24 Izpred upravnega sodišča.
Izpred upravnega sodišča.
a) Po § 91 občinskega reda kranjskega je pritožba pri županstvu pravočasno vložena, ako je pri obstoju redne dostavne službe mogla biti dostavljena županstvu pred potekom v § 91 občinskega reda določenega roka. (Razsodba upravnega sodišča z dne 22. maja 1912
št. 6336 ex 1912.)
Z odlokom z dne 20. maja 1911 št. .3503 je deželni odbor zavrnil kot prekasno vložen priziv F. R. v S. proti sklepu občinskega odbora v B. z dne 12. februarja 1911, s katerim je bila pot od deželne ceste Pljuska - Litija čez S. in (1 do Orajžarskega potoka na podlagi § 28 zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17 spoznana za javno občinsko pot.
Upravni sodni dvor se je pri svoji odločbi ravnal po sledečih izvajanjih:
Stvarno je po spisih ugotovljeno, da je bil odlok županstva v B. z dne 12. februarja 1911 dostavljen za sprejemanje oblastvenih vročeb pooblaščenemu pritožnikovemu zastopniku dne 16. februarja 1911, da je proti temu odloku vložena pritožba prizivatelja dospela dne 28. februarja 1911 na poštni urad v St. V., da med poštnim uradom in občino B. sploh ne obstoji nik a kad o stavna služba, marveč da vse tjakaj naslovljene poštne pošiljatve dviguje pri poštnem uradu Št. V. župan te občine samo vsako nedeljo in praznik, s čemer se objasni, da je župan že dne 28. februarja 1911 tamkaj dospelo pritožbo prizivatelja prevzel šele 5. marca 1911. Sodni dvor sc je tudi v predstoječem slučaju držal svojega stalnega, med drugim tudi v razsodbi z dne 23. septembra J904, št. 9941, Nr. 2889 oficijalne zbirke, izraženega pravnega nazora,
Izpred upravnega sodišča. 25
lia je — ne oziraje se na nasprotujoča izrecna postavna določila, kot kakršna pa ne pridejo v poštev za področje avtonomne uprave niti določila samo za politična oblastva izdanega zakona o pravnih sredstvih z dne 12. maja 1896, drž. zak. št. 101. niti izključno samo v sodnem postopanju veljavni § 89 zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896, drž. zak. št. 217 — v rok za izpodbijanje občinskih sklepov, torej tudi v Hdnevni prizivni rok. ki ga v to svrho določa § 91 občinskega reda kranjskega in katerega se ne dotiče kranjski cestni zakon z dne 28. julija 1889. dež. zak. št. 17, všteti dni poštnega teka. Po nazoru sodnega dvora pa se mora pojem poštnega teka tako določiti, kakor to odgovarja bistvu poštne službe, katere posluževati se je upravičen vsak prizivatelj. Sodni dvor je tedaj pravnega nazora, da nedostatna vredba vložništva pri občinali na deželi ne sme dovesti niti do podaljšanja, niti do prikraj-.šanja v § 91 občinskega reda določenega prizivnega roka. Ako torej vsled pomanjkanja dostavne službe med za občino določeno poštno sprejemno postajo in to občino na zadnjo naslovljene poštne pošiljatve obležijo na razpolago županu tako dolgo, dokler se ne dvignejo ob županu poljubnem času, tedaj se ne sme cel č a s. v katerem poštna pošiljatev leži pri določenem poštnem uradu in dokler je poljubno ne prevzame kak občinski organ, smatrati za poštni tek v gorenjem zmislu. Pač pa se mora pri tako primitivni uredbi vložništva občine ravnati s pritožbo, kot pravočasno po zmislu § 91 občinskega reda vloženo, ako dospe k določenemu poštnemu uradu tako zgodaj, da je prt obstoju redne dostavne službe .se pred potekom roka po §91 občinskega reda mogla biti dostavljena županstvu. V takem slučaju se mora smatrati, kakor hitro je je potekel čas za poštno manipulacijo vštevši normalno dostavitev, določeni poštni urad za depozitarja županstva. Kateri hrani pritožbo vsebujočo poštno pošiljatev za županstvo — torej v njegovem imenu. Ta predpogoj je v predstoječem slučaju izpolnjen, ker je pritožba prizivatelja dospela dvanajsti dan priziv-nega roka k poštnemu uradu Št. V. To pritožbo je bilo tedaj spoznati za pravočasno vloženo in njeno zavrnitev zaradi zakasnelosti razveljaviti kot postavno neutemeljeno.
R-r.
26 Izpred upravnega sodišča.
b) Nastavitev nočnega čuvaja za posamezne vasi spada v področje občinsiiega  odliora.  Strošlti zanj se poltrivajo s posebno občinsko doklado, ki zadene samo dotične vasi. (Razsodba upravnega sodišča z dne 20. novembra 191.3 št. 6095 ex 1913.)
Občinski odbor v L. je dne 1. decembra 1912 sklenil, da se v svrlio pokritja za leto 1912. naraslih stroškov za nočnega čuvaja in razsvetljavo v L. v znesku 360 K pobira naknadno po trgu L., iz-vzemši posestnike iz G. in P. za leto 1912. še posebna 6'/ občinska doklada na vse direktne davke. Deželni odbor v Ljubljani je z razpisom z dne 30. januarja 1913 št. 2278, zavrnil proti tenni sklepu vloženo pritožbo Fr. S. in tovarišev kot neutemeljeno, sklicujoč se na § 9 požarnopolicijskega reda z dne 15. septembra 1881 dež. zakona št. 14, ter s pritrditvijo c. kr. deželne vlade v Ljubljani dovolil pobiranje gorenje doklade.
Proti temu ugovarja pritožba na upravno sodišče, da so hišni posestniki trga L. do leta 1885. sami po vrsti opravljali službo požarne straže, od leta 1885. pa redno nastavljali nočnega čuvaja, kateri je bil plačan iz njihovih sredstev, oziroma iz dohodkov trškega premoženja. Ta način da odgovarja tako predpisu § 9 požarno-policijskega reda, po katerem so dolžni hišni posestniki kraja sami skrbeti za požarno stražo, kakor tudi načelnim določilom §§ 68 in 73 občinskega reda, po katerih je občinske potrebščine pokrivati pred vsem iz dohodkov občine, oziroma vasi. Le kolikor ti dohodki ne zadoščajo, se sme odrediti pobiranje občinskih doklad.
Sodni dvor je dospel po naslednjih razmotrivanjih do zavrnitve pritožbe.
V zmislu § 28, točka 10 občinskega reda. spada požarna policija v lastno področje občine; po § 32 obč. reda mora občinski odbor prideliti občinskemu starejšinstvu potrebno osobje, kateri uslužbenci so podrejeni županu (§ 51 obč. r.). Skladno s tem ima tudi požarno-policijski red za Kranjsko z dne 15. septembra 1881 drž. zak. št. 14, določilo: »Požarna policija spada v lastno področje občine (§ 1) in »izvrševati požarno policijo je dolžnost županstva« (§ 2). Po § 50 je poklican župan izvrševati požarnopolicijski red in razsoja v prvi stopinji, kolikor take razsodbe niso pridržane občinskemu odboru.
Iz teh postavnih določil sledi, da spada nastavitev nočnega čuvaja za posamezne vasi v občini v samostojno področje občinskega
Izpred upravnega sodišča. - 27
odbora. Temu tudi ne nasprotuje besedilo § 9 požarnopolicijskega reda, na katerega se pritožba sklicuje in po katerem »se mora v vsakem strnjenem selišču nastaviti na stroške selišča enega ali po potrebi več nočnih čuvajev, ki opravljajo požarno tražo, ako se to opravilo ni s sklepom občinskega odbora naložilo po vrsti hišnim posestnikom.«
Proti ugovoru pritožbe, da stroškov za nočnega čuvaja ni pokrivati z dokladami. temveč iz dohodkov selišča. in da ima kolikor so se zdaj nočnemu čuvaju poverile tudi druge policijske funkcije, tozadevne stroške nositi cela občina, je iz poročila županstva z dne 15. decembra 1912 št. 1474, konstatirati, da je gospodarski odbor v L. pokritje stroškov za nočnega čuvaja na dosedanji način ravno iz tega .razloga odklonil, ker je tistega nastavila krajevna občina, dalje da je nočni čuvaj za svoja druga policijska opravila plačan iz sredstev cele občine.
Ugovor, da se zgoraj omenjena doklada ne pobira od vseh posestnikov trga L., je moral sodni dvor po § 5, zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876. preiti, ker ta ugovor v pritožbi na deželni odbor ni bil uveljavljen.
R-r.
c) Proti upravnim činom avtonomnili oblastev, ki se tičejo občinskega gospodarstva je pritožba na upravno sodišče nedopustna.
Deželni odbor kranjski je z odločbo z dne 30. maja 1913 št. 9209, kot neutemeljeno zavrnil pritožbo J. U. in J. T. in tovarišev proti sklepu občinskega odbora v L. z dne K), aprila 1913 glede oddaje občinske hiše v najem, in to iz sledečih razlogov:
Po določilu § 31 obč. reda je občinski odbor poklican in upravičen sklepati o načinu, kako naj se porablja in izkorišča občinsko premoženje.
Ako pritožniki ugovarjajo oddaji te hiše v najem, češ, da se ni oddala potom javne dražbe in da se je imela ohraniti prejšnjemu namenu kot občinska ubožnica, se na ta ugovora ni moglo ozirati.
.Javna dražba za oddajo te hiše v najem je bila nepotrebna, ker — kakor je ugotovljeno v razpravnih spisih — ni bilo več ponudnikov.
28 Književna poročila.
Kar se tiče ugovora, da naj ta hiša ostane še naprej občinska ubožnica, pa je pripomniti, da je bila hiša prvotno že namenjena za gostilno in pred leti le v zadregi prirejena za občinsko ubožnico. Da bi se hiša ohranila še nadalje temu, le mimoidočemu namenu, je tem manj povoda, ker so občinski reveži zdaj oskrbovani na drug način.
Proti tej odločbi vloženo pritožbo J. T. in J. S. je upravno sodišče s sklepom z dne 29. novembra 1913 št. 10.747 ex 1913, po vpogledu administrativnih spisov in od deželnega odbora podanega protisplsa zavrnilo v zmislu § o lit. e in § 21, zakona z dne 22. oktobra 1875 drž. zak. št. 36 ex 1876. brez nadaljnega postopanja, ker je občinski odbor in v instančnem teku tudi deželni odbor poklican razsojati po prostem preudarku, če je oddaja občinske hiše v najem potom dražbe ali brez dražbe, ali pa njena nadaljna poraba za oskrbo ubožcev koristnejša za občinsko gospodarstvo.
R-r.