DOLSKO
• NOV PROGRAM UMETNIKOV
Prav v času slovenskega kultumega praznika smo obhajali oblet-nico uprizoritve prve opere na Javoru. Lanskega dogodka nikakor ne moremo pozabiti. Zato smo umetnike spet zaprosili za nastop. Kar radi so se odzvali in spet so poželi iskreno priznanje. Korošec, Stante in Benedičič.
Če nam je prijazni Ladko Korošec lani uspel pričarati opero kot lepo, prijetno glazbo, nas je letos presenetil z najbolj preprostimi, a čudovito podanimi pesmimi, kot so: Visoka je gora, Pa sem rajtav študirat, z arijo Bartola iz Seviljskega brivca ... Kar ljubosumni bi postali na tega našega Ladka. Neko čudno moč ima v sebi, z vsa-kim svojim obiskom si naše ljudi bolj priveže nase .,. Sploh so ti nastopi nekaj posebnega. Vse predstave imamo ob nedeljah do-poldne. Pričakovali bi, da se bo vsem, posebno pa gospodinjam, neznansko mudilo domov. Toda prav nasprotno: želja po kul-turnem užitku odtehta vse ostale skrbi.
Igralec Marjan Benedičič nam je z doživeto recitacijo pričaral Župančičevi Jelengar in Prišla si, Prešemove gazele, Cankarjevo Špansko romanco in dva Shakespearova monologa.
Nekdanji jugoslovanski prvak v harmoniki virtuoz Milan Stante je spremljal Korošca, sam pa nas je navdušil z Mantijevim ,,Cai-dašem" in z uverturo k operi ,,Če bi bil kralj".
Drugi del nastopa je spet prevzel Korošec. Tokrat ne kot pevec, ampak kot odlični snemalec, poznavalec lepot in kulturnih ter zgo-dovinskih posebnosti krajev, ki jih je med turnejami spoznava]. Čeprav se je na platnu zvistilo več filmov, so ga poslušalci na koncu vprašali: ,,Res nimate nič več? "
S sliko in besedo nas je popeljal v skiivnostni svet starega Egjpta, v deželo Nila do piramid. Mnogi poslušalci so prvič slišali o fa-raonih, o spomenikih zlatega obdobja Egipta. Seznanil nas je z eno najstarejših kultur, ki je pozneje tako zelo vplivala na razvoj evrop-ske kulture. Posebno toplo je pripovedoval o življenju, delu in prizadevanjih za mir današnje prijateljske, neuvrščene egiptovske države. Poudaril je, kako velik ugled ima naša država v svetu in kako zelo je bil vedno in povsod ponosen, ko so ga sprejemali kot velikega umetnika iz Titove Jugoslavije.
ANGELA LOJEVEC