40 LET Številka 10 • cena 60 din Celle, 13. maree 1086 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Odločitev je sedaj naša če smo ali nismo naredili vse, kar je mogoče, da bodo danes in v nedeljo izvoljeni pravi ljudje, pravi delegati, bodo pokazale volitve in bodoče delo izvoljenih. Za vsakega posameznika je pravi delegat, prava delegacija tista, ki ji zaupamo, da bo z znanjem in pošte- njem predstavljala v delegatskih skupščinah naše želje, naše potrebe in zahteve, da se bo zanje borila in znala presojati med bolj in manj potrebnim, {ned tistim, kar potrebujejo v eni kra- jevni skupnosti in v ostalih, v eni de- lovni organizaciji in v širši družbi. Z izvolitvijo bomo delegatom naloži- " veliko breme odgovornosti in lažje jim bo, če bodo vedeli, da smo jih iz- brali in izbrali vsi, da jim zaupamo. V njihove roke ne polagamo le odločanja o vsakdanjih delovnih in življenjskih pogojih, o novih telefonih, cestah, otroških vrtcih, o vsem tistem, kar smo zapisali v srednjeročne programe. Zaupamo jim tudi, da bodo znali izbra- ti prave ljudi za najodgovornejše dolž- nosti v občinski skupščini in skupšči- nah samoupravnih interesnih skupno- sti, da bodo povedali naše mnenje o predlogih za dolžnosti v republiki in federaciji. Kajti samo delegate v te- meljnih delegacijah - v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter delegate za druž- benopolitični zbor občinske skupšči- ne volimo neposredno, vsi. Vse naprej je v njihovih rokah. Lahko bomo zadovoljni z njimi, če bomo našli poti do njih, če bodo vede- li, kaj resnično želimo in hočemo, če bo zaživela trdna vez med nami vsemi, še posebej pa med delegacijami, samo- upravnimi organi in vodstvi krajevnih skupnosti ali delovnih organizacij in njihovimi družbenopolitičnimi organi- zacijami, če bodo svoje prispevale strokovne službe... Veliko je teh če- jev. Rekli smo, da bomo njihovo ures- ničevanje spremljali sprotno - a naj- prej moramo delegate izvoliti. MILENA B.POKLIČ V neki celjski samopo- strežni trgovini, kjer si- cer ne bi smeli točiti al- koholnih pijač, lahko ^st dobi rum, če upora- geslo: »Kavo s kislo ^ođo.« Pravijo, da tisti, trika ne poznajo, de- oelo gledajo, ko proda- jalka namesto s kislo vo- postreže gostom z ru- '^om. Predlagamo, da bi ''^cinio sprejeli še geslo: **iavo s sodo«, kar bi po- '^enilo vinjak ali sli- Vov/fo/ (Novi tednik, 1. 4. 1970) Celjski inženirci spet najboljši Ob Dnevu inženirskih enot v JLA je bila krajša slovest- nost tudi v celjski vojašnici. Udeležili so se je tudi pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti iz celjske in šentjurske občine, ob tej priložnosti pa so celj- skim inženircem izročili pre- hodni pokal kot najboljši to- vrstni enoti v preteklem letu na Ljubljanskem armadnem območju. To visoko priznar^e je celj- ska enota dobila že nekajkrat prej, vseskozi pa je bila med najboljšimi v tem tekmovanju, kar priča, da gre za zgleden, marliv in discipliniran kolek- tiv. Inženirci so to priznanje dobili za uspešno delo v vojaš- nici in na terenu, ko so tudi lani zgradili številne komunal- ne objekte predvsem v manj ■ razvitih kr^ih, ki pravzaprav le na tak način lahko pridejo do novih mostov, cest, vodovo- dov in drugih objektov. Lani so celjski inženirci n^- več gradili na nerazvitem Koz- janskem, kjer so gradili cesto, vodovod in most. Poleg tega, da so se vojaki zelo izkazali pri delu, pa so našli tudi dovolj časa, da so stkali tesne in prija- teljske vezi z domačini. Na petkovi slovesnosti so v celjski vojašnici odprli tudi spominsko sobo Prve inženir- ske enote VIL korpusa NOVJ, partizanske enote katere tradi- cije nadaljujejo celjski inženir- ci. V sobi je predstavljeno foto- grafsko in drugo zgodovinsko gradivo, ki priča o borbeni poti te naše partizanske enote. S. ŠROT Rekord valjarjev Iz Štor Delavci valjarne II v Štorah so v tretjem tednu februarja dosegli rekordno tedensko proizvodnjo vseh časov, saj so za izvoz na Kitajsko izdelali 3746 ton in 367 kilogramov valjanih profilov. Rekord ni pomemben samo zaradi tonaže, količine prevaljanih izdelkov, ampak tudi zaradi izjemno dobre kakovosti, za kar so jih kitajski kupci tudi že pohvalili. UM Izvoz ugoden le na prvi pogled Območno gospodarstvo Izvozilo manj kot le lansko mesečno povprečle Lani je gospodarstvo celj- skega območja skupno izvo- zilo za 10 odstotkov več kot leto prej, konvertibilni iz- voz pa je v primerjavi s predlanskim letom poveča- lo za 14 odstotkov. Ugodno je bilo tudi raz- meije med izvozom in uvo- zom, ki je na konvertibilnem področju znašalo 59:41. Ob tem se je povečal tudi delež izvoza združenega dela celj- skega območja v skupnem slovenskem in jugoslovan- skem izvozu, in to kljub te- mu, da je izvoz v drugi polo- vici lanskega leta, zaradi ne- jasnosti okoli nove devizne zakonodaje, padel. Po podatkih Medobčinske gospodarske zbornice se raz- meroma ugodni izvozni trend nadaljuje tudi letos. Dobre izvozne rezultate v ja- nuarju smo na Celjskem, gle- de na lanski slab izvozni start, pričakovali. Zato je mnogo bolj zgovorna pri- meijava letošnjega januar- skega izvoza z lanskim me- sečnim povprečjem. Primer- javo so naredili na Medob- činski gospodarski zbornici, iz nje paje razvidno, da abso- lutni obseg izvoza zaostaja za lanskim mesečnim pov- prečjem. Skupni izvoz zaostaja za 8 odstotkov, konvertibilni za 17 odstotkov, medtem ko se je klirinški iz\'oz povečal za 26 odstotkov. Ob tem kon- vertibilni izvoz zaostaja tudi za mesečnim povprečjem predlanskega leta, medtem ko se je klirinški povečal za približno milijon dolaijev. Januarski uvoz presega izvoz za 13 odstotkov, ven- dar predvsem na račun kli- rinškega uvoza, medtem ko klirinški uvoz zaostaja za izvozom na to področje sko- raj za polovico. Povprečje lanskega me- sečnega uvoza je gospodar- stvo celjskega območja v ja- nuarju skupno preseglo za 45 odstotkov. Iz konvertibil- nega področja se je uvoz po- večal za 64 odstotkov, iz kli- rinškega območja pa se je zmanjšal za 13 odstotkov. Za zaključek tega statističnega pregleda velja še zapisati, da delež regijskega izvoza še na- prej narašča, s tem, da se po- večuje tudi klirinški izvoz. V. E. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Uveljavljali bodo medobčinsko solidarnost I Razvoj celovitega zdrav- stvenega varstva na celj- skem območju je v veliki meri pogojen z uresničitvi- jo zahteve, da se zdravstvu nameni večji delež družbe- nega proizvoda kot v zad- njih letih. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1986-1990, ki so ga včeraj obravnavali delegati skupš- čine te skupnosti, so predvi- dene možnosti izboljšanja zdravstvenega varstva in ohranitev obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Sporazum posebej po- udarja krepitev higiensko- epidemiološke dejavnosti, razšiijen sanitarno-higienski nadzor in ukrepe za aktivnej- še vključevanje vseh zdrav- stvenih delavcev v široko zdravstveno vzgojno dejav- nost. Okrepili bi naj zdrav- stveno dejavnost pri zgod- njem odkrivanju in zdrav^e- nju vrst organskih obolenj, v zobozdravstvu poglobili in razširili preventivno dejav- nost, namenjali posebno po- zornost duševnim motnjam, razvijali splošno medicino, medicino dela ter oblike zdravljenja in nege na domu. V bolnišnični in speciali- stični dejavnosti nameravajo hitreje razvijati specialistič- no ambulantno službo in iz- boljšati kakovost bolnišnič- nih zdravstvenih storitev. Na ta način bi ngj zmanjšali ob- seg zdravljenja v bolnišnici, skr^šali ležalne dobe oziro- ma ves čas od prvega stika bolnika z zdravnikom do vr- nitve bolnika domov. K tem ciljem bi пад svoje prispevala dogríyena samou- pravna organiziranost izva- jalcev zdravstvenega varstva na širšem celjskem območ- ju, predvideno prednostno zaposlovanje v deficitarnih strokah in z modernizacijo bolnišnice boljši delovni po- goji. Na ravni medobčinske zdravstvene skupnosti bodo v tem srednjeročnem obdob- ju združevali tudi sredstva za raziskovalne programe (predvidoma 900.000 dinar- jev), ne bodo pa jih več za solidarnost. V Času, dokler ne bo zaživela solidarnost v zdravstvu na ravni republi- ke, lahko to resno ogrozi zla- sti položaj občinskih zdrav- stvenih skupnosti Šmarje in Šentjur. Lani je medobčinsko soli- darnost v skupni višini pre- ko 85 milijonov dinarjev po- leg teh dveh prejela še občin- ska zdravstvena skupnost Laško. Čeprav je Šmarje od te vsote prejelo kar 54 milijo- nov dinarjev, so zaključili le- to 1985 s 130 milijonov dinar- jev izgube. Letos imajo v tej občini najvišjo prispevno stopnjo za zdravstvo v repu- bliki (iz dohodka 13,40), ven- dar to ne bo zadoščalo za po- trebe, tako da so resno za- skrbljeni, kako bodo uresni- čevali zdravstveno varstvo. Ta zaskrbljenost je prisotna na celem celjskem območju, zato so tudi na skupščini me- dobčinske zdravstvene skupnosti ponovno poudari- li nujo enotne solidarnosti v republiki in potrebo po uve- ljavitvi domicilnega načela tudi v zdravstvu. Dokler re- publiška solidarnost ne bo zaživela, bodo uveljavljali medobčinsko solidarnost ta- ko kot doslej. MILENA B. POKLIČ Direktor Komunale le odstopil v šenuurski občini menijo, da družbeno varstvo nI polrebno Po dopisu, ki so ga delav- ci komunalnega obrata v Komunalno-obrtnem po- djetju v Šetjurju poslali de- lavskemu svetu, je direktor Edi Dolar zaprosil za razre- šitev. V dopisu so mu delav- ci očitali, da ni pravilno po- sloval, da je kriv za slabo organizacijo dela in da ni skrbel za razvoj podjetja. Delavski svet je oba dopisa obravnaval in menil, naj v zadevo poseže izvršni svet z ukrepom družbenega var- stva. Do teh dogodkov v Komu- nalnem podjetju ni prišlo čez noč. Podjetje se je precej ča- sa otepalo z izgubo, ki pa so jo lani uspeli odpraviti. S tem pa niso rešili vseh osta- lih težav kot so nedisciplina, slaba organizacija dela, nek- valitetno opravljanje stori- tev... Rešitev so iskali v ra- zličnih reorganizacijah, ki pa so načrtovale le formalne spremembe, ne pa tudi vse- binskih. Notranji odnosi so bili vse slabši, kar se je kon- čalo z dopisom skupine de- lavcev. Anton Gradišnik, pred- sednik delavskega sveta KOP: »Obravnavali smo oba dopisa in menili, da sami ni- smo sposobni rešiti težav. Iz- vršnemu svetu smo zato predlagali, da zadevo reši nekdo tretji, ki ni obreme- njen z našimi notranjimi na- sprotji. Kljub temu, da smo ob koncu leta poslovali brez izgube menimo, da je toliko drugih nepravilnosti, da je takšen ukrep nujen.« Sergej Šešerko, predsed- nik izvršnega sveta: »Glede na rezultate poslov^^a v Ko- munalnem podjetju meni- mo, da ukrep družbenega varstva ni potreben, pač pa moramo najti ustrezno ka- drovsko zamenjavo. Če se bo po nekaj mesecih izkazalo, da ni ustreznih rezultatov, se bomo odločili za ukrep. Si- cer pa menim, da za sedanje težave ni kriv samo di- rektor.« Edi Dolar, dosedanji di- rektor KOP: Obtožbe o ne- pravilnem poslovanju niso na mestu, saj odločitev ni- sem sprejemal sam. Ni res, da nisem skrbel za reizvoj po- djetja, saj smo v zadryih letih zgradili novo halo, kupili av- tomobile za servisno službo in prevoz materiala ... Za or- ganizacijo dela pa so odgo- vorni delovodje in tehnični vodja podjetja, ki očitno te naloge niso opravljali dobro. Priznam, da vseh stvari ni- sem mogel spremljati in da sem delal tudi napake, toda vsega, kar me obtožujejo, ni- sem kriv.« T. CVIRN MojMlkRO Da bi bilo man] pomoči potrebnih ■»■■■■■■вавннв v celjski občini se ta te- den vrstijo v tem mandat- nem obdobju zadnja zaseda- nja delegatov skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav- nosti. Vsebina dnevnih re- dov je pestra, osrednja te- ma razprav pa so predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov interes- nih skupnosti za obdobje 1986-1990, izhodišča za vrednotenje načrtov skup- nosti v tem letu in začasno financiranje družbenih de- javnosti. Za skupščine pripravljeno poročilo o uresničevanju de- legatskih odnosov v interes- nih skupnosti in dopolnitve, ki jih bodo oblikovali dele- gati, pa bo lahko pomemben napotek za delo bodočih de- legatov in vseh, ki pri tem sodelujejo. Med prvimi so se sestali delegati skupščine občinske skupnosti socialnega skrb- stva. Med značilnosti njiho- vega zadrtega zasedanja go- tovo sodi zavzemanje raz- pravljalcev za takšne rešitve v družbi, ki bi preprečile šir- jenje kroga upravičencev do različnih oblik socialnovar- stvenih pomoči. Skupnosti socialnega skrbstva, še bolj pa socialnega varstva, lahko le omilijo pereče socialne probleme, ne morejo p'a jih preprečiti. Še zlasti očitno se to odraža pri pokojninah. Vedno več je upokojencev, ki potrebujejo za svoje življe- nje dopolnilni vir, pomoč. Delovne organizacije bi s svojim delom morale zagoto- viti ustrezne osebne dohod- ke, tolikšne, da ryihovi upo- kojenci ne bi bili socialno ogroženi. Delegati so menili, da bi morda v republiki raz- mislili, kako pomagati ogro- ženim upokojencem. Manj boleče bi bilo reševanje v eni skupnosti, v pokojninskoin- vzilidski, kot dodatno v soci- alovarstveni. MBP Sprejeli srednjeročni načrt Po skoraj treh mesecih javne razprave so v Šent- jurju delegati občinske skupščine sprejeli predlog družbenega načrta do leta 1990. V času razprav so zbrali številne pripombe iz kr^ev- nih skupnosti, združenega dela in družbenopolitičnih organizacij. Vseh niso mogli upoštevati, saj so se nana- šale predvsem na reševanje problemov v krajevnih skupnostih. Finančne možnosti so namreč omejene, zato bodo lahko uresničili le tisti del programa družbe- nih dejavnosti, ki so si ga zastavili kot prioritetnega, ostalo pa so morali črtati. Tako n^ bi zgradili štirira- n^no osnovno šolo v Dobju in telovadnico v Loki pri Zusmu ter posodobili vrtec v Šentjurju in uredili igrišče na Pečnici. Na področju materialne proizvod- nje se načrt v glavnem ujema z referendumskimi pro- grami. Pri načrtovanju globalnih okvirjev razvoja pa so v občini predvidevali predvsem ohranjanje sedanje stopnje razvoja, manj pa kvalitetnejših premikov. Družbeni proizvod naj bi letno narasel za 3,5 odstotke, zaposlovanje za 2, industrijska proizvodnja, za 3, kme- tijstvo pa za 4 do 5 odstotkov. To pomeni, da večjih novih razvojnih programov ne bo, da pa vedno bolj računao na kmetijstvo. TC Ni še tako dolgo, ko smo nekaterim trgovcem zaplo- skali, ko so se skup^ s potrošniškimi sveti oziroma njihovimi občinskimi konferencami, kot na primer v СеЦи, dogovorili za prodajo določenih blagovnih sku- pin na kredit oziroma na obroke. Vsozdu Merx iz Celja je kar nekaj delovnih organizacij (Teko, Moda, Avto- tehna, Tkanina in Potrošnik) uvedlo možnost prodne nekaterih vrst blaga na obroke, v glavnem na tri obroke ob takojšnjem plačilu tremine cene. S prodajo na obroke so pohiteli še mnogi drugi, tudi trgovci drugih sistemov (Nama, Mercator in podobno) in kar precej potrošnikov smo lahko opazili, ki so si nakupih celo nekaj bele tehnike in več tekstila na obroke. Sčasoma pa sta gneča in ponudba usahnili, plakati iz izložbenih oken so čez noč izginili in le tu in tam seje prodaja na obroke še zadržala, pa še to iz dneva v dan za manjši izbor blagovnih skupin. Nekateri trgovci so prenehali s prodno na obroke, ker jim je pošla zaloga. Drugi so prenehali zaradi svo- jih »internih* dogovorov o limitiranem obsegu, koli- čini in vrsti blaga. Tretji so reklamirah preveč neku- rantno blago, paje usahnilo tudi potrošniško povpra- ševanje. Skratka: pr\'otna slava prodaje na obroke je postopoma ugašala, dokler ni povsem ugasnila pred kakšnimi 14 dnevi, ko je prišla »prepoved^ republi- škega pravobranilca samoupravljanja oziroma njegovo mnenje (prejele so ga vse občinske inšpekcijske službe), da je takšna prodaja kljub drugačnemu mne- nju svetov potrošnikov nezakonita in ni v skladu z uredbo o splošnih pogojih za prodajo blaga na potroš- niški kredit. In kakšno je trenutno stanje? Prodna je zamrla, kljub temu, da je s 26. febru^em prenehala veljati tudi uredba, zaradi katere je bilo potrebno prodajo na obroke opustiti. Zvezni izvršni svet bi moral do konca februarja podaljšati uredbo, alijo nadomestiti z drugo oziroma določiti kriterije za takšno prodno. ZIS tega do danes (11. marca) še ni storil, paje mogoče ugotoviti pravni vakuum za prodajo na kredit oziroma na obroke. Nočemo namigovati, toda nesporno je, da se sed^ iznajdljivim trgovcem in tistim, ki imßjo res kaj pamet- nega ponuditi, ne more nič neprijetnega zgoditi. Zaradi vakuuma v predpisih bi mirno lahko prodajah tako, kot so si zamislili tudi v času veljavnosti uredbe: MITJA UMNIK Zasebne trgovine tudi v dolini žalska skupščina predlaga novosti s področja obrti Na zadnjem zasedanju zborov žalske občinske skupščine so delegati spre- jeli tudi osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. S tem v zvezi sta zanimivi poglavji, ki govorita o prodaji na drobno ter o opravljanju gospodarske dejavnosti kot postranskega poklica. Samostojni prod^alec bi lahko prod^al na celotnem območju občine, razen v Pe- tro včah z bližnjima naselji- ma A^a vas in- Dobriša vas, na Polzeli z bližnjima naselji- ma Breg in Parižlje, v Pre- boldu z naseljem Dolenja vas, v Šempetru z Dobrtešo vasjo in Ločico, na Vran- skem ter v Žalcu z naselji Vrbje, Goto vije in Ložnica. Pri prodaji na drobno lah- ko sedaj občinske skupščine predpišejo samo кгдје in no- benih dodatnih pogojev kot so veljali sedaj, ko je bilo tre- ba pridobiti tudi mnenje kra- jevne skupnosti in trgovske organizacije, ki je nosilec preskrbe v občini. Vse to je seveda v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, ki gaje slo- venska skupščina sprejela konec novembra lanskega leta. Na osnutek odloka v za- sebni prodni na drobno bo- do gotovo reagirali v Saviry- skem magazinu. Če bo odlok sprejet bo mogoče zasebne prodajalne odpirati tudi v ni- žinskih predelih občine in v kr^ih, ki štejejo kar precej prebivalcev (Latkova vas, Sešče, Griže, Liboje...). Ob tem prav gotovo ne bo zani- mala za takšne prodíyalne v višinskih predelih, pa čeprav bi bilo zaželeno, da bi bils zasebne ' prod^alne prav tam. Zanimiva je tudi novost pri opravljanju gospodarske dejavnosti kot postranskega poklica, sćO v osnutku ni več alinee, ki govori da se sme gospodarska dejavnost kot postranski poklic opravljati za dobo n^več dveh let. Me- nijo namreč, da bi bilo v ča- sih, ko padata osebni in družbeni standard, takšno omejevanje popoldanske obrti družbeno nesprejemlji- vo. Popoldanska obrt pa ne velja za storitve z gradbeno mehanizacijo, prevoz blaga, prodcOo na drobno, opravlja- nje žagarskih storitev za po- trebe krajevne skupnosti in spravljanje gostinske dejav- nosti, razen ob urejenih smu- čiščih. Ena izmed novosti osnut- ka odloka o ureditvi nekate^ rih vprašar\j s področja obrti je tudi ta, da bi lahko obrtnik po novem zaposlil več kot sedem delavcev, toda ne več kot deset. Na zasedanju zborov žal- ske občinske skupščine so delegati sprejeli tudi predig družbenega plana občine Ža- lec za obdobje do leta 1990 in predlog resolucije o izv^a- nju družbenega plana občine za leto 1986. JANEZ VEDENIK Z novimi delegati bo bolje Bo v novem obdobju in z novimi delegati bolje? Ta- ko se sprašujejo v občini Šmarje pri Jelšah, ko oce- njujejo delovanje delegat- skega skupščinskega siste- ma v iztekajočem se man- datnem obdobju. Nepoveza- nost delegatov oz. delegacij z bazo, nerazumljiva mol- čečnost delegatov ob spre- jemanju pomembnih odlo- čitev v občini, družbenopo- litični zbor (često) na meji sklepčnosti, to in še kaj, ter- ja temeljito analizo da bi šmarska občinska delegat- ska skupščina zaživela dru- gače. Podrobnejša razčlenitev nekaterih splošnih ugotovi- tev kaže, da so bili v delega- cije izvoljeni tudi delegati, ki zaradi preobremenjenosti ali nezainteresiranosti za delo pomenijo le številčno popol- nitev delegacije, precej sla- bosti v delu delegacij pa po- gosto izvira iz slabe usposob- ljenosti in premajhne ustvar- jalnosti vodij delegacij. Dele- gacije prihajajo na zasedanja občinske skupščine pogosto brez predhodno izoblikova- nih stališč svoje delegatske baze in kot takšne delujejo le kot organ občinske skupš- čine. Posebni problemi so v konferencah delegacij. Dele- gati iz manj številnih delov- nih sredin se predhodno ne sest^ajo v svoji delovni or- ganizaciji oziroma delovni skupnosti, zato na konferen- cah zastopajo le svoja oseb- na stališča. Delegati praviloma zelo dobro poznajo problematiko svojega okolja, veliko pre- skromno pa so seznanjeni s problemi drugih. Zato pre- večkrat izhio^o zgolj iz polo- žna svojega neposrednega okolja, pogosto tudi na osno- vi premalo preverjenih in ne- realnih podatkov. Gradiva za skupščinsko razpravo so večkrat toga, ve- čini delegatov nerazumljiva, preveč strokovna ter eno- stranska, zato ne ponujajo nikakršnih različic rešitev. Od vseh treh občinskih skupščinskih zborov je delo zbora združenega dela naj- manj uspešno. Ocene opo- zarjajo, da so delegacije pre- malo povezane in da prema- lo sodelujejo z delavskimi sveti. Tako so često prepuš- čene same sebi. Nimajo do- volj opore v osnovnih orga- nizacijah sindikata, ob strani pa prevečkrat stojijo tudi po- slovodni organi in zlasti stro- kovne službe. Za zbor kra- jevnih skupnosti velja oce- na, da je najaktivnejši in da se iz mandata v mandat ka- kovostno krepi. MARJELA AGREŽ MAREC 1986 N0V5 WmK - STRAN 3 If predkongresnih razpraiali premaio govora o kmetilstvu predsednica Jugoslovanske mladine v Žalcu {ija obisku v žalski občini se jc prejšnji teden mudila predsednica predsedstva 2vezne konference Zveze socialistične mladine Silvi- ja Rijavec. Njen obisk je so- v priprave na letošnje giladinske kongrese, zato seveda ni naključje, da se je J mladimi pogovarjala prav o pripravah nanje. Zlasti zanimiv je bil razgo- vor z mladiriii v sozdu Hme- zad, kjer so opozorili na pro- bleme in tržave v našem Icrnetijstvu, ob tem pa pou- drili, da je tem problemom namenjene premalo pozor- nosti v dokumentih in raz- pravah pred kongresom slo- venskih mladincev pa tudi v osnutkih dokumentov za zvezni mladinski kongres. Zlasti zato, ker smo kmetij- stvo opredelili kot .eno izmed naših velikih možnosti v po- litiki gospodarske stabiliza- cije. Skrajni čas bi že bil, so poudarili mladi v Hmezadu, da kmetijstvo izenačimo z ostalimi gospodarskimi pa- nogami, kajti štirideset let smo ga jemali kot nekakšno socialno kategorijo in ga iz- koriščali, s tem pa smo v do- bršni meri zavozili tudi bo- dočnost mladih kmetov. V tem je treba tudi iskati vzro- ke, da se mladi vedno bolj zanimajo za druge poklice. Sicer pa so mladi kmetje tudi vse premalo vključeni v družbenopolitično delo. V aktivih mladih zadružnikov so sicer še kar aktivni, to pa je tudi vse. Mladi združeni kmetje se v družbenopolitič- no delo premalo vključujejo, ker v tem ne vidijo možnosti za uresničevanje svojih inte- resov. Nekaj kritik je bilo izreče- nih tudi na račun sistema izobraževanja. Znanje ome- jujejo tudi na zvezni ravni, kajti kako bi si sicer lahko razlagali to, da organizacije združenega dela ne smejo namenjati sredstev za izo- braževanje tam, kjer posluje- jo na meji donosnosti ali z izgubo. N^več takšnih orga- nizacij je prav v kmetijstvu, v organizacijah, ki zaradi takšnih in drugačnih vzro- kov slabo gospodarijo, pa bi ravno nćubolj potrebovali več izobraženih ljudi. • Silvija Rijavec se je pogo- varjala tudi s predstavniki žalske občinske skupščine ter družbenopolitičnih orga- niazcij, obiskala pa je tudi mlade iz osnovne organizaci- je Zveze socialistične mladi- ne v Grižah. JANEZ VEDENIK Primanjkuje soli Celjski komunalci, ki so za letošnjo zimo pripravili 800 ton soli za posipanje cest, so te dni ostali prak- tično brez zalog. K sreči je v začetku tega tedna prispela pošiljka 40 ton soli iz Tuzle, ki je bila sicer že naročena za prejš- nji mesec. Vendar pa je to dovolj le za eno večjo akci- jo zimske službe, če pa bi nastopilo daljše hladno ob- dobje in nevarnost poledi- ce, bi morali tudi mestne ulice posipaU s peskom. Tako peskanje pa bi bilo precej drago, s^ bi se ob prvi odjugi zamašile cevi mestne kanalizacije. Na celjskem cestnem po- djetju pravijo, da zaenkrat še nim^o takšnih težav. Čeprav so v letošnji zimi prav tako porabili veliko soli, jo im^o na zalogi za še nek^ akcij njihove zimske službe. S. Š. Vse več dolžnikov ¥ žalski občim dolgu Jelo tudi organizacije, ki dobro poslujejo v žalski občini je vedno več organizacij združenega dela, ki ne poravnavajo svo- jih obveznosti iz samou- pravnih sporazumov. Gre za samoupravne sporazume o financiranju komunalne dejavnosti, za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, o fínanciranju potreb sploš- ne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite ter samo- upravni sporzaum o fínan- ciranju izvedbe občinskega praznika. Nekaj organizacij združenega dela ni porav- nalo svojih obveznosti za Več let nazaj. Nekatere iz- med njih so poslovale na meji donosnosti ali z izgu- bo, do nekaterih razhajanj pa prihaja tudi zaradi dislo- ciranih obratov izven žal- ske občine. Se po zaključnih računih za leti 1980 in 1981 je bUo pri samoupravnem sporzaumu o financiranju komunalne dejavnosti, naprimer porav- nanih več kot 95 odstotkov obveznosti. Že po zaključ- nem računu za leto 1983 pa kar tringjst organizacij ni po- ravnalo svojih obveznosti. Po zaključnem računu za le- to 1984 pa ni bilo poravnanih kar tretjino obveznosti po sa- moupravnem sporazumu o financiranju komunalne de- javnosti. Ni^več neporavna- nih obveznosti imata tozda tkanine pletenine tekstilne tovarne Prebold, zatem tozd ženske nogavice polzelske tovarne nogavic ter tozd ve- leprodaja Hmezadove delov- ne organizacije Agrina. Še slabši so rezultati pri porav- navi obveznosti iz samou- pravnega sporazuma za ko- munalno urejanje stavbnih zemljišč. Po zaključnem ra- čunu za leto 1984 je bilo po- ravnanih komaj 28 odstot- kov obveznosti. Kar 39 orga- nizacij združenega dela in osem delovnih skupnosti skupnih služb je na spisku tistih, ki dolgujejo skoraj šestdeset milijonov dinaijev. Nejveč neporavnariih obvez- nosti imajo Sip Šempeter, tekstilna tovarna Prebold, tovarna ^nogavic Polzela, Gradnja Žaiec ter Savinjski magazin Žalec. Ob tem je treba poudariti, da im^jo tiste organizacije združenega dela, ki so poslo- vale na meji donosnosti ali z izgubo, možnost oprostitve plačila obveznosti iz samou- pravnih sporazumov. Izvršni svet žalske občinske skupš- čine je obravnaval nekaj takšnih vlog ter posameznim skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti predla- gal oprostitev plačila za tiste organizacije, ki so za to opra- vičene. Toda, v zadnjih letih ne poravnavajo svojih ob- veznosti tudi organizacije, ki so sicer dobro poslovale. Ra- zlog je, kot zatrjujejo v Žal- cu, tudi izsiljevanje ter sa- movolja. JANEZ VEDENIK Odlično za pohod Sekretariat medobčinskega sveta mladih na Celj- skem je ocenil letošnji pohod po poteh XIV. divizije, za katerega je menil, da je bil med najuspešnejšimi v zadnjih letih. Priprave zanj so se začele dovolj zgodaj, da pri orga- nizaciji ni bilo težav. K temu je prispevalo tudi manjše število udeležencev, saj se je zaradi počitnic in slabega vremena letošnjega pohoda udeležilo precej manj mla- dih kot prejšnja leta. V vseh štirih etapah je hodilo 300 mladih, vojakov in teritorialcev, ti pa so prišli resnično zaradi pohoda. Dobro so ocenili sodelovanje s krajani, delo radio klubov, ki so skrbeli za zveze med pohodom in sodelo- vanje vojakov celjske garnizije. Ti so skrbeli za pre- hrano, na nekaterih delih trase pa so pomagali, da so mladi sploh lahko nadaljevali pot. Nekaj pripomb je bilo le pri ocenjevanju zadnje etape, kjer so morali spreminjati traso in zato ni potekalo vse tako, kot bi moralo. Na seji so govorili tudi o pripravi pohoda v prihod- nje. Zavrnili so možnost, da bi namesto pohoda poi- skali drugačno obliko ohranjanja tradicij NOB, saj menijo, daje zanimanje za pohod precejšnje. Morali pa bodo razširiti in izboljšati program spremljevalnih aktivnosti na pohodu, ki so za mlade najbolj privlačne. T. C. Sindikati o inventivni delavnosti v železarni Štore Je vsak sedmi delavec inovator V okviru priprav na sindi- kalna kongresa je bilo mi- nuli teden v Celju dvodnev- no posvetovanje o inventiv- ni dejavnosti, ki so ga pri- pravili celjski sindikati in koordinacijski odbor za inovacije pri zveznih sindi- katih, katerega predsednik Lazar Zarić je posvetovanje tudi vodil, medtem ko je bil sekretar tega odbora Mate- ja Igi^atović uvodničar. Ignjatović je poudaril, »da sindikati niso niti približno izkoristili vseh možnosti po- litične akcije na inventiv- nem področju, preveč so bili tudi nedopustno tolerantni proti odporom hitrejše de- mokratizacije znanstveno- i^vojne in ustvarjalne poli- tike tehnološkega razvoja. V tistih okoljih, kjer strategija in pravi razvojni programi tehnološkega razvoja niso samo monopol razvojnih de- lavcev, ampak večine delav- cev in samoupravljalcev, imajo praviloma dobro razvi- to inventivno dejavnost in sodijo tudi sicer med gospo- darsko najuspešnejše orga- nizacije združenega dela.« V razpravi, ki so jo drugi dan prenesli v konkretno okolje železarne Štore, so predlagali tudi popravke ozi- roma dopolnitve kongresnih dokumentov, zlasti kar zade- va (po mnenju Zorana Trat- nika iz Celja) množično in- ventivno dejavnost, ki jo ti dokumenti obravnavno pre- več obrobno, inventivne ozi- roma inovacijske krožke v delovnih organiazcijah pa preveč ozko. Dejstvo, daje bilo Celje or- ganizator posveta pomeni priznanje za dosežke pri in- ventivnem delu, kar so zelo dobro in nazorno predstavili zlasti inovatorji iz železarne Store. V železarni je 521 inovator- jev, kar pomeni 14,3 odstot- ka vseh zaposlenih. Vsak sedmi delavec v železarni Štore je inovator. Med inova- torji je tudi dobra polovica poslovodnih kadrov. Lani je bila gospodarska korist od inovacij 288 milijonov dinar- jev, kar je enomesečna vsota povprečnih osebnih dohod- kov vseh zaposlenih v žele- zarni. Sedaj, po zaključnih računih, bo vsem zaposle- nim v povprečju izplačanih 7500 dinarjev »inovacijskega dohodka«. Lani so inovatorji kot na- domestilo prejeli 7,5 milijo- na dinarfev ali 2,6 odstotka od gospodarske koristi. Od- stotek pomeni napredek od 1,4 odstotka v letu 1984, medtem ko je ta odstotek februarja 1986 že 3,7. Glavni motor razvoja in- ventivne dejavnosti v žele- zarni Štore je njihovo dru- štvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI). Šele ko inovacijska dejav- nost postane enakopraven element poslovnega sistema, podprt s poslovno politiko in cilji, lahko govorimo o dobro organizirani dejavnosti, ki da,je učinke za konkretno prakso in potrebe. MITJA UMNIK Listina o partnerstvu Vsestransko sodelovanje Celja z Grevenbroichom Razvoj odnosov med mesto- Ша Grevenbroich v Zvezni republiki Nemčiji in Celjem je dosegel točko, na kateri ielijo oboji vsestransko so- delovanje tudi formalno po- trditi s podpisom listine o partnerstvu. Listino, ki po- meni dolgoročno in vse- stransko sodelovanje, bodo podpisali 22. marca v Gre- venbroichu in 5. aprila V Celju. , Začetki sodelovanja sega- jo v leto 1977, ko je na pobu- do še neorganiziranih delav- f^ev na delu v tujini iz Celja in okolice mladinska nogo- 'ïietna ekipa iz Celja sodelo- vala na mednarodnem nogo- j^etnem turnirju v Greven- woichu. Leto za tem so mla- til nogometaši Gravenbroi- cha vrnih obisk. Globje so- 'lelovanje na področju kultu- in telesne kulture so Vzpodbudili pozneje organi- zirani delavci na delu v tujini ^ športnem in kulturnem ^i^štvu Celje, katerega po- J'ovitelj je občina Celje. So- delovanje se je okrepilo še plasti po stikih med vodstvi °oeh občin. Po razgovorih v 1982 in 1983 sta občini ^•^upaj pripravili »Celjski te- ^en« v Grevenbroichu in iz- ^®njali slikarske razstave, na praznovanju komune Grevenbroich pa je nastopil tudi celjski Komorni moški zbor. Na »Celjskem tednu« so se v Grevenbroichu prvič sesta- li predstavniki nekaterih go- spodarskih organizacij obeh mest. Razvila so se sodelova- nja med LIK Savinja in fir- mo Gehlen v izvozu lesnih izdelkov ter uvozu tehnolo- gije, Kovinotehne Celje in firme Bremmer v izvozu teh- ničnega blaga. Zdravilišče Dobrna je vključeno v orga- nizirano koriščenje zdravili- ških in turističnih zmogljivo- sti, za izvoz izdelkov široke potrošnje pa načrtujejo ure- ditev celjske trgovine v Gre- venbroichu, ki bo na začetku nudila vrhunske izdelke To- pra, Zlatarn Celje, Metke, Konusa in Steklarne Roga- ška Slatina. Možnosti gospo- darskega sodelovanja je še več, prav tako kot kulturne- ga, športnega in tudi znan- stvenega. Del tega bo lahko pospešil tudi podpis listine o partner- stvu, saj bodo ob njem poleg delegacije občinske skupšči- ne tudi predstavniki kultur- nega, športnega in gospodar- skega življenja Celja. MILENA B. POKLIČ Napoved korenite preobrazbe Kongres sovjetske partije, končan ko- nec minulega tedna v Moskvi, je razum- ljivo zbujal veliko pozornost širom po svetu, saj je bil to prvi sestanek najviš- jega telesa KPSZ odkar je lani spomladi Mihail Gorbačov postal generalni se- kretar. V letu dni je Gorbačov začel uvajati nov, veliko bolj stvaren, veliko bolj kri- tičen, bolj podjeten stil političnega dela, tako doma kot na tujem. Po dolgih letib zastoja in zaostritev v odnosih z drugo supersilo se je Gorbačov sestal z Reaga- nom, obiskal pa tudi več drugih držav. V Sovjetski zvezi sami so bili to predvsem meseci personalnih, kadrovskih zame- njav. Tako se je kongres začel v zname- nju bistveno prenovljene vodilne ekipe, tako v vrhu partije, politbiroju in sekre- tariatu kot v nitjih partijskih vodstvih. Kadrovska metla je močno pometala tu- di po ministrstvih. Na kongresu sta bili v referatih Gor- bačova in novega premiera Rižkova pr- vič uporabljeni besedi »korenita refor- ma* gospodarstva, namesto prejšnjih veliko manj določnih formulacij o »izpo- polnjevanju mehanizma gospodarskega vodenja. « Mnenja o tem, koliko določno je bila že na kongresu samem orisana predvide- na reforma, ki naj bi odstranila iz sov- jetskega gospodarstva tehnološko zao- stajanje za zahodnim svetom, velike po- manjkljivosti v kmetijstvu, zastarelo opremo in birokratično vodenje v indu- striji in vseh drugih gospodarskih pano- gah - ta mnenja so razumljivo deljena. Že zato, ker so bile nekatere smeri zgolj nakazane. Gorbačov in Rižkov ter nekateri dru- gi, v resnici maloštevilni govorniki na kongresu, so se zavzeli za večjo samo- stojnost podjetij, vendar ob hkratni ohranitvi centralnega planiranja. Plan- ski in drugi vodilni organi naj bi se ne- hali vmešavati v operativno vodenje po- djetij. Da tak prelom ne bo prav nič lahek, je na dlani. Sovjetsko gospodar- stvo in družba sploh že desetletja živita v znamenju birokratskega poveljevanja od zgoraj, kar razumljivo duši samostoj- nost, iniciativnost, motiviranost ljudi za delo. V tej zvezi je bil na kongresu govor tudi o večjem »socialističnem sa- moupravljanju*, pri čemer so med dru- gim kot novo obliko predvideli ustano- vitev svetov v delovnih kolektivih. Reči je treba, da bo šele prihodnost pokazala, kako odločno in kako daleč mislijo iti v smeri večje samostojnosti podjetij in zlasti večje besede delavcev. Novost na kongresu je bila kritična beseda o temi, ki je bila doslej tabu: o organizaciji partije same, o njenih vod- stvih. V tem pogledu je bil najostrejši novi sekretar moskovske partijske orga- nizacije Jelcin, češ, »kako dolgo bomo nekatere voditelje partijskih komitejev še prikazovali kot čudodelnike?* Jelcin je načel tudi temo voditeljskih privile- gijev, ki jo je pred kongresom načelo partijsko glasilo »Pravda« - na kongre- su pa so urednike »Pravde* zavoljo tega kritizirali, kar priča o protislovnem po- ložaju in različnih gledanjih. Tegobe v kmetijstvu so prinesle na kongresu določnejša zagotovila o večjih pravicah sovhozov in kolhozov kar za- deva prosto prodajo nadplanskih pridel- kov. Izrečena je bila - v referatu Gorba- čov a - tudi možnost oddaje državne zemlje v najem in možnost kolhoznega dela v okviru posameznih družin. Sodeč po razpravi na kongresu, dele- gati nekako še niso bili pripravljeni spregovoriti o »koreniti reformi*. Razen nekaterih članov polit biro ja so drugi di- skutanti nižjega ranga govorili le o za- devah s svojega območja oziroma po- dročja, ne pa o splošnih problemih vse sovjetske družbe. Je šlo za nepripravlje- nost, opreznost ali celo za tiho nasproto- vanje? Piše Jože Širceij 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Vedno več inovacij Odkar v Tovarni nogavic na Polzeli posvečajo več pozornosti inovatorstvu in ga tudi nagrajujejo, se je ta dejavnost tudi razmahnila. Pozna se, da delavci na različnih delavnih mestih razmi- šljajo kako bi delo olajšali in poenostavili, postopke pa racionalizirali. Tako so v letu 1985 sprejeli kar osemnajst inovacijskih predlogov, od tega deset tehničnih izboljšav in osem koristnih predlogov. Franci Ožir je predlagal tri teh- nične izboljšave, ki so bile tudi potrjene in se izkazale kot zelo koristne (na sliki pri stroju lonatti), kjer je nadomestil kotni vzvod z veličastim, zamenjal kratko tipalo z daljšim in vgradil zaustavko barvne niti. Po eno tehnično izboljšavo ali koristni predlog so predlagali Ivan Vrenko, IVIirko Pavič, Edo Dolar, Anton Tavčar, Lado Kranjc, Danilo Vilč, Ivan Virant, Bojan Pšakar, Žarko Pirnat, Bruno Čeplak, Milan Palir in Vojko Vidmajer, Edvard Jug pa je predlagal dve izboljšavi. Vsi predlogi so bili potrjeni in se izkazali za koristne. T. TAVČAR Zgovorno števiilfe o gospodarjenju y konjiški občim lani nI bilo rdečih številk V konjiški občini so znane prve številke, ki govore o gospodarjenju v minulem letu. Čeprav prav na vseh področjih niso dosegli načr- tovanega, so rezultati ugod- ni in predvsem dobra osno- va za nadaljnji gospodarski vzpon. Načrtovano šest odstotno rast fizičnega obsega proiz- vodnje so presegli za 0,5 od- stotka, kljub težavam pri prestrukturira^u proizvod- nje in nekaterim sezonskim vplivom pri oskrbi s surovi- nami, kar je rezultat pravilno zastavljene poslovne politi- ke v vseh delovnih organiza- cijah. Načrtovano 15 odstotno rast izvoza pa so dosegli le z 8,4 odstotki, kar pa gre pripi- sati predvsem rebalansu iz- voznega načrta v zadnjih treh mesecih minulega leta, orientacijam na domači trg in preusmeritvi izvoza iz kli- rinškega na konvertibilni trg. Izvoz na konvertibilni trg so povečali za 8 odstot- kov. V konjiški občini si pri- zadevno predvsem za izvoz gotovih izdelkov. To so pohi- štvo, stroji, orodja in kemij- ski proizvodi. Načrt zaposloval^a so pre- segli. Bil je predviden z 2,5 odstotki, uresničen pa z 2,9 odstotki. Večje je bilo zapo- slovanje v gospodarstvu, po- raslo pa je tudi število zapo- slenih v zasebnem sektorju. Posebno skrb so namenili tudi zaposlovanju pripravni- kov. Na pripravniško prakso je bilo, pretežno v gospodar- stvo, sprejetih 161 pripran- vikov. Povečali so se tudi osebni dohodki zaposlenih, in sicer nominalno za 84,3 odstotke, realno pa za 2,7 odstotka. V občini ocenjujejo, da je rast sredstev za osebne dohodke skladna z družbenimi usme- ritvami. Razcvet je doživel tudi tu- rizem V občini so zabeležili 28.800 gostov in 117.000 noči- tev. Število gostov seje v pri- merjavi z letom poprej pove- čalo za 33 odstotkov. Na področju kmetijstva so v konjiški občini zabeležili padec odkupa govedi in pra- šičev. Večji je bil odkup mle- ka in piščancev. Tudi kmetij- stvo seje močno preobrazilo, ugotavljajo v konjiški obči- ni. Naslonilo se je na lastno krmno bazo in lani so prvič poželi dober pridelek oljne ogrščice. Iz vseh teh podatkov j moč zaključiti, da je gosp^ darstvo konjiške občine Ц poslovalo pozitivno, da ni bj lo izgubarjev ne v gospodar stvu in ne v negospodarstvu Celotni dohodek v gospodar, stvu so povečali za 84 odstot kov. V primerjavi z letom p^ prej je bil dohodek večji ^ 57 odstotkov. MATEJA PODJEi Kje je odgovornost? V Mozirju so zaključili stečajni postopek za dve te- meljni organizaciji mozir- ske komunale - tozd Učila iz Bočne in tozd Kovinar- stvo iz Rečice. V Mozirju so si po skoraj treh letih, kar je bil sprejet ukrep družbene- ga varstva za ta tozda, od- dahnili. Olajšanje pa ima vendarle tudi grenak pri- okus. Podobno kot za nekatere druge jugoslovanske investi- cije, lahko tudi za ta dva, či- sto majčkena Fenija, Obrov- ca ali Körtinga ugotovimo, da odgovornosti za zavožene investicije ne nosi nihče, oz. da bo ta vsak čas zastarala... Kratka zgodovina. Progra- me za dodatno dejavnost mozirske komunale so v Mo- zirju kupili od Razvojnega centra Celje. Zanje so plačali 400 starih milijonov, v njih pa našli vse potrebno, kar takšni progra- mi pač vsebujejo: od mikav- nosti takšne proizvodnje za tržišče, do tržne analize, ki je obljubljala uspeh, do obljub in možnosti, kako bo šlo vse dobro v prodajo. Pri tem mo- goče še zanimivost, v Raz- vojnem centru so si 400 mili- jonov sposodili pri Zavaro- valni skupnosti, ter ta denar posodili mozirski komunali, da je lahko kupila program. A to ni bistveno, pomembno je tisto kar je sledilo. Novi proizvodi namreč ni- so šli v promet, v komunali so tonili v izgubo. Nepravil- nosti v poslovanju oz. igri z družbenimi sredstvi so od- krili tudi prestavniki UNZ in SDK. Sprejet je bil ukrep družbenega varstva, kasneje stečajni postopek, vzpored- no pa tudi sodni postopek v zvezi z zgrešeno investicijo. Epilog: Komunala ima da- nes z vso režijo zaposlenih 50 delavcev, za 70 pa so morali poiskati drugo zaposlitev. Sodni spor so Mozirjani iz- gubili, ter morali Razvojne- mu centru za programe z obrestmi vred plačati več kot 600 starih milijonov. V mozirski komunali ugo- tavljajo, da odgovornosti ne nosi nihče od tistih, ki so o nakupu programa odločali in kasneje delovno organiza- cijo pripeljali (tudi z mahina- cijami) v tak položaj. Zadeva bo kmalu formalno zastara- la, a komunalni delavec je ne bo zlepa pozabil. Glavno bre- me odgovornosti namreč no- si on, z svojimi nizkimi oseb- nimi dohodki. Pa tudi po- trošnik komunalnih storitev jo bo verjetno občutil. RADO PANTELIČ Avgusta nova bančna enota LB v Celju Gradbena dela pri bančni zgradbi na Trgu V. kongresa v Celju pote- kajo po načrtu in po izja- vi podpredsednika po- slovnega odbora LB Splošne banke Celje Jo- žeta Vehra bodo končana do konca avgusta ali naj- kasneje do septembra. Z novo zgradbo bodo n^več pridobili bančni varčevalci, saj bo sredi Celja bistveno več banč- nih okenc; to pa pomeni, da se bo kakovost banč- nih storitev izboljšala. Res, da ne takoj z odprt- jem nove oziroma obnov- ljene bančne enote, ker bodo še naprej zaprli za- radi preureditve bančno e^noto na Vodnikovi cesti. Šele, ko bo preurejena enota na Vodnikovi, se bo bistveno večje število bančnih okencev poznalo pri vsakodnevnem pro- metu v mestu Celju. Minuli teden so v celj- ski splošni banki LB kon- čali z montažo novih ter- minalov, ki skup^ s pred- videno posodobitvijo ra- čunalniške opreme v Ljubljani, prav tako po- menijo novo kakovost banke pri poslih z varče- valci. U. M. Pionirska hranilnica na osnovni šoli v Radečah Na osnovni šoli Marjana Nemca Radeče deluje pionirska hranilnica od leta 1970. Z vzgojo k varčnosti so dosegli, da so v pionirsko hranilnico vključeni vsi učenci na šoli. Poleg vlog učencev se v hranilnico stekajo tudi sredstva razrednih skupnosti, organizacij, društev In krožkov, ki de- lujejo na šoli ter vse ostale oblike namenskega varčevanja: od šolske prehrane do učbenikov In periodič- nega tiska. Mentorstvo na tej šoli je pred sed- mimi leti prevzela Simona Zupančlč- ,ki odgovarja za samoupravno organi- ziranost pionirske hranilnice. Pri delu ji pomagata še Bojana Golob in Moj- ca Koprive. Letno opravijo preko tri tisoč manipulacij. Simona pravi, da je v zadnjih dveh, treh letih opazen upad sredstev varčevalcev, kar je zakrivilo padanje življenjskega standarda. Z ve- zavo vlog prihaja hranilnica do večjih obresti, ki so skupna last vseh varče- valcev in jih namensko razporedijo na zboru varčevalcev. Tako so lani kupili za vse učence zobne paste za preven- tivno akcijo v zobozdravstvu. Nakupili so tudi delovne zvezke in računalnik Spectrum. Varčevalci na šoli se vključujejo v medšolsko tekmovanje za najboljši li- kovni in literarni izdelek na temo var- čevanja, ki je vsako leto. V lanskem šolskem letu so dosegli 1. mesto za najboljši likovni in 2. mesto za literarni izdelek v celjski regiji. Učenci dopisu- jejo tudi v list Pikapolonica. Delavci na šoli so učenci višje stop- nje, ki z veseljem opravljajo bančne manipulacije. Imeli so že tudi primer, ko sta se dve učenki po končani os- novni šoli odločili za ekonomsko šolo, ker sta vzljubili tovrstno delo. Simona Zupančič pravi, da ji je delo mentorja všeč, čeprav v začetku ni bila seznanjena z tovrstnim delom. Res je, da je potrebno precej časa, ker njihova hranilnica posluje kar štiri ure na teden, vendar pravi, da je delo vzljubila in bi ga težko pustila. Naložbe zlasti v gospodarstvu ¥ žalski občini Investirajo veliko z lastnimi sredstvi Konec leta 1985 je bilo v žalski občini v gradnji 46 objektov v predračunsko vrednosti skoraj tri in pol milijarde dinarjev. Skoraj 82 odstotkov vse predra- čunske vrednosti naložb v teku je skoncentriranih v enajstih objektih z vred- nostjo preko t>etdeset mili- jonov dinarjev oziroma sko- raj tri četrtine v sedmih ob- jektih s predračunsko vred- nostjo preko sto milijonov dinarjev. Gre predvsem za naložbe v elektrogospodarstvu, mle- karni v Aiji vasi, čistilno na- pravo v Kasazah, proizvodno dvorano Gradnje v Latkovi vasi pri Preboldu, prvo fazo plinifikacije v žalski občini ter izgradnjo skladišča za pripravo hmelja za izvoz v Žalcu. Največji delež, kar 93,5 od- stotka, je bil namenjen go- spodarskim naložbam. Ni pa vzpodbuden podatek, da se povečuje delež gradbenih del, zmanjšuje pa delež opre- me, čeprav je tudi res, da se povečuje delež gradbenih del zlasti v negospodarskih naložbah, medtem ko so gradbena dela pri gospodar- skih naložbah precej skrom- nejša in obsegajo le dobro polovico predračunskih vrednosti. Začetek gradnje slabe po- lovice objektov za blizu dve tetjini skupne predračunske vrednosti naložb sega še v leto 1984, lani pa so začeli graditi 24 objektov v predra- čunski vrednosti skoržo 1,2 milijarde dinaijev. Za dokončanje vseh na- ložb v teku so do konca lan- skega leta investitoci zago- tovili vsa potrebna sredstva. Struktura sredstev se je pre- cej izboljšala, zlasti po zaslu- gi objektov, ki so jih pričeli graditi lani. Pri teh so znaša- la lastna sredstva 58,8 od- stotkov, pri tistih, ki so jih pričeli graditi leta 1984 pa le 30,4 odstotke. Za trinajst ob- jektov, katerih predračun- ska vrednost znaša dobrih 525 milijonov dinarjev ali 44 odstotkov predračunske vrednosti objektov, ki so jih pričeli graditi lani, je gradnja zagotovljena iz lastnih sred- stev. Tako pri financiranju gospodarskih kot tudi nego- spodarskih naložb zavzema- jo največji delež lastna sred- stva investitoijev, pri čemer Lani so v žalski občini do- končali šestnajst objektov v skupni vrednosti več kot 359 milijonov dinarjev, od tega je bilo gospodarskim dejavnostim namenjenih dvanajst objektov. Gre predvsem za vlaganje v elektrogospodarske objek- te, ki jih je fînanciralo Elek- tro Celje tozd Elektrodistri- bucija ter za objekte ptt de- javnosti. je pomembno, da so bila v dobršni meri izločena na po- sebni račun, kar omogoča ta- kojšnjo uporabo. JANEZ VEDENIK Comet tudi v Avstriji v slovenski vasici Šmihel na avstrijskem Koroškem bo zreški Comet uredil proizvodno halo s približno 600 kvadrat- nimi metri, kjer naj bi pet, največ deset delavcev na dveh stiskalnicah izdelovalo bruse. Prizadevanja za pogon te majhne tovarne v Avstriji segajo nekaj let naz£o in so oprta na izkušnje, ki jih ima Comet s podobno tovarno na Malti, vendar bi v danem primeru bližina meje močno olajšala upravljanje tovarne. Stala pa bo na območju, kjer živ^o Slovenci. Pri iskanju objekta je Cometu priskočila na pomoč Zveza slovenskih zadrug iz Celovca, medtem pa se za sodelovanje po predvideni naložbi že zanimao inozemski partnerji, ki so sicer kupci Cometovih izdelkov. V Cometu so se že lotili izdelave projektov, saj je potrebno pripraviti tehnologijo, izdelati in montirati opremo in urediti vse formalnosti pri nas in v Avstriji. MP MAREO 19B6 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Ifeseie ure med marUivimi tekstilkami '^упа oddaja Radia Celje za delavke natarskega Elkroja _ Ce pripravimo javno ra- dijsko oddajo na dan žena, g marec, potem je jasno, da ^ bomo odpravili nekam, ^gt bomo našli veliko po- jušalk. In tako je kombi z j^očenjem, magnetodoni jjr tehnikoma Bojanom Pi- jliom in Mitjem Tatarevi- ¿¿01 v soboto odpeljal do pjozirskega Kulturnega do- pta, Mer so zvečer pričako- vali dalavke Elkroja iz Na- tatii. Uro pred začetkom so se odrom pričeli zbirati tudi naSi gostje: harmonik^i celjske glasbene šole, kvin- tet Frankolovčani, ansambel glK iz Titovega Velenja, La- do Leskovar, Miha Kralj ter Celjski Poldek - imena, ki so obetala veder začetek ve- èera. Harmonikarski orkester, lei ga vodi Berti Završnik in so<5 od lanskega zveznega tekmovanja v Puli med šest najboljših jugoslovanskih orkestrov, je za svoj nastop pripravil dve skladbi, poleg tega pa še posebno poslasti- co: temo iz priljubljene na- daljevanke Pesem ptic tr- novk, ob kateri prav nobena joslušalka ni mogla ostati iladna. Kvintet Frankolovčani je bil takšen kot vedno - ubran in pripravljen, da s skladba- mi iz slovenske zakladnice narodne glasbe ogreje dlani in srca. In to mu je tudi uspelo. Lado Leskovar se je poslu- šalkam še posebej prikupil - ne le s svojim petjem, ampak tudi s čestitko, ki ji je dodal tole mnenje: »Povsod sem že hodil, veliko sem prepoto- val, ampak lahko zatrdim, da imamo pri nas, v Sloveniji, najlepša dekleta in žene.« Tudi Miha Kralj, ki je pri- šel pravzaprav z namenom, da na svojem inštrumentu spremlja Lada Leskovarja, je ob čestitki polaskal našim ženam, potem pa smo ga pre- prosili, da je zaigral še krat- ko skladbo v solo izvedbi. »Moji ženi sem rekel, naj sé gre solit! Vse leto sem ku- hal - pa mi danes, za dim žena, ni prinesla rožice!« je rekel Celjski Poldek. Take in podobne je razdiral in žel sal- ve smeha. Spet je bil prikup- no sramežljiv, piker in sme- šen - kot da nista za njim že dve desetletji nastopov. V soboto je minilo namreč na- tanko dvajset let odkar je pr- vič nastopil kot humorist. In to se je zgodilo na eni naših radijskih oddiò- Prisrčen smeh je spremljal tudi nastop Elkrojevih de- lavk Jože Speh in Mije Stor- gelj, ki sta v skeču dodobra obdelali napake in vrline so- dobnih mož. Slišali smo še. kako je o maten razmišljala Breda Fludernik iz Elkroja - razmišljanje je prebrala nje- na sodelavka Saša Remic. Vmes pa je p(«kočne viže igral ansambel SIK iz Tito- vega Velenja, ki se je po od- daji predstavil tudi kot izvr- sten izvajalec zabavnih me- lodij in skrbel za veselo raz- položenje še tja v zgodrye ju- tranje ure. Tokrat smo bili še posebej veseli, da je oddaja uspela. Veseli zato, ker vemo, da je bila to ena redkih priložno- sti, ko so lahko marljive de- lavke, žene in matere pozabi- le na vsakdanje tegobe in de- lo. Ob prijetnem spominu bo morda tudi zarye kakšen de- lovni dan lažji. NADA KUMER Direktor Elkroja, Ivan Kra- mer, tokrat za spremembo Bi govoril o poslovnih uspe- hih nazarskih konfekci- onark, pač pa je povedal, da rad dela v kolektivu žensk. Te so po njegovih besedah bolj disciplinirane in delav- ne kot moški kolegi - pa tu- di lepše. Celjski Poldek, znani humo- rist, je imel na odru mozir- skega kulturnega doma svoj jubilejni nastop. 8. marca je namreč minilo na- tanko 20 let odkar je prvič nastopil kot humorist - in to je bilo prav na javni od- daji Radia Celje. Za jubilej so mu poslušalke, ki jih je Poldek s svojim nastopom spravil v smeh do solz, še posebej toplo zaploskale. Delavke Elkroja so se od srcß n^mejale tudi svojima sodelavkama - Joži Špeh in Miji Storgelj, sta v kratkem skeču povedali nekaj pikrih na račun moških. Ansambel ŠIK iz Titovega Velenja je svoj nastop začel s skladbo Ko pridem domov, kije M prvem mestu lestvice domačih melodij Radia Celje. Seveda je njihova nova uspeš- Oica ogrela poslušalke, fantje pa so bili tudi veseli prisrčnega aplavza. Lado Leskovar je prišel v Mozirje z vedno lepimi melodijami in z Miho Kraljem, ki je s svojim zagonetnim elektronskim instrumentom nadomestil kar mali ansambel. Oba sta navdušila ne le z nastopom, ampak tudi s prisrčnima čestitkama, ki sta ju ob dnevu žena izrekla delavkam Elkroja. Pri uokiicnem usmerfanju vse boli sodeluje združeno delo Organizirano, sistematično, jf^okovno in metodološko do- »ro zastavljeno poklicno ^^erjanje zadnjih nekaj let z vsako generacijo boljše ¡pitate. Slaba informira- ^t je zato v največji meri ^ledica nezainteresiranosti J®s^eznikov, učencev ali ®Jmovih staršev. Tako nekako bi lahko strnili ^enja in ocene letošnjih in- ^"Tnativnih dnevov, ki smo jih jorali na posameznih sredryih ^ад našega območja. ■ Na srednjih šolah opozaija- J da v nekaterih okopih šol- ^ svetovalci še vedno preveč ^ostavlj^o tradicionalne po- JJJlJ® in zato učenci premalo o drugih, morda bolj pri- zarye in družbeno bolj Г'4'ebnih poklicih. Prisotna je L Vedno diferenciacija, češ ^ečki otroci na kmetijsko šo- .. otroci z rudarskega območ- "" v rudarstvo, itd. Iç^radi učencev, ki po osem- ne nadaljujejo izobraže- IjJJa, (v regiji okoli 15 odstot- Po nekaterih občinah, na- g '^er v Laški, pa kar petina so si Jetos poklicni zadali za posebno čim več takšnih učen- Prepričati, da vendarle na- daljujejo izobraževalce. Po- dobne aktivnosti so tudi med tistimi, ki niso končali osem- letke in jih prepričujejo za vpis v skr^šane programe. Posamezne osnovne in sred- гце šole so se lotile poklicnega usmerjanja tudi v sodelovanju z delovnimi organizacijami. Srednja šola Boris Kidrič je, naprimer, organizirala ogled delovne organizacije Metka z namenom, da učenci spoznao poklic tekstilnega mehanika za katerega je izredno majhno zanimanje v primerjavi s tek- stilnim konfekcionarjem. Srednja zdravstvena šola je posnela videofílm o delu in življenju na tej šoli ter ga pred- v^ala na desetih osnovnih šo- lah. Center sredryih šol v Tito- vem Veleryu je v decembru or- ganiziral informativni dém za okoli 500 učencev v 20 delov- nih organizacyah z namenom, da čim bolje spoznao poklice za katere so se odločili. Poleg tega imajo vse srednje šole ti- skane informacije, ki vključu- jejo predstavitev programov, pogojev za prihodnost, možno- sti zaposlitve, štipendiranja, bivanje v domovih učencev in drugo. Poklicno usmerjaiye je širo- ko zastavljena akcya in kar je najbolj razveseljivo, varyo se vse bolj vključujejo delovne organizacije. Kljub temu smo še vedno oddaljeni od cilja, ko nsu bi bilo usmerjanje popol- noma objektivno. Da ne bi pre- vladovali posamični interesi Po prvih infonnacUah in ocenah z informativnih dne- vov bo preveč učencev prijav- ljenih v program tekstilni konfekcionar na srednji šoli Boris Kidrič in naravoslovno matematično usmeritev na srednji tehniški šoli Maršala Tita. Za oddelek premalo bo učencev na kemijski in grad- beni usmeritvi na tehniški šo- li, tekstilno mehanski usmeri- tvi na srednji šoli Boris Ki- drič, na rudarski šoli v Tito- vem Velenju in tudi na kovi- narski in metalurški usmeri- tvi na štorski srednji šoli je še dovolj vpisnih mest. šol, trenutnih potreb združene- ga dela. ambicije staršev in še k^, kar končno lahko popol- noma zmede otroka in zavre ryegovo samostojno odločitev za poklic. VIOLETA V. EINSPIELER Uk ročnega tkanja Društvo inženirjev in tehnikov tek- stilcev iz Celja je konec februarja pri- pravilo petdnevni tečaj ročnega tkanja. Razvoj te veščine, ki sicer sodi med do- mačo umetno obit, zahteva veliko zna- nja, Uvajanje v spretnost ročnega tka- nja namreč zahteva nekaj predznanja iz pripravljalnih del tekstilne stroke ter podrobnejšo razlago in vpogled v delo, tako da znajo kasneje tečajniki sami uporabljati strokovno literaturo. Zanimanje med Celjani je bilo veliko, tako da v Društvu niso mogli sprejeti vseh prijavljenih. Dvanćgst tečajnikov sta vodila Ivo in Dana Marine, barvno teorijo in konstrukcijo izdelkov ročnega tkaiya pa je razložila absolventka višje šole za oblikovarye Slavica Škrbine, ki je sicer zaposlena v Ijubljćinski tovarni Dekorativna. Tečajniki so se seznanili tu- di s statvami in tkalskimi okvirji, poleg tistih, ki jih izdeluje Ivo Marine, pa so spoznali tudi statve mojstra Žepiča iz Кгадја. Sicer pa so v petdnevnem tečiyu največ pozornosti namenili spoznavanju naprav za ročno tkanje kot so tkalski ok- vir z navito osnovo po obeh straneh okvi- ra, tkalski okvir na stojalu z osnovnim in blagovnim valjem, pokončne statve z vertikalno osnovo, statve Vida z ležečo osnovo in podnožkami, velike statve z ležečo osnovo in podnožkami do osem listov ter pripomočke pri tka^u; kolo- vrat za previjanje preje, motovilo za pre- dena oziroma štrene, snovalni okvir in ostalo. Kako oživili delo klubov OZN? V okviru akcije »Mladi za napredek Celja« so člani krožka OZN na Srednji šoli za eko- nomsko usmeritev pripravili raziskovalno nalogo v kateri so analizirali vzroke za zami- ranje dela krožkov. Ugotovitve iz raziskoval- ne naloge bodo za oživitev dela klubov OZN uporabili tudi na Občinskem centru klubov OZN, ki deluje v okviru občinske konference mladih. Zaenkrat je delo krožka OZN zadovoljivo le na osnovni šoli Franca Kr^ca na Polulah, s^ so se tamk^šryi krožkarji uvrstili na republi- ško tekmovarye v poznavanju mednarodnih odnosov in zunarye političnih vprašanj. Na sredryih šolah pa je delo krožkov OZN veliko slabše. Na Sred^i šoli gostinske usmeritve im^o sicer dok^ aktivne krožkarje, ki so na območnem tekmovaryu zasedli tretje mesto, skorćg povsem paje zamrlo delo krožkov OZN na Sred^i pedagoški šoli in Srednji kovinar- sko strojno metalurški šoli v Štorah, kjer sta še pred leti dobro delala. Sicer pa nameravajo na Občinskem centru klubov OZN poživiti delo s pripravo пекдј se- minarjev in predavanj o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov in zunarye politike. V goste bodo povabili člane Republiškega centra klubov OZN, za začetek pa so pripravili preda- varya o Eureki, Vojni zvezd in 21. marca v prostorih Sredrye tehniške šole maršala Tita predavaje o boju proti apartheidu. V občinskem centru klubov OZN je zaenkrat vključenih približno 20 mladincev, ki bodo za oživitev dela v ostalih krožkih poskrbeli tudi tako, da bodo izdali bilten. Za nadaljrye delo pa se bodo povezéili s tistimi krožki, ki deliyejo v celjski občini. IVANA FIDLER 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Brez samoprispevka ne bo šlo y Kristan wrhu botìo še gradili ceste Ce v Kristan vrhu hočejo kaj novega, jim ne kaže dru- gega, kot da vsi skupaj zavi- hajo rokave in globoko se- žejo v žepe. Ena manjših kra^vnih skupnosti v obči- ni Šmarje pri Jelšah na- mreč nima dovolj denarja za gradnjo cest, telefona, vodovoda in podobno. Lani so občani iz lastnih žepov v poprečju prispevali po pet starih milijonov in opravili toliko ur prostovolj- nega dela, da se jih ne da prešteti. Ljudje iz petih za- selkov: Kristan vrh. Kačji dol, Grliče, Laše in Hóynsko se večinoma vozijo na delo v druge kraje, kjer je industri- ja, največ v bližnji Vital in Bohor v Mestinju, v obrat TT Prebold v Pristavi in Šmaije. Zadnja leta so vso pozor- nost namenjali komunalne- mu urejanju кггуа. Posodo- bih so ceste v Laše, Grliče, do Kačjega dola, nova pa je tudi cestna povezava z Roga- ško Slatino. Novi telefoni so zazvonili v Kristan vrhu in v Hajnskem, postavili so novi avtobusni post^ališči v Hanjskem in Kristan vrhu, uredili pokopališče in mrli- ško vežico ter uredili še ga- silski dom in strelišče. Pri tem jim je v veliki meri po- magalo domače gasilsko društvo. V preteklem sred- njeročnem obdobju so na Mestinjščici postavili dva prepotrebna mostova za na- selje Laše in skrbeli za obno- vo cest v makadamski izved- bi s poudarkom na odvod- njavanju. V Kristan vrhu pravijo, da bi bili s cestami veliko na slabšem, če ne bi občasno priskočila na po- moč občinska cestno komu- nalna skupnost Smaije. Tudi v sedanjem srednje- ročnem obdobju jih največ dela čaka na področju poso- dabljanja, gradnje in vzdrže- vanja cest. Nadaljevali bodo z gradnjo na več odsekih (Rimska cesta, Drviše in Po- lenca ter Otrovec-Grliče in zgornji Kačji dol). V n^bolj oddaljenih zaselkih Kačji dol in Polenca bi morali po- skrbeti za telefone. V krajevni skupnosti ima- jo osnovno šolo za nižjo stopnjo, ki je obenem kul- turno središče kraja. Šola v Kristan vrhu je tudi prva v občini, v kateri so uvedli ce- lodnevno obliko. Za veliko načrtov imajo v krajevni skupnosti Kristan vrh vedno premalo denaija, zato ni čudno, če se ob izteku sedanjega samoprispevka v občini sprašujejo, kako bo šlo naprej. Zato upajo, da bo- do delovni ljudje in občani na Šmarskem podprli idejo o novem občinskem samopri- spevku in ga tudi izglasovali. MARJELA AGREŽ Hiso za odstotkovno višanje pokojnin Upokojenci iz Vojnika, ŠkoQe vasi. Strmca in Fran- kolovega so na občnem zboru spregovorili predvsem o svo- jem ekonomskem polož^u in o delu društva, s katerim so lahko zadovoljni. Menili so, da je odstotkovno višanje po- kojnin neustrezno in nepra- vično, saj se tako razpon med najnižjo in najvišjo pokojni- no le še veča. Prav zato priča- kujejo, da bodo na Skupnosti pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja našli ustrez- nejšo rešitev. Upokojenci menijo, da je ukinitev posojilnega sklada za upokojence z lastnimi hišami še ena težava več v ryihovem že tako težkem ekonomskem pologu. Tisti, ki prejemajo približno 30 tisočakov pokojni- ne, namreč z lastnim denaijem ne morejo opraviti večjih ob- novitvenih del. Obnova streš- ne kritine, popravilo dimnika in urejanje sanitarij zahteva veliko več denaija, ki so ga upokojenci še lani lahko prido- bili s kreditom. Društvo upokojencev iz Voj- nika, ki vključuje še člane iz Ško^e vasi. Strmca in Franko- lovega, trenutno šteje nekaj nad 800 upokojencev. V dru- štvu imajo svoj mešćini pevski zbor, ki ga vodi Tone Volasko, upokojenci pa so aktivni tudi na drugih področjih. Največ zanimarga je na šah, strelstvo in gob^enje, ženske pa pri- pravljao tudi tekmovanja v pletenju. Sicer pa v društvu nudijo svojim članom tudi ad- ministrativno in pravno pomoč. Pred osmimi leti so v dru- štvu upokojencev Vojnik dobi- li svoje prostore, ki so jih s pro- stovoljnim delom in prispevki, оседјцјејо da je bilo zbranih približno 4 milijone dinaijev, obnovili in uredili. V sodelova- nju s Kovinotehnino poslovno enoto Kurivo letno kupijo pri- bližno 800 ton premoga za svo- je člane. Letos pa pripravljeno o tednu starejših občanov ob- čine Celje bogat kulturni pro- gram, kulinarično razstavo in razstavo svojih izdelkov. Vsa- ko leto pripravijo tudi srečarye za vse upokojence starejše od 80 let, bolne pa obiščejo na do- mu. Pred kratkim pa so se od- ločili, da s svojo delegacijo po- spremijo na zadnji poti svoje umrle člane. Na letošnjem občnem zboru so podelili 12 diplom častnim članom in 25 priznanj najbolj delovnim članom Društva upokojencev Vojnik. IVAN SEŠEL Vlado Huš Ko pride človek v delov- no sobico Vlada Huša v Latkovi vasi, kjer je doma, naprej vidi kakšnih štiri- deset različnih priznanj in pokalov, ki krasijo stene sobice. Nejveč je priznanj, ki so mu jih podelili Zdru- ženje šofermv in avtomeha- nikov iz Žalca, združenja celjske regije ter repubh- ško združenje, precej pa je tudi ribiških, gasilskih in drugih priznanj. Že bežen pogled na stene razkrije Vladove interese, ki jim je predan z vsem srcem. Vlado je poveljnik uni- formirancev žalskega Združenja šoferjev in avto- mehanikov in namestnik poveljnika regijskega zdru- ženja. Biti poveljnik uni- formirancev dandanes ni lahka naloga. Tako ali dru- gače umirajo stanovski pri- jatelji in znanci, ki jim je treba oddati zadnjo čast in poklon. Šofeiji in avtome- haniki vedo, daje Vlado pr- vi, ki bo poskrbel za orga- nizacija v takšnih trenut- kih. Vladu je najtežje, ka- dar je treba na zadnjo pot za prijateljem, ki je premi- nil na cesti. Življenje pa teče naprej in treba ga je živeti. Pristen stik z naravo je tisti, ki člo- veka drži pokonci. Tega se zaveda tudi Vlado Huš. Qjbj rekah in potokih uživa kot ribič in takrat pozabi na vsakdanje probleme in te- žave. Težko bi si znal pred- stavljati življeT]je brez ribi- štva. »Človek ne sme izgu- biti stika z naravo,« pravi Vlado, »s^ ga le-t3 napaja z novimi močmi in z novim optimizmom«. Vlado Je tu- di navdušen gasilec. Števil- ne izkušnje botrujejo za- upanju mnogih gasilskih prijateljev. Tudi vlado ima veliko zaslug, da gradnja gasilskega donia na Grob- Ijah v Latkovi vasi tako do- bro napreduje. Predvsem po zaslugi prostovoljnega dela in prispevkov. V krajevni skupnosti je Vlado predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zadrge čase ga najbolj moti to, da ni mogoče dobiti niti dinar- ja, da bi s cestnimi ogledali opremili vsßj najbolj črne točke. Našli pa so se tovari- ši, ki trdijo, da so ogledala le potuha neprevidnim voznikom. Ob tem Vlado znova povzdigne glas in za- govarja svoja stališča. To- da, če je Tijegov glas še tako privzdignjen, pa ima sogo- vornik v rokah svoje ¿irgu- mente, lahko drugače pre- priča tudi Vlada Huša. In tudi tako se kaže njegova odprta duša. JANEZ VEDENIK V Radečali bodo posodobili nelcaj cest V srednjeročne doku- mente krajevne skupno- sti Radeče so zapisali, da bodo med drugim poskr- beli za posodobitev in ureditev nekaterih cest in ulic in tako pridobili pogoje za smotrnejšo izrabo prostora. Hkrati bodo dolgoročno določili namembnost posamez- nih lokacij za stanovaiy- sko gradnjo in gradnjo družbenih objektov. V naslednjih petih letih bodo posodobili cesto Hotemež-Sentjanž, Jelo- vo in Močilno. Asfaltirali bodo in napeljali javno razsvetljavo, v soseskah Krakovo in Žebnik. r Poskrbeli bodo tudi za vse ostale ceste in ulice, ki niso zajete v plan, tako da bodo zagotovili redno vzdrževanje, s čimer bo- do ohranili vsaj obstoječi standard teh površin v vsej krajevni skupnosti. Tako kot pri vseh dose- danjih investicijah v tej krajevni skupnosti raču- Псцо, da jim bo tudi tokrat priskočilo na pomoč združeno delo s tega ob- močja. WE V Vinski gori gradijo telovadnici Dobro Je poskrbljeno za šport In rekreacijo športno rekreacijska de- javnost v krajevni skupno- sti Vinska gora je med naj- bolj razgibanimi v občini, regiji in Sloveniji. Ni nak- ljučje, da je v akciji »Išče- mo najboljšo krajevno skupnost v športu in rekre- aciji v Sloveniji« Vinska go- ra nekajkrat posegala po najvišjih mestih. Sicer pa veliko pove že sam podatek, da je od 1400 prebivalcev te krajevne skupnosti kar 683 članov TVD Partizan, od te- ga pa 250 žensk. Športno rekreativnih akcij je kar precej vsako leto. Zla- sti dobro uspevajo množične trim rekreativne akcije kot so kolesaijenje, pohodi in orientacijska tekmovanja. Denaija v Vinski gori ni- majo dovolj. Lani so za vso športno rekreativno dejav- nost prejeli sto tisoč dinar- jev, zato zavzemata po- membno mesto prostovoljno delo ter prispevki. Sami so si naprimer v Vinski gori sesta- vili teptalni stroj, izdelali merilno napravo za smuča- nje in poskrbeli za razsvetlja- vo na smučišču. Niobližjaj lovadnica je žal v Titovj Velenju, prevozi do tja pa, izredno dragi. Toda domi^ so se nečesa drugega, j dražbi so kupih dva sta kombija in kmalu bo iz цј» nastal eden, ki bo skoraj t4 šen kot nov. Tako bodo vozi do telovadnice cenejj pa tudi prevozi na tekmov nja v rekreacijski Ugi v "Rt vem Velenju, kjer sodeluj^ v šahu, malem nogometu j košarki. Kombi bo seveda j voljo tudi članom Šolske| športnega društva, v kateii ga so včlanjeni vsi učenci o prvega do četrtega razre^ Ob vsej tej pestri dejavn sti ni naključje, da je bil рц Partizan pobudnik akcije« uvedbo kríúevnega samopj spevka. Dobršen del denaij bodo namenili za izgradi» telovadnice v Vinski gori, 1 jo že grade, zgrčena pa nj bi bila prihodnje leto, ko n čun^o, da bo praznovanj občinskega praznika v njihc vi kr^evni skupnosti. JANEZ VEDENU Na morje s samoupravnim sporazumom Otroci Iz konjiške občine bodo letovali v Pacugu Pri skupnosti otroškega varstva v Slovenskih Konjicah so v svoje sred- njeročne načrte razvoja zapisali tudi soinvestitorstvo pri izgradnji počit- niškega letovišča v Pacugu. Zato so pred dnevi poslali vsem delovnim or- ganizacijam v občini v podpis samo- upravi sporazum o združevanju sred- stev za zgradnjo tega letovišča. Zaradi vse nižjega osebnejga stan- darda je tudi v konjiški občini vse več staršev, ki se zanimajo za organizirano letovanje svojih otrok na moiju. Konji- ška občina je imela do leta 1980 svoje otroško počitniško letovišče za 240 otrok v Izoli. Zaradi gradnje nove ob- voznice je bilo potrebno lesene provi- zorije podreti, aktivnosti za gradnjo novega letovišča skupaj z drugimi ob- činami celjskega in mariborskega ob- močja pa so padle v vodo. Loru, kjer so vse prisotne pre- tnetili z nastopom dalmatin- ie klape Maraska, so ob pre- |edu opravljenega dela pose- Бј opozorili na dobro sodelo- inje z organi in organizacija- i družbenopolitičnih skup- Dsti V zvezi z urejanjem pro- lora in varstva okolja ter ure- mjem bivalnega in delovnega kolja občana. Dobro je bilo Idi sodelovanje z društvi in ulturnimi institucijami pri tipravi prireditev. Ob tem so društvu namenjaU posebno trb propagandni dejavnosti T urejanju izletišča Stari rad. Znane in odmevne priredi- le Zlata vrtnica, Celjski turi- ični teden, Valčkov večer, )voletno srečanje, predava- la ter izleti, bodo predstavlja- poleg akcije za varstvo oko- Í in informativno propagand- Î dejavnosti tudi v bodoče os- )vo dejavnosti celjskega turi- stičnega društva. Pomemben del dela društva, ki tri četrtine sredstev pridobiva z lastno de- javnostjo, bo tudi v nasled- njem obdobju vzdrževalce Starega gradu. Ob skrbi za ure- jenost okolja na Starem gradu bodo že letos uredili strelovod na Friderikovem stolpu, posa- dili пекад novih dreves ob par- kirnem prostoru, s sodelova- njem strokovne službe Zavoda za spomeniško varstvo Celje pa bodo dokončno uredili spo- minsko sobo na gradu. Omeniti velja tudi Vodnik po Celju, ki ga pripravlja komi- sija za informativno propa- gandno dejavnost društva in ki bo izšel pred letošnjo glavno turistično sezono. Med novost- mi, ki jih pripravljajo v dru- štvu, bo tudi specializirana po- nudba domačih jedi in vin s celjskega področja na letoš- njem turističnem tednu, še bolj organizirano pa se loteva- jo tudi akcije za lepše окоЦе. Poleg vsakoletnega ocenjeva- nja in prireditve, kjer najbolj- šim podelijo priznanja in vrtni- ce, se bodo lotili sistematične ureditve posameznih delov mesta. Letos bodo s cvetlicami Na občnem zboru, kjer so obravnavali poročilo o delu društva v minulih treh letih, so za novega predsednika društva izvolili Edija Stepiš- nika. Ob volitvah novega upravnega odbora so imeno- vali tudi člane ostalih odbo- rov in komisij društva. okrasili Tomšičev trg, za kar so v finančnem delu programa namenili 150 tisočakov, priča- kujejo pa, da bo akcijo s sred- stvi podprla tudi Komunala Celje. R. PANTELIČ Lestvica zasedenosti hotelov Vodilno mesto je prevzelo Zdravilišče Dobrna, ki so se mu v tem mesecu kar po vr- sti (z izjemo Golt) priključile n^večje gostinske turistične organizacije z našega ob- močja, torej tisti, ki imajo največ postelj in ki se mor^o temu ustrezno tudi bolj po- truditi, da jih napolnijo. V vseh zdraviliščih so dosegli zelo dobre rezultate, kar ve- lja tudi za RTC Unior. Med hoteli so se poleg RTC Golte izkazali še v Paki, laškem Humu, deloma pa tudi v celj- ski Evropi. Na lestvici je krepko zdrsnil hotel Pre- bold, ki je bil prejšnji mesec na šestem mestu. Ker do zaključka redakcije nismo dobili podatkov iz Planin- skega doma Logarska doli- na, Celjske koče in Menine iz Gornjega grada, jih bomo v lestvico ponovno uvrstili pri- hodnji mesec. DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC RAZPISUJE SEMINAR ZA TURISTIČNE SPREMLJEVALCE Pogoji: srednješolska izobrazba predhodno testiranje splošnega znanja Prijave sprejema Delavska univerza Žalec pisno oz. telefonsko 711-343 ali 711-417 in Izletnik Celje TOZD Turizem tel. št. 21-533, 14 dni po objavi razpisa. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 19 Težave zaradi bonov Kmetje kooperanti v šentjurski občini dobijo na osnovi tržne proiz- vodnje vsak mesec dolo- čeno število bonov, s ka- terimi lahko po nižji ce- ni nabavljigo nafto za svojo kmetijsko mehani- zacijo. Bone dobijo na posamez- nih pospeševalnih enotah od prvega do dvajsetega v mesecu. Vendar pa bi ne- kateri želeli, da bi lahko te bone dobili tudi ob koncu meseca. Tako se nekateri kmetje iz Dra- melj pritožujejo, da jih blag^ničarka na tamkajš- nji pospeševalni enoti ze- lo neprijazno odpravi, če želijo bone ob koncu me- seca. V tem času namreč izplačujejo mleko in ima že s tem dovolj dela. Tako vsaj menijo v temeljni or- ganizaciji kooperantov Kmetijskega kombinata Šentjur, kjer pravijo, da je bil takšen način izdaje bonov skupno dogovor- jen ii) po lyihovem ni ra- zloga, da bi ga spreminja- li. Menijo, da imžoo ko- operanti dovolj časa, da si v prvih 20 dneh meseca nabavijo zadostne količi- ne bonov, če pa je res nu- ja, lahko blag^ničarka naredi izjemo. Vendar, kot je že rečeno, v tem času ima veliko dela z iz- plačilom mleka, zato naj bi se kmetje držali dogo- vorjenih datumov. S tem se seveda pov- sem strinjamo, prav pa bi bilo, da bi se o teh stvareh kooperanti in predstavni- ki Kombinata ponovno pogovorili, saj je očitno, da sedanji način vsem ne ustreza. TC Stare miečne icangie so že za muzej Mlekarji iz Arje vasi pobi- rajo samo še 8 odstotkov mleka na svojem odkupnem območju iz vrčev; večino mleka pobirajo torej z mo- dernejšimi cisternami iz zbiralniških oziroma hla- dilnih bazenov. Takšno pobiranje oziroma črpanje mleka iz hladilnih bazenov je podrejeno sodob- nejši tehnologiji, kíyti bi- stvena zahteva za kakovost mleka je, da je mleko čim- prej in čimbolje ohlajeno. Vrči za mleko, od prej pozna- ne klasične mlečne kangle, postajajo vse bolj redkost. Res je, da v alpskih prede- lih, v nekaterih državah, na primer v Avstriji, poznajo tu- di prevozne hladilne bazene, s katerimi pobir^o mleko iz najbolj oddaljenih krajev in od pridelovalcev mleka, ven- dar takšnih hladilnih potujo- čih cistern pri nas še ne poz- namo in jih na domačem tr- žišču tudi ni mogoče kupiti. Mlekarji pravijo, da bomo morali razmisliti tudi o takš- nih načinih zbiranja mleka, zlasti v bolj odročnih in hri- bovitih predelih, če hočemo odkupiti več mleka in v od- kup zajeti še večji odstotek krav-molznic. Da na splošno danes v za- sebnem sektorju pri mlečni pridelavi v odkup ne zajame- mo niti 60 odstotkov vseh krav, pač ni najbolj spod- budno dejstvo. Hkrati bi s sodobnejšim pobiranjem mleka, iz odročnih predelov še posebej, odpadlo vpraša- nje, ali graditi manj gospo- darne zbiralnice za manjše količine mleka, manj denar- ja bi morali dajati za lokalne prevoze in prav gotovo bi do- segli tudi boljše rezultate pri kakovosti mleka. Različni lokalni prevozni- ki morajo za potrebe mlekar- ne v Arji vasi dnevno prepe- ljati po 700 kilometrov različ- nih mlečnih poti, ki so izred- no razvejane po širšem c skem območju in izven i ga, prav sedíy pa tudi mo( zasnežene. Poleg glavne biralne mreže, deluje na i bolj oddaljenih predelih t. i. podmreža, ki dnevno cer ne zbere velikih koh¿ n^več do približno 2000 trov mleka, vendar pa pri Ije do vsakega, kolikor toli ekonomsko zanimiv« mlečnega pridelovalca. Teh 700 dnevno prevo nih kilometrov predsta\ lokalno mrežo zbiranja m ka do glavnih, organizirar zbiralnic. Tako razdrobijo mreža mlečnih poti seve veča stroške prevozov, ki konec koncev vkalkuliran ceno mleka, ki ga potem i trošnik kupi v trgovini. M karji se morajo za takš prevoze dogovarjati s poj meznimi prevozniki, ki jih težko dobiti, niti jih ne mor jo kig prida spodbudno n graditi in plačati. MITJA UMNI 14. iziet 100 icmečlfiii žensif »a morje Samo še jutri, v petek, 14. marca, bomo v našem ured- ništvu sprejemali kupone kmečkih žensk, ki bi želele letos potovati z nami na 14. izlet na morje, ki bo 4. in 5. aprila. Žrebanje bo javno, v ponedeljek, 17. marca ob 12. uri v uredništvu Novega tednika - Radia Celje. Ta- koj naslednji dan bomo sto srečnih izžrebank s pošto obvestili, da potujejo z na- mi. Za rezervo pa bomo iz- žrebali še deset potnic, če slučajno katera ne bi pravo- časno do torka, 25. marca nakazala prispevka v višini 2000 din. Smer poti je tokrat po nekaj letih spremenjena. Ne bomo potovali v Rovinj, ampak tja, kjer smo z našimi izleti začeli na slovensko obalo, s konč- no postajo v Piranu, v hotelu Punta. Tiste, ki bodo potova- le z nami lahko verjamejo, da ne bo nič manj zanimivo in prijetno kot je bilo za udele- ženke prejšnjih takšnih izle- tov. Za to bodo poleg nas po- skrbeli tudi kolegi novinarji iz Primorskih novic. Veliko stvari je že znanih: po tradi- ciji se bomo ustavili v gostiš- ču Tomi v Portorožu na do- bri malici ter v Lipici na Ogledu znamenitih konj ter zaključni slovesnosti. Za mnoge bo prav gotovo prijet- no doživetje ogled luke Ko- per, akvarija in pomorskega muzeja v Piranu in še česa. Glavni pokrovitelj izleta je poslovna skupnost Hmezad- Merx, potovali pa bomo s tremi avtobusi - dvema Izletnikovima in enim iz Atomskih toplic. Tako bo dovolj prostora za sto potnic, pa seveda za vse, ki bodo v spremstvu. Medicinska se- stra, novineirji (ne samo mi, ampak tudi iz Stopa, Kmeč- kega glasa, Jane, Savinjske- ga občana, televizije in ra- dia), harmonikarja Vili Šu- mer in Heri Kuzma, humo- rist Celjski Poldek oz. An- drej Meze, čarodej Jani Jošo- vec iz Petrovč, oktet Studen- ček in še kdo. Vsi bodo zve- čer in med vožnjo poskrbeli za prijetno počutje in vese- lje. Naša ekipa je bila včer^ (sreda) v Piranu in ostalih krajih, kjer se bomo med izletom ustavili, o tem pa več v prihodnji številki, ko bodo tudi znani že izidi žrebanja. Do torka smo v uredništvo dobili 1092 pravilno izpolnje- nih kuponov iz vseh občin celjskega območja. T. VRABL Prevozništvo na prvem mestu Transport KK Šentjur Izplaval Iz težav V Transportu Kmetijskega kombinata v Šentjurju so se v zadnjem času uspeli izvle- či iz težav, ki so jih nekaj let pestile. Menijo, da bo treba še precej storiti, da bodo se- danje rezultate ohranili, vendar pa je po besedah vo- dje tozda Branka Oseta tre- nutna situacija precej dru- gačna, kot je bila pred leti. V Transportu so se poleg prevozništva ukvarjali s celo vrsto dejavnosti, kar pa ni bi- lo posebej uspešno. Neneh- no so imeli izgubo, delavci so odhajali, plače so bile niz- ke. Lani so izdelali sanacij- ski program, ki je opredelil, katere dejavnosti na bi v Transportu razvijali. Pred- nost n^ bi imelo prevozni- štvo, hkrati pa bi vzdrževali kmetijsko mehanizacijo in ohranili del kovinarske de- javnosti. Pri prevozništvu so imeli precej težav zaradi iztroše- nih vozil, Lani so kupili pet novih kamionov, s čimer so postali precej bolj konku- renčni, letos pa n^ bi kupili še tri. Hkrati so se lotili ko- operacije z zasebnimi pre- vozniki in lani jih je sodelo- valo že 70. Nudijo jim vzdr- ževanje, storitve pa jim pla- čajo v 15 dneh, kar je za za- sebnike gotovo prednost. Ugotavljeyo, da im^jo vsi skupaj dovolj dela in se usmerjeno predvsem v pre- vozne storitve šentjurskih delovnih organizacij, med- tem ko za Kombinat oprav- ljajo tretjino prevozov. Dose- gli so tudi enakopravnost pri plačevanju storitev, kar po- meni, da veljajo za Kombi- nat enake cene kot za vse ostale. Še vedno dela tudi njihov vzdrževalni obrat, ki poprav- lja kmetijsko mehanizacijo in vzdržuje lastna vozila, kovinarski dejavnosti pa j je precej prizadela ustaviti proizvodnje traktorjev štorski železarni, s^ so izd lovali loke in kabine za traktorje. Z manjšimi spr membami lahko te kabir vgradijo tudi v druge tra] torje in dokler bo dovo^ po\ praševanja, bodo s proizvoc njo nadaljevali. Po načrtih naj bi leto ustvarili 500 milijonov dii prihodka, medtem ko so g lani 350 milijonov dinarjev Uredili so delitev osebnil dohodkov, ki niso več me< n^nižjimi v Kombinatu, š< vedno pa bodo morali skrbe ti za boljše medsebojne od nose in delovno disciplino Med večjimi načrti v prihod nje pa je tudi preselitev na novo lokacijo. T. CVIRN Kmetuje iz ijubezni do zemije Na obisku pri Ocvirkovih v Mali Brezi Večer je že bil, ko smo se oglasili pri Ocvirkovih. Vsa družina se je spravila na ve- liko kmečko peč in kljubo- vala zimi. Sicer tudi pozimi preko dneva ni tako. Ta čas je pač tisti, ko je potrebno popraviti in narediti razno orodje, ki ga kmet rabi čez poletje. Tudi pri njih je ta- ko. Marjan gre v delavnico, mlajši Marjan mu pomaga, kolikor petletni fant pač laliko, Renata gre v šolo, že- na Marija pa... Saj se ve, k^ gospodinje delajo. Pri hiši sta še Marjanova mama in teta, ki pa jima kljub vo- lji do dela zdravje tega več ne dopušča. Marjan Ocvirk je eden ti- stih mladih kmetov, ki sta ga ljubezen do zemlje in tradici- ja kmetovanja obdržala na kmetiji. Iz 12 hektarjev zem- lje poskuš^o izžeti čim več, čeprav pravi, da čas, ko je prevzemal kmetijo, ni bil pri- meren in ga je zato povozil, kot marsikoga. Živina in mleko jim predstavljata glavni vir dohodka, pridelu- jejo pa še vsega po malem. S koruzno silažo so si podvojili stalež živine v hlevu in naba- vili пекгц strojev. To pa je tudi vse, ker sedanji dohodki zadošča o котгц za sproti. Cenovna nesorazmerja tudi pri njih predstavljeno srž pro- blema. Cene kmetijskih pri- delkov že nekaj let ne doha- j^o reprodukcijskega mate- riala. Tragična je primerjava, da mora kmet prodati tri li- tre mleka, če si hoče v gostil- ni privoščiti steklenico piva. Marjan je mnenja, da kmet ni kriv, ker je hrana tako dra- ga, čeprav je res, da bi najra- Ш vsi kazali s prstom пгшј. Se najmanj to velja za hri- bovskega kmeta. Hribovska zemlja zahteva večji trud kmeta, kakor tudi stroja, pla- čilo za vloženo delo pa je enako za tiste v dolini, kot za njegovo in pri tem črnogledo doda, kot predan v usodo, da je hribovski kmet pač hri- bovski kmet. Da bi se razlike med njimi vsaj nekoliko omilile bi bilo potrebno hri; bovške kmete nekoliko bolj skozi prste pogledati pri re- gresih, cenah itd, ker le tako se bo kdo od mladih še odlo- čil za kmetovanje, sicer za takšna področja ne vidi per- spektiv. Z Marjanom smo sprego- vorili tudi o njegovem mlinu na vodo, ki se ga je odločil popraviti, da bo še lahko slu- žil namenu. Ob tem se mu grenko stori in pravi: »Pravili so mi, da je naša domačija zrasla iz mlina Gledal sem ga, kako propa; da. Nisem si dopustil, da bi ravno v času mojega gospo- darjenja moral končati. Od- ločil sem se, da ga bom po- pravil in bo zopet upo- raben.« In hobi? Marjan si v pro- stem času vzame čas za čebe- le. Nima veliko paiijev, veri- dar se veseli domačega pri- delka. Vs£y tako je, v šali re- čeno, vse z medom nama- zano. VIVI Marjan Ocvirk 13. MAREC 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 11 II— III (|1|Ц||1||И||||| Dan žena - za koga? Na Občinski sindikalni svet, Občinsko konferenco SZDL Celje in na naš naslov je naslovljeno pismo, s kate- rim se ženske, zaposlene v tozdu Elektrodistribucija Ce^je zgražao nad načinom proslavljanja Dneva žena v tem tozdu, ker je v nasprotju z vsemi načeli socialistične morale in samoupravnega odločanja. »Vodstvo osnovne organi- zacije sindikata tozd Elek- trodistribucija se je na pobu- do nekaterih zainteresiranih oseb odločilo, da priredi »na- kupovalni dan« v Pliberk. Pri tem bi dodale samo to, da pomeni ta izlet razprodajo ugleda vseh poštenih držav- ljanov Jugoslavije. Poudari- le bi, da so imele udeleženke tega regresiranega izleta upravičeno še tri urno odsot- nost z dela. Za vse ostale, ki se tega izleta niso udeležile iz kakršnih koli razlogov ni bi- lo na razpolago niti dinaija, niti niso imele pravice do od- sotnosti z dela, kot njihove sodelavke, ki so se izleta udeležile. Ker menimo, da je to očit- na diskriminacija in delitev ua žene, ki si ta izlet lahko privoščijo in na tiste, ki si ga ne morejo, zahtevamo, da se zadeva razčisti in ugotovi, kakšne so pravice vseh žena ob 8. marcu v tozdu Elektro- distribucije. Računamo, da bomo v pri- hodnje vse ženske ob Dnevu žena obravnavane enako, da ne bo prišlo do razlik kot le- tos in tudi že leta poprej.« Prizadete ženske Pripis uredništva: Čeprav je pismo prizade- tih žena iz tozda Elektrodi- stribucije anonimno, s pri- pisom, da se želijo izogniti sanakcijam s strani vod- stva tozda, ga izjemoma ob- javljamo, ker menimo, da je problem vreden resne obravnave in razmisleka. Pomlad v bloku Vse naokrog leži umazan sneg, ki ga tudi dež ne more umiti. Dan je siv, turoben. A tu, v Malg^evi ulici, v bloku št. 6 in 8, je hitela mimo po- mlad. Na vratih je pustila sled svoje lepote. Bel plakat, popisan v veselih barvah, čr- ke kot drobni cvetovi, je z veliko topline vabil vse ma- me in babice iz bloka naj pri- dejo na praznovanje 8. mar- ca, ki jim ga bodo pripravili malčki iz oddelka WZ Ani- ce Černejeve. Prisrčno vabilo polno to- pline in želje, da se pobliže seznanimo, ko že živimo pod isto streho. Dan na dan radi prisluhne- mo veselemu čebljanju, brezskrbnemu utripu življe- nja. Joka ni slišati. Le zak^j neki? Vidim njihove noske, pritisnjene ob šipah in vese- lo si pomahamo. Seveda sem se vabilu od- zvala in ni mi žal. Z njimi sem bila pol ure in v teh krat- kih trenutkih doživela veliko lepega. KsO vse so prikazali in zapeli veliko pesmic. Nji- hove velike očke so se leske- tale v sreči. Kar zgubil si se v njih. Gledala sem jih, pa nji- hovo čudovito tovarišico Štefko, ustvarjeno za ta zah- tevni poklic in vaiuško Re- nato. Stapljali so se v eno, te vsega prevzeli. Pozabil si na skrbi, na delo. Solze so za hip zbrisale utrujenost z oči. Tu notri, v tem vrtcu, je toli- ko sonca. Verjamem, da otroci v tem času, ko so v vrtcu, pozabijo na dom, saj jim zna tovarišica Štefka pri- čarati mnogo lepega in zani- mivega. Bilo je prelepo. In na koncu sem dobila še roži- co iz papirja, ki so jo izrezali in prelepili drobni prstki malčkov, pa lepo čestitko od vseh. Vso to lepoto je malce za- grenilo dejstvo, da so na belo pogrnjeni mizi samevale ro- žice in čestitke ter zaman ča- kale še na druge mamice in babice iz bloka. Žal mi je za- nje, ki iz kakršnega koli vzroka niso mogle priti in žal mi je tovarišic in malčkov, ki so se tako skrbno pripravili, da bi nam vsem zaželeli kar n£ylepše praznovar\je osme- ga marca. Hvala za prelepo doživetje vsem malčkom in tovariši- cama. Pomlad je bila z vsem svo- jim razkošjem tu v Malgajevi št. 6 in 8, čeprav je zunsy ležal umazan sneg inje dež zaman skušal sprati sivino. BABICA MARJETA, Celje Težave z žetoni Občani Vojnika se pritožu- jemo, ker za lokalni avtobus Vojnik Celje in obratno ne moremo dobiti žetonov. Te- žava je v tem, da je treba za enkratno vožnjo odšteti 90 din. Toliko drobiža ne moreš imeti naenkrat doma, še sploh če v službo ali v šolo z avtobusi odhaja več ljudi ob različni uri. Pri Izletniku so nam rekli, da so žetoni ve- ljavni samo do ŠkoQe vasi. Prosim, da zadevo rešimo skupaj z Izletnikom, saj bo tako na avtobusih mnogo manj vroče krvi. MAJDA GRUŠIČ, Vojnik Pokopališče na Golovcu o neurejenem pokopališ- ču na Golovcu smo večkrat brali v NT. Zdaj seje v TV-15 oglasil še novinar Milenko Strašek in v lepem članku pograjal zapuščeno pokopa- lišče na Golovcu. Omenja tu pokopane, za slovensko stvar zaslužene može, po- udarja nekatere Bernekarje- ve umetnike na grobnih spo- menikih in graja zapušče- nost spoštovanega kraja z le- po urejeno mogočno grobni- co onkraj zidu pokopališča. Kako velika je razlika med stanjem na tej in oni strani pokopahščnega zidu. Zak^ ločujejo pokojne? Vpraša- mo se, ali bi bilo mogoče iz- peljati revolucijo, če ne bi naši predniki vse svoje živ- ljenjske in umske sile zasta- vili za razvoj in obrambo slo- venskega naroda, za njegovo samozavest in borbenost, ki se je pozneje izkazala v naro- dovem boju za osvoboditev! Pokojniki, ki so v vseh le- tih naše zgodovine utrjevali revolucionarno zavest naše- ga naroda pred nenehno agresivnim nemštvom, so si gotovo zaslužili celjsko Nav- je, ne pa skrunitev zadnjih počivališč. Bodo naši vodilni možje v Celju že vendar enkrat uredi- li to stvar? Dr. ERVIN MEJAK, Celje iz zgodovine Žeiezninarja Ko sem v NT pred kratkim bral o obnovi stare trgovine z železnino (bivši Rakusch) se mi je porodila misel, da bi tudi sam napisal пекцј vr- stic. V prispevku ni omenje- no, daje ta stavba iz leta 1810 bila že enkrat temeljito ob- novljena. Pri tej obnovi, leta 1930, sem tudi sam veliko so- deloval. Takrat sem se pričel učiti za ključavničarja k ta- kratnemu mojstru Gradu. Zaposlenih nas je bilo 5 po- močnikov in 9 vajencev. Zi- ma 1929/30 je bila zelo huda, vajenci pa smo imeli poleg drugega veliko dela pri ob- novi trgovine Rakusch. Last- nik je imel arhitekta z Duna- ja, ki je napravil vse načrte za obnovo in jo tudi stalno nadzoroval. V tej zimi smo najprej naredili veliko stre- ho, ki je še danes nad trgovi- no. Potem se je začela mon- taža centralne kurjave, ki jo je opravil pomočnik Adolf Okrožnik, ki še danes živi v Celju. Obnovo sanitarij pre- ko hodnika je pretežno izvr- šil pomočnik Johan Gore- njak. Takrat so mizarji že za- čeli nameščati pulte in pre- dalčke, ki služijo še danes. Trgovina je med obnovo stalno poslovala in večine tr- govskih pomočnikov se še vedno spomnim po pri- imkih. Po opravljeni notranji ob- novi so začeli delati fasado, kjer smo spet imeli veliko dela ključavničarji, največ pa sta delala starejša pomoč- nika Albert Jeraj in Johan Kovač. Kadarkoli sem y Celju in grem v trgovino Železnfnar, vedno obujam spomine na to delo, še posebej ko pogle- dam na pročelje, kjer na lepi konzoli visi kosec s koso, ki sem ga pomagal delati s po- močnikom Johanom in na- ma je na nakovalu zaradi tre- sljajev odletel gornji pločevi- nasti list. Joham meje dolžil, da sem kriv in me z vso ko- vaško močjo udaril po obra- zu, da se mije ulila kri. Prito- žil sem se mojstru in ta ga je zato nahrulil, čeprav tudi sam ni vajencem prizanašal klofut. Vse kovinarsko okov- je na vratih, železna vrata in vse drugo, smo morali nare- diti grobo, da bi bilo videti staro. Poskrbeli so tudi za kolesarje in po načrtu smo morali napraviti na steno pred trgovino železno ogro- dje za prislanjanje koles, ki jih je bilo takrat že veliko. V tej trgovini so pred tem, po pripovedi starejših, pre- diali tudi lovske potrebšči- ne in razstrelivo. Trgovina je imela tudi dve skladišči in sicer v nekdanjem mestnem, mlinu in v stavbi, na križišču pred banko. V trgovini in skladiščih smo vajenci na- bavljali skoraj vse potrebno. Spominjam se, ko sva s po- močnikom Albertom delala železna vrata za trgovino, ki peljejo iz notranjega dvoriš ča proti stopnišču. Moral sem teči po ključavnico za ta vrata, mojster pa se je peljal za mano na kolesu. Med te- kom sem se preveč ognil ne- kemu pešcu in na nizki ogra- ji pred bivšo meščansko šolo sem si kar dobro raztrgal hla- če. V delavnici sem luknjo zvezal z žico, kot že večkrat. Mojster je zato dejal, da ima- mo vajenci več »drota na bandurah« kot on v skladiš- ču. Tako sem doživljal obno- vo današnjega žeiezninarja pred 56 leti. ANDREJ STRGAR, Latkova vas Težave z avtom 10. februaija letos nas je zima presenetila z obilico snega. Tudi ta dan sem z av- tom peljala otroka v šolo, na- to sem se še sama peljala v službo. Avta nisem mogla ustrezno parkirati, saj sneg ni bil nikjer očiščen. V službi sem ugotovila, da je bil avto napoti čistilcem snega, in tako, sem ga našla na dvorišču ZŠAM na Slom- škovem trgu. Ko sem plačala račun, mi je prijazna usluž- benka predala še en sestavni del, ki bi si ga naj vstavila v avto. K sreči je prišel mimo nek moški, in uslužbenka, ki sama tudi ni vedela čemu služi ta del, ga je vprašala, kaj z njim. Sledil je odgovor, da so odstranitev tega dela zahtevali miličniki. Ta stro- kovnjak je del tudi takoj brezplačno vstavil. Po dru- gem odpiranju pokrova mo- torja seje bilo z avtom mogo- če odpeljati, čeprav je nepri- jetno poskakoval. Naslednji dan je bil avto gluh in z otro- kom sem morala 3 kilometre peš do avtobusne postaje. Naslednjega dne mi je di- rektor ZŠAM na vpraSarye razložil, da delajo po navodi- lih miličnikov in da še nikoü niso iz nobenega avtomobila vzeli nobenega dela. Ko je primer preveril, me je pokli- cal naz^ in po telefonu sem se lahko pogovorila s stro- kovnjakom. Ta mi je pove- dal, da to napravi na vsakem avtomobilu in sicer zato, da ne bi lastniki s svojimi avto- mobili pobegnili, ne da bi plačali račun za prisilno od- stranitev avtomobila. Spra- šujem se, čemu služi registr- ska tablica na avtomobilu, strokovnjaku pa tega nisem uspela razložiti, ker je takoj povprašal po »peku«, ki mi je prejšnji dan pomagal. Medtem mi je komandir postaje milice v Celju pojas- nil, da navodil o demontira- nju sestavnih delov ne dajejo in me tudi obvestil o možno- stih pritožbe. Sprašujem se, kam »strokovnost« te vrste sodi? SLA VICA SERŠEN, Arja vas SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE: V soboto bosta na odru celjskega gledališča dve pred- stavi Lainškovih Samorastnežev. Ob 10. uri bo pred- stava za V. šolski abonma, ob 17. uri pa za obonma Sobota in za izven. Po tej predstavi bo tudi razgovor z ustvarjalci predstave za organizatorje kulturnega živ- ljenja, aktivne gledališke ljubitelje in mentorje kul- turne vzgoje. V DOMU UPOKOJENCEV v Celju bo danes ob 16.30 samostojni koncert pevskega zbora Železar Štore, ki ga vodi Bojana Jurkovnik. V KULTURNEM DOMU V ŠMARJU PRI JELŠAH bo jutri, ob 19.30 premiera dela Edwarda Albeeja Vrt, ki jo je pripravila domača gledališka skupina Anton Aškerc. Uprizoritev bodo ponovili v ponedeljek ob 17. uri, v torek in petek pa ob 19.30. V avli doma pa je odprta fotografska zbirka Slavka Cigleničkija z naslo- vom Šmarje, ki ga ni več. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU bodo jutri, ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Zdene Gíyzer Kaaba sanjalka, ki jo je izdal literarni odbor ZKO Velenje. V nedeljo pa bo v knjižnici, kjer je odprta tudi raz- stava razgednic in fotografij, srečanje zbiralcev raz- glednic. Tema srečar^a, ki se bo začelo ob 9. uri, bo Slovenika - moji kr^i, stari obični. NARODNI DOM v Celju bo prihodnji četrtek, 20. marca, gostil pevce Mešanega pevskega zbora Gostin- skega podjetja Celje, ki so pripravili koncert ob 10- letnici svojega delovanja. Kot gost bo na koncertu nastopil Moški pevski zbor Avto Celje. V LIKOVNEM SALONU v Celju je še do sobote odprta razstava slikarskih del Franceta Peršina. V AVLI RAZVOJNEGA CENTRA v Celju si lahko ogledate razstavo slik Dore Plestenjak. V KNJIŽNICI EDVARDA KARDELJA je odprta raz stava knjižničnega gradiva ob 100-letnici Vladimirja Levstika. V PIONIRSKEM DOMU CVETKE JERINOVE v Celju bodo v ponedeljek odprli razstavo likovnih del učencev osnovne šole XIV. divizije z Dobrne. Otvori- tev razstave bo v avli Pionirskega doma ob 16. uri. V PIVNICI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA je na ogled razstava likovnih del Mirne Pavlovec. Odprta bo do konca marca. SAVINOV RAZSTAVNI SALON v Žalcu pa gosti še do 15. marca razstavo likovnih del Zore Adlešič. ŠRC GOLOVEC Celje: V sredo se bo v hali Golovec predstavila plesna šola Tine Rožanc iz Ljubljane. Pri- reditev so poimenovali Jugoslavija pleše. Poleg tek- movanja v latinskoameriških plesih, kijih bodo odple- sali n^boljši plesni pari Jugoslavije, bodo nastopila tudi dekleta skupine za JAZZ balet in break dance skupina. OGP »REMONT« Celje, p. o. Oblakova 32, Celje Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in objavlja prosta dela in naloge: 1. Opravljanje slikopleskarskih del (več delavcev) Pogoj: Končana poklicna šola 2. Opravljanje gradbenih del - zidarje, tesarje Pogoj: Končana poklicna šola ali vsaj priučitev v stroki - več NK gradbenih delavcev Pogoj: starost nad 16 let, fizična sposobnost 3. Opravljanje del v telefonski centrali in kurirska opravila Pogoj: Končana osnovna šola, po možnosti znanje strojepisja. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem 3-mesečnega poizkusnega dela. S stanovanji ne razpolagamo. Prijave sprejema ustno in pisno tajništvo podjetja do zasedbe razpisanih del in nalog. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Na delegate preveč vplivajo ozke možnosti Okrogla miza Novega tednika o predvolilnih pripravah In o nalogah, ki čakajo odgovorne po današnjih In nedeljskih volltvai Danes in v nedeljo te četrtič volimo delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To je samo vrh skoraj enoletnih poglobljenih priprav in pričetek novega obdobja. Spoznane izkušnje, še zlasti slabosti pri delu delegatov v preteklosti, so pomemben kažipot za naprej, prav tako kot je vse opravljeno delo v pripravah na volitve odraz dosežene ravni samoupravnih delegat- skih odnosov. O vsebini in kakovosti spoznanj in dogajanj ter o tem, kako jih bodo uporabili, smo pripravili okroglo mizo. Vabilu so se odzvali: predsednik medobčin- skega sveta SZDL Celje Filip Beškovnik, sekretar medobčinskega sveta ZSS Celje Franci Vrbnjak, predsedniki občinskih konferenc SZDL - iz Celja Drago Medved, iz Laškega Zlaiko Pavčnik, iz Šentjurja Jakob Ratajc ter iz Šmarja pri Jelšah sekre- tarka občinske konference SZDL Milka Dobrave. Iz uredništva Novega tednika sta sodelovala glavni urednik Boris Rosina in Milena Brečko-Poklič, ki je pripravila razgovor za objavo. Vsebinsko najpomembnejši del pri- prav na volitve so ocene delovanja dele- gatskega sistema. Katera spoznanja, ki bi jih bilo vredno uporabiti in katere slabosti, ki jih je moč odpraviti, so poka- zale? Dobrave: Ugotovili smo več slabosti kot napredka. Torej malo tistega, kar bi lahko vgradili kot izkušnje v naslednje mandatno obdobje. Slabosti so tako zno- traj delegacij kot v delu strokovnih služb. Delegati niso pripravljeni sodelovati, ka- dar so gradiva preobsežna, kadar ni na izbiro več predlogov, kadar nim^o vpliva na odločitve. Niso se pripravljeni izpo- stavljati strokovno usposobljeni službi in to nas opoz^a, da nismo poskrbeli za pravočasno in kakovostno usposabljanje. To bo še n^lažje popraviti. Te^e bo od- praviti neugoden vpliv reševanja proble- mov zun^i delegatskih poti in okrepiti po- vezanost delegatov z vodstvi kr^evnih skupnosti, delavskimi sveti. Doslej so bili preveč prepuščeni sebi in tudi niso čutili odgovornosti do drugih. Medved: Občutek nemoči in nemotivi- ranosti ne moremo posplošiti. Delegati v zboru krajevnih skupnosti in skupnosti kr^evnih skupnosti so zavzeti. Ni jim vseeno, kakšne odločitve bodo sprejete. Slabše je v zboru združenega dela, kjer se čuti razkorak med delegati in vodstveni- mi delavci. V Celju so tudi vprašanja o smiselnosti podvajanja razprav v družbe- nopolitičnem zboru občinske skupščine in predsedstva občinske konference Soci- alistične zveze. O istih stvareh razpravlja- jo skoraj isti ljudje. To bi morali v Slove- niji strokovno proučiti, prav tako vpraša- nje stalnega mandata v tem zboru. Beškovnik: Bistvene razlike so predv- sem v delovanju občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skup- nosti. Občinske skupščine so bolj aktivne tudi zaradi tradicije, zaradi občutka, da se tu res odloča. Znotraj teh skupščin so najbolj aktivni zbori kríyevnih skupnosti. Sem prinesejo delegati vse, tudi tisto, kar sem ne sodi. Zato, ker ne vedo, ksy se kje rešuje in ker tu vedno dobijo odgovor. Pavčnik: Tudi zato, ker se občinske skupščine redno sest^ajo, skupščine sa- moupravnih interesnih skupnosti pa le trikrat letno. V zadnjih letih smo pogosto doživeli, da so se na skupščinah interesnih skupnosti odločali le o potrjevanju finančnih načr- tov, ne pa o vsebini. Medved: Tem skupščinam delegati oči- tajo, da je vse naprej pripravljeno, da je stroka izračunala, tako kot mora in da odločego drugje. Ob oženju denarnih mož- nosti se težko pogovarjamo o vsebini. Beškovnik: Strokovnim službam dela- mo krivico. Iz omejenih sredstev ni mogo- če narediti deset različnih predlogov. Strokovna služba po mojem pošteno pri- pravi tak predlog, ki omogoča ustrezno uresničitev programov. Ljudje bi to mora- li preštudirati, ne samo prebrati. Morali že, samo njihova izobrazba ne dosega visoke potrebne strokovne ravni. Kdo bi jim lahko in moral pri tem poma- gati? Beškovnik: Delegacije so res preveč prepuščene same sebi. V delovnih organi- zacijah imíóo običajno nekoga, ki skrbi za delo samoupravnih organov, imsOo stro- kovne službe. Ti bi lahko veliko pomaga- li. Težje je v krajevnih skupnostih, saj večina п1д1а niti ^nikov. Vseeno mislim, da bi se delegati sami bolj poglabljali v odločanje v interesnih skupnostih, če bi vedeli, koliko denarja se v njih obrača. Medved: Samo v celjski kulturni skup- nosti, ki sodi med majhne, se bo letos obrnilo 240 milijonov dinarjev. Ratajc: Čeprav so vsote velike, so za odločanje premajhne. Denar kroji politi- ko. Tista tri zasedanja letno niso veliko, pa še na hjih so težave s sklepčnostjo. Ljudi še zanima izobraževanje, zdravstvo, telesna kultura, vse drugo pa ne. Kar jih tišči, prinesejo na zbor kr^evnih skup- nosti. Pavčnik: Normalno je, da na del^ate vplivno ozke možnosti odločanja. Se o zdravstvu in kulturi se ne moremo več pogovarjati. Razlogi, da ljudje ne prihaja- jo na skupščine, pa niso v tem. Pri nas je analiza pokazala, da iz nekaterih krj^ev- nih skupnosti ali delovnih organizacij de- legati vedno prihajajo, iz drugih skoraj nikoli. Na to odločujoče vpliva odnos družbenopolitičnih organizacij, strokov- nih služb in vseh drugih. So slabosti, a če gledamo celoto razvoja delegatskega si- stema, smo v zadnjih letih dosegli več kot kdajkoU poprej. Slabosti odkrivamo zato, da bi jih lah- ko presegli. Nekaj je mogoče narediti že sedaj, na začetku novega mandatnega obdobja. Kakšne spremembe predvide- vate? Pavčnik: Za nekatere marijše kr^evne skupnosti in delovne organizacije je ves delegatski mehanizem preobsežen. Pre- prosto zmanjka ljudi. Brez škode za de- mokratičnost so se odločali za oženje. Zmanjšali smo število delegatov za 15 od- stotkov. Vedeti morate, da je bilo prej kar 10 odstotkov volilcev v delegacijah. Na- mesto združenih delegacij se odločamo za splošne, kjer so bile prej tri združene, bo- sta sedaj dve. Ker je bilo veliko težav tudi s prevozi, z zagotovitvijo prisotnosti na vseh skupščinaii, bomo v bodoče skušali organizirati skupno zasedale dveh skupščin - na primer kulturne in telesno- kultume. En delegat bo lahko opravil dvojno delo - večina dnevnih redov pa je tako in tako ista. Dobrave: Podobne težnje so se pojavile tudi pri nas in kar nekako bali smo se jih, siO smo rekli, da bomo bodočnost reševali z več dela in z marij delegati. Oženje je kar opazno - izvolili bomo 200 delegatov ma^, kot jih je bilo doslej. Za manjše kriOevne skupnosti se strinjam, da druga- če ne gre, vendar so težnje po zmanjševa- nju števila delegatov izrazite v združenem delu. Mar to pomeni, da niso več priprav- ljeni sodelovati na skupščinah interesnih skupnosti? Kako ocenjujete oženje delegatskega odločanja - kot nujno racionalizacijo in torej nekaj dobrega ali kot zmanjševa- nje vpliva na odločanje? Pavčnik: Zmanjševanja smo se lotili ze- lo kritično. Kako bo šlo naprej, ni odvisno od števila, temveč od kakovosti delega- tov. Od tega je odvisna demokratičnost. Medved: V Celju smo skušali zagotoviti, da se z zmanjševanjem števila delegatov ne bi zmar^šala kakovost delovala. Prvi so se oglasili tisti, ki res ne morejo naprej po starem, nato pa se je sprožil pravi plaz. Delegacije ožijo tudi tisti, ki bi lahko brez težav oblikovali vse. Svetovali smo, da tega ne storijo. Posledice bodo čutili sa- mi. Za enak model so se odločale organi- zacije z 200 in s 1000 zaposlenimi. Beškovnik: Ponekod so se racionaliza- cij lotili zaradi slabih izkušenj z delom konferenc delegacij. Tisto, kar omogoča zakon, je težko zajeziti. Iz medobčinskega sveta smo opoza^ali, da lahko oženje pri- vede do zatikanja pri medsebojnem ob- veščariju. Nekateri so prisluhnili, drugi so bili trmasti. Će se je že skrčilo število delegatov, je še toliko pomembneje, kakšni bodo. Na kaj kažejo podatki? Dobrave: Največje so razlike med dele- gati za zbore občinske skupščine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za občinsko skupščino prevla- dujejo tovariši srednjih let, ki jim pravilo- ma ljudje najbolj zaupno. Le deset od- stotkov žensk je med njimi in zelo malo mladih. V interesnih skupnostih je 39 od- stotkov žensk, 25 odstotkov mladih in tu- di izobrazbena struktura je kar vzorčna, lepo porazdeljena. Očitna je miselnost, da je središče dogovarjanja občinska skupš- čina. Pavčnik: Premiki so zelo ugodni. Zani- mivo je, da se je struktura od evidentira- nja do kandidiranja celo izboljšala, kar je brez dvoma odraz kakovostnih predvolil- nih priprav. Podatki so zanimivi: žensk je predlaganih 42 odstotkov Geta 1982-37), višjo in visoko izobrazbo ima 16 odstot- kov delegatov (prej 11), srednjo 52 (prej 38). Edino mladih je manj - namesto 26 odstotkov 24. Tudi to ni malo. Lahko torej govorimo o novi kakovosti - mladih, žen- skah, strokovnih kadrih. Medved: Delegati so veliko bolj premi- šljeno predlagani. Izbirali so po tem, k^j kje potrebujejo in kdo to nabolje pozna. To je dobro in slabo, здј se zavzemanje za reševanje lastnih problemov lahko izrodi v ozko gledanje, v nerazumevanje skup- nega razvoja. Ratajc: Sedćg so se prizadevanja razha- jala celo znotraj krajevne skupnosti, de- lovne organizacije. Da bi to preprečili, vključujemo vodje delegacij neposredno kot člane v svete krajevne skupnosti in priporočamo delovnim organizacijam, da jih vključijo kot člane delavskih svetov. Od vodij delegacij je veliko odvisno, od njihovega občutka, da so potrebni, da lah- ko nekaj storijo. To pa je neposredno po- vezano z ljudmi, ki vodijo posamezne zbo- re, skupščine. Njih moramo izobraževati v medčloveških odnosih, da bodo znali prisluhniti problemom, četudi bodo po- vedani preprosto, brez lakiranja. Kakšna je politična ocena doslej opravljenega dela? Kakšen je bil odnos ljudi do evidentirai^a in kandidiranja za potrebe svoje krajevne skupnosti, de- lovne organizacije, kakšen za odgovorne dolžnosti? Dobrave: Preveč smo bili kritični. Še zavedamo se ne, kako veliko delo smo opravili. Od uvedbe delegatskega sistema so družbenoekonomske razmere najtežje, priprave na volitve pa sovpadajo z vrsto drugih zahtevnih aktivnosti. Kljub temu smo uspešno izvedli predkandidacijske in kandidacijske postopke. Iz širokega kroga evidentiranih, enako sposobnih lju- di, je bilo pogosto težko izbrati samo ne- kaj kandrdatov. Ljudje so se res množično vključevali. Tudi na kandidacijskih kon- ferencah. Razen izjemoma tudi ni bilo po- mislekov pri podpisovanju kandidature. Torej so se ljudje še pripravljeni lotevati razvojnih vprašarxj, pripravljeni so se spo- pasti s težavami. Medved: To drži za temeljne delegacije. Pri njih je vsak zase dobro poskrbel. Dolž- nosti v občini in republiki pa kot da so stvar nekoga drugega. Zahteve in priča- kovanja gospodarstva so velika, iz svojih vrst pa niso predlagali skoraj nikogar. Ra- zočarala so tudi društva. Vrbnjak: Ocena v sindikatih je enaka - združeno delo je dalo velik poudarek te- meljnim delegacijam, le delno še funkci- jam v občini, naprej pa sploh ne. Obiski in neposredni stiki niso zalegli. Beškovnik: Čeprav smo se zavedali, da je bilo v krajevnih skupnostih in občinah na celjskem območju v zadkih letih veli- ko doseženega, smo se bali, kako bo ob podpisovaryu izjav za kandidiranje. V te- meljnih okoljih ni bilo dosti zavračanja. Povsem drugače pa je bilo z ljudmi za prevzem odgovornih dolžnosti v občini. Ljudje, ki bodo prevzeli funkcije, bodo prevzeli odgovornost za že sprejete sred- njeročne načrte, vrsto nalog, za katere je težko predvideti, če jih bo mogoče uresni- čiti. Ugotovili smo, da so ljudje odgovorno in zavzeto izbirali delegate. Ali pomeni kakovosten sestav delegacij doprinos ali zavoro za delo vodilnih funkcionar- jev in ali ni politična odgovornost za odklanjanje funkcij ob tako zavzetih vo- lilcih še večja? Pavčnik: Na kandidacijske konference so ljudje prišli tudi s traktorji in verigami. Res niso drli na kup, a prišli so z določe- nim namenom. Z določenim, praviloma kritičnim mneryem. V Laškem smo zame- njah pet ljudi, predvidenih za odgovornej- še dolžnosti. Evidentirani so bili v bazi, baza je tudi predlagala spremembe. Pri- pombe smo upoštevali. Na osnovi drugih, argumentiranih predlogov. Doslej se je to dogajalo zgolj zaradi formalnih razlogov. Beškovnik: Nekaj odklaiijanj funkcij je vedno bilo. Danes je izpostavljenost na javnih funkcijah še večja. Večja bo demo- kratičnost, bolje bo. Nihče, ki je funkcijo zavrnil, še ni bil kaznovan - a če bi vsi tako ravnali, bi ostali brez funkcionarjev. Pri nas se to ne bo zgodilo. Ratajc: Postopki evidentiranja in ka- drovanja so bili široki in ljudem ni vse- eno, kdo bo kaj. Funkcion^i bodo med sposobnimi delegati morali dobro delati bolje kot doslej. Njihovo odgovornost bo- mo ocenjevali že po dveh letih in poveda- li, če so svoje naloge opravili ali ne. Sicer pa pri nas ni bilo pretiranega odklanjanja funkcij. Toliko pa, da nismo mogli uresni- čiti zahteve po dveh kandidatih za eno funkcijo. Priprave na volitve so bile po vaši skupni oceni dobre, kar velja tudi za izbor delegatov. Z nedeljskimi volitva- mi pa delo še ne bo končano. Kaj bo za čas po volitvah temeljnih delegacij naj- bolj pomembno in kako se pripravljate, da bi bilo delo bodočih delegatov na vseh ravneh boljše? Medved: Najprej bo treba nove temelj- ne delegacije uvesti v delo, v probleme in zadolžitve, ki jim jih bodo prepustili dose- Filip Beškovnik Franci Vrbnjak Drago Medved Zlatko Pavčnik Jakob Ratajc NOVI TEDNIK - STRAN 13 očanja jj Spoznati morajo svoje na- ju želje svojih okolij in skup- so delegirani. Da pri svo- bodo osamljeni, jim moramo povezavo s samoupravnimi ^Icovnimi službami in še po- (iiostjo družbenopolitičnih or- glo jim bo lahko ol^šalo tudi '5 potrebami in življenjem na- jbraževanje. Moramo doseči, ,dloČitev sprejetih v delegat- ki jcot izven njega. ^odi strokovni organi, službe ,voj način delovanja tako da Milka Dobrave Ibi delegatov? Mar ni dolž- Dopolitičnih organizacij, da ta premik? K Delu delegatskega sistema i vse podrejeno. Dokler bodo i občutek, da niso pomemb- D biti učinkoviti. Ni vseeno, ner rečemo, daje predlog tak drugačen ne more biti ali pa ikaj je tako, da so stopnje e zato vse podvrženo računa- ivo je, da bi morale biti stro- Б na strani delegacy in jim »brez subjektivnih sil ne gre. skupnosti je to socialistična iženem delu sindikati. Doslej naredili. Če enkrat letno ana- Í delegacij, to še daleč ni do- imo delo delegatov stalno I jim pomagali, ne bo težav s II t Celju sploh ni problematič- Irt. Razprav ni, vsebine. Pov- ttba je bila blizu 80 odstotna - lo sedeli, molčali in dvigovali Veliko stvari smo sformalizi- Sn primer z Vrha nad Laškim te prihaja 10 do 15 ljudi, na 40 30 do 50. Ljudje torej so, za delo in tudi sestanke, če •živili, izvili iz formalnih raz- » je rečeno, da je dovoljeno to o tistem, kar tam piše? Da 'že naprej uskligeno? Osnov- W eno - treba je iti v sistem, v * vseh resolucijah razglaša- ' Zveza komunistov, da mora ^ati znotra' ■ ' ' r.°ga siste- í tu še vel -^jka. Dele- losom bomo «ali toliko vsebi- bodo dogovarjali delegati, ђје, takšne in drugačne. ^dobih smo bogate izkušnje da bodo delegatske skupšči- i^evanje vseh vprašanj, ki so •¡¡[ljenje in delo. Pomagamo «cionalnim izobraževanjem ' pripravami na skupščine •^oupravnimi organi, s stal- nem dela delegacij. ibolj delegatsko odločanje je ? krajevnih skupnosti - tam ^ domenimo, к^ bomo nare- ^ dali denar. Če bi v samou- ^snih skupnostih dejansko ^Poreditvi denapa, bi tudi ^ Drugače bi tudi bilo, če bi drug drugega, če bi bilo demokratičnih odnosov, ^је vseh v krajevni skupno- ' Organizaciji ali občini bi ob družbenopolitičnih organi- Premakniti stvari naprej. Je j-^ko zavzet aktivist ne more ^ brez podpore drugih. Tudi Inženirji za stroji Kitajski strokovnjaki se usposabljajo v laškem Boru Skupina kitajskih strokovnja- kov je ie mesec dni na strokovnem usposablj^u v Boru v Laškem. Sem so prišli, da spoznajo in osvo- jijo tehnologijo izdelave pohištva za tovarno, ki jo je Lesnina posta- vila pred pol leta na Kitajskem, natančneje, v mestu Changshun na severovzhodu Kitajske. Skupina osemnajstih kitajskih strokovnjakov je po kvalifikacijski strukturi zelo pestra, s£g so v njej delavci s poklicno izobrazbo, tehno- logi in inženirji. Eden izmed obeh prevajalcev, Shi Lin Yi je celo dok- tor znanosti, medtem ko je. drugi. Ji Bing predavatelj na pekinški alca- demiji za tuje jezike. Gre za kadre, ki bodo po vrnitvi v domovino prev- zeli vodilna mesta v novi tovarni. V Boru bodo do konca meseca, v tem času bo vsak delal pri vseh ključnih fazah proizvodnje. »Operativni program dela smo pripravili sami z našim vodjem raz- voja,« pove Anton Sirk, vodja ko- merciale v Boru. »Delo smo organi- zirali tako, da vsak dela na enem stroju le po dva, tri dni, nato gre na drugo delovno mesto. Naš skupni namen je, da dobijo čimbolj celovit vpogled v tehnologijo, da spoznajo delovanje in voder\je ključnih stro- jev in organizacijo dela. Čeprav na- ša tehnologya ni povsem enaka kot njihova, ji je najbolj podobna. Mi- slim da bodo, glede na predhodno teoretično predznanje, te majhne razlike bez težav premagali.« Gostje s Kitajske so nastaryeni v Hotelu Hum v Laškem. Sprva so imeli nekaj težav pri prilagajanju na našo hrano in mehke, jogi postelje, ker doma spijo, podobno kot Ja- ponci, na tleh ali trdih ležiščih. Oko- lico Laškega so si že ogledali. Pravi- jo, da im^o dovolj dela in jim osta- ne кгц malo časa za druge stvari. Vsak dan se namreč popoldne se- stanejo in temeljito pogovorijo o de- lovnih izkušnjah tistega dne. Pogo- sto potekajo ti razgovori s strokov- njaki iz Bora in delovne organizaci- je Lesnine. Pred kratkim jih je obi- skal tudi namestnik kitajske amba- sade v Beogradu. Prejšnji teden je bila m£^ša skupina na usposablja- nju v ljutomerskem tozdu, kjer so se seznanili še z nekaterimi drugimi stroji in postopki za izdelavo pohi- štva. Tako Kitajci kot delavci v Boru si želijo pristnejših stikov, kar pa jim onemogoča neznanje jezika. Zato ostajajo pogovori v prisotnosti pre- vćgalcev bolj na strokovni ravni. »Pa vendarle gre nekako, zat^uje zgovorna Wu Yunlian strojna inže- nerka in ena izmed obeh žensk v skupini: »Pomagamo si z rokami, prsti in z mimiko. Tako zvem od svojih slovenskih sodelavcev, kje so doma, koliko otrok im^jo, kje živijo. Tudi vaši delavci želijo izvedeti čim več od nas. Tako se skupaj učimo posameznih besed in je včasih prav zabavno. Trenutno delam v lakirni- ci. Vaše delavke so zelo pridne in hitro deli o. « Delavce v Boru najbolj preseneča skromnost kitajskih delavcev. »Z vsem so zadovoljni, vedno nasmeja- ni, uslužni in vljudni in zelo hitro se učijo. Že po dveh, treh dneh del^o enako hitro kot naši, pravi Karolina Gunzek, ki je vodja v lakirnici in načrtuje, da bo vse povabila k sebi domov, brž ko bo manj snega. »Do- ma imamo veliko kmetijo. Prostora bo dovolj za vse. S pomočjo preva- jalcev se bomo že kako zmenili.« Wu Yunlian pravi, da so se te navadili na na^šo hrano, ki se pre- cej razlikuje od njihove: »Vi imate preveč mesa na jedilniku in veliko sveže solate. Mi strežemo manj so* late in jo najprej skuhamo. Navad- no pa vso zelenjavo skuhamo sku- paj z mesom, najraje perutnin> skim, nato vse skupaj postrežemo zelo vrode. Vi stretete bolj ohlaje- ne ali povsem hladne jedi.« V Lesnini in Boru še posebej se trudijo, da bi delavcem s Ki^jske pokazali кдј več kot zgolj proizvod- njo. Omogočili so jim da so se ude- ležili odpreme nove opreme za to- varno na Kitajskem, prireditve v Cankarjevem domu ob jubileju Les- nine, organizirano so pričeli obisko- vati večje tovarne v občini Laško, udeležujejo se tudi raznih zabavno- glasbenih prireditev v Humu ali okolici Laškega. »Vaši ljudje so zelo ljubeznivi,« pravi Li Jun De, direktor nove to- varne pohištva. »Posvečio nam ve- liko pozornosti. Delavci hitro in na- tančno delio. Bolj kot pri nas. Veli- ko smo se že naučili in mislim, da bomo dosegli svoj cilj.« In ko smo že pri pohištvu, kakšno je pravzaprav pohištvo, ki ga imajo po kitajskih domovih? »Veliko bolj enostavno je,« pravi arhitekt Anton Sirk. »Zato bodo v novi tovarni sprva izdelovali eno- staven program sestavljivega pohi- štva z veliko policami, predali, skri- njami. Kasneje bodo verjetno uved- li tudi nove, zahtevnejše pro- grame.« Kiti ski delavci so postali pravza- prav že člani kolektiva. Delio ena- ko kot delavci v Boru. Če je treba pošiljko hitro odpremiti, potem po- primejo za delo tudi popoldne ali ob sobotah. Za osmi marec pa sta bili delavki s Kitiske deležni enake po- zornosti kot vse ostale v Boru. VIOLETA V. EINSPIELER Delavci s Kitajske se hitro učijo in pravijo, da se bodo vrnili domov z veliko dodatnega znanja in jim zato ne bo težko delati na novi uvoženi tehnologiji. Spesove Katice vsakdanja Itavica Devetdesetletnico Iz TmovelJ Je zagrnila tema Pogovarjaš se z njo, kot z vsakim. Govori s celim tele- som, se nasmeje, ko zamah- ne z roko, se ozira naokrog in te ošine z ii^rim pogle- dom. Pogledom? Kot da sva se ves čas gledali, videli. Špesova Katica iz Trnovelj pri Celju. Koncem novem- bra lani je stopila v enainde- vetdeseto leto. In če je že ka- zalo, da bo zaradi čvrstega zdravja dočakala visoko sta- rost, si ni brž ni nikoli misli- la, da bo pozna leta svojega življenja preživljala v popol- ni temi. Zelena mrena. Pa kar dve lanski kapi, da ko- mi da stopi na noge. Opira se na svoje domače, na sina, snaho, vnuke. Klepetali sva ob kavici. Ta mora biti, brez nje ni klepet nič vreden. Sva rekli, da se bova tu in tam ustavili, ko se bova sprehodili skozi njenih devet desetletij. Kje - o tem ni sama odloči. Kati Drejčeva je bila njega dni. Iz Ljubečne doma. Iz ča- sov otroštva ji je nibolj v spominu šola in učitelji z le- skovo »žavbo«. Pa »cigon- ce«. Predno je šla qutri v šolo, je morala na delo v ope- karno. Teh časov se nerada spominja, so pa živi, kot bi bilo to predvčerišnjim. »Pa veste, kakšen svetnik je Ka- tarina?«, vpraša, kot da hoče leta svojega otroštva čim prej preskočiti. »Pravijo, da sveta Katarina zemljo zakle- ne, Andrej pa jo neki dni za tem s snegom pokrije.« , Pred tridesetimi leti je ov- dovela. S Francem »sta si bi- la dobra«. Hoče povedati, da jima je bilo lepo. Iz teh časov hrani ni lepše in nibolj trp- ke spomine. Lepo je bilo, ko sta se ogledovala, ko jo je za- vrtel po podu vaške gostilne in ko sta s prihranki kupila zemljo v Tmovljah in si tam zgradila dom. Potem se je zi- belka štirikrat gugala. Tri- krat je bila v modrem, enkrat v roza barvi. Vojna. Vzela ji je nistarej- šega sina Franca, druga dva sta se srečno vrnila iz hoste. »Si lahko mislite, kako je bi- lo takrat. Hika okoli hiše, kar naprej so iskali moje si- nove, ponoči razbijali po vra- tih. T\idi naši so prišli na vra- ta. Takrat je bilo drugače. Resda so bili vsi ušivi in lač- ni, a so v hišo prinesli tudi smeh. Ja, partizani so se radi šalili. Zjutri sem spekla po šest hlebcev kruha, pa jih na- enkrat ni bilo več. Si jim nisem mogla reči, da nima- mo. So nam pa takrat veliko obljubljali. Da nam bo lepo, da bo vsega dovolj. Pa danes ni čisto tako, vsi za vse ne. Lahko bi nam bilo vsem boljše, če bi ne bilo takšnih, ki imio sebe nirie«, raz- mišlja Kati. Ki počne danes? Večino dneva presedi v kuhinji, se pogovarja z domačimi, ki jo imio radi. Veliko posluša radio, ker je rada »na teko- čem«. Tudi glasba ji popestri življenje v temi. So pa dnevi dolgi in noči še daljše. Nira- je ima čokolado in kavico, seveda. Tudi razjezi se kdi- pakdi. »Ne morem verjeti, kako imamo lahko toliko »pufov«. Ki res ne znamo gospodariti? Pa cene! Ko bi bila podražitev za jurja, bi še razumela, ne pa kar za deset jurjev in več«, se razhudi. Bili smo v družbi s Katico Špesovo iz Trnovelj. Takrat kave še ni prima^kovalo. Je ima danes dovolj za vsakda- nje kratke tenutke radosti? T4idi o (predragi) kavi, ki je danes za povrhu še dobiti ni mogoče, bržčas razmišlja. MARJELA AGREŽ 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Sporočilo dopisnikom in mentorjem! v tem in prejšnjem tednu sem dobila veliko ličnih voščilnic, ki so nastale pod vašimi pridnimi rokami. Za vse lepe želje in za vaš trud se vam, dragi dopisniki in mentorji, iskreno zahvaljujem. Moram pa vas - vsaj nekatere - tudi malce okrcati. Že ničkoliko- krat sem prosila, da sleherni prispevek opremite z imenom, priim- kom, r azredom in naslovom šole, ki jo obiskujete. NI DOVOL^, DA JE NASLOV LE NA OVOJNICI, kajti ta se lahko tudi izgubi, meni pa ostajajo prispevki, za katere na vem, kam sodijo. Dogaja se tudi, da nekateri krožki pošiljajo več fotokopij istega prispevka. Če si želite na ta način povečati številko poslanih prispevkov v naši rubriki, vam moram povedati, da nas, seveda, na ta način ne boste prelisičili. Sicer pa vas moram pohvaliti za veliko res dobrih prispevkov. Kar tako naprej! V našem uredništvu že razmišljamo o priznanjih, kijih bomo za najoblj marljive podelili na Vrtiljakovem srečanju ob koncu šolskega leta. Lep pozdrav in brez zamere Vaša Nadja Skomarle 86 Med številnimi akcijami, ki jih organizira naš taborniški odred, so tudi zimovanja, ki so vedno dobro obiskana. Letos smo že tretje leto zimovali na Skomarju. Bivali smo v osnovni šoli, ki je pred nami že gostila tabornike iz Maribora in Splita. Zaradi velike- ga števila prijavljenih, smo zimo- vali v dveh izmenah. V prvi so bili mlajši člani odreda, v drugi pa starejši taborniki in klubovci. Tako je sk^^o 68 tabornikov uživalo prijetne trenutke na sne- gu in tudi v šolskih prostorih. Ste se že kd^ sankali s plastič- nimi vrečami, napolnjenimi s sla- mo? Ste se kd£u peljali s sanka- mi, ki so privezane na katro, in to po niOostrejših ovinkih? Ste se kdíy navsezgod^ znašli v snegu? To in še marsikaj zanimivega in poučnega lahko doživite pri nas! N^ml^ši so seveda spet navdu- šeno čakali na krst in vsi so ga dobro prestali. Seveda pa nismo samo lenarili in uživali na snegu. Pisali smo prispevke, risali, na- učili smo se marsik^ zanimivega o življenju tabornikov, ogledali smo si film o taboijenju na Rogli leta 1977, ob večerih smo peli... Za konec pa smo pripravili kulturni in zabavni večer za do- mačine. Ob slovesu so marsikateremu MČ-ju pritekle solze in vprašal je: »Zakaj že domov?« Ali ni to najlepša pohvala? SLA VICA Odred Heroja Bračiča SLOVENSKE KONJICE Pričakujemo Moja mamica pojde kmalu v bolnišnico rodit. Jaz si želim punčko, ati pa fanta. Ati bi mu dal ime Danilo, jaz pa Katja in mamica Tomaž ali Tamara. Veli- ko oblačil imamo pripravljenih. Rada ga bom pazila. Nobene se- strice nimam in nobenega brat- ca, zato si pa želim dojenčka. JASNA KOVŠE, 2.c ZREČE Vlak in naš kraj Ljudje prihajajo in kupujejo vozovnice. Nihče pa ni pozoren na dogajanje za oknom. Rado- vedni kot sva, potrkava na vrata. Hip za tem jih odpre mlad moški, ki se predstavi kot prometno - transportni tehnik. Prijazno naju pozdravi in že se prične pogovor. Predstavi nama še drugega člo- veka v pisarni: »To je prometni skladiščnik.« Vprašava ga, kakšna je zgodo- vina železniške postaje na Pol- zeli. »Prvo železnico na Polzeli so zgradili leta 1883. Uradno so jo odprti leta 1891. Med drugo sve- tovno vojno so imeb Nemci v njej skladišče, zato sojo partizani leta 1944 požgali.« »Kdaj pa so jo ponovno zgra- dUi?« »Zunaj ste lahko videli na stav- bi letnico 1947 in takrat je bila postiga pono\Tio zgrčena.« »Predstavili ste se kot promet- no transportni tehnik. Kakšno je vaše delo?« »Temu poklicu pravimo tudi vlakovni upravnik. Moja naloga je, da skrbim za varnost in ureje- nost prometa na Polzeli.« Obrneva se proti njegovemu sodelavcu: »kakšno delo pa vi opravljate kot prometni skla- diščrdk?« »Odgovarjam za sprejem in od- pravo različnega blaga.« »Kdo pa največ prevaža blago po železnici?« »Na Polzeli največ tovarna no- gavic in pohištvena industrija Garant.« »Je železniška postaja na Pol- zeli zelo prometna?« »Na dan pripelje mimo okoli 55 vlakov, potniških in tovornih.« »Na kateri relaciji vozi potniški vlak?« »Na relaciji Celje-Titovo Ve- lenje.« »Ali veliko potnikov potuje z vlakom?« »Ob podražitvi avtobusa se če- dalje več ljudi odloča za cenejši železniški promet. Na mesec pro- damo okoli 3800 vozovnic.« Ker se je pred blagajniškim okencem že zbirala gruča ljudi, sva níúin pogovor sklenili s vpra- šanjem: »Bi se ponovno odločili za ta poklic, če bi imeli priložnost?« »Mislim, da bi se, saj me ta po- klic veseli, to pa je zame tudi naj- bolj pomembno.« KSENIJA TURNŠEK NIKA PODBREGAR, 8.a OŠ Vera Šlander POLZELA Pogumni pilot Pilot Oskar je kot že nešteto- krat dotlej krožil pod nebom, ko so mu s komandnega stolpa za- skrbljeni sporočili, da so ryego- vemu letalu odpadla kolesa. Ko- mkndir mu je ukazal, пад letalo zapusti in se reši s padalom. Oskar je pomislil na letalo, ki bi lahko padlo v naselje med ljudi. Tudi letala se mu je zdelo škoda, saj je letalo MIG 21 zelo drago. Odločil se je za drugačno rešitev. Krožil je nad letališčem toliko ča- sa, dokler mu ni zmarykalo gori- va. Ugasnil je motor, se močno oprijel sedeža in zelo trdo pristal. Skočil je iz letala, tam pa so ga že čakali prijatelji in komandir in ga veseli objeli. Za hrabrost je dobil medaljo. O pogumnem pilotu Oskaiju nam je pripovedovala tovarišica pa tudi v Obrambi sem bral o njem. Oskar Podlesnik je doma z Ljubnega in je bil nekdaj učenec naše šole. Vsi smo ponosni nanj. Ko bo poleti prišel na obisk k staršem, bi mu zelo rad stisnil roko. JURE DOBOVIČNIK, 3. b OŠ Šlandrova brigada LJUBNO OB SAVINJI Kal mislim o mamici Mamica je kakor sonček, ki mi sveti. Nikomur je ne dam, ker mamico samo eno imam. Mami- ca je moje njgvečje bogastvo. Skrbi zame, da sem vedno sit in čist. Večkrat mi pomaga pri do- mači nalogi. Velikokrat mi speče pecivo in še mnogo dobrih stvari. Nikoli ji ni težko za mene karkoli narediti. UROŠ LIPOVŠEK, 3.a OŠ Franja Vrunča CELJE - HUDINJA IMoj bratec iVIetod Devetindvajsetega julija lani se je naša družina povečala za ene- ga člana. Tako nas je v družini pet. To smo ati Lado, mamica Anica, hčeri Barbara in Nina ter sinček Metod. Metod je zdaj star 7 mesecev. Njegovo življenje je preprosto. Vsi dnevi so si podobni, saj samo je, spi, kaka, lula in joka. Mi ga pa hranimo, preoblačimo, umiva- mo, kopamo in toliižimo, kadar joče. NiOveč dela z ryim ima ma- mica. Medve z Nino ga radi tola- živa, nosiva in voziva. Znava ga hitro uspavati. Vsi ga imamo radi. BARBARA GRADIČ COŠ SoUdamost 74 LOKA PRI ŽUSMU Čuden dan Za mamin praznik je bilo, vse živo. Oče je kuhal kosilo in ne- nehno tekal po kuhinji. Iskal je začimbe in ropotal z lonci. Bratje nakupoval in skrbel, da ni niče- sar zmanjkalo. S sestro sva se prepirali, katera bo ukazovala. Toda zmagati sem morala jaz, si- cer bi odšla na potep. Ko je oče skuhal izvrstno kosilo, sestra opravila svoje delo, sem tudi jaz nehala ukazovati in nastopil je njgbolj težko pričakovani trenu- tek. Mamici smo izročili darila. Upala sem, da se bodo spomnili tudi mene. Z darilom ni bilo nič. zato sem se zaprla v sobo. Priča- kovala sem, da me bodo vsaj po- grešali. Kmalu sem se na ;ličala ždenja v sobi in kar odkorakala v kuhinjo, ter se poveselila z osta- limi. Tako smo praznovali pri nas. ANITA STROPNIK, 6.b OŠ 3. bataljon VDV VITANJE Kaj ima mama najraje Moja mama ima najraje 12. dan v mesecu. To je dan, ko dobi oč- ka plačo. Takrat je veselo in zdi se mi, da ima mama očka tisti dan n^rsge. Ponavadi gremo vsi skupaj po nakupih in zapravimo več denaija kot kakšen drugi dan. Privoščimo si boljšo večer- jo. Tisti dan se imamo vsi v druži- ni radi. LUCIJA DRAME, 3.a OŠ Bratov Dobrotinškov VOJNIK Smučrski tečaj v ponedeljek, 17. februarja, smo se zbrali pred šolo. Nato smo odšli na Golovec, kjer smo se obuli in nataknili smuči. Smu- čarski učitelji so bili že tam. Pri- čelo se je. Razvrščali so v skupi- ne. Jaz sem bila pri smučarjih. Kmalu zatem je prišla učiteljica smučanja. Spoznali smo se in iz- vedeli, da ji je ime Nataša. Tako smo se po strmini Golovca podili ves dan. V torek, 18. februarja smo se zbrali s smučkami na Golovcu. Ker pa je naša učiteljica imela še teč:y, smo morali počakati. Ker nam je bilo dolgčas, smo odšli na vlečnico in se peljali brez karte. Nato je vlečnica ustavila. Jaz sem bila k sreči že gor. К^ pa nesmučarji? Ti so se po- düi po tisti progi, kjer je sanka- lišče. Prišla je Nataša in začeli smo. Delali smo plužni zavoj. Do 15. ure smo vadili, nato pa odšli domov. V sredo smo se spet zbrali na Golovcu in tako vsak dan naprej. Bil je lep dan in dalo se je lepo smučati. Le tu in tam je bil kak- šen hribček. Ponavljali smo pluž- ni zavoj in se učili paralelni zavoj. V četrtek sem prišla pravočas- no. Ni bilo treba dolgo čakati. »Delali bomo paralelni zavoj,« je rekla Nataša. Peljali smo se dol in prišli z vlečnico gor.»Sedaj pa - kdo ve kakšen vic?« Govorili smo in se smejali. Proti koncu smo imeli majhno tekmovanje. V petek je bilo na vrsti težko pričakovano tekmovanje. Obe- nem pa nas je bilo strah. Malo smo še vadili, nato pa startali. Ko je bilo konec, smo se poslovili, s srcem polnim čudovitih spo- minov. MOJCA JERŠIČ, 5.a OŠ Franjo Vrun'č CELJE-HUDINJA iVlQja mamica Moja mamica ima modre oči. Vsak dan hodi v službo. Ima teh- nično evidenco v glavnem labo- ratoriju Cinkarne. Ko se vme iz službe, naredi ko- silo. Po kosilu pomije posodo. Včasih ji tudi jaz pomagam. Ko konča z delom, gre z menoj na sneg. Včasih ostanem sama zu- naj, mamica pa gre v stanovanje. Takrat lika in opravlja različna dela. Zvečer, ko pridem domov, naredi večeijo. Včasih, če rabi kaj iz trgovine, ji takoj prinesem. Mamico imam zelo rada. Zelo, zelo rada bi, da bi še dolgo živela. Takšna je moja mamica. MATEJA IVAKIČ, 3.c OŠ Ivan Kovačič - Efenka CELJE Smrkci Risanka Smrkci mi je zelo všeč. Med vsemi Smrkci mi je najbolj pri srcu ata Smrk, ker premaga zlobnega Gargamela. Zelo všeč mi je tudi Glavca, kajti atu Smrku daje vse nasvete. Pa- metno razmišlja. Tudi druge Smrkce imam rada. Želim si, da risank o Smrkcih ne bi nikoli zmanjkalo. TINA ŠPILER, 3.a COŠ Fran Roš CELJE Atkina zanka Pada, pada neutrudno in pobeli vse poti, a ko sončece posije z žarki toplimi - zbeži. Rešitev uganke napiši na dopisnico in jo do torka, 18. marca pošlji na NOVI TEDNIK,Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagra- jenca Atkine zanke. Nagrado bo prispeval AERO. Zanko iz prejšnje številke si lahko rešil na več načinov: ((5 + 5) X 5-5) : 5 = 9 aH (5 X 5-5) : 5-h 5 9 .. . Žreb pa je tokrat izbral: Monika Pogorevc, Skomarje 64, 63205 Vitanje. Pionirji fotografirajo Zimsko idilo, kakršne je bi- lo v zadnjem času zelo veliko, so nam v seriji fotografij pri- čarali tudi učenci, ki obisku- jejo foto krožek na osnovni šoli Blaža Kocena na Ponikvi. Izkoristili so lepo sončno do- poldne in prelili znanje s svoji- mi tehničnimi pripomočki (ob- jektivi, filtri) v objavljeni pos- netek. Nastal je zanimiv foto- grafski zapis zime 1986. Avtor fotografije je Božo Petek. V kristalno čistem dopoldnevu je pri svojem delu uporabil tu- di filter (rumen ali rdeč), tako da je plavo nebo v ozadju po- stalo črno, cerkev lepo izrisa- na, v ospredju pa je še lepo zajel delček s snegom prekrite ograje. Naš pokrovitelj Fotolik podarja Božu nagradni kupon, za vse ostale pa še vedno velja- jo obljubljene nagrade in priz- Псшја in pa seveda zaključna razstava, Iyer se bo predstavilo 60 najuspešnejših atorjev naše in vaše akcije. Urednik fotografije Naša družina. Narisal ROK BOROVNIK, 2. B, OŠ VITANJE. Obisk na Radiu Celje Tovariš Stamejčič pride vsako leto predavat članom novinarskega krožka. Tako je bilo tudi letos. Med drugim smo se pogovaijali o raznih medijih poročanja. Največ smo se pogovarjali o radiu. Tako je naš novinarski krožek bil povab- ljen na Radio Celje. Tovariš Stamejčič nas je povabil v studio. Sprejel nas je glasbeni urednik. Spoznali smo, kako se snemajo razne radijske oddaje. Ogledali smo si tudi fonoteko, kjer imajo spravljene vse plošče. Vsak danjih radijski tehnik vrti, kasneje jih zloži v fonoteko. Na Radiju СеЏе imajo zapo- slenih dvanajst novinarjev, ki pišejo tudi za No- vi tednik. Obisk na Radiu je bil zelo zanimiv. KSENIJA BERK, 6.b COŠ Fran Roš CELIE 3. MAREC 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 15 0 Kaže, da stari vasovalski Qbitíüi бе niso izumrli, le da ¿anašnji vasovalci praviloma pe uporabljivo več lestev, ker peveste večinoma stanujejo v [jlokih. Vendiir pa so zaradi tega možne tudi pomote. Ta- j[0 kot prejšnji petek zvečer, )[0 je Martin M. iz Trubaijeve jilice plezal k Slavici R. v Ka- Shovi 9 in zgrešil balkon. artin seje znašel na sosedi- nem balkonu in zaman za- jjubljeno trkal na vrata. Sla- yice ni dočakal, pač pa so skozi vrata prišli - miličniki. Soseda se je namreč ustraši- la, da ima na balkonu vlomil- ca in je brž poklicala po po- 0)oč na Postajo milice. • Prejšnji petek je Cilka P. iz Pucove 4 prosila za pomoč miličnike, ker je soseda Ana ¿. obračunavala z njenim možem. Poročilo miličnikov ne govori o tem, kako jo je skupil Cilkin mož v tem pre- tepu; vse pa kaže, da ne pre- hudo, saj bo morala bojevita Ana K. le k sodniku za pre- krške. • Vilma E. iz Tkalske ulice in Jože Č. sta nekaj časa žive- la skupaj, potem pa sta se raz- šla. Kaže pa, da Jože le ne more kar tako pozabiti Vil- me. Prejšnjo soboto zvečer se je spet oglasil v njenem sta- novanju. Pa je postal kar ma- lo jezen, ker ga Vilma ni gle- dala tako zgubljeno kot ne- koč. Začel je razbijati, Vilma pa je poklicala na pomoč mi- ličnike. Jože je ugotovil, da postaja prevoče in je še pred prihodom miličnikov odne- sel pete. S. Š. Višla kazen za posiljevalca Celjsko Višje sodišče je zvišalo kazen 46-letnemu Viljemu Črešnarju iz Zreč s štirih na šest let zapora. Črešnar je lani julija in av- gusta posilil dve dekleti. Črešnar je obe dekleti po- silil v svojem avtomobilu, pri tem pa pokazal tudi pre- cejšno trdovratnost in nasil- nost. Žrtvi je zvabil v avto- mobil z obljubami. Prvosto- penjsko sodišče ga je za po- silstvi obsodilo na 2 leti in na 2 leti in 6 mesecev zapora, potem pa izreklo enotno ka- zen 4 leta zapora. Na Višje sodišče sta se pri- tožila zagovornik obdolžen- ca in javni tožilec. Senat viš- jega sodišča je menil, da je pritožba zagovornika neute- meljena in daje prvostopenj- sko sodišče pravilno ugoto- vilo dejansko stanje oziroma je bilo dokazano, da oškodo- vanki nista privolili v spolne odnose, pač pa ju je prisilil Črešnar z grožnjami in s silo. Pač pa je Višje sodišče meni- lo, da je upravičena pritožba javnega tožile^ ki pravilno zahteva, da se Črešnaiju zvi- ša kazen. Obdolženec je na- mreč bil že pred tem trikrat obsojen zaradi spolnih delik- tov. Nazadnje ga je obsodilo mariborsko sodišče na 2 leti in 6 mesecev zapora. Viljem Črešnar je to kazen odslužil aprila lani, že tri mesece kas- neje pa je zagrešil novo po- silstvo. Vse to kaže, da gre za težko poboljšljivega posilje- valca, na katerega lahko vpliva le daljša zaporna ka- zen. Višje sodišče mu je zato kazen zvišalo na 3 leta in na 3 leta in 6 mesecev zapora za posamezni posilstvi, nato pa mu izreklo enotno kazen 6 let zapora, v kazen so mu všteli čas prebit v priporu (od 2. avgusta lani). s. Š. Štiri leta zapora za požigaica Celjsko Višje sodišče je zvišalo kazen 21-Ietnemu Janku Ropretu iz Šentjurja na 4 leta zapora, ker je 1. septembra leta 1984 zažgal kozolec last Kmetijskega kombinata Šentjur, 21. mar- ca lani pa še gospodarsko poslopje last Marije R., po- leg tega pa je tudi ukradel kolo z motorjem in ga kas- neje odvrgel. Obdolženec je kozolec Kmetijskega kombinata Šentjur zažgal iz objestnosti in bistveno zmanjšano pri- števen, ker je pred tem popil precej alkohola. Nastala je tudi precejšnja škoda - za najmanj 35 mi^onov dinar- jev - ker je bilo v kozolcu spravljenega precej kmetij- skega orodja, umetnih gnojil in krme. Ogenj se je razširil tudi na 15 metrov oddaljeni sosednji kozolec, kjer sta bi- la spravljena slama in seno. Prvostopenjsko sodišče gaje za ta požig obsodilo na leto dni in 2 meseca zapora. Višje sodišče pa je menilo, da je kazen premajhna zaradi veli- ke škode, ki jo je utrpelo družbeno premoženje in pa tudi zaradi tega, ker je šlo za požig in objestnosti. Kazen za to kaznivo dejanje so mu zvišali na 3 leta in 2 meseca zapora. Kazni za požig gospodar- skega poslopja last Marije R. - leto dni zapora - in odvzem kolesa s pomožnim motor- jem - mesec dni zapora - sta ostali isti, enotno kazen pa so mu zvišali z dveh let in 1 meseca zapora na 4 leta za- pora. V kazen se mu všteje tudi čas prebit v priporu (o 21. marca lani), v veljavi paje ostal tudi ukrep, ki mu ga je izreklo prvostopenjsko so- dišče; Janko Ropret se bo moral med prestajanjem kazni zdraviti zaradi alkoho- lizma. S. Š. ŽG - Železniška transportna organizacija CELJE, n. sol. o. TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG CELJE, n. sub. o. Celje, Ulica XIV. divizije 2 Delavski svet TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, n. sub. o., Ulica XIV. divizije 2, Celje razpisuje za mandatno dobo 4 leta dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu za opravljanje razpisanih del in nalog izpol- njevati v skladu 2 določili 97., 98. in 99. člena Statuta TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, še naslednje pogpje: - da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri oziroma interno priznano stopnjo najmanj višje strokovne usposobljenosti po predpi- sih JŽ ali ugotovljeno najmanj višjo stopnjo strokov- nosti po samoupravnem splošnem aktu glede na njihove 2 delom pridobljene delovne 2možnosti, ven- dar samo v skladu z družbenim dogovorom o ka- drovski politiki, - da imajo najmanj pet let delovnih i2kušenj, od tega najmanj tri leta opravljanja del in nalog ustre2- ne stopnje 2ahtevnosti in sestavljenosti, 2a katera so . določene tudi organi2acijske in vodstvene sposob- nosti, - da i2polnjujejo pogoj 2agotavljanja varnosti, ure- jenosti in pravilnosti žele2niškega prometa ter da imajo opravljen ustre2en žele2niški strokovni izpit, - da imajo ustvarjalen odnos do uveljavljanja načel samoupravljanja in sposobnosti 2a odgovorno go- spodarjenje 2 družbenimi sredstvi ter do aktivnega vključevanja v skupne družbenopolitične naloge, - da predložijo koncept o načinu i2vajanja razvojne- ga programa in opredelijo svojo vlogo pri reali2aciji tega programa. Pisne prijave z doka2ili o i2polnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljejo na naslov: TOZD za upravljanje in v2drževanje prog Celje, Ulica XIV. divi2ije 2, Celje, z navedbo na ovojnici »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Rok 23 prijave kandidatov je 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sklepu o imenovanju individualnega poslo- vodnega organa TOZD-ÜVP Celje. Preprodajal gume , Na velenjskem sodišču so Ibsodili na 7 mesecev zapo- Џ, pogojno na dve leti in na Uačilo 40.000 dinarjev 44- jetnega Adolfa Sidarja iz Rtovega Velenja, ker se je ^varjal z nedovoljeno tr- Evino - preprodajal je av- mobilske gume in zrač- lice. Sidar je trgoval na veliko, ((j je od oktobra 1984 do fe- )ruarja 1985 kupil pri Angro- ^metu v Pirotu 239 različ- lih avtomobilskih plaščev in 061 avtomobilskih zračnic, i^jveč tega blaga je prodal ibrtnikom Vladu P., Francu i. in Francu Š., nekaj blaga 0 so kriminalisti zasegli pri ireiskavi. Po določbah Ka- enskega zakona naše repu- ilike so mu zasegli 44 avto- lobilskih plaščev in 155 fačnic. Adolf Sidar je bil nabavni îferent v Gorenju in je za ^'ojo delovno organizacijo abavljal pri Angroprometu gume za mehanizacijo. Tako je Sidar navezal dobre po- slovne stike in kmalu lahko nabavljal tudi avtomobilske plašče in zračnice, češ, da jih potrebuje zase in za svoje znance ter sorodnike. Na sodbo prvostopenjske- ga sodišča se je Adolf Sidar pritožil, vendar pa je sodišče potrdilo sodbo velenjskega sodišča. Obdolženec je na- mreč sprva v zagovoru pove- dal, da je gume prodajal na- prej po nekoliko višji ceni, šele kasneje je zagovor spre- menil in zatrjeval, daje šlo za brezplačne usluge. Zato je velenjsko sodišče pravilno okvalificiralo to njegovo po- četje kot kaznivo dejanje ne- dovoljene trgovine in ga ob- sodilo na 7 mesecev zapora, pogojno na 2 leti in na plači- lo denarne kazni 40.000 di- narjev. V kazen so mu všteli tudi čas od 15. februarja do 20. marca lani, ki ga je prebil v priporu. S. Š. Kradel znancem Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen 32-letne- mu Aleksandru Novaku iz Grobelnega, ki je v preteklih dveh letih iz- vršil dvanajst tatvin. Za nadaljevano kaznivo de- janje velike tatvine ga je prvostopenjsko sodišče v Celju obsodilo na leto dni zapora. Novak, ki je brez zapo- slitve, je večinoma vlam- Ijal v stanovanja v Zagaju pri Ponikvi, kjer je začas- no stanoval. Večinoma je kradel manj vredne stva- ri, tako da znaša škoda, ki jo je povzročil, nek^ de- settisoč novih dinarjev. Pri izreku kazni je pr- vostopenjsko sodišče upoštevalo, da je Alek- sander Novak priznal vse tatvine, ki jih je izvršil, ni pa moglo mimo dejstva, da je že prej kradel in bil za to tudi obsojen. Kot oteževalno okoliščino so mu šteli tudi dejstvo, da je večinoma kradel svo- jim znancem, zato so mu izrekli kazen leto dni za- pora, v kazen pa všteli čas prebit v priporu (od 12. septembra lani). Na prvostopenjsko sod- bo se je pritožil zagovor- nik obdolženca, vendar paje celjsko Višje sodišče menilo, da pritožba ni utemeljena, zato je potr- dilo kazen Aleksandru Novaku - leto dni zapora. S. Š. Prepoznali ponesrečenca s celjske Uprave za notra- nje zadeve so sporočili, da so prepoznali moškega, ki je umrl v prometni nesreči 22. februarja letos v Titovem Velenju, ko ga je zbil voznik osebnega avtomobila, ki je zapeljal preveč v desno. Po- nesrečenec je 34-letni Alojz Kočnik s Paškega Kozjaka. Sorodniki in sodelavci ga ni- so tako dolgo pogrešali, ker v zadnjem času ni živel do- ma in ker je bil v bolniškem staležu. Velik vlomilski plen Prejšnji teden so v noči s ponedeljka na torek nez- nanci vlomili v prostore Kmetijskega kombinata v Šentjurju in iz blagajne odnesli za 4,6 milijonov di- narjev gotovine in vred- nostnih papirjev. Celjski kriminalisti še raziskujejo v zadnjem času enega naj- večjih vlomov na našem območju. Seveda se ob tem vlomu takoj zastavlja vprašarije hranjeiya denarja v tej de- lovni organizaciji. Izkazalo se je, da ni najbolj pamet- no, da se v blagajni pustijo čez noč tako vehke vsote denarja, še posebej, ker je bila ta blagćuna zavarovana samo do 2 milijona dinar- jev. Plen vlomilcev bi bil pravzaprav precej skro- men, če bi denar pravočas- no oddaili v banko. S. Š. gorenje Gorenje SOZD, o.o., TITOVO VELENJE DO Gorenje Procesna oprema n.sol.o., TITOVO VELENJE Komisija za delovna гагтегја TOZD Tehnološka oprema VABI K SODELOVANJU 1. Programerja za aplikativni software Od kandidata pričakujemo višjo i2obra2bo, smer in- formatika ali računalništvo. Zaželene so delovne i2- kušnje. 2. Elektro-projektanta za področje strojegradnje Od kandidata pričakujemo visoko ali višjo i2obrazbo, 2aželen je opravljen strokovni i2pit. NUDIMO:- - samostojno in kreativno delo - možnost strokovnega i2popolnjevanja doma in v tujini - stimulativni osebni dohodek - pomoč pri rešitvi stanovanjskega vprašanja Prijave pošljite v 15. dneh po objavi na naslov: Gorenje SOZD, DSSP, sektor kadrovskih 2adev, Par- ti2anska 12, 63320 TITOVO VELENJE. O i2biri bomo kandidate obvestili v 45. dneh po poteku roka 2a prijavo. Čigavi so nakradeni predmeti? Pred časom smo že poro- da so celjski kriminali- sti prijeli 22-letnega Tomisla- 'a Blazinška in 23-letnega Wona Blazinška iz Brdc pri ^Iju ter 24-letnega Jurija ''erjašeka in 21-letnega I va- la Terjašeka iz Razbore pri '^ojniku, ki so osumljeni, da ¡0 v zadnjih štirih letih iz- 'edli več kot sto tatvin. Pri preiskavi so miličniki zasegli tudi precej nakrade- ^ga blaga, med drugim tudi •Horadio in kasetofon ter ^očnike, za katere pa še se- ne vedo, kdo je lastnik, ^minalisti zato pozivajo %odovanca oziroma prava Etnika, da dvigneta svoje "tvari na sedežu UNZ ob ljubljanski cesti v Celju. Av- ^radio in kasetofon naj bi ^tinska skupina ukradla iz Osebnega avtomobila, ki je parkiran na Stranicah, kočnike pa iz osebnega av- ^rnobila na Dobmi. Pešca zbil na preliodu Iz smeri Sloverij Gradca je pripeljal v Titovo Velerye voz- nik osebnega avtomobila KE- VIN SIMONIČ, 23, iz Celja. Na Šaleški cesti v križišču s Kidri- čevo zaradi neprimerne hitro- sti pred prehodom za pešce ni uspel ustaviti in je zbil 18-let- nega ĐORĐA MIJATOVIČA, ki je prečkal cestišče. Pešec se je ob padcu huje poškodoval. Sneg padel s strelie Po Celjski cesti skozi Vojnik seje peljala z osebnim avtomo- bilom CORDANA ŠARLAH, 30, iz Arclina. S hiše št. 25 je padel na vozišče kup snega, na katerega je zapeljala Šarlaho- va, zato jo je zaneslo v levo, kjer je trčila v osebni avto, ki ga je nasoroti pripeljal IVAN LIPIČNIK, 36, iz Ivence. Ob trčenju seje Šarlćihova huje ra- nila, lažje pa voznik Lipičnik in ryegova sopotnica. 16. STRAN - NOVI TEDNIK UJJAREy^ Rokometno zlato tudi eelisko Pri zadnjem veliiiem uspehu jugoslovansliega športa, ko so na svetovnem prvenstvu v Švici slavili naši rokometaši, smo imeli lep delež tudi sedanji in nekdaigi Celjani. Tako je televizijski reporter Ivo Mi- lovanovič, sam Celjan, ugo- tovil, da je na fínalnem sre- čanju bila n^številnejša prav celjska ekipa, ki so jo sestavljali: Mile Zupančič kot predsednik rokometne zveze Jugoslavije, predsed- nik ŽRK Aero Celje in direk- tor Aera Celje, mednarodni sodnik Štefan Jug, član dr- žavne reprezentance Rolan- do Pušnik, ki zdaj brani za Železničarja iz Niša, Ivan Snoj, ki je po rodu iz Levca in že omenjeni športni ko- mentator. Pestra ekipa na številnih odgovornih me- stih. »Dosegli smo izjemen uspeh,« je ves navdušen po povratku pripovedoval vo- dja reprezentance Mile Zu- pančič. »Predpriprave smo dobro opravili, v Švici poleg tekem tudi redno trenirali in na koncu dokazali, da smo trenutno resnično najboljši. Smo pi-va reprezentanca, ki ji je uspel velik podvig, da je po osvojenem olimpijskem zlatu to potrdila še na sve- tovnem prvenstvu. Zdišnji uspeh je večji od olimpijske- ga, kjer zlasti držav »vzhod- nega bloka« ni bilo in na prav te smo naleteli v naši skupini že v predtekmo- vanju.« Posebnosti prvenstva? »Veliko je bilo presene- čenj (Madžarska), še več ra- Mile Zupančič zočaranj (Sovjetska zvoza, Romunija ...). Za nekaj vzrokov vemo, za mnoge ne, je pa jasno, da je mnoge po- vozil čas. V prihodnosti lah- ko veliko pričakujemo od Južne Koreje, katere igralci igrajo izredno hiter in dina- mičen rokomet, izdeila pa jih je kondicija, da so v zaključ- nih tekmah popustili. O njih bomo še slišali!« Ore^izacija? »Švicarska, natančna do stotinke sekunde. Naporno je bilo potovati iz kraja v kri na različne tekme in ker je bilo slabo vreme, so za pre- voz v visoki Davos imeli pri- pravljeen celo vojaške heli- kopterje. Vendar Švicarji se takoj odpravijo na pluženje snega in smo se v Davos pri- peljali kar z avtobusom.« Občinstvo? »Prekrasno podporo smo imeli v naših ljudeh, ki so zaposleni v tujini. Lahko smo ponosni. Njihovo spod- bujanje je kar nosilo naše igralce.« Kako v bodoče z jugoslo- vanskim rokometom, ki ima zdaj v svetu še težjo vlogo favorita? »Starejši igralci bodo od- šli, zdaj je že nekaj mladih. Za dobro delo bo treba zago- toviti več sredstev. Razmi- šljamo o rokometnem poolu. Mislimo, da bo zdi l^o smo zlati, lažje.« Sojenje Stefana Juga? »Ocenjeno je bilo skupaj z njegovim partnerjem Her- bertom Jegličem za vrhun- sko. Žal finala nista mogla soditi, ker smo mi v njem nastopili. Mislim pa, da zara- di tega nista prizadeta, kiti zlata medalja je jugoslo- vanska.« TONE VRABL Prvenstvo Š$0 v veleslalomu Na smučišču v Libojahje bilo občinsko prvenstvo ŠSD v veleslalomu. Zmagovalca cicibanke Milica Vasle (OŠ Polzela), ml. pionirke Jerneja Hrovat (Žalec), ml. pionirji Marko Krupnik (Griže), st. pi- onirke Martina Laznik (Vran- sko) in st. pioniiji Goran Kranjc (Griže). Ekipno je bila ni uspešnejša osnovna šola Griže. T. T. Celjski rokometaši v Franciji Rokometaši Aera so v pripravljalnem obdobju za spomladanski del pr- venstva v II. zvezni ligi ne- kaj dni gostovali tudi v Franciji, odigrali šest te- kem in vse zmagali. Besançon so premagali dvakrat 31:26 in 27:26, po- tem pa še Gray 31:21, Dijon 25:23, Beaune 17:12 in Ма- gon 25:13. V ekipi so nastopih: vra- tarji Lesjak, Anžič in Kapit- ler ter igralci Ivezič 10 go- lov, Jerovšek 3, Razgor 35, Banfro 10, Selčan 9, Kvar- tič 3, Kleč 13, Mahnič 12, Jeršič 6, Šeško 22 in Robi- da 20. Trenerje bil prof. To- ne Goršič, v spremstvu pa še Marjan Hlačar, Peter Ro- bič, dr. Stojanovič in Dani Novak, ki je takole ocenil turnejo: »Predvsem je bila izred- no naporna, si je bilo veli- ko vožnje, treningov in te- kem. Našli pa smo tudi čas za ogled znamenitosti kra- jev, kjer smo igrali. Zlasti je razveseljivo, da so se uve- ljavili nekateri mladi igral- ci. od katerih v prihodnjih sezonah veliko pričakuje- mo. Organizacijsko pa je bila lanska turneja bolje iz- peljana kot letošnja. Zal je bilo neki igralcev tudi bol- nih, tako da čisto sprošče- no kljub solidni formi ne pričakujemo spomladan- skega starta, ko se bomo že v soboto, 15. marca srečali z neugodno ekipo v Vrbasu. Če ne bo poškodb in dru- gih nevšečnosti, bomo ob koncu zadovoljni.« T. VRABL Novi predsednik Franc Gazvoda Na občnem zboru regional- ne šahovske zveze Celje so na- mesto Franca Pešca izvolili za novega predsednika Fran- ca Gazvodo. Določili so kole- dar prireditev za letos, tako da bo med drugim v СеЏи od 14.-16. marca regijsko prven- stvo za posameznike, kjer lah- ko nastopijo vsi do tretje kate- gorije. 12. aprila bo prav tako v Celju regijsko tekmovanje za Titov pokal, 5. aprila pa turnir šahistk. Sprejeli so tudi sklep, ki ga bodo posredovali šahovski zvezi Slovenije, ni kaznuje ŠK Kovinar Maribor, ki je na lanskem republiškem ekip- nem prvenstvu v Topolšici na- stopil s kar štirimi igralci, ki so bili takrat pravilno registrirani za Borca iz Čačka. Kovinar je tako zmagal, oškodovani pa so bili šahisti Žalca, ki so osvojili drugo mesto in tako niso mogli napredovati v višji rang tek- movanja. TV Regijsko prvenstvo « Èaìiu v Šmarju je bilo гек1јЈ prvenstvo za pionirje in i onirke v šahu, kjer so vej uspeh dosegle predvsem ^ izven celjskih občin. Med ц pionirkami je zmagala ( B. Köck Šoštarij pred ( V. Vlahovič Celje in OŠ Роцј va. Med st. pionirkami je b| niboljša ekipa OŠ E. Kard, Slovenske Konjice pred ( В. Rock Šoštanj in OŠ V. V] hovič Celje. Med rnl. pionirji| osvojili pokal OŠ Rečica , Savinji pred OŠ M. P. Tolej T. Velenje in OŠ Šmaije t| med st. pionirji OŠ Šma pred Prvo osnovno šolo Cel in OŠ Petrovče. ^ Šah v Šempetru Na mesečnem brzotumii SK Savinjčan v Šempetru nastopilo 16 šahistov. Zmat je Stane Skok 14 točk pred J žetom Štormanom 12,5 in Iv nom Pevnikom 10,5 točke. Šah v Vrbju Na hitropoteznem, turnii; je zm^al Zvonko Škobert pred Štefanom Bališem S Edijem Štamperjem. V republiških ligah je prišlo znova do spre- membe terminov tekem rednih kol. Tako bo danes, četrtek, 13. marca, ob 17. uri na kegljišču Golovca tekma ženske lige med vodečim Celjem I in Kamnikom, v soboto, 15. marca ob 16. uri moška republiška liga Celje - Radenska in v ne- deljo, 16. marca ob 10. uri ženska republiška liga Celje II - Triglav Kranj. V soboto in nedeljo, 15.-16. marca, bo članica KK Celje Tončka Pečov- nik nastopila v državni reprezentanci na dvoboju z Madžarsko v Bački To- poli. Srečanje sodi v ok- vir priprav za nastop na svetovnem prvenstvu mia v Münchnu v ZR Nemčiji. Tri celjske kegljavke so nastopile v republiški re- prezentanci na turnirju republik v Zrenjaninu v počastitev dneva žena. Ekipa je osvojila drugo mesto ter zaostala za zma- govalcem - Hrvaško sa- mo za 13 kegljev. Mira Grobelnik je podrla 404, Tončka Pečovnik 409, najboljša z novim rekor- dom kegljišča pa je bila Tanja Gobec 465 kegljev! Tanja je vso sezono v od- lični formi, žal pa ji je spodrsnilo prav takrat, ko so bile zadnje kvalifikaci- je za svetovno prvenstvo, tako da ne bo nastopila v reprezentanci. TV Celjsko prvenstvo v smučarskih tekih Na občinskem prvenstvu v smučarskih tekih Nova vas- Šmartinsko jezero je nastopil 101 tekmovalec, od tega dkoli 50 za novo akcijo »Celjski kerlc«. Rezultati: ženske nad 30 let Lebič WU A. Černeje- ve, Tornine EMO in Pere zdravstveni center, do 29 let Špeglič Aero, Snoj Savinja in Berk Cinkarn^ st. člani Tanko Kovinotehna, Škapin in Lesni- čar oba zdravstveni center, ter moški do 39 let PUberšek Cin- karna, Smodiš Alpinistični od- sek in Ročnik Libela. Veleslalom v Prožinski vasi Vaščani levega brega Vo- glajne v Prožinski vasi so na Mostu pripravili tekmovanje v veleslalomu, kjer je nasto- pilo 79 tekmovalcev na progi dolgi 400 metrov z 22 vratci, tekmovanje pa si je ogledalo skoraj 200 ljudi. Rezultati ml. pionirke Natalija Stoj an, ml. pionirji Blaž Salobir, st. pionir- ji Ivan stojan, st. pionirke Ber- nardka Stojan, člani do 35 let Ladi Majoranc, članice do 35 let Tatjana Grajžl, člani nad 35 let Franc Vrečer in članice nad 35 let Amalija Griži. Ob kon- cu se je dviset ni boljših po času pomerilo še enkrat za »vinski poliček«, ki gaje poda- ril lončar, domačin Franc Bu- sar, dobil pa ga je Ladi Majo- ranc. strelci v Škofjl vasi V počastitev dneva žena je krajevna strelska družina Franc Šteklič pripravila tek- movanje z zračno puško, kjer je zmagala Saška Lamut pred Fani Klokočovnik, Ireno Me- ke, Davorko Novak, Simono Tkalec itd. Smučarji Libele na Celjski koči 47 smučarjev iz delovne or- ganizacije Libela se je na Celjski koči pomerilo v vele- slalomu. Med ženskami je zmagala Vera Krošelj pred Darjo Štefanec, med mlišimi člani Janez Stopinšek pred Sa- mom Senegačnikom in Sandi- jem Trateškim, med starejšimi člani pa je bil niboljši Toni Zimšek pred Otom Tanjškom in Jožetom Štrucem. Karate v Žalcu Na regijskem članskem pr- venstvu v karate borbah po težnostnih kategorijah in v absolutni je nastopilo 30 tek- movalcev iz štirih klubov. V kategoriji do 60 kg je zmagal Rafael КокоЦ Žalec, do 65 kg Tomaž Kenda Ingrad Celje, do 70 kg Stane Čretnik Društvo za karate Celje, do 75 kg Mirko Hudovernik, do 80 kg Jože Hu- dovernik in nad 80 kg Ferdi- nand Šorli, vsi Žalec. V abso- lutni kategoriji je zmagal Sta- ne Čretnik Društvo za karate СеЦе, drugi je bil Hinzom Šli- var Ingrad Celje, 3.—4. pa Jože Hudovernik Žalec in Fadil Hu- kanović Društvo za karate Ce- lje. Sodili so Silvester Marič, Anton Maruša, Miran Maček in Igor Zelinka. Prvi štiije iz vsake kategorije so se uvrstili na REPUBLI- ŠKO PRVENSTVO, ki bo v so- boto, 15. marca ob 10. uri v dvorani športnega centra. Do- poldne bodo predtekmovanja, popoldne pa polfinale in fi- nale. MIRAN MAČEK Zbor nogometašev Partizan Žalec Pred dnevi so se zbrali na prvem letošnjem sestanku no- gometaši Partizana Žalec in začeli s pripravami za spo- mladanski del sezone, kjer si veliko obetajo, s^ so v vrhu lestvice. Žal pa imio velike težave s pomarijkanjem fi- nančnih sredstev in bodo tako prosili ZTKO Žalec za nekoli- ko več denarja. Če ga ne bodo dobili, ie povedal predsednik Franc Sarlah, bodo primorani odstopiti od nad^nega tek- movanja. To pa bi bilo škoda, si so dobro zastavili delo,ima- jo lepe rezultate, soliden stadi- on in dovolj perspektivnih no- gometašev. JOŽE GROBELNIK Pionirski hokej v zadnji tekmi letošnje se- zone sta se na drsališču v Mestnem parku pomerili dve pionirski ekipi HDK Cinkar- na Celje, ki sta s treningi za- čeli pred petimi meseci. Zma- gali so »modri« proti »rume- nim« 3:2. Tekma je pokazala, da v Celju raste nov rod dobrih hokejistov, kar je zasluga stro- kovnega dela poljskega trener- ja Zemana Hiduge in Dušana Dobovičnika. Na evropskem mladinskem prvenstvu skupine B v Italiji pa v jugoslovanski reprezen- tanci nastopi o trije člani HDK Cinkarne Celje Rojšek, Grčar in Ostrožnik. M. SORŠAK Uspeh smučarjev skakalcev z Lopate v Žireh je bila zadnja ska- kalna tekma za pokal Cocte za pionirje B do 11 let, kjer je nastopilo kar 124 skakalcev. Drugo mesto je osvojil Boštjan Rednjak iz T.Velenja, 9.-10. sta bila Janez Turnšek Parti- zan Lopata in Matej Oprešnik Zbelovo, 12. Aleš Lipovšek Partizan Lopata, 21. Igor Lu- kič Merx - Toper СеЦе, 38. Uroš Videčnik Partizan Lopa- ta in 43. Simon Reper Merx - Toper Celje. Med ekipami so Velenjčani osvojili drugo me- sto, na četrto pa so se uvrstili predstavniki Partizan Lopata, kar je za ta majhen in mlad kolektiv vsekakor igemen uspeh. 287 smučarjev na prvenstvu Sindikalnega tekmovanja občine Žalec se je udeležilo 287 smučarjev iz 23 OZD. Zmagovalci so postali med ml. mladinci Branko Hribemik (Minerva), ml. članice Neven- ka Oblak (KIL Liboje), st. čla- nice Irena Prislan (VIO Žalec), st. člani Andrej Pavlin (Elektro Šempeter) in veterani i\ndr( Tratnik (Hmezad). Ekipno s pri veteranih zmagali smučar SIP Šempeter, pri članicah Si vinjski magazin Žalec, pri stj rejših članih Elektro Šempete in pri mliših članih OOS dé lavcev pri obrtnikih. T. T Pomladanski tek na Rogli Tekaški smučarski kini Unior - Olimpija in RTC UNI OR bosta v soboto, 15. marca pripravila na Rogli tradici- onalni pomladanski množični tek v kategorijah moški in ka- tegorizirani tekmovalci na 20 km, ženske in rekreativci in 10 km ter pionirji na 5 km Start za pioniije bo ob 9.30 in za ostale ob 10. uri. Startninaje 700 din, vanjo pa je vračunana tudi malica. Prijave sprejema- jo na Rogli v soboto, 15. marca do 8.30. Mladi rokometaši Aera v finalu Na polfinalnem turnirju u republiško kadetsko prven- stvo, ki je bilo v Celju, so md tremi ekipami zmagali roko- metaši Aera in se tako uvrsti- li v ñnale. Razvijanje športne relcreacije Dobili smo 87 odgovorov za 5. nagradno igro Partizan, pravilnih paje bilo 81. Na 52 kuponih pa je bil pravilen odgovor na dodatno vpraša- nje Mateja Svet. Nagrajence je izžrebal Bojan Smrdelj, nagrade pa so dobih: Jožica Zupan, Lokrovec 70, Celje, Slavko Kamenik, Ljubljan- ska 33, Celje in Mojca Bučar, Podjavorškova 5, Celje. Vsi trije dobijo nagrado Jožeta in Jelke Štrozer, stavbno kleparstvo, Brasiovče. M. TREBIČNIK NAGRADNA IGRA PARTIZAN Št. 6 Druga izmed treh nedeljivih aktivnosti v programski orientaciji Partizana je: a) nagrajevanje in stimuliranje kadrov b) razvijanje družbeno koristnih akcij in družbenega življenja delovnih ljudi c) ugotavljanje napak in uspehov Odgovor pošljite na uredništvo NT in RC najkasneje do petka, 21. marca 1986 Nagrajuje TOVARNA VOLNENIH ODEJ ŠKOFJA VAS! V soboto, 15. marca ob 9. uri zjutraj prireja Partizan Gaberje republiški 5. C turnir v badmintonu v telovadnici Srçdnje šole za ekonomsko usnfieritev. V soboto, 22. marca pa bo v Ljubljani za Bežigradom republiško prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. fliAREC 1986 NOVI TEDJNIK - STRAN 17 Mollis republiška liga: v çiovenjskih Konjicah je v lo- kolnem derbiju Comet prema- ¡3I Libelo 86:81 (39:37). Za po- L Libele oz. zmago Cometa je razlogov, bistveni pa so tri- Y domaČi so si zmage močno ^'leli, Libela je igrala slabo kot t dolgo ne in sojénje je bilo Lšno, da je spravljalo ob živ- ^obe ekipi, oškodovalo pa [^Ij Libelo. pri domačih se je razigral ¿eleznikar, medtem ko je Sto- ^ Šmid .-mal kljub dobri Lj-ambi Zorana Golea polniti v odločilnih trenutkih. Pri Libeli je Aleš Pipan sicer dose- gel največ točk, vendar potro- preveč žog, kar pa gre očita- ti tudi sodnikoma, ko sta spre- gledala vse preveč osebnih na- Ko pa sta sedem minut ^d koncem tekme zatisnila oil pred najočitnejšo in name- jto prekrška nad Golcem do- sodila le out, je celjska ekipa pobesnela in sodniku Pustu jovedala nekaj krepkih. Le-ta e napako priznal in zato brez ¿iscipUnskih ukrepov ostal pri isti odločitvi. Razbuîjeni gle- dalci so po nekaj minutah le zapustili teren. Poudariti je treba, da je igra Libele težila v napadu le na podaje pod koš proti Medvedu n Kahvadžiču, ki pa večinoma niso uspevale, medtem ko je Zoran Gole ostal neizkoriščen, dodati pa, da je v igro vstopil tudi mladi Ulaga, ki si je to »prislužU« že po nekaj trenin- gih po dolgi pavzi. Konjiški Comet je vsa leta, tudi ko je Ubela kotirala zelo visoko, predstavljal trd oreh za Celja- ne. Vendar ima ta poraz in tret- je mesto v republiški ligi že vorvj po izgubljanju ugleda, ne samo za ekipo, tudi za nekate- re igralce. Za Comet sta dala največ ko- iev Šmid 26 in Železnikar 23, za Libelo pa Pipan 30 in Gole 24. Libela igra v soboto ob 19. uri v dvorani STŠ tekmo proti Novolesu, ki ga je v Novem mestu že premagala in je sedaj šesti. Comet je osmi, v prihod- njem kolu pa gostuje v Ljub- ljani pri Iliriji, ki je peta. Ženska republiška liga: Met- ka ni ponovila zmage, ki jo je dosegla v prvem delu v Celju. Tokrat je v gosteh proti Mari- boru visoko izgubila 74:48, po- tem koje ob polčasu zaostajala le pet točk (34:29). Pri Metki sta bili najboljši strelki Jurše- tova 16 in Jurakova 11. Metka je predzadnja, v nasledryem kolu pa igra v Novem Mestu proti istoimenski ekipi. IL Zvezna ženska košarkar- ska liga: izredno pomembno zmago v boju za drugo mesto so dosegle košarkarice KORS-Rogaške v Mariboru proti Marles-Braniku 77:76 (38:39). Večji del tekme so vo- dile, na koncu pa so dopustile, da so domačinke z enajstimi zaporednimi točkami rezultat izenačile na 76:76. Jagodičeva je z zadetim prostim metom priborila zmago Korsu. Tako so Rogačanke zdaj same na drugem mestu, v naslednjem kolu pa spet pričakujejo zma- go. Doma bodo gostile kranj- sko Savo-Commerce, ki je na sedmem mestu. Območni ligi: končano je tekmovarye v območnih ligah. V pr\ñ skupini vzhodne hge je nastopilo deset, v drugi devet ekip. V prvi skupini je zmagala Rogaška pred Kovinarjem Sto- re. Ti dve ekipi bosta skupaj s Pomupem odigrali play-off s prvimi tremi iz druge skupine, kjer je prvo Zagorje, drugi Šentjur in tretja Elektra Šo- štanj. V prvem kolu se bodo v soboto, 15. 3. srečali: v Šošta- nju Elektra : Rogaška (3:1) in v Celju Kovinar : Šentjur (2:2). Preostali par je Pomurje : Za- gorje (3:1). DEAN ŠUSTER Mladi plavalci državni prvaiii Plavalci Klima Neptuna su v domačem bazenu znova do segli imeniten uspeh, saj so na ekipnem in po.samičnem državnem prvenstvu za pi- onirje starosti 13-14 let pre- močno osvojili naslov držav- nega prvaka. Zbrali so 556 točk aU natan- ko dvakrat več kot vedno ne- ugodni konkurent kranjski Triglav. PK Titovo Velenje je bil zastopan samo z eno plaval- ko (Katja Mijoč) in se je v kon- kurenci 37 klubov uvrstil na 14. mesto. V mnoštvu Khma Neptun so nastopili: Gregor Jurak, ki je bil naju- spešnejši pionir prvenstva s petimi zlatimi in dvema srebr- nima medaljama. Jure Vračun je.osvojil po eno srebrno in bronasto medaljo, Aleš Zu- pane in Erazem Polutnik vsak po eno bronasto, brez medalje pa je ostal Peter Radanovič. Tanja Drezgič je bila naju- spešnejša pionirka prvenstva s petimi zlatimi medaljami in Grega Jurak, član Klima Nep- tun, je postal na državnem pr- venstvu z devetimi medalja- mi najuspešnejši plavalec. Foto: T. TAVČAR tremi srebrnimi Ob tem je po- stavila še tri rekorde: absolut- na na 200 in 400 m mešćino ter pionirskega na 100 m prsno. Mojca Anderle je dobila dve bronasti medalji, Mateja Cvim pa eno. Nastopila je še Tanja Fermentin, ki je bila dvakrat četrta. Pionirke Klima V soboto in nedeljo, 15. in 16. marca bo v Kopru nova preizkušnja republiško pr- venstvo za mlajše pionirje ka- tegorije B do 10 let. Neptun so zmagale v vseh treh štafetah, pionirji pa v dveh, v eni so bili drugi. Oboji so osvo- jili po štirinajst različnih me- dalj ali skupaj kar 28! Velenjčanka Katja Mijoč je osvojila tri medalje: srebrno in dve bronasti. Mlajši pionirji so nastopili na državnem prvenstvu v Zrenja- ninu in osvojili peto mesto. T. VRABL August Masnak (desno) SD Žalec, prejema plaketo iz rok pred- sednika občinske strelske zveze Marjana Zobarja. Za krog ob zlato v Škofji Loki je bilo Fi- nale republiške lige s stan- dard zračnim orožjem. Mladinke D. Poženel iz Rečice pri Laškem so ekip- no samo za en krog izgubile prvo mesto ter osovjile dru- go, med posameznicami pa je po pričakovanju zmagala Helenca Lavrinc 371, četrta pa je bila Leonida Gozdni- kar 361, obe Rečica. Helenca Lavrinc se je vr- nila z evropskega preven- stva na Finskem, kjer je streljala nekoliko slabše kot zna in v močni konku- renci osvojila 21. mesto. V petek bodo mlade strelke odpotovale na dr- žavno prvenstvo v Sara- jevo. Strelci ocenili delo V prisotnosti predsednika Strelske zveze Slovenije Ko- ste Bizjak^ je Občinska strel- ska zveza Žalec pregledala in ocenila svoje delo v prete- klem obdobju. V poročilu je predsednik Marjan Žohar povedal, da zve- za združuje 8 strelskih družin, v katerih je 680 strelcev. Delo zveze je bUo usmerjeno v ob- novo članstva, izgradnjo stre- lišč, izvedbo občinske strelske И^е, vključevanju širših mno- žic v rekreativno dejavnost, v delo z mladimi ter v usposab- ljanje za potrebe SLO. Ob kon- cu skupščine so za naslednje obdobje ponovno izvolili za predsednika OSZ Marjana Zo- harja ter podelili plakete in priznanja zaslužnim strelcem žalske občine. Plakete so prejeh: Jože Gračner, Polde Valant, Jože Tkavc, Anton Plohi, Avgust Mastnak, Mladen Melanšek, Jože Turnšek in Jože Brzelak, priznanja pa Berta Povše, Sil- va Topolovec, Zlatko Pòteko, Drago Grešak, Srečko Duda- rič, Milan Beričič, Matjaž Kralj, Kondi Marčinko, Ivan Toplak in Justin Smrkolj. L. KORBER 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Kaj je kaj Naši najvidnejši gospodarstveniki so se zbrali na posebnem posvetu in spregovorili o rezultatih dol- goročne gospodarske stabilizacije. Ugotovili so, da je res dolgoročna, niso pa si bili enotni, ali je res stabilizacija. Vredno posnemanje Osnovna organizacija sindikata delavcev pri obrtnikih se je domislila dobre akcije, da bi na sejo privabila čimveč članov: pripravili so žre- banje za izlet, delili karte za ples ... Morda bi jih lahko posnemali še pri zaseda- njih raznih sisov in dru- gih teles, kjer se bojuje- jo s sklepčnostjo. Javna internost Tudi v Celju se še vedno pojavljajo ma- teriali z napisom »in- terno«. Običajno se o takih vsebinah med ljudmi največ govori. E. Stepišnik še naprej predsednik Zdaj je že jasno - Edi Stepišnik bo še naprej predsednik. Ne sicer celjske občine - zato pa celjskega Olep- ševalnega in turističnega društva. Celjska perspektiva Tekmovanja kažejo, da imamo v Celju spet dober rod mladih plavalcev. To je dobro. Morda bomo tako čez leta le splavali. - Tovariši, vseeno Je, koga volite. - Da le obkrožite tistega, kije edini tía listi! Po vodi v celjski Novi vasi imajo še eno posebnost. V tej odjugi je namreč mogoče priti v njihovo samopostrežno trgovino le s - čolnom! Ne priznavajo Nekateri vozniki očit- no nočejo priznati, da z znanjem predpisov ne gredo v korak s časom. Pa so začetna preverja- nja pri ZŠAM kaj slabo obiskana. In to kljub te- mu, da so taka preverja- nja zastonj. Če kaj take- ga preverjajo miličniki, lahko to voznike veliko stane! Ni tako hudo, dokler primanjku- je soli le komu- nalcem. Huje bo, ko bo àe kdo drug Imel kje premalo soli! Bolje bo Upamo lahko, da pri nas v bodoče ne bo več toliko zaostrenih situ- acij. Saj vendar razne bru- se tako uspešno izva- žamo! Nič brez žensk Za praznik žensk je b, lo na celjskem območji veliko raznih prireditev, Večino so jih tudi prj pravile ženske. Za ženske pri nas še vedno ni lepših ur - marsikje so zraven le zaradi struktur! »Kakor si velel, gospod. Samo ene besede prosi tvoj hlapec!« »Govori!« »Zlo se je dogodilo ponoči! Konjski čuvaj leži umor- jen, dva dobra konja sta ukradena.« Tunjuševe oči so zažarele v jezi in se izhuljile. Z zobmi je zaškripal in udaril pred njim klečečega hlapca, da je zastokal. ^ »Psi! Čemu ima gospodar pse, kadar spi? Da ga čuvajo! In vi me niste čuvali! Še psi niste, gnile gobe, mrhovina, preslaba za poštene orle! D^ mi korobač!« Tunjuš je planil na noge, pograbil korobač in začel pretepati, kogar je zasegel, da je skelelo kakor ogenj. Umorjenega Huna je velel mrtvega pretepsti, ker je bil slab čuvar. Raztepenega^ trupla niso smeli zagrebsti, da bi ga za kazen požrli voícjé in lisice. Ko se je nadivjal in ohladil jezo, se je vrnil na svoje ležišče. Najstarejše je poklical predse. »Povejte, kdo je odvede] konje? Kdo je umoril ču- vaja?« Prijavil seje Balambak. »Gospod, ti sam dobro veš, kdo je malopridnik, ki seje dotaknil tvojih konj! Ali ker zahtevaš, govori tvoj ponižni sluga. Balambak je šel in izmeril stopinjo v blatu in izmeril stopiiijo pri ognju. In glej, gospod, bila je noga tistega Slovena, ki si ga snoči prijateljski gostil« »Tistega Slovena? Starca?« »Mladca, gospod!« »Za njima! Balambak, vzemi najboljšega konja in naj- boljšega tovariša, pa za njima! Do jutri zjutraj mi prine- seš lijegovo glavo. Zgini! Jezdi kot vihar, in če oba konja pogineta! Vseeno! Glavo tega psa hočem!« Balambak je izbral tovariša in konja. Vohali so po dolini za sledovi. Na cesti sta planila jezdeca v divji skokot; samo hunski konji so mogli vzdržati ta grozni pogon. Tunjuš je ponovil prejši^e povelje. Otovorjene konje je poslal naprej, sam pa se je z oddelkom skril z zasedo. . Radovan in Iztok sta do jutra jahala kar moči hitro. Pot je bila gladka, nič klancev, in ob desni je šumela reka Tonsus. Konja sta bila sita in spočita. Iztok seje gibal na visokem hrbtu, kakor bi sedèl doma v gradišču na mehki kožuhovini. Radovanu pa so tekle znojne kaplje z belih las, se usipale čez čelo in drsele po dolgi bradi. Ko je sonce vzh^alo, je začel zaostajati. Zakaj njegov konj ni kazal toliko veselja kakor tovarišev. Kopit ni dvigal tako visoko in koraki so mu bili krajši. Glavo je le včasih dvignil, sicer pa dremotno povešal. Iztok je očakoval Radovana, ga ogovarjal s prijaznimi besedami, naj prime tesneje za povodce. Zakaj na oči je bil Radovanov konj boljši od Iztokovega. Ali žival je dobro čutila, da je ne vodi močna roka, da jine stiska bokov mlado, krepko koleno. Radovan sije otiral pot s čela in godrnjal nerazumljive besede. Njegove košate obrvi so bile namrščene, mrko je gledal med konjskimi uhlji v daljavo. »Očka, menjajva za konje!« »Na tvojem mi seveda ne bo trpljenja. O, jaz bedak!« Jezo je sunil s komolcem ob plunko, ki mu je silila s hrbta. Z desnico je potegnil konja, da je visoko vzpel dolgi, žilavi vrat in zacepetal. »Tako, tako, očka!« Spustila sta se v hitrejši dir, jahala drug ob drugem in molčala. Iztok je bil vesel, daje šlo urno dalje. Večkrat seje skriv^ ozrl po ravni cesti, se li ne dviga daleč kje siv oblaček prahu. In kadar se je ozrl, ga je vselej zaskrbelo. Če so Huni tatvino zapazili dosti zgodaj in jo udarili za njima, sta izgubljena. Sam bi jim ušel. Toda Radovan ? Ne vzdržal bi. Zato je večkrat skriv^ pognal Radovanovega konja. A tedaj je Radovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil, da se ni opotekel. »S konja me spraviš! Ubiješ me! Oj, takega sina!« »Ne očka! Toda naprej morava! Če se Huni dvignejo in za nama ...» Radovana je obšel strah. A izdal se ni. Stisnil je konja, kar so dale trudne noge, nategnil brzde in zopet je šlo v živahnem diru dalje. Pot pa se je pocedil v gostejših curkih po njegovem čelu. Sonce se je bližalo poldnevu. Na levi in desni lepe doline so se pričeli dvigati višji hribi, raván seje ožila, po bregovih so se svetih sredi porumenelega listja beli do- movi. Pridržala sta konja, ki sta bila spenjena in trudna. Radovan se je ozrl na levo in desno po gričih. »Da ga še ni, Epafrodita? V Odrinu popiva, Grk pijan- ski, Radovan pa trpi žejo zanj. Naj ga Tunjuš, čemu sime izpeljal, Iztok?« »Ne huduj se, očka? Sam si svetoval?« »Sam si svetoval, aha? Kdaj je godec rekel: Primi za nož in suni! Kdaj? O Morana! Kako sem sam lepo mirno popotoval. S teboj to trpljenje!« »Radovan, razjahajva, če hočeš. V senco leževa, da se odpočiješ. Imam čutarico vina. Glej, zate ga hranim! Hunov menda ne bo za nama.« »Ne bo jih? К^ ti veš? Jaz sam to vem, da moram bežati, ko me bolé kosti, kakor bi sedelo deset Mor na meni tri noči zapored. Oj Morana!« Korakoma sta lezla po prašni cesti. Konja sta se pripo- gibala in trgala uvelo travo kraj pota. »Daj mi čutaro!« Iztok je segel za prteno haljo in privlekel precejšnjo bučo iz nedrij. Pomolil jo je Radovanu. Starec je nastavil in pil z veliko žejo. Tedaj je Iztok zagledal, da se dviga daleč pred njima prah. Začul seje ropot koles. »Očka, poglej! Morda je trgovec!« Radovan je odstavil na pol izpraznjeno bučo in zrl s široko odprtimi očmi. Ropot koles seje slišal razločno, na cesti v daljavi sta zagledala konje. »Pri Svetovitu, Epafrodit! Kdo drug, kakor on! Dobro je gonil in zgodaj je moral kreniti iz Odrina. Zakaj pot se vleče!« Hitro je nastavil zopet bučo na ustnice, zamižal in izpraznil do zadnje kaplje. »Sinko, sed^ le umo! Epafrodit naj vé, koliko sem trpel« Pognal je konja z mladeniškim ogryem, prah ju je zavil in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila. »Pax, eirene! Pax, eirene!« Radovan je glasno kričal in dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta se približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osem dobro oboroženih spremljevalcev. Ko so ti zapazili Iztoka in Radovana, so vzpodbodli konje, poprijel! in nagnili kopja ter obkrožili neznana potnika. »Pax, eirene!« je ponavljal Radovan in se jim prikla- njal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoborožena, so povesili kopja, in z zanimanjm opazovah jezdeca. Toda iz svoje srede ju niso pustili, zaobrnili so konje in jahali z njima proti vozu, kije zaostal. 13. MAREC 1986 ШШ DG3 ШШ NOVI ТЕОМК - STRAN 19 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Vprašanje: Bralec iz Griž prosi za pomoč pri nasled- njem problemu: ima kuhi- njo dimenzij 5,0 X 5,0 me- trov. Rad bi jo preuredil ta- ko, da bi imel v enem delu kuhinjo, v drugem pa dnev- ni prostor, ki naj bi po mož- nosti vseboval obstoječo se- dežno garnituro (dvosed, trosed, kot). Ob obstoječem dimniku želi tudi trajno ža- rečo peč. Odgovor: Bralec пцј pro- stor uredi tako, da ga bo raz- delil na dva funkcionalno lo- čena sklopa. V prvem je ku- hinja v nizu, патецјепа zgo\j pripravi jedi. Ta del je od vhoda deljen s steno ena- ke širine kot so globoki ku- liinjski elementi. Tako pre- prečimo neposreden pogled na kuhinjo z vhoda. V drugem sklopu so ele- menti namenjeni dnevnemu bivai^u in prehranjevanju. Kuhinjski in dnevni del sta med seboj ločena s predelno omaro, ki ima v spodnjem delu zaprte omarice, v zgor- njem pa odprte police. Tako je po eni strani omogočen kontakt med enim in drugim sklopom,' po drugi strani pa je pogled na kuhinjski niz in- direkten. Za predelno omaro пгд bralec izbere tako si- stemskö pohištvo, ki je ob- delano z obeh strani (na pri- mer Sistem 7, proizv^alec Lesonit), oziroma naj mu mi- zar izdela tako, da bo imela z elementi dnevnega prostora enoten izgled. Predelna omara služi istočasno tudi za namestitev televizije in HI- FI aparatur. Trajno žarečo peč pa nsú bralec postavi v kot ob dimniku. Svetil naó bo v prostoru več. V kuhinjskem delu na- mestimo poleg centralne lu- či še cevasto luč pod kuhii\j- skimi elementi, ki jo zakrije- mo z leseno masko. Nad je- dilno mizo n^ bo nizko spuščena svetilka, ki tako osvetljuje predvsem jedilno površino, ostali prostor pa le z razpršeno svetiobo. Sedež- ni kot je osvetljen z lučjo nad klubsko mizo. Če želimo pri- mernejšo svetlobo za branje, namestimo ob sedežni garni- turi še stoječo luč. O saditvi rastlin moramo vedeti nekal več.. Za uspešno ureditev vrta ni nič manj pomembna (ob vsem kar smo doslej že napisali) tudi pravilna sadi- tev drevja. Danes že skor^ vsak vrtič- kar hrepeni po tem, da bi bilo njegovo drevje že »ob saditvi« kar največje. Sodobna tehnika sicer omogoča pre- s^aiye odraslih dreves, vendar v na- ših drevesnicah takšnega drevja ni, predvsem zato, ker takšnega povpra- ševanja niso pričakovali. Drevesa za takšno pres^a^e je namreč treba po- sebej gojiti in jih večkrat presajati. Če že imamo na vrtu drevo, ki bi ga radi presadili v novo okolje, naredimo to takole: dvajsetletnemu drevesu je treba v^ dve leti pred pres^aiyem izkopati meter od debla jarek, ki n^ bo vsaj meter globok. Širina jarka je poljubna, a za laqe delo priporočamo vs^ širino lopate. Med tem delom bo poškodovanih več drevesnih korenin. Rane je treba takoj z ostrim nožem zgladiti in premazati s s^ami ali kana- bisanom. Jarek je treba potem kar najhitreje do vrha zasuti s presejano humusno zemljo. V naslednjih mese- cih drevo potrebuje posebno nego, po potrebi pa ga tudi podpremo in zali- vamo. Pozno jeseni naslednjega leta je treba drevo пгџргеј obrezati, skr^- šati veje za tretjino in razredčiti kroš- njo. Pazimo, da se pri tem preveč ne spremeni prvotna oblika krošnje. Drevo ima po naravi stožčasto obliko, ki n^ ostane takšna tudi po obrezo- vanju. Zgodaj spomladi se lotimo presoje- valca. Domače pivo Potrebujemo 11 litrov vo- de, 30 dkg sladkorja, 15 dkg praienega ječmena, 2 dkg hmelja in 1,5 dkg kvasa. Sladkor, ječmen in hmelj zavežemo v platneno vrečo in jo damo v vodo. Kuhamo poldrugo uro in tekočino ohladimo, da je mlačna. V nekaj žlicah tekočine pose- bej zmešamo kvas, nato ga vUjemo v pripravljeno teko- čino in pustimo stati 12 ur na toplem. Nato pivo ustekleni- čimo. Steklenice zamašimo z originalnimi zamaški. Hrani- mo jih v temnem, hladnem prostoru. Pivo je uporabno čez šest dni. Za temno pivo dodamo ječmenu proti koncu praže- nja dve žHci sladkorja, da se skup^ z ječmenom prežge. Pa na zdravje! RUDI DEČMAN Mrtva kopriva Rod mrtvih kopriv šteje približno 40 vrst in je razširjen v Sredozemlju in v zmerno toplih območjih Evrope in Azije. Znanstveno ime rodu (Lamium) se nanaša na značilno izobli- kovan cvetni venec. Slovensko ime mrtva kopriva pa opomi- nja na veliko podobnost listov z listi koprive, vendar na njih ni žgaloih dlačic in zato ne pečejo. Rastlina je torej »mrtva« v primerjavi s pekoćo koprivo. Razne vrste mrtvih kopriv spa- dao med najbolj navaden plevel. Rade se držijo človeških bivališč in rade rastejo na močno pognojenih tleh. Med mrtvimi koprivami je tudi bela mrtva kopriva (Lamium album L.), ki je do 60 cm visoka vejnata rastlina. V zemlji ima plazečo koreniko, iz katere poganja več nadzemskih stebel z nasprotnimi listi. V zalistju se razvijao v navideznih vretencih beli cvetovi, ki im^jo veliko nektaija, tako da zaznamo njen sladek okus tudi z našim, malo občutljivim jezikom. Četverode- len plod razpade na štiri enosemenske oreške. Ti ims^o m^hno, belkasto bradavico, polno okolja, ki je poslastica za mravlje in tako skrbijo za šiijenje rastline. Mrtva kopriva cveti od aprila do oktobra in nabiramo cvetove, ki jih moramo sušiti v tenkih plasteh na prepihu, da ohranqo svojo barvo. Ponekod nabirč^o tudi celo rastlino, ki jo obesijo in posušio na prepihu, nato zrežejo in spravgo v dobro zaprto škatlo. Bela mrtva kopriva vsebuje veliko sluzi, eterično olje, čreslo- vino, saponozidheterozid in sladkoije. Zaradi teh snovi pripravki iz mrtve koprive ženejo na vodo, čistko kri, кгерцо, osvežujejo. Pospešuje izločanje sluzi, prepre- čuje vnetja in deluje protUcrčno. Ljudsko zdravilstvo priporoča mrtvo koprivo kot zelo dobro domače zdravilo za ženske težave, zlasti pri nerednem mtasečnem perilu, hudih bolečinah, preobil- nem krvavenju oziroma pri belem toku. Uporabna je za spomla- dansko kuro za čiščenje krvi kot č«0 ali kot tudi prikuha. Č^jna kura zelo pomaga pri povečani vranici, tiščar\ju v želodcu, kislem spahovanju. pri vnetjih dihal, pri tegobah ledvic in izvo- dil; v бгци seJahko tudi kop^o pri nečisti koži, protinu ter dajemo obkladke pri krčnih žilah. Mrtvo koprivo lahko mešamo z drugimi zdravilnimi rožami. Za oU^šanje izkašljevaroa vzamemo enake dele cvetov mrtvih kopriv, slezovih korenin, janeževih plodov,, bezgovega cvetja in trpotčevih listov. ŽHco mešanice poparimo s fkïI litra vrele vode, pustimo da se ohladi, nato precedimo, pa pijemo po več skodelic č^a na dan. Zasladimo z žličko medu. ljudsko zdravilstvo pa uporablja celo rastlino s korenino vred za zdravljenje opeklin in sice-jo zdrobijo v kašo ter dod^o žlico medu ter obložijo opečen del kože. BORIS JAGODIČ BOLNIKI, POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi! Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU, kakor vsako jesen, zimo, pomlad in poletje. Že 23 let predelujem zdravilno zelišče hermelike (sedummaximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdra- vim bolnike z naslednjimi boleznimi; revmatizem (sklepni, živčni, mišični), «Sias, Sen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, krčne žile - tudi odprte - stare po več deset let in sveže, trembozo, arteriosklerozo, glavobol, vnetje sinusov, ekceme, vrne vam tek - suhi bolniki se zredijo, uravnava preveč ali premalo želodčne kisline na normalo, zdravi ozebline in vse prste oteklin, hemeroide. tumorje na maternici, beli tok. vnetja jajčnikov i« mater- nice, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko dru- gih bolezni. Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, v Ljubljani, po vsej Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi t>olniki, ki sc se zdravili s hermeliko, prede- lano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v mnogih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju. če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ in vedno pišite in na kratko opišite svoje t>otezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CEUE, MARIBOR, MURSKO SOBOTO po 10. APRILU 1986. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravočasno pismeno obvestil. Pri prevzemu zdravil dobite tudi tiskano navodik> za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem. kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili. Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili. Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA (in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad, 8 61113 UUBUANA-BEŽI- GRAD. Moje zdravilo HERMELIKA lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu. Moj telefon je: (061) 348-170. ^З МДВЕС 1986 NOVI TEDMK - STRAN 21 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 ^З. fVIAREC 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 23 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. MAREC 1986 Peklenska diretissima v Cerro Torreju Prvi del stene je sorazmer- no strm, a ne preveč težak za plezanje. Oceno 5-i- do -6 sva dela s Silvom temu delu ste- ne. V glavnem je to plezanje po počeh, le v zadnjem razte- žaju naju je presenetil sneg in nama dal nekoliko več de- la. Vrnila sva se premočena, a zadovoljna; splezala sva pr- ve raztežaje v eni пгуtežjih sten v Patagoniji. Piše 2 FRANČEK KNEZ Po običaju seje potem vre- me nad Patagonijo spet raz- besnelo. Nekey dni smo ne- strpno poležavali po šotorih, da smo le dočakali lep dan; žal samo enega. Bilo pa je dovolj, da sta Peter in Pavel splezala raztežaj čez polede- nel in zasnežen previs. Oce- nila sta ga a A3 in se mučila z njim večji del dneva. Janez in Slave sta potem spet nekaj dni preždela v snežni luknji, da sta dočaka- la lepo vreme. Splezala sta poldrugi raztež^ čez zahte- ven leden previs (A2 95°) in po ledeni sveči na vrhu do ledenega žleba. Na vrsto za plezanje sva prišla spet midva s Silvom. Tudi n^u je čakalo par dni poležavanja v snežni luknji. Vse je kazalo, da se je vreme zarotilo proti nam. Lotevalo se nas je tudi malodušje, za- kaj nismo računali na takšne težave že v spodnjem delu stene in na tako počasno na- predovanje. Zato sva se s Sil- vom s še večjo ihto zapodila v steno, ko se je nad Cerro torrejem nazadnje spet zjas- nilo. Že zgodaj zjutraj sva prižimarila do konca stalnih vrvi in zavila v veliko zajedo, navpično in ponekod previs- no. Klini so v zaledenelih razpokah slabo držali, za na- meček pa nas je dopoldne, ko se je sonce uprlo v steno, še pošteno močilo. Od vse- povsod je kapljalo in popold- ne, ko je začelo zmrzovati, je bila najina obleka čisto trda. Za nameček je ta danše moč- no pihalo in veter je pomagal soncu lomiti velike kose le- du v steni. Takšnim ledenim izstrelkom se ni mogoče izogniti. Pomaga le-sreča. Midva sva imela ta danpre- cej sreče. Nekajkrat sva jo lahko merila v centimetrih. Ko smo prej iz doline opazo- vali ta del stene, nismo raču- nali, da bo tako nevarno. Kljub temu sva ta dan sple- zala štiri raztežaje. Prav ti raztežaji pa so nam spet dvignili že načeto mora- lo. Ze pred odhodom v. Juž- no Ameriko smo vedeli, da nas na Cerro Torreju čaka hudičevo naporno delo, vse- eno pa takšnih težav nismo pričakovali, zato so bili ti raztežaji toliko pomemb- nejši. Po nekaj dneh slabega vre- mena sta bila v steni spet Pe- ter in Pavel, ki sta splezala previs in prišla na vrh zaje- de. Da bi hitreje napredovali, sta šla v steno tudi Janez in Slave in skupaj so potem prestavili stalno vt\' za pri- bližno 20 metrov v desno, kjer so bile gladke plošče. V veliki zajedi je namreč stalno močilo vrvi, ki jih je ponoči mraz vkoval v led. Ponekod so bile tudi po pol metra glo- boko v ledu, zato je bilo ži- maijenje izredno težko, zara- di padajočega leda pa tudi nevarno. S tem, ko smo pre- stavili stalne vrvi, smo rešili tudi problem spodnjega dela stene. Slavko in Janez sta se že precej nagarala pri prestav- ljanju vrvi, vendar pa sta na- slednji dan zbrala še dovolj moči, da sta zmogla 80 me- trov previsnih noči. To je najbolj previsen del stene. Slave in Janez sta v teh dveh dneh res ogromno pripomo- gla k našemu uspehu v steni. Novo leto sva s Silvom preživela v snežni luknji. Naslednji dan sva bila na vrsti za plezanje, za|o sva se bolj zgodaj odpravila v spalni vreči. Ker pa sva prej spila nekaj poürkov ne- kakšne instant kave, spanec nekako ni hotel priti. Tako sva ostala budna vse do pol- noči. K sr^i sva imela v za- logi nekaj vina za vsak pri- mer. Nazdravila sva, spila vsak nekaj požirkov in kmalu nato zaspala. Bilo je to kratko in skromno praz- novanje. Rumeni pas skal nad spod- njim delom stene nas je že od začetka nibolj skrbel, ker je brez poči. Izteklo seje -tako, da sva ga načela midva s Silvom. Prvi raztežaj je bil moj. Tanka, plitva razpoka je onemogočala, da bi zabil so- liden klin, končala pa se je v popolnoma gladki plošči. V tej zadregi sem sredi ste- ne zagledal manjšo dvomlji- vo lusko. Kar bo pa bo, sem si dejal in zataknil khn za to lusko ter se obesil na vrv. K sreči je luska zdržala tako dolgo, da sem zavrtal dva svedrovca, vpel lestev in se dvignil do bolj razčlenjenega dela stene, od tam naprej pa do večje luske, kjer sem ure- dil stojišče. Peklenska diretissima - Približno 1000 metrov dolga, zelo strma (ponekod previsna) smer v vzhodni steni Cerro Tor- reja, ki smo jo splezali člani slovenske alpinistične odprave. To je ena najtežjih smeri v gorah Patagonije. Ali imate navado, da pri dvigu večje vsote denarja v baniki ali na pošti pre- štejete denar? Večina to naredi, so pa tudi takšni, ki zaupajo in verjamejo. Nikar! Delavec trgovine je pri poštnem okencu dvignil 70.000 din za prodajalno. Ker je moral denar preda- ti naprej, ga je takoj pre- štel. Medtem uslužbenka, ki mu je denar odštela, ni ostala pri okencu. Odšla je na zadnji prostor in se ni prikazala štiri do pet minut. Preštelje denar in opazil, da manjka 3.000 din. Uslužbenka seje vrnila in ga vprašala, če je našte- la premalo. Povedal je, da mankajo trije tisočaki. Niti začudila se ni, niti opravičila, mirno mu je odštela tri tisočake in mirna... Кцј bi bilo če ne bi štel? Predal bi denar v trgo- vini poslovodij! in odšel. Ko bi ta štel, bi bili osum- ljeni kar trije, ki so imeli opraviti z denarjem. Po- slovodja, delavec in uslužbenka. Težko bi bilo dokazati, kje je kratek sük. Iz zapisanega nočemo sklepati ničesar, пгџ po- novimo samo nasvet. Štejte, tudi če gre za vaš osebni denar! M.S. Prvi klin na ioltrcl domačih viž Uspeh žalskih Veselih hmeUariev ob njihovi 2S'letnlcl. Ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca je na lojterci domačih viž januarja premočno zmagal in tako postal prvi fînalist za zaključno srečanje, ki bo za Novo leto v Mariboru. Veseli hme- ljarji obstojajo že 25 let in se priprav- ljajo na slavnostni koncert. Da si za- služijo mesto med najboljšimi je po- trdil januarski izbor, ko so zmagali in tako zasedli prvi klin na lojterci do- mačih viž s prijetno melodijo Praz- nujva, katere avtorja sta vodja an- sambla Vili Ograjenšek ter Ivan Sivec. Ansambel Veseli hmeljaiji je med tistimi v Sloveniji, ki je v 25 letih ob- stoja zamenjal najmanj članov. Jedro je ostalo takšno kot na začetku, to pa se seveda tudi pozna pri uigranosti in kvaliteti. Vadijo dvakrat tedensko v novih prostorih v žalskem kulturnem domu, kjer so razstavili tudi bogato zbirko vseh trofej, ki so jih v dolgih ktih osvojili. Nastopili so na Ptuju in Steveijanu, so stalni gost Libojske revi- je, snemajo za televizijo, radio, plošče, kasete, potujejo po domači deželi, obredli pa so tudi velik del sveta ter pred leti bili celo pri rojakih v Ameriki in Kanadi. Nastopajo na veseHh prire- ditvah, kulturnih srečanjih, niso pa imuni tudi za številne dobrodelne kon- certe. V ansamblu so: Vili Ograjenšek, ki igra trobento, Fonzi Lesjak klarinet, Ivan Črešnovar harmoniko, Ludvik Kos bariton (poleg Ograjenška tudi pi- še melodije), Pavle Knez kitaro, prepe- vata pa Alenka Češarek in Ivan Koro- šec. Med letošnjimi glavnimi nalogami je snemanje televizijske oddaje, nekaj novih posnetkov, gostovaiye po Av- striji in ZR Nemčiji, izpolnitev doma- čih obveznosti, v nedeljo 16. marca v Libojah nastop na radijski oddaji kon- cert iz naših krajev, koncem leta ali v začetku prihodnjega pa slavnostni koncert ob 25 letnici obstoja. Kdaj nastajajo Ograjenškove melo- dije? »Največ v poletnih dneh, ko je človek zaljubljen bolj kot sicer in ko veliko pričakuje. Takrat imaš še pose- bej rad vse lepo. Ko nastane melodija jo dam Sivcu, ki nam piše tekste. S sodelovanjem in kvaliteto njegovih tekstov smo izredno zadovoljni. Melo- dije piše tudi naš član Ludvik Kos, ki ima na novi plošči in kaseti dva svoja prijetna izdelka. Uspeha pri lojterci domačih viž smo izredno veseli in za zaključno prireditev se bomo še pose- bej vestno pripravili. Načrtujemo ne- kaj posebnega, kar paje skrivnost.« Ivan Korošec: »Šele z lojterco se je pokazalo, kaj ta glasba pomeni lju- dem. Orej je bila ta zvrst preveč zapo- stavljena, zdaj pa dobiva ustrezno mesto.« Vili: »Želim, da bi v radijskih pro- gramih vrteli melodije različnih an- samblov, ne pa tistih, ki imajo nekak- šen abonma ali botra. Oddaje bi bile pestejše, zanimivejše in spodbudnejše za ansamble.« Veseli hmeljaiji so doslej izdali enajst plošč in pet kaset ter posneli tri samostojne in dve skupinski televizij- ski oddaji. TONE VRABL V delovni sobi polni priznanj za 25 letno ustvarjalno delo na področju domače glasbe med vajo ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca (od leve) Ivan Črešnovar, Vili Ograjenšek (vodja), Fonzi Lesjak, pevca Alenka Češarek in Ivan Korošec, kitarist in humorist Pavle Knez in baritonist Ludvik Kos. ¡¡¡^j maSNEC Bodice Da ima noč res svo- jo moč se iahko pre^ pričaš, ko zjutraj po- gledaš na cene. Nikomur se ne bi bi- lo treba bati zime, če. bi biie odjuge pozimi tako pogoste, kot v politiki cen. Za odgovorne v ZlS bi bilo boije, ko bi se zaposlili v PTT po^ djetju, ko tako гв0 delßo pakete* Odgovorni v ZIS sé očitno gredo inovaf tor je. Iznašli so anti"" firiz proti zamrzova- nju cen. Pozna se, da smo ta* ristično razvita drža- va. Naši odgovorni kadri se vse bolj gre jo turiste. Starejše pravljice se začnejo: Nekoč je bilo.,. Modeme pa: Treba bi bilo... Ali imajo naši smu- čarski skakalci zato dobre rezultate, ker med skokom mislijo na politiko cen? MARJAN BRADAČ Ustrelil le divie mačko Divje mačke so prava redkost na našem območm, še bolj redke pa so lovske trofeje. Lovcu Milanu Udoviču iz Žalca, ki je sicer član lovske družine Gozdnik iz Griž, pa se je pred kratkim nasmehnila sreča in pod Gozdnikom je ustrelil divjo mačko, ki je tehtala kar osem kilogramov. Za divje mačke so značilni kolobarji na košatem repu, črna črta preko sredine glave, loba- ta je večja in močnejša, kar velja tudi za zobe, debelo črevo pa je krajše od čreves domačih mačk in meri največ 42 centimetrov^ Lovec Udovč je diyjo mačko sam nagačil in na fotografiji ga vidimo z njegovo trofejo. i JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER