je bila v svojem domu gostoljubna gospodinja, tako je tudi v Ameriki med vojno kot zavedna Jugoslovenka delovala ob strani svojega moža za naše narodno osvobojenja, kar omenja tudi dr. Bogumil Vošnjak v svoji knjigi. Po vojni se je družina vrnila v Dražice, kjer si je g. Drašler uredil lepo posestvo. Kot dobra gospodinja in zavedna narodna žena je vedno pospeševala Sokolstvo in one narodne organizacije, v katerih še vedno z mladostno vnemo deluje njen soprog. Vzgojila je osem otrok. Ena hčerka in dvoje sinov je ostalo v Ameriki. Časten ji spomin!
STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Naše gasilno društvo je imelo še v nedeljo 24. avgusta poletno zabavno prireditev s tombolo, ki se je prav lepo
Starka, ki je privedla semkaj uboge in od prestanega strahu in napora izmučene ljudi, jih je takoj zopet zapustila in hitela po hodniku nazaj v trdnjavo. Poveljnik se je nehote uklonil vsaki želji starke, ki je z veščo roko vse uredila. Po njeni želji so znesli vse strelivo v jame, ki so bile že od nekdaj napravljene za primer, ako bi bilo treba razstreliti trdnjavo. Vse je bilo vešče dovršeno.
Solnce se je nagibalo k zatonu, ko so bili Turki pripravljeni za odločilni napad. Pri linah in za barikado ob vhodu je bila komaj še dese-torica borcev, ki so imeli nalog, da izstrele na napadalce vsak po nekaj strelov iz že nabasanih pušk, nato pa naj hite vsak na svoj določeni kraj in zapalijo dolge žveplene struje. Pokazalo se jim je tudi, kam se naj nato zatečejo.
Turki so se jeli bližati. Prvo vrsto ki je prodirala proti gradu, so tvorili strelci, ki so krili nosače lesa in lestev, tem je sledilo še krdelo borcev, ki so bili oboroženi samo s pištolami in handžarji. Komaj so se pa približali trdnjavi na strelno razdaljo, že jih je pozdravil nasekan svinec iz uskoških arkebuz. Nastala je zmešnjava, ki se je pa hitro vrnila v zopeten red.
Drugič so zaprasketale puške, ko so bili napadalci že skoro pri ""jarku. Sledilo je še nekaj strelov, potem pa je na trdnjavi vse utihnilo. Z naglico so vrgli Turki tramove in debla na opore mostišča, po katerih so skokoma drveli lahko oboroženi proti barikadi med vrati. Žurno so odstranili vse ovire in planili z glasnim krikom v trdnjavo. Že se je nabralo v trdnjavi vse polno Turkov, ki so bili nemalo osupnjeni, ker niso našli nikjer nobenega branilca.
in odlaša, tako da minevajo tedni. V nedeljo je imela krajevna protituberkulozna liga v Gornjem Logatcu, peto redno sejo v ljudski šoli, kjer se vrši seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Seje so se odborniki polnoštevilno udeležili in jo je predsednik g. Lenassi otvoril s poudarkom, da ima odbor pravo razumevanje za pomoč bližnjemu. Nato se je spomnil- tudi pred kratkim umrle članice Katarine Grilove. Odbor je na seji sklenil, da bo dal preiskati vse člane brezplačno po okrožnem zdravniku g. dr. Perparju iz Planine. Sklepalo se je tudi glede predavanj, ki jih priredi krajevna liga v jesenskem in zimskem času. Po končanem tajniškem poročilu je podal poročilo blagajnik. Članov v občini Gornjem Logatcu je 65. Najznačilneje pa je bilo slišati iz ust blagajnika, da ima krajevna liga člane iz občin Hotedršca in Dolenjega Logatca. Po končanih poročilih in debatah je prosil za besedo g. Muschet Valentin. Poročal je, da je imela cerkniška krajevna protituberkulozna liga tombolo, ki je lepo uspela. Cerkniška liga na Notranjskem šteje baje že 800 do 900 članov. Končno se je g. Muschet zahvalil odboru krajevne lige v Gornjem Logatcu za zaupanje ter je obljubil še nadalje pomagati odboru, dasi je sedaj v službi v Ljubljani kot kontrolor OUZD. Krajevna protituberkulozna liga v Gornjem Logatcu je na pravi poti, po kateri naj hodi naprej v dobro našega obmejnega ljudstva.
RAČNA. V nedeljo 14. t. m. popoldne bo v Račni gasilska veselica. Vljudno vabljeni od blizu in daleč. — V petek 6. t. m. je bil v Čušperku živinski sejem. Živine je bilo precej in tudi kupčije je bilo nekaj. — Krompir že kopljemo; ga je precej, samo bolj črn je letos.
ŠMIHEL. (Smrtna k o s a.) Te dni so pokopali na šmihelskem pokopališču ob veliki udeležbi občinstva učitelja g. Antona Lenarčiča, navdušenega narodnega borca še izza časa koroškega plebiscita in zavednega Sokola. Pokojnik zapušča soprogo in hčerko. Blag mu spomn, žalujočim naše sožalje!
REČICA PRI LAŠKEM. S 15. avgustom je vzel v najem kamnolom v Rečici tukajšnji poset-nik g. Franc Šoter od g. Petra Gorška iz Ku-
retnega. G. Šoter bo razpečaval vse vrste naj* boljšega peska, ki prihaja pri zgradbah v poštev, po najnižji ceni. Zlasti iz celjske okolice je veliko zanimanje za pesek, ker je prvovrsten.
TRNOVO. Gdč. Julka Peklarjeva v Trnovem je dobila obrt za izdelovanje in prodajo nove zarezne strešne opeke iz cementa. Obrt bo dobro uspevala, ker "je edina te vrste v tukajšnjem okraju.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Gerent občine Sv. Krištof, g. dr. Lovšin, je podal ostavko na gerentovanje, ki ga je izvrševal v naši občini več let.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Čuje se, da dobimo kaplana v našo faro, kar bi bilo res potrebno. S tem, da bi se čitali dve maši ob nedeljah, bi bilo vsestransko ustreženo do časa, ko bo dogotovljena cerkev v Rečici pri Drakslerju.
MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Posestnik in bivši gerent okrajnega zastopa g. Hrastnik iz Rifengozda je dobavil na račun cestnega odbora Laško hrastove remelje za cestno ograjo za 59.500 Din. Ta dobava se ni izvršila po predpisani javni licitaciji. Mislimo, da to ni prav.
ŠMARTNO OB PAKI. Letina pri nas še dosti dobro kaže. Sadja je sicer malo, a zato obetajo lepo vinogradi. Tudi z žitom so ljudje zadovoljni. Samo za denar je huda stiska. Pomanjkanje denarja je splošno zlasti pri malih kmetih. Siromakom, posebno starejšim, hudo gre. Brezposelnih ljudi je polno, ker ni zaslužka. Zlasti starejših nihče ne vzame v delo. Kaj bodo pozimi jedli oni, ki že zdaj stradajo? Kadar je največja sila, je božja roka najbolj mala, pravi pregovor. V taki sili nas tolaži «Domovina» z novicami, poukom in podlistki.
PODČETRTEK. Prihaja čas naročitve sadnega drevja. Naročujmo drevesa le od priznanih drevesničarjev, ne pa od ljudi, ki po sejmih prodajajo drevesa, da ne bomo prej ali slej iz enega ali drugega vzroka obžalovali te lahkomiselnosti. Kmetovalcem te in sosednjih občin preskrbuje že več let sadno drevje tukajšnji upravitelj šole g. Karel Kobale, ki ga naroča od bratov Ivana in Vinka Dolinška, priznanih_dre-vesničarjev v Kamnici pri Mariboru in v Čreš-
in dobro obnesla. Udeležba je bila naravnost ogromna. Društvo se prav lepo razvija pod načelnikom g. Antonom Križnarjem. Šteje kar 72 iz-vršujočih članov, kakršnega števila nima zlepa kako gasilno društvo na deželi. Zato je pa tudi kos svoji človekoljubni nalogi za primer pomoči v nesreči. Glavne dobitke na tomboli so dobili: Mici Brezarjeva, žena čevljarja v Kranju, sobno opravo; Peter Bitenc, Srednje Bitnje,šivalni stroj; Matilda Bronkova pri Gorcu v Kranju, moško kolo; Antonija Podobnikova iz Stražišča, več kosov svile; Demeter Majdič, Kranj, servis iz porcelana; Angela Hribarjeva, Ljubljana, kuhinjsko posodo; Tina Urbane iz Stražišča, zaboj sladkorja; Ana Hvastijeva iz Čirčič, 100 metrov platna; Peter Jekovc iz Zgor. Bitnja, servis za kavo. Poleg gasilnega društva imamo Stražišča-ni tudi Sokola, ki je prav tako delaven. — Naj še omenimo, da se pri nas mnogo čita «Domovina», ki splošno ugaja.
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. Nedavno smo obhajali naše podružniško žegnanje na Železnici. Kakor navadno bi morala biti sv. maša ob 10. uri. Letos jo je pa g. župnik bral ob 6. uri zjutraj, da bi onemogočil ples. No, pa res ne vemo, zakaj bi bilo tako hudo, če se pošten fant malo zavrti s pošteno mladenko. Plesalo se je seveda kljub temu, samo prej se je začelo kakor druga leta. G. župnik je tudi hud na cerkvene pevke, ki so plesale, ter jih ne pusti več na kor. — Smrt se je pri nas v avgustu kar trikrat oglasila. Najprej je umrl za srčno kapjo Anton Kofler, železniški upokojenec. Bil je popolnoma zdrav še pri jutranji sv. maši. Popoldne pa sta šla njegova žena in sin v bližnjo vas. Ko sta se vrnila domav, je mož sedel v veži mrtev. Soprogi in sinu iskreno sožalje, pokojniku pa blag spomin! Dalje je preminul g. Gilač, doma iz dobropoljske župnije. Prišel je na obisk k svoji hčerki, kjer ga je dohitela smrt. Lahka mu bodi žemljica! Pred kratkim pa nas je zapustil Matija Okoren. Dolgo je trpel, pa se ga je Bog usmilil in ga poklical k sebi. Blag mu spomin!
GORNJI LOGATEC. Že precej časa se nismo oglasili iz našega kraja, čeprav bi bilo dosti poročati. Pri vsakdanjem delu pač človek odlaša
vrniti, a vedno na novo v trdnjavo sileči Turki so jim zastavljali pot.
V tem hipu se je stresa zemlja; iz zidov je švignil plamen. Ogromno zidovje se je navidezno dvignilo nekoliko od tal, nato se pa sesulo v neoblikovano grobljo.
Nekdanja ponosna trdnjava vrhu Ječmenišča je tvorila v hipu ogromno grobnico, pod katero je počivalo na stotine krvoločnih Turkov. Turkom se niti sanjalo ni, da so se rešili branilci trdnjave, kajti domnevali so, da so skupno z njihovimi ljudmi pokopani pod ruševinami.
Ni jim torej preostajalo drugo, kakor pobrati šila in kopita in oditi na drugi kraj, kjer bi jim bila sreča milejša. Za večja podjetja pač niso bili več sposobni, ker so izgubili na Ječmenišču skoro tri četrtine svojih ljudi.
Drugo jutro je že bilo njihovo taborišče prazno in zapuščeno.
* * *
Sedaj pa obiščimo naše Ječmeniščane v podzemskem skrivališču. Ko so razstrelili trdnjavo za to določeni možje in se nato znašli pri ostalih rešenih v podzemskem prostoru, je stopila starka k neki skali, ki se je dala z lahkoto sukati, ker je bila pritrjena na močnih železnih tečajih. Ta skala je zapirala drug hodnik, ki je vodil naravnost v starkino podzemsko kraljestvo. Semkaj privedeno ljudstvo je bilo osupnjeno in obenem vzrado-ščeno, kajti v tem velikanskem prostoru se je mogel vsak poljubno kretati, kakor je kdo hotel. Sedaj so lahko na lastne oči videli in se prepričali, kako sta jih svoječasno nafarbala vojščaka, ki sta zasledovala starko.
Starka pa se ni nič kaj dofgo obotavljala, temveč velela poveljniku in dvema posebno pogumnima vojščakoma, naj ji sledita. Ob svitu sveče So se splazili po rovu, ki je držal iz jame precej
strmo navzgor, dokler niso že po kratki hoji prišli do znanega starkinega opazovališča in izhoda v skalovju vrh Poganske jame. Odtod so lahko opazovali kretanje osupnjenih Turkov. Pogled na ruševine malo prej še ponosne trdnjave je bit žalosten. Nehote se je utrnila solza hrabrim borcem, kajti sedaj so bili tako rekoč brez domovja.
Starka je postavila tu stražarja ter jima naročila, naj zasledujeta gibanje Turkov, ter je nato odšla s poveljnikom nazaj v podzemsko dvorano.
Ob lahnem svitu bakle so se Uskoki že nekoliko razgledali in bili s svojim novim položajem docela zadovoljni. V starki so videli sedaj le svojo rešiteljico, kajti, če bi nje ne bilo, ki je vedela za skrivnost podzemskega hodnika, bi se sedaj gotovo ne več nahajali med živimi. Mahoma je minila njih srd, razblinil se je strah pred čarovnico, a na njegovo mesto je stopila hvaležnost.
Ko je starka opazila to izpremembo, se ji je vzradostilo njeno lice. Kljub svoji starosti se je pregibala gibčno in kazala svojemu ljudstvu to in ono ter končno velela nekaterim možakom, naj nakopljejo črnega kamenja, ki se je nahajalo v celih skladih v stranskem rovu.
Možaki so začudeno gledali, čemu naj jim bo to kamenje. Toda hitro so spoznali njegovo vrednost, ko je zanetila starka drva, nato pa obložila ogenj s kepami črnega kamenja, ki se je kmalu vnelo in jelo širiti prijetno toploto. Ostali so sledili njenemu vzgledu in kraalu je gorelo v jami nebroj ognjev, okrog katerih so posedli odrasli, pripravljali jedila in se pogovarjali o prestanem strahu in dogodkih v zadnjih trenutkih.
Jama pa je imela to dobro lastnost, da je odvajala dim skozi odprtine na stropu, pa zopet dovajala po rovu, po katerem je prihajala voda, to-
liko svežega zraka, da ni nastal zrak zatohel in dušljiv.
Starka pa je pripravila borcem še eno posebno veselje. Iz svoje shrambe je prinesla dva večja zavoja, v katerih se je nahajal star tobak, ki ga je nekoč našla Skritega v grmovju in ki je izviral najbrže od kakih tihotapcev. Kdo naj opiše veselje možakov! Imeli so pri sebi nekaj pip, ki so si jih takoj nabasali in s slastjo požirali dim, katerega so že precej časa pogrešali.
Nedorasla mladina je imela seveda svoj glavni posel ob malem jezeru. Kmalu so pozabili na vso nevarnost, ki je pretila malčkom in z glasnim živžavom so dali duška svojemu veselemu razpoloženju.
Najbolj glasen med to mlado družbo je bil mali Pero, ki je bil v razposajenosti že cel mojster. Skoro do kože premočen je prišel k svoji mamici, ki je ždela ob ognju, z zahtevo, da ga mora preobleči, da bo lahko zopet nadaljeval igro povodnega moža. Toda mamica je odklonila njegovo zahtevo in mu velela, da se mora posušiti pri ognju. Pa to ni ugajalo fantiču, ki je bil za svojih deset let že precej zastaven.
(Dalje prihodnjič.)
Na lovu za psom.
V upravo nekega ljubljanskega časopisa je prišla starejša ženica in naročila oglas, da dobi vsakdo, ki najde njenega ljubljenega psa, pet tisoč dinarjev nagrade.
Ker oglas v naslednji številki še ni bil objavljen, jo je ženica drugega dne zopet primahala v upravo, kjer pa je na veliko začudenje našla v upravi samo neko mlado strojepisko.
cKje pa so gospodje?) je poizvedovala ženica.
«0, šli so iskat vašega psa», je menila nadebudna kratkokrilka.
njevcu pri Selnici ob Dravi. Po njegovem prizadevanju je že došlo mnogo sadnega drevja v naše kraje, za kar pa ne tirja nikakega dobička. Drevesa so lepa ter dobro uspevajo. Hvaležni smo g. upravitelju, ki teoretično in praktično navaja mladino in odrasle k umevanju sadjarstva, sam pa nudi v sadjarstvu lep vzgled na svojem posestvu. Le tako naprej v korist te važne panoge gospodarstva!	M.
OJSTRIŠKA VAS PRI SV. JURIJU OB TABORU. (S m r t n a k o s a.) Te dni je v starosti 75 let preminila po Savinjski dolini znana in priljubljena žena g. Helena Oberskajlova, hišna posestnica v Ojstriški vasi pri Sv. Juriju ob Taboru. Pokojnico so ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev pokopali v ponedeljek dopoldne na domačem pokopališču. Blaga mati zapušča hčer edinko. Pokojnici prijazen spomin!
LJUTOMER. V prejšnjih trgovskih prostorih Čeh-Vršič-Herzog, je otvoril g. Metod Senčar novo trgovino z mešanim blagom in oblačilnico z veliko izbiro raznovrstnih izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek, perila, pletenin, čevljev in vseh drugih potrebščin. Poleg tega bo tudi vedno nakupoval jajca, maslo, suhe gobe in vse poljske pridelke. 401etni obstoj tvrdke F. Senčar v Mali Nedelji in Ljutomeru jamči za solidno postrežbo in je najboljše priporočilo za obisk te trgovine.
LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru, vabi vse svoje člane in prijatelje sadjarstva na predavanje, ki bo v nedeljo 21. t. m., po osmi maši v 6. razredu deške šole. Predaval bo znani kmetijski referent g. Jos. Zupane iz Ptuja, o jesenskem opravilu v drevesnicah in sadovnjakih. Po predavanju bo ogledovanje društvene drevesnice. K obilni udeležbi vabi odbor.
VUČJA GOMILA. Dovolite, g. urednik, objaviti tudi iz naše prekmurske vasi nekaj besed. V naši vasi je že lepo število naročnikov »Domovine*. Ljudje jo prav radi čitajo. — Pri nas se je ustanovil v nedeljo 31. avgusta rodovniški odsek podružnice Kmetijske družbe Murska Sobota. Najprej se je vršil ogled živine. V rodovnik je bilo sprejetih 62 krav. To kaže, da so naši
aščani dobri živinorejci, kajti toliko in tako lepih krav nima kmalu katera vas. Po pregledu krav je g. inž. Venko razložil, kako je voditi mlečno kontrolo, ki jo mora vsak član točno vršiti. Po kratkem zanimivem predavanju je sledil občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Antalič Vincenc, podpredsednik Cigtit Janez, tajnik učitelj Skerbinc Franjo, blagajnik Antalič Janez in odbornik Horvat Štefan.
GORICA PRI PUCINCIH. Tukaj se je pred meseci ustanovilo prosvetno društvo «Kmečki glas», ki je po šestmesečnem delovanju pokazalo velike uspehe. Nabavilo si je nad 80 knjig. Odbor društva je naslednji: predsednik Flisar Karel, podpredsednik Veren Ludovik, tajnik Šiftar Ludovik, namestnik Celeč Koloman, blagajnik Moreč Koloman, namestnik Bagavi Ludovik, knjižničar Tordk Josip, namestnik Grah Franc, odborniki Zelko Štefan, Šoštarec Josip, Moreč Franc in Šandor Lajoš. Naše ljudstvo je bilo pred vojno preveč izpostavljeno madžarskemu vplivu in zato je bil skrajni čas, da smo ustanovili to narodno društvo. Vljudno prosimo vse čitatelje in čitateljice «Domovine», da nam podarijo kakšne prečitane knjige, ki jih ne potrebujejo več.
SADJE. Sadna letina je v Sloveniji letos slaba in so malo bolj obrodili le posamezni kraji, med drugimi del Ljutomerskih goric in malonedeljska okolica. Plačujejo jabolka do 3 Din za kilogram.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v devizah: za
100 avstrijskih šilingov 796*43 do 799 43 Din; 100 nemških mark 1344-50 do 1347-50 Din; 100 madžarskih pengov 987-40 do 990-40 Din; 100 italijanskih lir 294-65 do 296-65 Din;
1 dolar 56-27 do 56-47 Din; 100 francoskih frankov 221-79 Din; 100 češkoslovaških kron 167-28 do 168-08 Din;
Istega dne se je trgovala Vojna škoda po okrog 441 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 88 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Kupčija z govejo živino na naših sejmih je bila večinoma zelo mrtva. Navadno se je plačevalo blago po kakovosti od 5 do 10 Din za kilogram žive teže. Inozemski trgovci, in sicer italijanski, pa tudi avstrijski, so semtertja kupili po nekaj glav.
HMELJ. Cene so se malo okrepile in se je najboljše blago plačevalo v Savinjski dolini do 10 Din zp kilogram. Za srednjedobri hmelj se plačuje navadno 6 do 8 Din za kilogram.
ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg): pšenico, baško, po 212 do 227"50 Din, t u r -š č i c o, baško, po 177 50 do 180 Din, moko po 380 do 385 Din.
Sejmi
14.	septembra: Žužemberg, Slov. Bistrica, Ro-gatec;
15.	septembra: Zdole, Velike Poljane, Bučka, Št. Vid pri Stični, Trebeljevo, Petrovče, Čren-šovci, Vitanje;
. 16. septembra: Sv. Lenart nad Laškim, Rakek;
17.	septembra: Kapela pri Brežicah, Št. Lam-bert pri Litiji, Ljutomer, Sv. Gora pri Sv. Petru pod Sv. gorami;
18.	septembra: Kandija, Dobrna; •
20. septembra: Zabukovje (za živino), Mokronog, Nadlesk, Velike Brusnice (za živino), Št. Vid pri Grobelnem.
Kratke vesti
== Prcmiranje govedi simodolske pasme Rodovniškega društva v Veržeju na Murskem polju.
Pred dobrim letom se je v Veržeju na Murskem polju ustanovilo Rodovniško društvo za selekcij-sko (odbirno) gojitev govedi simodolske pasme, ki je v okolici Veržeja pod vplivom sosednjega Prekmurja najbolj razširjena. Nameravana raz-
Soteščan:
Vdc-včkovi cekini
Šaljiva povest iz pred vojne dobe.
«Fani, Ivanka, Rožica! Kaj je, kaj se je zgodilo?« se je Mazelj splašil na licu mesta.
«Kakšna nesreča, jej, jej!» se je čudila priletna ženica, ne da bi mogla povedati kaj gotovega. S smešnim obrazom je gledala gizdavo oblečeno deklino — svojo hčerko — bledo kakor zid. «Torej, kako je bilo?» ji je odtrgala roka od lica, «Rožica, govori!«
«Minka mi je pohodila prstan — ta-le tukaj — Mucova Minka,» se je kisala Rožica.
«Na tleh je ležal, nevede sem stopila nanj«, se je Minka opravičevala starki.
«Nerodnost celega sveta,« jo je zmerjala mati; «poglej vendar, kam stopiš in ne mendraj tja-vendan.«
«Mene ne zadene krivda, mati,« se je izgovarjala Minka, «Rožica naj bi bila pazila na prstan.«
«Seveda, jaz sem vsega kriva,« se je čeme-rila Rožica. «Zdaj me zmerja in jezika ta neroda s svojimi okornimi nogami.«
«Kdo zmerja?« je starka planila proti Minki.
«Ti, pa mojo hčer, pa ti? Ali veš, kdo si ti? — Mucova Minka, hči pijanca, zapravljivca...»
«Očeta ne pustim zaničevati«, je zajokala Minka. «Niso si sami nakopali nesreče, krivi so jim je tudi drugi.«
«Oho, ali jo slišite?« je starka zlobno zare-žala. «Pozna se ji, da je Mucova hči — ničesar kriva in vedno nedolžna...»
«Jenjajte, ženske, jenjajte«, je Mazelj s komolci razmikal ženske, ki so razjarjene silile druga V drugo. — «Rožica, mati, mirujte vendar; saj
še ni uničen zadnji prstan! — Ti pa, Minka,« jo je premeril z osornim pogledom, «doma te pogrešajo — dekla si... Sicer pa, o didl, fantje zapojte!«
«Imam pa malin in žago...» jo je Mazelj urezal «naprej». Pomagali so mu hripavi tenorji in momljajoči basi; ko so izpeli zadnjo kitico, so pričeli od kraja.
Naenkrat se je zgibalo zagrinjalo, ki je zakrivalo vhod in na vrtu se je prikazal Vdovček ob živahnem ploskanju in gromovitem pozdravljanju. Spor zaradi prstana se je polegel in pevci so jenjali sredi pesmi, opazovaje župana.
«Nazadnje je prišel,« so si šepetali. «Ampak slabe volje je videti, kako je zamišljen.«
«Nekaj mora imeti na srcu. — Končno bo menda le res.»
«E, tajnik ni lagal. Kaj takega se ni mogel izmisliti...»
Počasi in z upognjenim čelom se je Vdovček pomikal proti svojemu sedežu. Sem in tja je ko-| mu pomolil desnico s hladnim usmevom in kratko besedo; skrivaj pa se je oziral po gostih, sluteč, da govorijo o njem. Kakor utrujen je sedel na
pripravljeno mesto ter je naslonil glavo v dlan.
* * *
Občinske volitve so Vdovčku po petnajstih letih prinesle novih, neizmerno mučnih skrbi. Zavedel se je položaja, v katerem se je nahajal, in nevarnosti, ki so mu pretile od raznih strani. Ako zmaga, bo še naprej, čeprav med valovi, srečno krmaril, vrtinec poraza pa bo pogoltnil čolnič njegovega življenja.
Zato je zastavil poslednje sile ter poskusil vsa mogoča sredstva, da se ohrani na površju. Marsikak prijatelj se mu je izneveril ter je prestopil v vrsto nasprotnikov, ki so se množile od dneva do dneva. Kako neznatna je bila ta četica
pred petnajstimi leti, danes pa mu že kljubuje in Vdovček se boji...
Trakar in Trobec sta mu stala stanovitna do konca. Kakor poveljnika izgubljene armade sta tavala po okolici in zbirala razkropljeno čredo, ki pa ni marala nazaj. Naskakovala sta vasi ter oblegala goro Sv. Marjete, ki jima je stala nepremagljiva trdnjava.
Goličane je Vdovček proslavil za svoje odlične in zveste pristaše. Za voditelja jim je postavil Mazelja, vrednega naslednika osirotelega Muca. Tudi ta ni bil zmožen samostojnega vodstva, tembolj se je izkazal kot poslušen sluga ter iz-polnjevalec njegovih ukazov.
Toda Golica ni bila več tista kakor nekdaj. Prej so se pred Vdovčkom šibila kolena in vse je molčalo, kadar je govoril on; danes hočejo govoriti tudi drugi in kmalu bo moral molčati Vdovček sam. Včasih so zalegle grožnje ali trde besede, zdaj mu jih vračajo v isti meri, kakor jih je nekdaj delil.
Prevzetnost, ki ga je vsa leta obdajala na županskem stolčku, se je pričela umikati sramoti Cim bolj so se bližale volitve, tem več se je govorilo o njegovem cilindru, o trebušnji blazinici ter o skrivnostnem predalu z dnevnikom, za-dolžnicami in opomini raznih denarnih zavodov.
Golica se je razdelila na dva tabora: prvi je zagovarjal Vdovčka in drugi je pobijal njegove trditve. Kar se je osnovalo pametnega na eni strani, je zavrgla druga stran; obe sta bili namreč dovolj močni, da sta si kljubovali.
Srankarstvo je zanetilo na Golici ogenj medsebojnega sovraštva. Sosed je prepovedal sosedu pot na njivo, gospodinje so si pobijale kokoši, celo otroci so se kot nasprotniki pretepali med seboj. In vendar se je trdilo, da gre za načela...
* Dopisnikom! Ponovno prosimo naše cenjene dopisnike, da pišejo le po eni strani in razločno. Nekaj dopisov iz prejšnjega meseca je, žal, zastarelo, ker se niso objavili zaradi začasne odsotnosti glavnega urednika. Naj nam gg. dopisniki ne štejejo tega v zlo. Nekaj dopisov pa nismo mogli objaviti, ker so bili deloma brez podpisa, deloma pa proti paragrafom.
stopnika zunanjega ministra dr. Koste Kumanu-dija, kateremu je poročal o težnjah in željah naših izseljencev v zapadni Evropi. G. dr. Kumanu-di je obljubil, da bo zunanje ministrstvo storilo vse, kar je potrebno, da se sklenejo z državami, ki pridejo tozadevno v poštev, primerne pogodbe, slične oni z Nemčijo, ter da se kolikor mogoče olajša položaj naših ljudi v tujini.
stava je društveni prvi korak pred javnost, da ž njim pokaže uspehe enoletnega delovanja na polju smotrene govedoreje. Društvo je srečno prestalo kljub čruoglednosti in celo nasprotovanju z gotovih strani začetne težave ter se ga napredka željni živinorejci vedno bolj oklepajo. Pripravljena razstava naj bi nudila ne še sicer viška govedoreje, pač pa naj bi dala smernice za bodočnost. Ker pa je vsa živinoreja v medsebojni zvezi, zato je društvo v teku časa moralo posvetiti pažnjo tudi drugim panogam živinoreje, posebno svinjereji in perufninarstvu. Zato bo društvo razstavilo tudi nekaj teli živali, to pa le bolj v opazovalne namene. Omenjena organizacija vabi na to svojo prieditev vse napredek želeče živinorejce kakor tudi druge osebnosti, ki jim je napredek kmeta pri srcu.
DOMAČI	E	N(	)V0ST	I
*	Kralj na beograjskih svečanostih izročitve polkcvnih zastav. Nj. Vel. kralj se je pretekli teden vrnil z Bleda v Beograd, kjer se je udeležil velikih svečanosti izročitve novih polkovnih zastav, u Ccnici jJuiuCamu v ntiSl piilugl s slikami.
*	Povratek kraljice na Bled. Pretekli teden se je odpeljala Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom z Bleda v Beograd. V torek pa se je zopet vrnila s prestolonaslednikom na Bled.
*	Udanostno brzojavko na Nj. Vel. kralja je odposlala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani v imenu obrtništva dravske banovine ob priliki rojstnega dne Nj. Viii. prestolonaslednika Petra in izročitve novih zastav našim polkom. Istočasno je poslala Zveza predsedniku ministrskega sveta generalu g. Zivkoviču pozdravno brzojavko, v kateri poudarja svoje polno zaupanje v njegovo delo.
*	Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra
v soboto 6. t. m. se je proslavil po vsej državi prav svečano. Povsod so se vršile slovesne službe božje in vsi večji kraji so bili odeti v državne zastave.
Volitve so našle pripravljene obe stranki in obema se je obetala zmaga. Fantje so na Vdovč-kovem vrtu pripravljali topiče, da jih prižgo, kakor hitro bo znan izid. Upanje na zmago jim je žarelo z obraza, obenem jim je v srcu tlela tiha skrb, da doživijo poraz.
Po potih, stezah in po cesti so prihajali volile! in na županovem dvorišču je naraščala množica, čakajoča odločilne ure. Vdovček jo je motril skozi zaprto okno; pred petnajstimi leti je hodil med občani slavljen in spoštovan, danes se je moral skriti v pisarno ...
Z mačjo prijaznostjo se je Mazelj plazil po volišču. Tu je prosil, tam nagovarjal, obljubljal in rotil. Nedopovedljivo ga je osrečil, kdor mu je prikimal ali pritrdil njegovemu izvajanju. To so opazili volilci, ki so pričeli kimati sebi v zabavo in Mazlju na ljubo.
«Fantje, vse je v redu,» je priplaval Mazelj osrečen k fantom na strelišče. «Vsi so prišli in .vsi z nami do zadnjega moža ...»
Močan fant je pljunil na roko; navdušeno je iz ognja potegnil razbeljen železen drog, dotaknil se je nabitega možnarja in strel je zagrmel po vasi.
«Počakaj, Stane, ni še čas«, ga je opozoril to-.variš, katerega je skoro preplašil prezgodnji strel.
«Ljudi je treba navdušiti,» je Stane zapalil .Vdrugo, da so zazvenele šipe v oknih bližnjih hiš.
«Vraga, nehaj! Če propademo, kaj porečejo ljudje ?»
«Mi naj propademo? Nikoli!*
•Nikoli, o didl; Stane, prav imaš!» je Mazelj odplaval na volišče, da je odskakovalo kamenje s ceste na obe strani.
«Ali res misliš, da propademo?« se je Stane obrnil na tovariša.
«Res, res, Stane in prav gotovo...»
*	Povratek naših Westfalcev. Po kratkotrajnem bivanju v domovini so se v torek zjutraj iz Ljubljane z vlakom ob pol 8. uri zopet vrnili v tujino na delo naši dragi westfalski rojaki. Z obiskom rodne grude so bili prav zadovoljni in so obljubili, da bodo prihodnje leto zopet prišli na obisk. Na svidenje!
*	Zborovanje narodnega delavstva v Mariboru. Na praznik 8. t. m. se je vršil v Mariboru zbor narodnega delavstva, organiziranega v Narodni strokovni zvezi. Zborovanje je otvoril predsednik izvrševalnega odbora NSZ g Juvan. Po pozdravnih nagovorih je poročal g. dr. Jože Bohinjec o borbi narodnega delavstva za jugoslovensko državo. Govornik je med drugim poudarjal, da narodno delavstvo iskreno pozdravlja novo državno politiko na podlagi kraljevega manifesta
oH 6 jcinnnrja 1Q9Q Sprtajolo co cfl rAGnl 11 jo7 Tri
med drugim ugotavljajo, da parlamentarni način državnega življenja ni bil sposoben ustvariti narodu in državi gospodarsko in socialno zadovoljstvo ter utrditi ugled države. Narodno delavstvo je zvesto jugoslovenski misli, zato hoče združiti vse svoje sile v državi za skupno delo. Popoldne se je vršilo zborovanje delegatov. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Rudolf Juvan, za prvega podpredsednika dr. Jože Bohinjec, za drugega podpredsednika pa Vladislav Saje, za tajnika Vladimir Kravos, za blagajnika Davorin Stopar, za odbornike: Ivan Tavčar, Fran Rupnik, Anton Varšek, Albin Tome, Slavo j Ku-šar, Fran Kralj in Luka Bizjak. Delegacijski zbor je soglasno sprejel od dr. Bohinjca predlagano resolucijo o edinstveni organizaciji nacionalnega delavstva Jugoslavije.
*	Pavel Bolha pri namestniku zunanjega ministra. Vodja zastopstva \vestfalskih izseljencev, g. Pavel Bolha, je bil te dni sprejet od za-
*	Gozdarska in lovska razstava v Ljubljani
privabljata stalno mnogo obiskovalcev. Posebno se opaža veliko zanimanje za naš les. Mnogo za-nimancev za naše lesne izdelke prihaja tudi iz tujine. Razstavo sta obiskali med drugimi veliki skupini Grkov in Francozov, od domačih pa je omembe vreden poset kmetovalcev iz Apaške kotline. Več držav je poslalo svoje strokovnjake na ogled gozdarske in lovske razstave. V indu-strijsko-obrtnem in trgovinskem oddelku velesejma se kupčije lepo razvijajo. Pomembnejše zaključke so napravili v pleteninah, harmonikah, strojih za obdelovanje lesa, pohištvu, trikotaži in zadnje dni tudi v pekarskih strojih. Mnogo pekovskih mojstrov si je na velesejmu naročilo popolne nove opreme za svoje pekarne. Prav tako vlada stalno veliko zanimanje za zdravstveno in
misijnnskn-narnrlnslnvnn rn7«t!ivn ki nudita tn-
liko zanimivosti, da priporočamo ogled teh razstav vsem, ki doslej tega še niso storili. Razstava radijske oddajne postaje Ljubljana je nekaj posebnega in seznanja obiskovalce z vsem, kar je moderna tehnika na tem polju iznašla. Celokupna jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma bo trajala do 15. t. m.
*	Velik komunistični proces v Mariboru. V dneh 5. in 6. t. m. se je vršil v Mariboru pred okrožnim sodiščem velik proces proti šestim železničarjem Josipu Zupancu, Ivanu Pšeničniku, Henriku Weingerlu, Antonu Lekšu, Filipu Re-berniku, bivšemu oblastnemu poslancu Andreju Čanžku in brivcu Nikoli Novakoviču, vsem iz Studencev pri Mariboru, zaradi suma komunizma. Ovadbo je napravil meseca marca železničar Ivan Pečnik, ki je pravil, da se je lansko leto sam navidezno izdajal za komunista in na ta način zvedel za protidržavno delovanje obtoženih. Vsi obtoženi pa so tajili krivdo. Med razpravo se je
«Beži, beži, plašljivec!«
«Velja! Sto kron, da bomo sijajno zmagali..
Fanta sta udarila v roko vpričo tovarišev, ki so nabijali možnarje za slovesno proglasitev zmage.
«Vse mora biti pripravljeno«, je Stane mešal žerjavico, v katero je potisnil železni drog.
Za vsak primer, seveda,« je pokašljal tovariš; «ampak hiteti ni treba preveč...»
«Vdovčku torej ne privoščiš veselega trenutka? Sramuj se, nevoščljivec!«
«Kdo pravi, da mu ga ne privoščim?«
«Pozna se ti na obrazu. O zmagi dvomiš in poraza si gotov.«
«Poznam razmere in...»
«Pa jih ne poznaš. Zmotil se boš...»
«No, in ta zmota bo županu v korist...»
«Videl boš...»
Po cesti mimo vrta sta jo mahala Trakar in Trobec, zamišljena in klobuk jima je lezel na oči. Zdaj pa zdaj se jima je izvil iz prsi kak bolesten vzdih in tedaj se je eden ali drugi ozrl okrog sebe v skrbi, če ga je kdo ujel na ušesa.
«Oho! Fa že od volitev?« so fantje pridrli na cesto. «Ali so že končane?«
«Še ne,« je Trobec pogledal v tla.
«Časa nimava, zato nisva čakala konca«, se je izgovarjal Trakar, ne da bi se ozrl na fante.
«Pa bi se vendar izplačalo čakati,« je Stane sedel na ograjo; «zmaga bo menda naša...»
«Še ni odločeno«, je Trobec potegnil klobuk na čelo.
«Pa ne mislita na poraz?« se je Stane gugal na ograji.
«Kdo ve», je Trakar skomizgnil z rameni.
«Hudika! Vidva dvomita?« je Stane omahnil z ograje. «No, ta je pa zopet lepa!*
«Pojdiva, Trakar, mudi sa nama«, je Trobec potegnil za roko tovariša, premišljajočega, kako naj osuplemu mladeniču pametno odgovori.
«Čudno, čudno«, je Stane zmajal z glavo. «Davi toliko navdušenja in gorečnosti, zdaj pa odhajata brez poguma. Ali so to možje? Zajci so!«
«Z glavo ne morejo v zid«, jih je zagovarjal tovariš.
«No, in če propademo? Častno propasti vendar ni sramota ...»
«Seveda ni«, se mu je pridružil tovariš. «Ampak tega mi Goličani ne razumemo. Kadar zmagamo, se pač ponašamo s častno zmago, nasprotno se poraženi ne zavedajo častnega poraza. Ali ni tako?«
«Najbrž», je pritrdil Stane. «Prepolni smo sovrašva do tistih, ki jih ne maramo, četudi imajo včasih prav...»
«Vidiš, to nas uničuje«, je poudaril tovariš. «Ker nimamo ljubezni, ne znamo ljubiti in vidimo samo napake.«
Stane se je naslonil na deblo bližnjega drevesa; sprijazniti se je moral z bridko resnico, da sovraštvo uničuje človeka in njegovo delo.
Zdajci je završalo na Vdovčkovem dvorišču; iz hiše so se vsipali volilci z glasnim «hura» in burnim «živio». Volitve so bile končane, Vdovček je propadel in njegovi pristaši so poparjeni zapuščali volišče.
«Fantje, pogasite ogenj in možnarje skrite!« je Mazelj sopihal po vrtu.
«Ali smo zmagali? Vraga, govori!« ga je na-hrulil Stane.
«Nismo. Spravite topiče!« se je Mazelj davil z besedo.
«Nismo. Bežimo!« so fantje begali po vrtu, kajti peščica mož je prihajala po cesti in njih vedenje je izdalo, da so jim nasprotni.
Trbovljah, tretja 81etnemu Martinu Praprotniku iz Mošenj pri Radovljici.
*	Naši rojaki v Argentini. Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu je prejelo od uprave dravske banovine v Ljubljani znatno število novih knjig. Knjižnica Prosvetnega društva se bo, kakor poroča tamkajšnji «Slovenski tednik», nanovo preuredila in si bo vsak član lahko izbral, kar mu ugaja. — Tednik «Hrvatska Sloga», ki že peto leto izhaja v Buenos Airesu, je svoj dosedanji naslov izpreminil v «Jugo-slavijo».
*	Poslopje za novo blaznico. Pred dnevi je banska uprava v Ljubljani kupila veliko graščinsko posestvo Novo Celje, ki leži ob savinjski železniški progi med Petrovčami in Žalcem. Graščina je bila kupljena z namenom, da bo v njej banska uprava uredila umobolnico, v katero bi se sprejemali bolniki iz severnega dela banovine. V Novem Celju bo zaenkrat lahko dobilo prostor najmanj 300 umobolnili. Začasno vodstvo upravnih poslov na omenjenem posestvu je banska poverila upravitelju celjske javne bolnice gospodu Ivanu Prekoršku.
*	Slovenski fantje, služeči v Mostarju, pošiljamo Cllaleljciii «Duinuvlric», posebno pa našim zalim dekletom prav tople pozdrave: podnared-nik Janko Cene (Motnik), redovi: Anton Mohar (Brusnice pri Novem mestu), Stanko Karlo (Šent-jurij ob Taboru), Adolf Sernel (Št. Vid nad Cerknico), Ferdinand Tolar (Podlonk pri Selcih) in Janez Bučar (Stopiče pri Novem mestu).
*	Huda nesreča pri slamoreznici. Prebivalstvo lepe gorenjske vas;ce Žirovnice je zelo razburila nesreča, ki se je pripetila 271etni Jožefi Legatovi, ženi tovarniškega delavca Lovra Legata. Zakonca Legat sta predzadnjo sredo rezala na svojem gospodarskem poslopju slamo s slamo-reznico, ki je prirejena na električni pogon. Tega dela sta bila oba zelo dobro vajena, osobito pa mlada žena, ki je opravljala to delo že neštetokrat. Ko sta to pot zopet opravljala to delo, sta začasno prekinila z rezanjem slame, ker sta imela druge manjše opravke. Čez kratek čas se je žena vrnila k slamoreznici, ne da bi mož to opazil, ter je jela tlačiti z rokami slamo v slamorez-
«Druge rešitve ni torej?» je zardela ter povesila sramežljivo oči.
«Ni je, dragica; možitev je edina pot, ki naju povede iz zagate. Ali poznaš koga v okolici, ki bi mu zaupala svojo in mojo srečo?»
«Nikogar, papaček! Misli na kako osebo drugega .spola še do zdaj ni bilo v mojem srcu.»
«Pa bi bila pripravljena spremeniti stan sebi in meni na ljubo?«
«Seveda, če že ni drugače ...»
«Blagor ti, moj poslušni otrok! Upam tudi, da ne odkloniš ženina, ki ti ga izbere tvoj izkušeni papaček.«
«Tvoja volja mi je ukaz«, je pokorno nagnila glavo.
«Nečem ti ukazovati, dragica,« jo je poljubil na čelo. «Moj namen je samo ta-le: izbrati si zeta, skrbnega in denarnega, vrednega tebe in meme. Ako se ne strinjaš s tem predlogom, ga lahko odbiješ ter uveljaviš svojega ...»
«Tvoja želja je moja želja,« se je Helena pri-vila k očetu.
«Tako je, hčerka! Vidiš, možitev je važna za bodočnost. Človek mora gledati na veljavo, lepoto in obnašanje; poglavitno je seveda premoženje. Pa me ne skrbi, zate bom našel vsega skupaj. Ej, dragica, svet ima denarja in tisočaki so raztreseni po zemlji, samo zbirati jih je umetnost. Navadno zagrabimo včasih preveč in drugič zopet premalo. Ko je prepozno, se kesamo ...»
res izkazalo, da je bil Ivan Pečnik pred leti obsojen pri vojakih zaradi tatvine na tri leta robije in eno leto policijskega nadzorstva. Tudi policija je poročala, da je Ivan Pečnik nezanesljiv človek. Zaslišanih pa je bilo še okrog 50 drugih prič, ki so deloma tudi potrdile, da se je Pečnik sam hvalil, kako bo s to ovadbo napredoval v svoji službi. Obtožene je sodilo pet sodnikov, zagovarjal pa je vse odvetnik dr. Avg. Reisman. Pozno v noč je bila minilo soboto ob nabito polni sodni dvorani razglašena sodba, s katero se vsi obtoženi oprostijo krivde in kazni, ker sodišče ni moglo verjeti Ivanu Peč-niku.
*	Trasiranje ceste Ruše—Sv. Areh, za katero se je občina Ruše z ostalimi zanimanci že delj časa potegovala, se je pričelo te dni. Banska uprava je poverila trasiranje ceste in izdelavo načrtov inž. Ferlugi (stavbna tvrdka Zivic). Cesta je zamišljena po načrtu tamošnjega domačina strokovnega učitelja g. Robnika preko Kalvarije mimo Čandra čez Aknico, Volčje Ravne do cerkve sv. Areha ter bo zvezana s cesto, ki se bo v kratkem pričela graditi z Reke pri Hočah mimo Mariborske koče. Gradnjo ceste bo občina Ruše izvršila sama s pomočjo banske uprave in okrajnega cestnega odbora.
*	Kamenorezci za Francijo Javna borza dela v Beogradu ima naročilo francoskega kameno-lomnega podjetja «La Societe des Carrieres fevre & Cie» v Parizu, da preskrbi 25 kamenorezcev-specialistov za fasoniranje trdega kamna. Kamenorezci bi imeli plačo kakor domači kamenorezci, to je po 4 do 5 francoskih frankov za uro dela ter brezplačno stanovanje zase in za rodbino. Natančnejše pogoje daja javna borza dela v Beogradu.
*	Pismo iz Zagreba. Pišejo nam; Že dolgo se nismo oglasili mi Slovenci iz Zagreba, ki nas je precej v tem mestu. Sedaj, ko je bil evha-ristični kongres je bilo tu lepo število Slovencev iz raznih slovenskih krajev. Najbolj nas je razveselilo, ko smo videli slovenske žene, oblečene v lepi narodni noši. Vsakdo je pogledal za njimi. V «Domovini> smo brali, kako se je dogodila tista nesreča na železniškem tiru med kolodvo-
«Stavo sem izgubil«, je Stane vrgel .klobuk ob tla na poti domu.
«AIi si videl?« ga je dohitel tovariš s svojimi prijatelji in nihče se ni dotaknil topičev, pripravljenih za streljanje.
Za fanti je hropel Mazelj pred Gorjanci, ki so se, ponosni na zmago, vračali od volitev. Vriskali so in klicali «živio», Jamar pa je žvižgal in pel:
«iz kraja smo takega, da zmagamo vsakega...»
Prišedši do vrta so obstali ter se pričeli glasno krohotati. Jamar se je skokoma dvignil čez ograjo in že je stal ob ognju, mešaje žerjavico z železnim drogom, pritrjenim na leseno držalo.
«Drog je razbeljen, pripali!« ga je ščuval Florinček.
«Pa res«, se je vzradostil Križaj. «Kar pritakni.«
Jamar je vzdignil drog in žareče železo je zadelo v nabit možnar, ki je z gromovitim pokom odskočil: strel, namenjen v proslavo Vdovčko-ve zmage, mu je oznanil poraz ...
Po odhodu volilcev je v županovi pisarni zavladala tišina. Zamišljen v svojo usodo je Vdovček vzdihal za mizo, zakrivajoč si z dlanjo prepadeni obraz. Pred očmi so mu igrali spomini minule slave. S cekini si je kupil veljavo, danes je zgubil ugled... Goličani so ga izbrali za predstojnika, sedaj so ga zavrgli, kakor se zavrže stara oguljena obleka ali obrabljeno orodje.
S tresočo se roko je odprl «skrivnostni predal«; pograbil je povesek papirja ter ga je vrgel na mizo. «Zadolžnice, opomini, terjatve...» je prebledel. «Uh, kako kriče, ti vragi, kako so brezobzirni, hudobni...» V trenutnejn brezupu si je izpulil šop osivelih las.
rom Savo in med Tratinsko cesto. Bilo je pet mrtvih in 16 ranjenih. Med mrtvimi je bila ena Slovenka, doma iz Planine pri Krškem, ki so jo šele pozneje spoznali. — Mi smo že pisali o pozabljeni železnici, ki bi imela zvezo z Mesti-njem. Gradba te železnice bi bila velike gospodarske koristi. Naj bi se napravila vsaj ozkotirna železnica kakor je iz Poljčan v Konjice.
*	Apačani posetili Ljubljano. Na pobudo sre-skega načelnika g. dr. Alojzija Trstenjaka iz Ljutomera je organizirala podružnica Kmetijske družbe v Apačah pod vodstvom agilnega načelnika g. Pajdaša te dni poset Ljubljane, predvsem gozdarske in lovske razstave. Prišlo je v Ljubljano okrog 90 Apačanov obojega spola. Med njimi so bili v pretežni večini Nemci, ki še niso videli našega mesta. Goste sta sprejela in pozdravila na kolodvoru v imenu velesejmske uprave in mestne občine gg. Šebenik in Richter. Apačani, ki jim je Ljubljana prav ugajala, so si ogledali Grad, Centralno vinarno, klavnico, muzej in druge ljubljanske znamenitost. Iz Ljubljane so se odpeljali na Gorenjsko, kjer so si ogledali med drugimi kraji tudi Bled.
*	Iiamiujulkarska tekma se je vršila na Ljubljanskem velesejmu 8. t. m. Rezultati so bili: Pri tekmi na diatonični harmoniki je v prvi lažji skupini prejel prvo darilo (harmoniko) Franc Šoštar od Sv. Petra v Savinjski dolini, drugo (beneški pepelnik) 121etna Anica Rupnikova iz Dobrave, tretje (budilko) Anica Umekova. V drugi težji kategoriji je prejel prvo darilo (harmoniko) Andrej Mavrič iz Novega mesta, drugo darilo (kavni servis) Slavko Loboda iz Ljubljane, tretje darilo (žepno uro) pa Stane Bucik iz Ljubljane. #Na kromatični harmoniki je v prvi lažji kategoriji prejel prvo nagrado (gramofon) Rudolf Samec iz Ljubljane, drugo (žepno uro) Ciril Rakuša in tretje 131etna Jožica Prevolni-kova iz Mislinja. V težji kategoriji so prejeli prvo darilo (gramofon) Stanko, drugo (budilko) Ter-pin in tretje Osredkar V posebni mladinski skupini je bila priznana prva nagrada (harmonika) 121etnemu Robertu Šuštarju iz Trbovelj, druga (listnica) 81etnemu Felicijanu Justinu iz Lok pri
«Aha, že gredo!« je vzkliknil kakor blazen, «so že tukaj — uradniki in pisarji, ki mi cenijo in zapečatijo imetje. Birič bo oklical prodajo in na dražbo pridejo sosedje s sovraštvom in maščevanjem ...»
«Ali res ni izhoda iz propasti?« se je prebudil iz groznih sanj. «Ali naj se jim dam pod noge, da me pohodijo kakor črva, ki se ne more braniti? In Helena? S prstom bodo kazali za siroto, one-srečeno po očetovi krivdi. Ne, ne; to se ne bo zgodilo«, je zaklenil nesrečne listine v predal. «Še je mogoča rešitev — edina pot, ki me povede iz sramote... Na delo torej!« je pomirjen vstal od mize. «Hčeri poiščem bogateda ženina, ki prevzame dolgove ter nam reši čast. Kdo ve, če je že Helena kaj mislila nato, če že pozna človeka, ki bi mu zaupala bodočnost.«
«Helena!» jo je poklical s slabotnim glasom ter se je zopet naslonil na mizo.
«Papaček!» je prihitela v sobo ter se je objokana vrgla očetu v naročje. «Kakšna sramota je zadela našo hišo! Kamor pogledam, me zasmehujejo ter se očitno norčujejo iz mene ...»
«Potrpi, dragica,« jo je pobožal po mehkem licu, «pripravljam ti zadoščenje. Vidiš, tu notri,« je pritisnil njeno roko na svoje prsi, «bije očetovsko srce, čigar slednji utrip posvečujem tvoji sreči...»
«Oh, papaček,» je vzdihnila, «ako je resnica, kar pripovedujejo, ne bom nikoli srečna... Tvoj oče je v kovčegu prinesel svoje imetje na Golico, me je nahrulila Črlinka, ti pa še prazne cule ne boš odnesla z Golice...»
«To se ne bo zgodilo, dragica,« jo je potolažil. «Posestvo, obsegajoče skoro pol Golice zapišem tebi, ti si izbereš ženina, bogatega in veljavnega moža, ki nas postavi na noge.»
«Storite, kakor veste, da bo prav«, mu je prepustila svojo usodo.' «Če me že možite zaradi denarja, sem zadovoljna z vsoto, ki nam pokrije dolgove. Bogastvo nam ni prineslo sreče, papaček!«
nico. Mož pa je v dobrem mnenju, da je že čas, da se zopet začne z rezanjem .dame, ne da bi pogledal, kje je žena, odprl električni tok, da spravi slamoreznico v pogon. Strašen krik žene pa je vrgel moža nazaj, kajti ubogi ženi so zouje potegnili roko med rezila. Narezali so ji desno roko 14 krat. K sreči je imel mož še toliko prisotnosti duha, da je zaprl električni tok in s tem rešil ubogi ženi življenje. Roka je popolnoma odrezana precej nad desnim komolcem. Pozvan je bil takoj zdravnik g. dr. Viljem Schwab z Jesenic, ki je prispel z avtomobilom g. Rojsa na lice mesta, nudil nesrečni ženi prvo pomoč ter jo dal prepeljati v bolnico bratovske skladnice na Javorniku. G. Legatova se je ves čas držala junaško, bila ves čas pri popolni zavesti, ni dobila tudi nikake vročice ter je izven vsake življenjske nevarnosti.
*	Pozne nevihte. V nedeljo je med hudo nevihto pobila toča vinograde med Drenovcem v smeri proti Sv. Duhu. — V soboto popoldne je med nalivom udarila strela na vrliu Crtnika v hlev posestnika Ivana Zavcerja in ga vpepelila, — V Savinjski dolini je v soboto udarila strela na dveh mestih: v gospodarsko poslopje g. Ko-šenine na Dragopolju pri Gomilskem in v kozolec konventa usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu.
*	Brat ustrelil sestro po nesreči. V Tlaki pri Sv. Križu pri Litiji je 211etni Franc Miklič po nesreči ustrelil z lovsko puško svojo sestro Alojzijo, ki se je mrtva zgrudila na tla.
*	Avto je povozil do smrti v Krškem 31etnega Miloša Stareta, sinčka g. Josipa Stareta, upravitelja ekspoziture OUZD v Krškem.
*	Smrtna žrtev planin. V Kamniških planinah je na Kamniškem sedlu padel kakih 120 metrov globoko Ljubljančan 191etni Rudolf Pečar in obležal z razbito glavo mrtev. Pogreb žrtve ljubezni do planin se je vršil v Stranjah ob številni udeležbi pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Blag mu spomin!
*	Mati rešila življenje svojemu otroku. Predzadnji ponedeljek popoldne so se igrali na savskem obrežju pri Hrastniku trije dečki steklarskega delavca Eineršiča. Med tekanjem je najmlajšemu bratcu, Milanu, spodrsnilo na vlažni skali. Otrok je bil naenkrat v vodi, ki je tam globoka do dva metra. Valovi so odnesli petletnega Milana, starejša bratca pa sta klicala na pamoč. Milanova mati, ki stanuje v Vodopivčevi hiši, se je doma pravkar preoblačila, ker je bila namenjena v trgovino, ko je Cula obupne klice na
. pomoč. Takoj je planila iz hiše ter na eni nogi bosa, na drugi pa obuta v nogavice brez čevljev in napol oblečena zdirjala po strmem skalnatem bregu proti vodi. Med tekom je padla, a takoj zopet vstala in se zagnala v vodo. Bredla je umazano reko do prs več metrov proti sredini struge. Tedaj so valovi dečka zopet dvignili na površje in z zadnjimi napori se je mati zagnala naprej in zgrabila otroka za obleko. Srečno je prebredla z njim do brega, kjer pa se je zgrudila na tla od strahu in napora. Takoj so prihiteli sosedje, ki so ji odvzeli gotove smrti rešenega otroka ter tudi njo spravili na noge. Ves prizor so opazovali tudi potniki s perona postaje. Ob srečni rešitvi so vsi občudovali junaško mater.
*	Med spanjem padel s skednja. V mariborsko bolnico so pripeljali 701etnega Jurija Judarja, vi-ničarja na Jelovcu pri Bresternici. Mož se je po delu popel po lestvi na svoje ležišče v podstrešju skednja. Med spanjem se je preobrnil in je v pol-snu padel skozi odprtino v skedenj. Starček si je nalomil nekaj reber ter se ranil na glavi in tudi drugje na več mestih. Stanje ponesrečenca je glede na visoko starost precej resno.
*	Nesreča pri delu. Hudo se je ponesrečil Alojzij Kampuš, posestnik in bivši gostilničar v Gornji Radgoni. Polno naloženemu vozu sena so kolesa pri prevozu v parno zdrčala po lesenem pragu in senska lestva je zadela ob strani se na-hajajočega Alozija Kampuša v hrbet ter ga stisnila tako močno, da mu je zlomilo dve rebri, stisnilo prsni koš in ranilo pljuča.
*	Požar na Ježici. Minuli četrtek popoldne je začela goreti majhna šupa na vrtu posestnika Avbeljna na Ježici. Tam so se igrali trije otroci, izmed katerih je eden zažgal slamo, ki je bila v šupi naložena, nakar se je požar hipoma razširil in objel tudi sosedno poslopje mizarskega mojstra Franca ŠtefeJjna. Gasit so prihiteli domači gasilci, dalje gasilci iz Stožic s svojo novo motorno brizgalno, ki je ob tej priliki prejela svoj ognjeni krst, ter gasilci iz čraač. Vsi napori in prizadevanja vrlih gasilcev so bila osredotočena na obvarovanje sosednih poslopij, kar se jim je v polni meri tudi posrečilo.
*	Požar v Srednji vasi. V noči 3. t. m. je malo pred polnočjo nastal požar v lesenem gospodarskem poslopju g. Franca Kuralta, posestnika v Srednji vasi. Ogenj je v hipu objel poslopje in se razširil še na sosednje zgradbe. Popolnoma je upepelil pod, šupo in svisli. Nadaljnje širjenje požara so preprečili gasilci iz domače vasi, iz Luž in Šenčurja, ki so prihiteli na pomoč.
*	Smrtonosni konjski udarec. V murskosobo-ško bolnico so pripeljali 731etnega starca Ivana Lukača iz Bakovcev, ki ga je udaril konj. Starca je neki kmet iz Veržeja naprosil, da bi mu pomagal pri nalaganju sena. Lukač se je prošnji odzval. Med delom se je preveč približal konju, ki je rad brcal okrog sebe. Ko ga je žival začutila za seboj, je brcnila in zadela starca v trebuh. Starec se je takoj zgrudil in je, prepeljan v bolnišnico, umrl.
*	Strašna smrt otroka. Te dni je zadela huda nesreča posestnika Franca in Marijo Ziško v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni. Ko so bili do
v že razpadajočem stanju. Takoj je sporočil grozno razkritje v Semič orožnikom, ki so prišli in ugotovili, da sta bili obe ubiti s kolom ter da je bil očividno izvršen roparski umor. Skalova je pred meseci prodala hrastovega lesa za 10.000 dinarjev, dočim je Slavka Malešič prinesla k njej okoli 500 dinarjev. Denarja sedaj pri preiskavi niso našli nobenega.
*	Mlada grdoba. Iz Škocijana pri Turjaku nam pišejo: Te dni je neki mlad fant hotel napraviti silo nekemu 171etnemu dekletu. K sreči sta prišli mimo dve ženski, ki sta slišali klice na pomoč, ter sta napodili grdega nasilnika, ki se bo moral zagovarjati pred sodniki.
*	Ubijalec iz ljubosumnosti. Na Jesenicah je prišlo te dni do krvavega obračuna med finančnima pripravnikoma, 261etnim Ivanom Malovi-čem iz Novega mesta in 271etnim Rudolfom Bod-lajem iz kamniške okolice zaradi nekega dekleta. Malovič je baje širil govorice, da je Bodlaj okužen, in se hvalil, da je imel intimno razmerje z njegovim dekletom. Bodlaj je zaradi tega poiskal v petek zjutraj svojo izvoljenko, od katere je razburjen zahteval, naj mu prizna, ali je res, kar trdi o njej Malovič. Dekle je vse zanikalo. Ves razburjen se je nato podal Bodlaj zbudit Ma-loviča, ki je še spal, ter zahteval od njega, naj vse svoje trditve prekliče. Malovič pa je zatrjeval, da je vse res, kar je govoril, in v dokaz je še kazal neka pisma. Bodlaj je nato nameril nanj svojo službeno puško ter jo sprožil. Krogla je zadela Maloviča v desno prsno stran ter mu pre-strelila pljuča in hrbet. Poklicali so zdravnika g. dr. Kogoja, ki je nudil ranjencu prvo pomoč
mači zaposleni pri raznih gospodarskih delih, se	ter odredil da so ga prepeljali v ljubljansko bolje 31etna hčerka Micika igrala sama na dvorišču,	nišnico. Ranjenec je izgubil mnogo krvi. Med Ko je proti poldnevu služkinja pripravljala za	vožnjo je izprt-govoril nekaj tihih besed, potem obed v kuhinji, je prihitela tjakaj neopaženo Mi-	pa padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil, cika. V kuhinji na tleh je bil v tem času postav-	i Rudolfa Bodlaja so jeseniški orožniki po zasliša-ljen škaf z vrelo vodo. Škafu se je otrok približal ter po nesrečnem naključju padel v vrelo vodo.
Čeprav je mati na obupen klic otroka takoj pritekla in ga potegnila iz vode, je bilo že prepozno. Otrok je dobil strašne opekline, katerim je podlegel po osem ur trajajočih mukah.
*	Zasledovan zaradi sleparstva. Pri pošti Križe pri Tržiču zaposleni pismonoša 231etni Viktor Grobovšek, pristojen v Kotredež, je izvršil v zadnjem času več sleparstev. Odprl je tudi nekaj pisem in denarnih pošiljk ter tako oškodoval pošto za 4654 dinarjev. Ker so postala Grobovšku tla prevroča, jo je že 31. avgusta neznano kam popihal. Nepremišljenega fanta zasledujejo orožniki.
*	Roparski napad pri belem dnevu. Predzadnjo nedeljo popoldne je šla 231etua blagajni čarka celjske trgovske tvrdke Wogg v Prešernovi ulici, Avrelija Bedračeva, po cesti, vodeči za Confiden-tijevo gostilno v Zavodni ob Voglajni proti železniški progi. Za roko je vodilo 41etno hčerko svoje sestre. Nenadoma je pristopil k njej izza žive meje mlajši moški, ki ji je z levico zatisnil usta, z desnico pa jo je držal za vrat. Bedračeva je zaradi strahu padla na tla, nakar ji je napadalec segel v nedri, hoteč ji iztrgati njeno zlato ovratno verižico. V tem trenutku pa se je pojavila na po-zorišču napada družba, obstoječa iz neznane starejše dame in dveh gospodov, česar se je napadalec prestrašil in zbežal.
*	Tatovi v Šmarjeti. Dne 3. septembra ponoči ob 2. uri so se pojavili tatovi v hiši g. Janka Kar-lovška v Šmarjeti. Zaradi ropota so se domači prebudili in šli gledat. Našli so vrata hiše na obeh straneh odprta. Ugotovili so, da so neznani tatovi ukradli precejšen lonec masti, izpili en liter malinovca in en liter vina. Ako jih ne bi domači sin prepodil, bi gotovo odnesli še več. Kolikor se je v temi videlo, so bili trije moški, ki so imeli kole v rokah. Kakor se sumi, so bili vlomilci najbrže cigani.
*	Grozen roparski umor v Beli krajini. Posestnik Malešič iz Mirne peči je imel svojo desetletno hčerko Slavko pri njeni teti, 781etni Lenki Skalovi v Sodjem vrhu pri črešnjevcu. Te dni pa je šel ponjo, da bi jo odvedel v Mirno peč, kjer naj bi zopet pričela posečati šolo. Silno pa se je prestrašil, ko je našel teto in svojo hčer mrtvi in
nju odvedli v sodne zapore v Kranjsko goro.
*	Pretep. Predzadnjo nedeljo je bilo na Kumu živahno žegnansko razpoloženje. Romarji in planinci so prišli od blizu in daleč. Popoldne so se izletniki, ki so se vračali proti Trbovljam, ustavili še na Zupi pri Dobovcu, kjer je igrala domača godba. Med muzikanti je bil tudi Ivan Strgaršek, železniški delavec iz Trbovelj. V družbi je bilo nekaj steklarjev iz Hrastnika, med katerimi je prišlo do prepira in pretepa. S palico je dobil eno tudi omenjeni Strgaršek, ki se pa prepira ni udeleževal. Ko se je hotel odstraniti, ga je sunil menda eden steklarjev z možem v prsi na desni strani v višini srca. Ves krvav se je zgrudil Strgaršek na tla Tovariši so težko ranjenega in nezavestnega odnesli v dolino na njegov dom.
*	Z ročico po glavi. V delavnici kolarskega mojstra Franca Bračuna v Leslcovcu sta se spo-rekla zaradi lesa mojster in njegov pastorek Romih. Med prerekanjem je pastorek v razburjeno-nosti zagrabil ročico in udaril očima tako nesrečno po glavi, da je mož padel in ga je takoj oblila kri. Ranjencu so nudili prvo pomoč bližnji sosedje, ki so tudi poskrbeli, da je bil takoj prepeljan v krško bolnico.
*	Vlom v Ravnah. Te dni so obiskali neznani vlomilci vas Ravne pri Šoštanju ter vdrli v trafiko Franceta Jazbeca. Odnesli so 30 zavojev tobaka za pipo, 750 zetskih cigaret, 500 komadov savskih cigaret, več škatel papirčkov, nekaj vžigalic in več škatel cigar. Polastili so se dalje tudi okrog 130 dinarjev gotovine, ki so jo pobrali iz predalov. Zadovoljili pa se niso samo s tem, marveč so si privoščili še pol litra domače slivovke, en kilogram suhe slanine in pol kilograma ovčjega mesa.
*	Zahrbtni umor pri Sv. Juriju ob južni železnici. Pred kratkim je bil izvršen v Kranjčici pri Sv. Juriju ob južni železnici krvav zločin, katerega žrtev je postal komaj 221etni poljski delavec Jurij Pilko. Pozno ponoči usodnega dne je namreč sedel v Zupančičevi hiši v Kranjčici med ostalimi gosti tudi Jurij Pilko in pil jabolčnik. V temi pred vežnimi vrati se je istočasno skril 241etni samski delavec Jožef Oset iz Vrbnega, občina Sv. Jurij okolica, ki je že dlej časa kuhal iz neznanega vzroka hudo jezo na Pilka. Ko je prišel
Pilko okrog 2. ure iz veže na prosto, mu je iz teme stopil neslišno za hrbet Oset in ga dvakrat močno udaril z ročico voza po glavi, tako da se je Pilko na mestu zgrudil mrtev na tla. Oset je odšel po storjenem zločinu mirno domov, kjer se je vlegel in zaspal. Zjutraj pa so priSii na njegov dom orožniki in ga aretirali. Oset jim je na zadevno vprašanje brez oklevanja priznal, da je popolnoma premišljeno iz zasede umoril Pilka, ker je med njima obstojalo že dlje časa hudo sovraštvo. Orožniki so sirovega zločinca odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča.
*	Vlomilska tolpa v Beli krajini. Pred dobrim mesecem je bil poskušen vlom v poštni urad v Starem trgu, a so bili vlomilci od lastnice hiše prepodeni, nakar so skušali v Močilah vlomiti v hišo nekega posestnika, ki jih je takisto pravočasno prepodil. Se isti večer so nato vlomili pri posestniku Režku v Deskovi vasi ter odnesli precej svinjskega mesa in masti, a posestniku Fu-gini v Starem trgu večjo množino vina iz zidanice. Mirovali niso dolgo. Kmalu so vlomili v Zelenji vasi in odnesli precej jestvin. Ko je prebivalstvo po kratkem premoru že mislilo, da so se tatovi umaknili druoam, je tolpa v noči od 23. na 24. avgusta vlomila ob pol 2. zjutraj v trgovino g Koceta. Vlomilci so najprej utrli železno ruleto, nato vlomili vrata in bi trgovino bržčas popolnoma izropali, ako bi ne bila slučajno čula ropot soseda, ki je stopila k oknu in opazila več oseb, ki so stale na straži, dočim so ostali imeli opravka pri trgovini. Koče ne spi v trgovini, nego na svojem drugem posestvu, ki je oddaljeno deset korakov od trgovine. Soseda je vsa prestrašena zavpila. Hotela je odpreti okno, a tisti hip je eden izmed vlomilcev, ki je bil na straži, udaril s palico po oknu, da se je šipa razdrobila na drobne kosce, na kar so vlomilci v temi izginili. Žven-ket razbite šipe je zbudil vse sosede. Poklicali so g. Koceta, ki se je podal na orožniško postajo v Predgrad prijavit vlom. Orožništvo se je nemudoma odpravilo na delo. Takoj naslednji večer se je vlomilska družba pojavila v sosednji Kovači vasi pri posestniku Vehovarju, mu pobrala precej svinjskega mesa ter odnesla iz kleti dosti vina. Da morajo biti dolgoprstniki spretni, priča to, da jih gospodinja, ki spi v sosednji sobi, ni čula. Dan prej je bila prišla k omenjenemu posestniku neka tuja, čedno oblečena ženska, ki je želela nakupovati svinjska meso. Ob tej priliki si je seveda ogledala shrambo in zvečer je prišla na obisk ostala družba. Ljudstvo je skrajno razburjeno in živi v neprestani bojazni.
*	Gospodinja, ali se Vam perilo rado trga?
Ali veste, da je temu največkrat krivo napačno pranje? Ako boste prali s terpentinovim milom «Gazela», Vaše perilo ne bo trpelo, ^kljub temu pa bo snežno belo.
*	Bolne žene dosežejo z uporabo naravne Franc Jcžefove grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno do-brodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje Franc Jožefove vode ugotovili z lastnimi preiskovanji. Franc Jožeiova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
MAŠI NA TUJEM
PISMO IZ FRANCIJE.
D i j o n, septembra.
Mislimo, da tudi nam ne boste odrekli malo prostora v ljubi «Domovini». Tu v Dijonu nas je precej Slovencev. Zaposleni smo v tovarnah vagonov, motorjev in piškotov ter pri zidanju. Gre nam različno, prav dobro pa nikomur.
Za primer bolezni je v Franciji slabo urejeno, ker ne dobiš podpore od bolniške blagajne. Nedavno je bil eden naših prjateljev v bolnici in še ni za delo sposoben, pa ne dobi nikake podpore. Sicer pa imajo nas Jugoslovene Francozi še najrajši. Slovenec rad dela, zato ima tudi naj-
več veljave povsod.
Zal le, da je zaslužek premajhen; znaša po tri franke na uro. Dela se deset ur. Za stanovanje se plača dnevno 20 frankov. Ostane nam le malenkost. Ne smete torej misliti, da se v Franciji denar kar pobira s tal. Delati je treba dobro in bolj kakor doma.
Kdor želi priti v Francijo, naj si še prej dobro premisli, da mu ne bo potem žal. Nekateri Slovenci so tu na delu že po sedem let. Večina pravi, da se bo na pomlad vrnila v domovino.
Iskrene pozdrave vsem rojakom pošiljajo tukajšnji Slovenci. — Franc Zupančič.
MALO PODATKOV O KANADI.
N o r a n d a, septembra.
Prosim, gospod urednik, da mi dovolite nekaj vrstic o deželi, v kateri nas je že precejšnje število Slovencev.
Kanada je ena največjih angleških kolonij. Po površini meri nič manj kakor 3,797.123 kvadratnih milj in je imela po popisu leta 1921. le 8,788.483 prebivalcev, a danes jih šteje približno 12 milijonov. Evropa ima 3,776.700 kvadratnih milj, torej 20.423 kvadratnih milj manj kakor Kanada, ali zato šteje Evropa nad 450 milijonov prebivalcev. Kakšna ogromna razlika!
Kanada je bila med preprostimi Slovenci do leta 1922. skoro nepoznana, čeprav so bili nekateri drugi narodi tu že davno naseljeni. Prvi naseljenci so bili Francozi, potem Angleži in kmalu se je začelo neprijateljstvo med tema dvema narodoma. Leta 1756. je nastala vojna, ki je trajala do leta 1763., torej celih sedem let, in takrat je angleška vojska premagala Francoze. Tako je prišla Kanada v posest Anglije.
Leta 1775. se je začel na novo spor med Anglijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike in takrat je ameriška revolucija osvojila mesto Montreal. A leta 1814. je prišlo ponovno do borb in je Kanada ostala Angliji. Leta 1844. je bilo za glavno mesto Kanade imenovano mesto Montreal.
Dne 31. decembra 1857. pa je izbrala angleška kraljica Viktorija za glavno mesto Kanade Otavo in 20. oktobra 1865. je bilo to mesto proglašeno za sedež vlade. Dne 29. marca 1867. je podpisala kraljica zakon o združenju kanadskih pokrajin. Ta zakon je stopil v veljavo 1. julija 1867. in ta dan se še danes slavi vsako leto kot velik narodni praznik celotne Kanade.
Država Kanada je premožna in ne potrebuje nobene pomoči od drugih držav. Bogata je na rudnikih vsake vrste, ima na tisoče kvadratnih milj neizčrpnih gozdov, posebno pa je Kanada napredna v kmetijstvu. Pridela mnogo pšenice, ki jo prodaja v evropske države.
Moram pa tudi sporočiti, da so letos delavske razmere v Kanadi dosti slabe, in to zaradi prevelikega priseljevanja iz Amerike in Evrope. To priseljevanje pa je sedaj začasno ustavljeno in zato je upati, da se bodo razmere izboljšale in da ne bo odslej več toliko nezaposlenih.
V provinci Ontario so rudniki v mnogih krajih odpustili dosti delavcev, kar nas v prijaznem mestecu Norandi doslej še ni doletelo. Naš rudnik in naša topilnica še vedno obratujeta s polno paro. Zaposlenih je tu okrog dva tisoč delavcev, med njimi nas je mnogo Jugoslovenov. Okrog 150 je Slovencev, še dosti večje pa je število Hrvatov. Zato imamo tudi štiri društva, ki se imenujejo: Kranjska slovenska katoliška jednota, Slovenska narodna podporna jednota, Hrvatska zajednica in Srbobran-Sloga. Ker daleč v tujem kraju pri takem delu skoro ne moremo biti brez zavarovanja in samopomoči, ki je v primeru bolezni vsakemu dobra in prva pomoč, se vsi oklepamo svojih društev.
Valentin J a z o d i c. doma iz okolice Kranja.
Snažen je mlečne posode
Mnogo je prerekanja in škode, ko se vsak dan prehitro skisajo velike ročke mleka pri prevozu v mesto. Razen vročine je pri tem mnogo krivo površno snaženje mlečne posode. Običajno se mlečna posoda umije s toplo vodo, v kateri je raztopljena soda, nato se oplakne z vrelo vodo ter povezne v zračnem protoru, kjer se ocedi in osuši.
Ker je pa treba za segrevanje vode precej časa in kuriva, se mnogokrat uporablja za umivanje premalo topla voda, posoda se ne očisti dovolj in skisani ostanki povzročijo prehitro skisa-nje mleka.
Zato so si prizadevali mnogi mlekarji dobiti tako sredstvo, s katerim bi se dala osnažiti mlečna posoda dodobra tudi z mrzlo vodo. Poskusi, ki so jih izvedli v to svrho, so se prav dobro ob-nesil in so pokazali, da se lahko uporabi namesto tople sodovke tudi mrzla apnena voda in je mogoče z njo odpraviti vso nesnago in kislino laže in temeljiteje kakor s sodovko. Najprej odrgnemo mlečno posodo s krtačo (ne s cunjo), pomočeno v apneni belež, ki ga napravimo tako, da raztopimo žlico apna v petih litrih vode. Nato oplakne-mo posodo z mrzlo vodo ter jo poveznemo na zračen, solnčen prostor. Isti apneni belež lahko večkrat uporabimo.
Snaga pri govedu
Čitali ste naredbo, ki prepoveduje dogon onesnažene živine na sejem. Pri tem se je marsikdo namrdnil, češ, kaj nas bodo še učili. Za konje ve vsak živinorejec, kolike koristi je čohelj (štrigelj) za dobro rejo in zdravje. Da bi pa tudi govedo tako snažil, ne pride nikomur na um. Vendar je taka zakrknjenost prav nespametna in celo škodljiva. Toda tudi tisti, ki olušči govedu s čohljem samo najhujšo nesnago, ne stori še dovolj. Treba je storiti več za snago.
Ko si očedil govedo najhujšega blata, vzemi enako ko pri konju v eno roko žimnato krtačo, v drugo pa čohelj in videl boš, koliko prahu boš nadrgnil. Krtačo in čohelj obešaj zunaj na podboje, da ti v vlažnem hlevu prehitro ne preperita. Koristi krtačenja boš kmalu videl v dobrem teku in pomnoženem mleku ter v boljši in hitrejši reji volov., Vzemi si ta nauk k srcu in ne boš se kesal!
ŽENSKI VESTNIK
Kako shranimo jajca za zimo
Zdaj, ko je jajc še dovolj in so tudi poceni, je za gospodinjo čas, da se preskrbi z njimi tudi za zimo.
Najbolj v navadi je shranjevanje jajc za delj časa v apneni vodi. Apneno vodo osolimo in vanjo poldadamo jajca s konico navzdol, in sicer tesno drugo poleg drugega. V tej apneni vodi se jajca ne pokvarijo tako hitro, vendar jih moramo, če so predolgo ležala, vzeti ven, oziroma porabiti, da se ne navzamejo apnenega okusa.
Drugi način spravljanja jajc je ta, da jih vložimo istotako v primerno posodo, a namesto z apneno vodo jih polijemo s tekočino, imenovano «vodotopno steklo« (Wasserglas). Ta tekočina se dobi v drogeriji. Na en liter primešamo deset litrov vode. Ta količina zadostuje za dve sto jajc.
Tretji način je vlaganje v garantol. Za to moramo uporabiti široke steklenice, kakršne nam služijo za mezgo, med, kisle kumarice in drugo. Te velike steklenice napolnimo do polovico z vodo. Na vsak liter vode denemo eno deko garantola. To mešamo pet minut. Nato polagamo jajca v to tekočino in ijh pustimo, da se sama poležejo. Voda mora stati za štiri prste nad vrhnjimi jajci. Povrhu natresi še malo garantola. Nad tekočino položimo pergamentni papir, nanj pa še malo garantola, čez vse to pa skrbno položimo antikarbonatni papir. Steklenico
po potrebi pokrijemo, povežemo in spravimo na suh, miren in hladen prostor.
Suh in hladen prostor je za vsakovrstno kon-serviranje jajc priporočljiv. Mesec september je zelo primeren za shranjevanje jajc za zimo. Kokoši dobivajo zdaj največ žitne hrane. Zato so ta jajčka najbojša in za shranjevanje najsposobnejša.
Gojitev zelene
Zelena ima v kuhinji važno vlogo. Pridevamo jo juhi, da dobi juha od tega boljši okus, na-pravljamo pa iz zelene tudi, enako kakor iz pese, okusno in zdravo solato.
Ker je zelena na trgu precej draga, zlasti debeli koreni, je zato priporočljivo, da si vzredimo na domačem vrtu zeleno v močnih korenih. To dosežemo, če odkopljemo od rastlin vso vrhnjo zemljo, obtrgamo vse stranske vlaknaste korenine in pustimo le glavni koren, nakar rastline zopet zasujemo z dobro kompostno zemljo. Najboljše gnojenje za zeleno je voda pomešana s pepelom in sajami, s tem zalivajmo zdaj v mesecu septembru zeleno enkrat na teden.
S takim gojenjem se zelena nenavadno zredi, ostane zdrava (nima rjavih lis) in ima prav belo in okusno meso.
Za kuhinjo
Jabolčna žolča. Pol kile jabolk operi in olupi, zreži na krhlje in iztrebi. V široki plitvi kozi pristavi osminko litra vode in 20 dek sladkorja. Ko se je sladkor stopil in prevrel, dodaj jabolka in kuhaj nepokrito 20 minut. Pazi, da se jabolka ne prismode. Ko so kuhana, morajo biti prozorna, sok pa gost. Skledo izplakni z mrzlo vodo, stresi vanjo kuhana jabolka s sokom vred in jo postavi na hladno. Drugi dan, preden daš na mizo, postavi skledo za nekaj minut v toplo vodo, ob robovih pa odlušči žolco z nožem, povezni na skledo krožnik, obrni vse skupaj in dvigni skledo. Tako pripravljeno žolco daš namesto močnate jedi na mizo.
Jurčki v jesihu. Lepe, mlade in trde jurčke očisti in operi. Nato jih zreži na za oreh velike kose; čisto majhne pa pusti cele. Na eno kilo jurčkov vzemi dva litra vode in pest soli. Ko je krop zavrel, stresi vanj jurčke in kuhaj pol ure, potem jih ocedi na cedilu. Ko so dobro ocejeni in ohlajeni, jih naloži v steklenico. Med tem prekuhaj vinski kis in hladnega nalij na jurčke. Poleg tega daj še malo celega popra, muškatovega cvetja in lovorjev list. Drugi dan zaveži steklenico, in jo shrani na suhem in hladnem prostoru. Kisa moraš naliti v steklenico toliko, da popolnoma pokrije jurčke.
Češpljeva mezga. Češplje operi, jih ocedi na cedilu, nato jim poberi koščice. Kuhaj jih brez vode na ne prevročem štedilniku in jih med kuhanjem pridno mešaj, da se ne zasmodijo, zlasti spočetka, dokler ne dajo od sebe soka. Ko so se dodobra razkuhale, kar traja približno eno uro, jih postavi na hladno. Hladne češplje pretlači skozi sito in stehtaj sok. Na kilo soka vzemi 30 dek sladkorja (pri zelo zrelih in sladkih češ-pljah zadostuje četrt kile sladkorja) in deni kuhat. Večkrat premešaj, da se ne prismodi. Mezga naj vre počasi, da se zgosti, kar traja približno štiri do šest ur. Čim gosteje je mezga kuhana, tem dlje se ohrani nepokvarjena. Kuhano in še mlačno mezgo nadevaj v primerne steklenice, ki jih drugi dan zaveži s pergamentom in shrani v shrambi.
Ostrožnica ali črne maline. I zostrožnic se da napraviti zelo dobra mezga, in sicer takole: Ost-rožnice izberi in operi. Ko si jih ocedila in so zopet suhe, jih sirove pretlači skozi sito. Pre-tlačenim primešaj na vsako kilo tričetrt kile sladkorja in jih kuhaj približno eno uro. Preden jih odstaviš od ognja, pokusi, če so dovolj kuhane. Kuhano in še toplo mezgo napolni v steklenice, drugi dan jih zaveži in shrani. Ostrožnice imajo posebno dober okus in so za otroke pozimi zelo priporočljive. Lahko jih porabiš tudi za nadevanje palačink, tort in drugih slaščic.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
MORAVSKO PISMO.
Košnja in druge novice.
Moravče, v septembru.
Otava je pod streho in s tem je končano prvo jesensko delo. Pomagalo nam je krasno vreme; škoda le, da se na kozolcih sledovi suše tako zelo poznajo. Zdaj bomo želi proso in postavljali »kupice«, ki bodo ponekod velike in živahne. Mošta pa ne bomo delali, ker je letos pri nas malo jabolk, hruške pa sploh niso obrodile.
V	Ribčah pri Moravčah imajo novo motorno brizgalno. Stane okrog 30.000 dinarjev. V Veliki vasi pod gričem Sv. Nikolaja so zgradili novo znamenje, katero je pred tedni blagoslovil mo-ravški dekan g. Cegnar. Stroški so menda kriti s prostovoljnimi darovi. Podružnici Sv. Nikolaja so prenovili stranske oltarje, na Drtiji pa je po dolgem času popravljena cerkvena ura, ki bije na vse tri zvonove.
O kakem posebnem dogodku sedaj ne morem poročati. Vselej, kadar se obeta kakšna znamenitost, pride nekaj, kar nam jo pred nosom pokvari. Tako so bili nedavno povabljeni naši pevci in naše pevke na veliko pevsko veselico. Vablilu so se številno odzvali, a so doživeli neprijetno razočaranje. Na kraju, kamor so dospeli, je vladala običajna nedeljska tišina. Nikjer veseličnega prostora in radovednih gledalcev — o napovedani prireditvi ni bilo ne duha ne sluha. Ako ni bilo temu krivo kako nesporazumljenje, jih je moral nekdo nalašč potegniti.
V	samotni okolici Sv. Andreja so se pred tednom utaborili cigani s konji in vozovi. Izdajali so se kot cigani boljše vrste; satn ciganski župan je med njimi jezdil oblastno na čilem konju. Obetala se nam je senzacija, kakršne še nismo doživeli. Kupovali so prašiče po visoki ceni in vino za ženitovanje. Nameravali so namreč obhajati poroko po katoliškem obredu, ki naj bi se bila vršila v nedeljo popoldne. Moravčani smo že marsikaj videli, ciganske svatbe pa še nismo gledali, zato nas je prav zanimalo, kakšna bosta ženin in nevesta iz ciganskega tabora. Radovednosti pa nismo mogli utešiti. Cigani so jo popihali še pred nedeljo ter bodo najbrž zopet na drugem kraju vzbujali slično pozornost.
PISMO IZ ZAJEČARA.
Z a j e č a r, septembra.
Zanimalo me je, odkod ime Zaječar. Dejali so mi, da odtod, ker je v Zaječaru nekdaj vladal turški paša, ki je imel veliko število zajcev in jih je naravnost oboževal. Drugi pa pravijo: če v tem kraju močno zakričiš, čuješ jak odmev, ali kakor pravijo tukaj: zaječi. Odtod torej Zaječar. Naj bo že tako ali tako, res pa je, da je Zaječar v naši državi eno najlepših mest s krasno okolico.
Okolica ima obilno raznih rud in ima ravna polja, na katerih se pridela obilo žita in koruze, posebno v dolinah Belega in Črnega Timoka. V okolici so tudi vrelci zdravilne vpde. V prvo vrsto spada tako imenovana Brestovačka banja (toplice Brestovci) v bližini znamenitih borskili rudokopov bakra, ki ga izkopavajo Francozi; pri bakru se je že in se še bo okolica znatno obogatila. Toplice pa so znamenite posebno zato, ker jih je dal urediti, prenoviti in stavbe postaviti blagopokojni kralj Peter, kateremu je bil ta kraj posebno ljubo letovišče. Vroča žve-plena voda leči protin, revmo in podobne bolezni. Ker je kopališče v precejšnji višini in obdano z gozdovi, je res izvrstno letovišče tudi za zdrave. Zato bolni in zdravi hitijo v Brestovec na zdravljenje in odmor. Celo iz Beograda prihajajo v te priljubljene toplice.
Druge toplice so tako imenovana Gamzi-gradska banja. Žveplena voda izvira v treh jakih vrelcih na sredini reke Timoka in je
pristopna samo poleti, ko je voda mala. Tudi ta voda leči protin, revmo in slične bolezni. Okoliški kmetje so betonirali bazene. Bivša timočka oblast je ureditev teh toplic prevzela nase ter je postavila nad bazeni lesene hišice, katere pa jeseni spravijo na varno, da jih voda ne odnese. Timok je poleti dosti majhna voda ali pozimi močno narase, posebno še, ko se sneg topi; tedaj je jako nevarna.
Starejši ljudje govore, da je pred več leti Timok odnesel celo vas sredi noči, porušil vse mostove, tako celo močan železniški most v vasi Metovnici. in pokopal poleg mnogobrojnili človeških žrtev tudi občinsko blagajno, v kateri je takrat bilo okoli sto tisoč dinarjev občinskega in državnega denarja. Do danes te blagajne še ni bilo mogoče najti. V bodočnosti bo pa vsekakor kak sreč-nik našel ta «zaklad». Ko sem pred osmimi leti prvikrat obiskal Gamzigrad, je to bila navadna luža. Za stanovanje so služile skoro podzemske sobice, nezdrave in tesne. Nadzorstva ni bilo nobenega in so se kmetje sami kopali in lečili, kakor so hoteli in znali. Nekateri so predolgo ležali v vodi in se je večkrat zgodilo, da je kdo v vodi umrl. V novejši dobi je tudi ta «banja» dosti napredovala. Zgradili so dokaj moderna poslopja s po 25 sobami, imajo gostilno in je na razpolago več kmečkih udobnih hiš. Naval sveta je prav velik, posebno od strani siromašnih ljudi. Nadzorstvo vrši okrajni zdravnik iz Zaječara. Primerilo se je, da so na nosilih prinesli bolnike v toplice in po desetdnevnem zdravljenju je ta in oni bolnik že sam shodil. Treba bo pa še dovolj časa, da se ta zares zdravilna voda izkoristi, kakor to po svoji zdravilnosti zasluži. Gamzigrad je malo čuden naziv; imenujeta pa se kopališče in vas tako po bližnjem gradiču Gamzigradu, katerega ruševine se še dandanes lepo vidijo. Grad izvira iz dobe rimskega cesarstva in je čudno, da stoji v ravnini, dočim so ostali starinski gradovi zidani večinoma na visokih hribih. Samo ime. pravijo, izhaja od tega, ker je gradič zidal neki German Hanza, pa so ga ljudje nazvali Han-zin grad in s časom Gamzigrad, ki je zdaj priljubljeno izletišče Zaječarcev. Vsako nedeljo vozi posebni izletniški vlak do Gamzi-grada z znižanimi voznimi cenami. Okolica ,j zelo lepa, hribovita in gozdnata. Za zabavo imamo poleg kopanja v reki Timoku tudi čolniče za vožnjo po vedi v jezu, kjer je voda dosti globoka, Tu ie tudi električna centrala večjega industrijskega podjetja.
Tretja# zdravilna «banja» je Nikoličevska. Topla voSa izvira sredi polja. Izvrstno leči želodčne in črevesne bolezni. Posebno pa je priporočljiva za kra-ste in druge kožne bolezni; po umivanju s to vodo se kraste hitro osuše in odpadejo brez vsakih posledic. Govori se, da je ta voda izvrsten lek tudi za tvore v želodcu.
Vse omenjene vode so velika blagodat za tukajšnji svet, posebno za siromašnejše sloje, le žal, da se ne najde denar za smotreno izkoriščanje vrelcev.
Vsa zaječarska okolca je prijazna in prikupljiva. Tu je tudi zgodovinsko brdo Kraljeviča, kjer so bili ustreljeni znani vodje radikalov, Pašičevih tovarišev iz znanega zaječarskega punta. V Zaječaru samem pa še stoji hišica, v kateri se je rodil veliki državnik, pokojni Pašič. Na vzhodni strani Zaječara so ruševine grada Kostolca, tudi iz rimske dobe. Pred kratkim so se vseslovan-ski geografi na svojem potovanju ustavili tudi v Zaječaru in so jim ti kraji nenavadno ugajali.
Tudi zaječarski Sokol je globoko obžaloval smrt brata Maleja. Tukajšnji bratje Srbi so vobče zelo navdušeni za Slovence. Pripominjam, da je že precej Slovencev v teh krajih, posebno še rudarjev v okoliških rudnikih.	Franjo Bezjak.
X Strašen viliar uničil mesto San Dontingo.
V sredo popoldne je razsajal nad mestom San Domingo na otoku Haiti strašen vihar, ki je mesto in okolico popolnoma opustošil. Vihar je odnašal strehe s hiš, ruval drevje, prevračal avtomobile in ustavljal vlake. V pol ure je bilo mesto podobno kraju, nad katerim je pravkar vihrala vojna vihra. Vse telefonske in brzojavne zveze z mestom so bile prekinjene. Parniki, ki so v tem času prišlo v luko, niso mogli izkrcati potnikov, ker je bilo morje preveč razburkano in je obstojala nevarnost, da pomeče vihar potnike v morje. Vsi parniki so morali kreniti v dru^e luke. Par-nik «Coamo», ki je nameraval odpluti v San Juan, je med potjo izginil. Na parniku je bilo nad ICO potnikov, katerih usoda je sedaj povsem neznana. Število mrtvih v San Domingu znaša 1030, število ranjenih pa 8S0. 4500 hiš je porušenih, 30.000 oseb je ostalo brez strehe. Vse te številke se tičejo le glavnega mesta. Sodijo, da je vihar zahteval na otoku Haitiju v celem nad 5000 človeških Žrtev.
X Po telefonu cula umor. V eni zadnjih noči se je pripetil v nekem londonskem predmestju roparski umor, ki mu je bila priča po telefonu neka ženska. Doslej neznani roparji so vlomili v vilo nekega trgovca s šivalnimi stroji. Trgovec z družino je bil odsoten na počitnicah in tudi vsa služinčad je bila na dopustu. V vili je ostal le 17!etni sluga Jack, ki je imel nalogo, da pazi na hišo in krmi malega domačega psička. Navedeno noč je poslovodko tvrdke Hallovo v njenem zasebnem stanovanju zbudil telefon. Klical jo je mladi sluga: «Na pomoč, tu so vlomilci, na pomoč!« Takoj nato je slišala poslovodka po telefonu dva strela in glas mladega sluge se je utrgal. Gospodična je nemudoma poklicala policijo, ki je z avtom drvela na kraj vloma. Našli so vilo vlomljeno; poleg telefona je ležal sluga Jack s j prestreljeno hrbtenico; v rokah je še držal slu-' šalo. Roparji so bili že pobegnili in odnesli s seboj le nekaj srebrnine. Očividno jih je sluga prestrašil s svojim pozivom na telefonu. Psa so bili vlomilci zastrupili.	i
X Odkritje groba starodavnega skitskega kneza. Skiti, ki so se v starem veku pojavili na severnovzhodnih mejah tedaj znanega sveta, to je na jugu sedanje Rusije, so imeli svojo pravo domovino v Sibiriji ob Altajskem gorovju. Dosegli so precej visoko kulturno stopnjo. O tej stari, do zdaj neznani kulturi, ki je cvetela v Aziji od 6. do 4. stoletja pred Kristusom, podaja sedaj na podlagi mnogoletnih raziskovanj Ijeningrajski profesor Rudenko nekaj zanimivih podrobnosti. Med drugimi je našel Rudenko iz mogočnih debel stesan grob nekega skitskega kneza. Grob je imel dva dela: v enem je ležalo kneževo truplo, v drugem pa trupla njegovih konj, ki so jih bili očividno ob njegovi smrti zaklali in mu jih dali v grob, da bi mu bili na onem svetu na razpolago. Prostor, v katerem je ležal knez, je bil oplenjen, kakor je ugotovil profesor Rudenko. Našli so v niem sarno prazno krsto in kos preproge, s katero so bile prevlečene stene. Tatovi so bili skušali udreti tudi v drugi oddelek, toda orodje. Katerega kose so še našli, se jim je pri tem zlomilo. Tako je konjski grob ostal nedotaknjen. Vsega so našli deset v tamkajšnjih zamrznjenih tleh izvrstno ohranjenih konjskih trupel. Njihove uzde in sedla so očividno predhodniki sedanje konjske opreme. So zelo umetno delo in okrašeni z lesenimi figurami, ki so pokrite z zlatimi ploščicami. Podobe predstavljajo ljudi, zveri, srne, ovne in ptice. Dva konja imata na glavi masko iz kože in klobučevine, bogato okrašeno z zlatom. Maski imata podobo srnje glave.
X SCO let stara ladja. Dežela mnogih starinskih znamenitosti je zlasti Švedska. Letošnje poletje se vršijo pod vodstvom državnega zgodovinskega muzeja v enaistih različnih pokrajinah i
izkopavanja. Med številnimi izkopaninami je vzbudila največje zanimanje 500 let stara vojna ladja, ki so jo našli na dnu kanala Riddarholm pri Stockholmu. Ladja spada med najstarejše srednjeveške vojne brodove, kar so jih kdaj našli. Hrastova ladja je bila opremljena s težkimi železnimi topovi, ki so prava redkost za zgodovinski muzej. Na ladji so našli topovske krogle iz kamna, železa in svinca, v notranjih prostorih pa različno orožje in drugo orodje. Izkopavanje ladje je združeno z velikimi težavami. Ker pa je ogrodje izredno močno, upajo, da jim bo uspejo dvigniti zanimiv srednjeveški brod.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Pri ciganki.
Mlada dama si da od ciganke prerokovati bodočnost in ciganka pripoveduje: cčrte na vaši roki mi povejo, da imate veliko srečo v ljubezni in da se boste kmalu poročili z lepim in postavnim oficirjem ...»
Dama: ^Oprostite, ali vam črfe na moji roki tudi pokažejo, kaj bi na vse to dejal moj mož?»
Izgovor.
Stražnik: «Zakaj ste ukradli kolo na pokopališču?«
Janez: «Eh, mislil sem, da je njegov lastnik že tam pokopan...»
Najboljše sredstvo.
Jaka: «Rad bi kako zdravilo; strašno me znotraj grize.«	i
Lekarnar: «Ali vas znotraj ali zunaj grize?»:
Jaka: «Saj sem rekel, da znotraj!«
Lekarnar: «To je pa lahka pomoč! Če vas znotraj grize, pa idite ven!«	,
Listnica uredništvi
Škocijan. Včasih ste malo prehudi, kar ni vše3 paragrafom.
Moravče. Že postavljeno. Pride na vrsto, ko bo malo več prostora. Kapele. Preveč žaljivo!
Vsata beseda SO paf. Najmanlfl znesek 7 Din Zenltnf oglasi dopisovanj« In tr«ovskJ oelasl vsaka besed« 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek Je priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. LlubUana. Prešernova ulica St 4.	Telefon St 3492.
Kovači!
Najboljši-trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 4f> telefon št. 2820.
30
Načrte in proračune
za gradbe izvršuje Tehnični biro «Telina», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — Zahtevajte poset iuže-njerja-arhitekta.	355
Iščemo prodajalce
po deželi za posnemalnike, brzoparililike, pletilne stroje, kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). « Iehna», družila, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. 354
Pekovskega vajenca	395
sprejme z vso oskrbo v hiši pekarna Selšek na Polzeli.
Učenca za čevljarsko obrt
sprejme takoj Bertoncelj Alojzij, Ljubno, p. Pod* nart. Hrana in stanovanje v hiši.	393
Gostilna in posestvo vštrigovi (Medimurje).
Šele pred nekaj leti sezidana enonadstropna hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama in 2 kletema, gospodarsko poslopje, krasen vrt, 2 Vi orala njiv (oranic), 1 oral sadnega vrta, ob državni cesti na iako dobrem prometnem mestu, se prodado. Cena zelo nizka in ugodna. Več pove Rejnar v Razkrižju pri Štrigovi.
309

s čim perete, kajti od tega je odvisna trpežnost Vašega perila. V vsakem ozlru zadovolji gospodinjo le pravo terpentlnovo milo.
kovači!
Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85*
Pri večjem naroČilu popust! LJU-LIANSKA MESTNA PLINARNA.
Pfima gonilna jepmena
( n vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
240EZ & ^r.ar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
KAJENJE JE SIRUP!
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdraviu škodljivega kajenja z našimi EX-tabletami. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3krat na dan EX-tabIete. So popolnoma neškodljive! 1 evoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju:
,.AURQRA" Sekt. 59. Novi Sad, Zel ežnička ul. Dr, 33.
Ako želite, da ostanejo VaSa gospo larska pos opja z ostalim vred dobro i rebarv na, morate nabavljati barve, pokest (firne ), lake in druge tem slične redmete ed no pri
DRAGU F R A N Z U
V LJUBLJAN;, Stari trg št. 24 295
Postrežba točna!	Cene solidne!
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont pasto, da se do. seže lep sijaj slouovine tudi ua stranicah zob, ako se vpo-rablja posebno izdelano ščetkieo za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijetea duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont šeetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont paste, ki stana Din 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne za-lepiti), dobili bodete brezplačno eno posknsno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Clilorodont, .Maribor 55.	VA
a. j
te cenik g p a t i s in f r a n k o.
H. SUTTNER, Ljubljana 5
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Birmanske ure za deike od Din 44*— naprej.
Birmanske zapetne ure, srebrna od Din 152*— naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat ziata, od Din 296 — naprej.
SREBRNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 20-- naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 85*— naprej.
Glasba osrečuje
• • •>
če jo slišite, prav posebno pa, če se sami f njo bavite! Ni treba, da je Vai dom brez godbe! Stopite z nami v stik in si izberite primeren poceni Instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in
brezplačni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno iz tovarne
V Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov:
Zahteva te brezplačni CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka dobra \d cenena ura
Din 99 -
3leino jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 120-
5letno jamstvo. 243
MEIMEL & HEROLD
MARIBOR št 104-B
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je 863 brezdvomno
MASTIN
fci pospešuje rast, odebelitav iu omastitev domače, do-nebno klavne živine. Jaseu dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma. y Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zra\ en rotovža). Ljubljana 66.
Razpošilja se le proti povzetju
SUKNO KAMGARN
IN DRUGO MANUFAKTURNO BLAGO KUPITE NAJUGODNEJE V NOVI TRGOVINI
A. ŽLENDER
LJUBLJANA
Mestni trg št. 22
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega ti( a najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreprostejšega do najfinejšega mode.a. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najniije cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4.
Pomlajevanje.
Znano je, da nikako bogastvo ne more dati človeku one sreče, ki jo uživa v svoji mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš organizem zdrav, močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenjske žleze zdrave. Slabe ali celo bolne žleze ne dovajajo več organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, zaradi česar krvotok in premena materije ne delujeta in v organizmu se nabirajo strupi (sečna kislina, urati i. dr.), ki so ravno glavni krivci vseh naših nadlog in naglega staranja. Na srečo so slavni znanstveniki: Braun. Sekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, da se podovajanju fiziološkega ekstrakta (kakor Kale-fluida D. Kaleničenka) iz žlez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno živl jen je, t. j organizem se enostavno pomlaja.
Kalefluid čisti kri, regulira krvotok in premeno materije; po izvršenem kurzu zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznost, nagla utrujenost, bolečine, potrtost in bivši bolnik uživa zopet vse radosti življenja mladih let.
Brezplačno pošljemo brošuro: cPomlajenje in lečenje organizma*. Naš naslov: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič.
Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah.	_
POZOR! Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa tapetna in dekorativna dela po nizki ceni IGNACIJ NAROBE
tapetnik in dekorater Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza — sulica — kašelj — suhi kašelj
—	sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhialni kater
—	katar požiralnika — zasiin evanje — bruhanje krvi
—	pljuvanje krvi -r tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji itd. so ozdravljivi!
NA TISOČE OZDRAVLJENIH!
Zahtevajte takoj mojo knj'go
»Nova umetnost prehrane"
katera je že mnoge rešila. — Isto lahko uporabljamo pri vsakem načinu življenja in ima to prednost, da se bolezen hitro zatre — Telesna teža se zviša in apnenje, ki se polagoma stopnjuje, zaustavi bolezen. Resni zdravniški izvedenci potrjujejo izborno kakovost moje metode, in radi priporočajo njeno uporabo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Kogar bolezen muči,
kdor se hoče hitro in temeljito ter brez posledic in nevarnosti rešiti bolečin, naj še danes piše Naglašam ponovno, da dobite moje razjasnjenje popolnoma zasloni, brez vsake obveznosti od \ aše strani, ter bo Vaš zdravnik gotovo takoj pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot izvrstno ocenjen
novi način Vaše prehrane.
Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete ter boste takoj in v vsakem času od mojega tamošnjega
zastopništva dobro postrežepi. Črpajte pouk in ojačano Življensko voljo iz knjige izkušenega zdravnika Knjiga vsebuie okrepitev in življen-sko uteho ter se obrača k vsem boinikom, ki se zanimajo za sedanji način znastverega zdravljenja pljuč.
Moj naslov:
GEORG FULGNER, Berlin-Neukolln, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 621.