351-6407 ISSN MU 5±'64 *ESim I’ I ■ 9w rfr HIKliTg V S, ■J t Krati vEsn® V Krncih ne spijo CREDITANSTALT Banka uspešnih _____ M. Sobota, Lendavska tl, tel.; Z17S0 T »Tudi mi imamo pravico varno in mimo živeti!« Avtocestna in železniška povezava z Madžarsko MSB iBBHBK Q9^ Ji ^i^nA jnjl Ej^lB ^BHHSh ' B^^= 'i^u bI^^II^ »Svetnik bom razen če umrem!« ‘1 hik v "L.'® % i! j O, t I 4. Ji' Murska Sobota^ 8. junija 1995, leto XLVII, st. 23, cena 150 SIT I t t » lil Life;. 'I o c* 'O h n PvramidiA ? _ ttMičltu jthoiiajalec mobitel Možnim samomorilcem bi bilo potrebno dopovedati naslednje: »Tudi mi, ki se še nismo ubili in se nemara tudi ne bomo, nismo naredili tega silnega dejanja in ga ne bomo samo zato, ker nočemo razočarati in spraviti v obup drugih, tudi tebe, ki nameravaš to storiti ne glede na druge! Priznaj, da bi bil prizadet, če bi te prehiteli! Tvoj osebni pogum, tvoja silovita želja po popolni svobodi, kar smrt vsekakor je, je, če pomisliš, nič v primerjavi z našim kolektivnim žrtvovanjem. Ostajamo tukaj, dokler nas ne odpokliče smrt, namesto da bi se odpoklicali sami, samo zaradi korektnosti, zaradi fair playa. Drug zaradi drugega ostajamo, če hočeš, strahopetci. Toda igramo vsaj pošteno. Ne zanikamo, daje naJvišJa odločitev odločitev proti življenju, daje to najbolj korenito dejanje, večje od vsakega drugega eksistencialnega ničenja. Večje od tega, da rečeš, nič več nočem imeti s^ojo preteklostjo, nič več z ljudmi, s katerimi sem doslej živel, večja od drugih podobnih odločitev, ki postavljajo zarezo v naie 'O O 'O o VREME Ob koncu tedna bo spre menil Ivo oblačno s kralvvnlml plohami In nevihtami. Vestnikov koledar a. luiil, četrtek, Medard 9. |UB||. petek, Primož 10, Junll, lobota, Hiijeta ll.iUBlI, pettella, Sr^ko 12. luni], panudallek, Angela 13. |unl|, tank, Aaten 14. |nnl|, veda, Hatod Pregovor Ako BI Nedarda deži, u graadle do brente tfcazL ne vidiš, da umiraš iz dneva v dan! Umri večkrat kot enkrat samkrat!« Ta zagovor življenja, ki hoče istočasna biti tudi pritrjevanje samomoru Je seveda spleten iz zelo tr-gljive predenine. A je tako tudi v življenju in smrti - brž, ko bi ga zategnili v prid enemu, bi se nam v korist drugemu pretrgalo na drugem mestu. Če preveč vriskamo nad lepoto življenja in dolžimo mevžavosti obupance in slepce, ki je ne vidijo. Jih, prav te, ženemo v še večji obup. Vprašanje samomora pač ni politično ali geopolitično vprašanje, ob njem nima prav nobena politična stran. Na Danskem in na Finskem, v dveh državah, ki sta po številu samomorov takoj za Madžarsko in najbrž Slovenijo ali vsaj za Prekmurjem, niso v obdobju tranzicije in nikoli niso imeli komunizma, niti Finci ne, čeprav so jih Sovjeti nekdajbnlandizirali Samomorilnost ni politično vprašanje, čeprav se je skušalo in se poskuša to iz nje narediti. Peterle Je, recimo, nekoč govoril, da bo poslej, po padcu komunizma v Sloveniji, manj samomorov in nekdo je, v neki a 4 ( k t t 7 je, da so maturanti v teh tranzicijskih č^ih zače-vjfznamenja svojega stanu kot sodniki, bakala*-tske čake so se prej vrnile na maturantske glave kot Zav^ **?.^udniška pleča. Če to ni znamenje zrelosti, samo-®sti in pripravljenosti na nove čase! Gaudeamus igitur! 8 Vztrajanje v mesecu rož li firtvovani, - ' ra. . 11 preparani iit ponižani pVečja pedpora izvoznikom in življenje. Odločitev za smrt Je v tem tokratenm teku življenja dokončna zareza. Ker pa mi priznavamo tvojo pravico, Čutimo tvoj obup, saj smo ljudje kot ti, ker spoštujemo tvoj pogum, boš moral tudi ti spoznati in priznati naše žrtvovanje. Ohrani se torej pri življenju in odidi šele, ko boš velik. Glej, ne kratimo ti temeljne svobode, še vedno ti pravimo, da lahko odideš, pri čemer ta rlahkoe ne pomeni, da timi dajemo pravico do odhoda. Ne, to bi ie degradiralo na nesvobodno kolektivno bitje, kar s svojo nezamenljivo eksistenco seveda nisi. Ti imaš naravno, božjo in osebno pravico, da si vzameš življenje. Toda ne Jemlji si ga sebično. Moč tvojega poguma, ki ga čutiš, ko razmišljaš a tem, da bi si vzel življenje in čutiš ob tem tudi žgečljivo moč, da to storiš, ta moč implicira tudi zahtevo po korektnosti v igri, ki se ji pravi vztrajanje in prenašanje večnega vračanja enakega. Ne bodi torej sebičen in ne odhajaj, dokler nas nisi presenetil s svojo veličino. F čem Je ta veličina? V tem, da igraš tako ničevo igro, kot Je življenje, v katerem si videl že vse, okusil že vse, premislil že vse, pa kljub temu, iz čiste volje do večje moči, poskušaš presekati to monotonijo z nekim izključnim doživetjem in občutjem. To ti Je sicer strašno tuje, nikjer ne vidiš nikakega svetlikanja, ki bi obetala novo zarjo, a vendar vztrajaš. V tem Je ta veličina. Seveda nam nisi nič dolžan, ne govorimo o dolžnosti in o dolgu! Govorimo o korektnosti, ki izhaja iz tvojega poguma. Kdor Je tako pogumen, kakor nameravaš biti ti, tak mora poskusiti več! Opaziš, da govorimo v Jeziku tvojih vrednot? Bodi torej Še pogumnejši kot kaniš biti in se odloči za počasen samomori Brez skrbi bodi, kaj rtakljuoii skupini, ki se je pogovarjala o vzroku v tem času, ko to pišem, zadnjega samomora v Prekmurju (medtem morda to že več ne bo zadnji), rekel, da je za to vbokibogme kriv Demos«. Po svobodnih volitvah ni manj samomorov, fn Demos ni pometel s starimi bogovi, če naj bi bila izguba privajenih vrednost in avtoritet povod za samomor. Kje le, ko pa so znova vsi na oblasti. Niti ni indikativno, da bi se sami ubijali predvsem tisti, ki so izgubili službo, kar naj bi tudi bil, kot posledica političnih sprememb, razlog za večjo splošno stisko. O vzgibih za samomor ne vemo veliko, ker vemo malo o duši. Nekaj pa o duši vemo, to namreč, da je pisana. Ne sicer duša kot duša, tista nevidnapne-vma, oživljajoči duh ali dah, tisto skratka, kar naredi, da je nekaj Živo, temveč njene premene, preslikave, zunanje podobe. Duša je enkrat taka, drugič drugačna, išče in najde se zdaj t* tem, potem zopet v drugem, enkrat v globoki temni vodi, drugič v velikem belem kopastem oblaku in spet drugič v junijski podeževni megli na samotni razmočeni poti ob šipkovem grmu. Pisana je torej, kakor travniki v mesecu rož. V tej ohlapni simetriji med pisanimi travniki in edino verjetno prispodobo za dušo, v njeni pisanosti torej, je potrebno videti napoved, da se bo število samomorov v juniju povečalo. Kdo ve zakaj, morda celo zato, ker se pisanosti privlačijo, kerje pisanost nedovršena: kar je pisano, hoče biti še Mj mnogobarvno... To pretečostje pred kratkim opazilo celo slovensko ministrstvo za zdravstvo, ki je po svojem predstavniku izjavilo, da se bliža čas hujših duševnih stisk, predvsem mladih ljudi. Velja sicer, da mediji, ki pišejo o samomorih, samomore spodbujajo. Toda mi smo pledirali za 8. do 22, junija poti vodijo v a «r Š « rtt a AIAX ®niona obala koper ^0 v Ugodnih cenah jih dobite wHII Prodajalnah Veletrgovine £ £ © a. a. £ o i Z! vztrajanje' sti:fansmej Leteti kot divja goska? Pogovor z Natašo Maflašec, mlado dramsko igralko iz Murske Sobote J Vozni red VESTNIKOVEGA VLAKA, 10. junij 1995 ODHOD 3.45 3.52 4.00 4.02 4.08 4,12 4.26 4.37 7.40 10.30 MURSKA SOBOTA BELTINCI VERŽEJ^BI GRLAVA^® LJUTOMER LJUTOMER MESTO IVANJKOVCI ORMOŽ _ PRIHOD 1.56 , 1.49 J 1.41 a 1.39 j: 1-33 -'1,16 1,05 1l PTUJ LJUBLJANA NOVA GORICA 0.46 19.15 2 vestnik, ^junija 19^ aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji sta bila Michael Mače, generalni direktor za Srednjo in Vzhodno Evropo v kanadskem zunanjem ministrstvu, in veleposlanik v Republiki Sloveniji Rodney Irwin, ki pokriva Slovenijo iz Budimpešte. Z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ignacem Golobom sta se pogovarjala o dvostranskih vprašanjih in se zavzela za čimprejšnji podpis sporazuma o spodbujanju in zaščiti naložb. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada namerava povečati delež iz privatizacijskih kupnin za spodbujanje izvoznikov s predvidenih 16,5 na 25 odstotkov, To seveda pomeni, da naj bi dobib drugi porabniki iz omenjene kupnine za odstotek mapj denarja. LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je priredil delovno kosilo za predstavnike diplomatskega zbora v Sloveniji. Seznanil jih je z dejavnostjo vlade pri prilagajanju evropski zakonodaji in z vsebino sprememb, ki jih Je predlagala vlada, Izrazil je pričakovanje, da bodo Članice EU v najkrajšem času dosegle soglasje o spornem vprašanju in omogočile Sloveniji podpis sporazuma o pridruženem članstvu v Evropsb uniji. ■ LJUBLJANA - Državni zbor Je v nadaljevanju majske seje po tretji obravnavi sprejel zakon o zemljiški knjigi - to Je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah do nepremičnin oziroma zemljišč, stavb in posameznih delov stavb ter drugih objektov, če je z zakonom tako določeno. ■ OTOČEC - Sodelovartje med elektrogospodarstvoma Hrvaške in Slovenije bo poslej urejala pogodba, ki sta Jo podpisala direktor hrvaškega elektrogospodarstva Damir Bogovič in direttor Elesa Ivo Banič, Pogodba velja deset let, ■ LJUBLJANA - Dolžina porodniškega dopusta se za zdaj ne bo spremenila: 36 poslancev je podprlo predlog matičnega odbora za zdravstvo, delo, dnizino in socialno politiko ter zavrnilo predlagane spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih: novelo zakona, ki bi podaljšala porodniški dopust z enega na tri leta, pa Je podprlo 19 poslancev. Kanada - Severna Amerika, dežela ekstremov Večkrat lahko v javnih glasilih zasledite naziv North America - Severna Amerika. Če pojasnimo, to pomeni, da Američani pravijo Kanadi Severna Amerika, medtem ko Kanadčani pravijo, daje severni del ZDA - Severna Amerika. Ker se zemljepisni analitiki niso mogli zediniti glede tega, so se odločili, da naziv Norih America - Severna Amerika pomeni Kanado in severni del ZDA. ZDA nekako nimajo rade svojega južnega dela, sai so bile, kot vemo iz zgodovine, med severnim in južnim delom vedno vojne. POSVETU April nam je prinesel veliko presenečenj. Najbolj dobičkonosna PTT BELL CANADA je objavila podatek o astronomskem dobičku dbudna Je za Kanadčane izjava ft nančnega ministra Paula Manint da tega problema ni povzroča ATENE - Grški parlament Je soglasno ratificiral konvencijo ZN o pravicah na morju, v skladu s katero bo Grčija svoje ozemeljske vode lahko razširila na 12 milj, če bo menila, da je to koristno za grške nacionalne interese. Zaradi tega se je znova povečala napetost v odnosih s Turčijo. ■ BRUSELJ - Potem ko sta pred enim letbm Evropska unija in Ukrajina podpisali sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki še čaka na uveljavitev, je na sedežu evropske komisjje ukrajinski predsednik Kučma podpisal tudi tako imenovani začasni sporazum. ■ KUALA LUMPUR - Bosanski premier Haris Silajdzič je obiskal Malezijo in Brunei, kjer se je dogovarjal o gospodarski in finančni pomoči za svojo državo. Sprejel ga je malezijski premier Matahir Mohamad, s katerim sta govorila o tristranskem sodelovanju med malezijskimi, hrvaškimi in bosanskimi podjetji. Bosanski premier Je mednarodno skupnost tudi tokrat obtožil, da z vztrajanjem pri prepovedi na izvoz orožja v BiH posredno sodeluje pri genocidu nad muslimanskim prebivalstvom. ■ MOSKVA - Zgodba o domnevno najTiolj priljubljenem ruskem generalu Aleksandru Lebedu, sicer poveljniku 14. ruske armade, nameščene v moldavskem Pridnjestiju, je prišla do vrha zapleta. Lebed se ni strinjal z reorganizacijo in posledično odstavitvijo, zato je kar sam odstopil s položaja in napovedal umik iz ruske vojske sploh. Zdaj se bo skušal uveljaviti v politiki. ■ NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je varnostnemu svetu predstavil štiri možnosti, ki bi jih bilo mogoče izpeljati v BiH, Prva je umik mirovnih sil, druga ohranitev sedanjega stanja, tretja zamenjava enot ZN z mednarodnimi silami (podobno kot so to storili na Haitiju in v Somaliji) in četrta prerazporeditev in morebitno zmanjšanje vojakov ZN, ki bi lahko uporabili silo samo, če bi bili napadeni. ■ SPLIT - Poleg ameriške letalonosilke v Jadranskem morju je v splitsko pristanišče vplula tovorna ladja britanske vojne mornarice Fort Austin s posebnim tovorom, namenjenim pripadnikom britanskih modrih čelad v osrednji Bosni. Na tamkajšnjem letališču pa brez premora pristajajo tovorna letala z opremo in vojaki iz Velike Britanije, ki kot dodatne sile odhajajo v oporišča britanskih vojakov ZN v Bosni. ■ BRUSELJ - Papež Janez Pavel 0. Je po letu 1985 drugič obiskal Belgijo, potem ko je lani moral odpovedati obisk zaradi poškodbe kolka. Ob tej priložnosti Je očeta Damiena, duhovnika, ki se Je proslavil z delom proti gobavosti, razglasil za blaženega. ■ SARAJEVO - Tiskovni predstavnik Nata v Neaplju Jim Mi-tcheil je potrdil, daje bilo nad ozemljem v BiH, ki ga nadzirajo Srbi, sestreljeno ameriško izvidniško letalo F-16. Letelo je na višini 6.000 metrov, ko ga je zadela raketa. Pilota, ki se je uspel rešiti, so ugrabili Srbi. ■ BRUSELJ - Grški veleposlanik pri Evropski uniji je vodji slovenske misije, veleposlaniku dr. Borisu Cizlju, sporočil, da Grčija v zvezi z našim evropskim sporazumom o pridruženem članstvu in v dogovoru s francoskim predsedstvom EU umika svoje zadržke. MJ VESTNIK Izdaja Podjetje za iDformiraaje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjek. Stefan Ci-gut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Gedei. Cilka Jatelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UredalStvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko. Jože Graj. Majda Horvat, Milan JerSe, Feri ; Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji). Nataia Juhnov (fotografinja), Nevenka Erari (lektorica), Ksenija Šiimen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. Jt.: 31 998 (naročniška služba) , n.c, 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za D. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3,340,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PENI Murska Sobota: 51900-603-30003. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 30100-620-00112-5049512. Tbk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IBidne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Srečanje ob meji Prehod naj bo stalen Nekdap|a zunanja ministra S Slorenlje Dimitrij Rupel in S Madžarske Geza Jessensky sta leta 1992 podpisala sporazum, v katerem je uavedeno tudi odprtje mejnega prehoda Čepincl -Verica Čeprav minev^o že 4 leta, še nič ne kaže, da bi kmalu uresničili meddržavni sporazum, ki predvideva mdi odprtje mejnega prehoda Če-pinci na naši strani in Včrica v Porabju na Madžarskem. Sporazum pa Je vsekakor veljaven, dasiravno imata obe državi sedaj druge zunanje ministre. Minulo nedeljo pa so le dočakali vsaj dan, ko so lahko ljudje z obeh strani prestopili mejo po najbližji poti. Tako so se dogovorili na lokalni ravni. In v Cepin-cih so ob tej priložnosti pripravili tudi srečanje prijateljev in znancev, ki Je bilo pri nekdariji vojašnici. Sicer pa smo se najprej napotili nekaj sto metrov dalje, da mejne črte med Slovenijo in Madžarsko, kjer so uredili začasni prehod. Tam smo srečali tudi najstarejšega svetnika Občine Šalovci • Hodoš VEN-DLA GASPARJA, ki je kar žarel od sreče In zadovoljstva, da so lahko tamkaj spet prehajali čez mejo, tako kot med 2. svetovno vojno in potem še v letih 19451949, ko so prehod zaprli. S tem so onemogočili tudi stike med ljudmi, kar Je še posebno prizadelo naše rojake v Porabju, Tudi ANTAL TRAJBER z Včrice Je že komaj čakal, da so vsaj za en dan odprli ta prehod. Po njegovem mnenju bi to morali storiti že zdavnaj, kajti 40-letna zaprtost Je zarezala v nJUiovo Življenje globoke rane. Zdi se mu, daje bila krivda predvsem na madžarski strani. Medtem ko smo takole kramljali, seje pripeljala skupina treh fantov. To Je bil trio Črnko, ki je kasneje ipa1 tudi na družabnem srečanju pri nekdanji vojašnici v Cepincih. Tam Je zbrane najprej nagovoril župan Občine Šalovci -Hodoš ALEKSANDER ABRAHAM in med drugim izrazil nezadovoljstvo, ker naj bi imel prednost pred njihovim prehod pri Kobilju. Če na dopis, ki so ga naslovili Ministrstvu Republike Slovenije za zunanje zadeve, ne bodo dobili zadovoljivega odgovora, bodo organizirali protestni shod. Tudi predsedniku Zveze Slovencev na Madžarskem JOŽEFU HIRNOKU se zdi čudno, zakaj naj bi imela Slovenija večji interes za odprtje mejnih prehodov pri Kobilju in Prosenjakovcih namesto Čepine! - Verica, kjer gre za neposredno povezavo porabstih Slovencev z matičnim narodom. Za stalen mejni prehod Čepinci - V6rica se je zavzel tudi župan Verice ZSOLTV TALABER, JOŽE GRAJ 1,178 bilijona dolarjev od leta 1994 do zdaj, hkrati pa objavila podatek o 45.600 delovnih mestih, ki bodo postopoma ukinjena. S tem se hoče PTT Bell Canada izogniti velikim stroškom poslovanja. Vendar to ni logično, vsakemu malo pametnejšemu Kanadčanu je jasno, da vlada s tem ukrepom krpa državni primanjkljaj. Ta ptt družba je ena od najdražjih, pojavile so se cenejše UNITEL, SPRINT in ITT. kjer je »long distance« pogovor dva do trikrat cenejši kakor pri BeU Canada. Moramo omeniti, daje telefonski pogovor v isti omrežni skupini zastonj. Telefonski priključek je zelo poceni, 58 dolarjev, plačati pa moraš tudi 200 dolarjev depozita, ki ti ga vrnejo po 6 mesecih. V praksi pa se dogaja, da ti ta denar ne vrnejo niti po lem dni, V Ameriki je vse biznis. Ko moraš plačati nekaj, moraš to plačati takoj, ko pa zahtevaš svoj denar nazaj, to lahko traja nekaj let. Če hočeš piti kavo in ti manjka 1 cent, približno 1 tolar, je zagotovo ne boš dobil, čeprav mogoče popiješ v tem lokalu 100 kav, To je Amerika! Država ima preveč utopične zamisli, kako zmanjšati primanjkljaj 37,9 bilijona dolarjev. Do leta 1997 načrtujejo zmanjšanje primanjkljaja za 24,3 bilijona dolarjev, do leta 1999 pa naj bi ga zmanjšali do pozitivne ničle. Država namreč uporablja stare trike, ki so znani še iz nekdanje Jugoslavije. Eden od njih je povišanje cen avtomobilskega zavarovanja od 9,8 na 19,5 %. Sledilo je še povišanje cen alkohola, naftnih derivatov, tobačnih izdelkov ter restriktivnih mer v zdravstvu, šolstvu in državni upravi. Zdravniki province Ontario množično odhajajo v ZDA, saj tam zaslužijo več oz. plačajo manj davka na zasluženi denar. V kanadskem davčnem sistemu Je tako: več delaš, več davka plačaš državi, manj zaslužiš. Zaradi visokih kazni delo na črno ni možno. Očitno je tudi vsakodnevno padanje kanadskega dolarja. Ta nima sre^, saj Je vezan na ameriški dolar, ta pa na mehiško peso, ki pa Je veliko breme. Nazadnje je washin-gtonska vlada primakiiila vmedna-rodni monetarni sklad 20 btljionov dolarjev jamstva za mehiški peso. Borze po svetu množično prodajajo dolar, kupujejo pa nemško marko in Japonski Jen. Kanadski dolarje v letu dni izgubil približno 20 % vrednosti, zdaj je v razmerju z nemško marko 1 : l.Zelonespo- kanadska vlada. .. Kljub vsemu pa vlada dela tu^ dobre stvari. Vlada v odobrila 500 milijonov dolan<^» nakup najnoveJSih računalm^ V 5-letneni planu devajo nakup 40.000 kov, s tem bi dosegli sutisučno računalnik na 10 otrok. da otroci v severnoameriškem skem sistemu odraščajo z «« niki. Učili sc bodo tudi učitelji.^ ( sistemov. se računalnik v šolstvu štej« w F obvezna šolska knjiga. . Za letošnje pol««'si vladaj zadeva omogočiti študento® 44.500 delovnih mest. To jo stalo 90,1 milijona dolafje 2.000 dolarejev za eno deio mesto, V Kanadi je Stud^nuhJ^ vod ločen od državnega . sko leto je prek tega zavoda lo 200.000 študentov. Ssi® študent se tu pojmuje od os ’ stuoent se tu pojmuj«- v- -šole do univerze. Osnovne, । in tako imenovane ■ Fakulteto (coU« u študentje plačuje država. in univerzo pa si študentje plačati sami. Študenti si *® ® , j-i di morajo zaslužiti S -jj deiom v tovarni. Šolanje plačati vnaprej ob vpisu, n geudo 3.000. odvisno od P^j^ , ma, na univerzi pa 3-Uuv dolarjev. Ker Je zelo upadel^ ’ । vodilna banka v Kanadi, ls . Trust, objavila možnost | I posojila za študente. . V Kanadi so Se zasebn. Sole, ki pa so zelo drage, 1 ve samo ljudem iz pf«®* ' I sloja. Vsi Študentje tudi ne stanui^ blizu šote, kjer študirajo, stroški (plačilo vljenjskih stroškov) se gff 600-1000 dolarjev To je Amerika, ka^or^-^p Američani: Čas Je ne izgubljaj v prazno, s J zaslužiš denar. Za anj®™ življenja Je značilen hite vse Je podrejeno denaiju -in hkrati nesrečni Seve ričani... , MITJA KUFERSIN IntN ~ Iz Zagreba piše Če gradiš hišo od strehe navzdol Pred natanko šestimi leti sem prvič in zadnjič obiskal Tudmanove. v Kako je bilo pri Titu me je istega dne povprašal Danijel Ivin, ki je kot zgodovinar v šestdesetih letih drugoval s Tudmanom, ob koncu osemdesetih let pa se je kot mnogi drugi hrvaški oporečniki pripravljal na bližajoče se spremembe. Prav oponašanje Tita, mi je po srečanju s Tudmanom pripovedoval Ivin, je bilo poglavitni razlog, da sta se že leta 1967 razšla. Jaz pa sem lahko primerjal le opremljenost Titove rezidence na Vangis Tudmanovim stanovanjem vNazotjevi ulici v Zagrebu, a nisem našel nobenih razlik. »Stavim, da se bo Tudman ob morebitni zmagi na volitvah čez Čas oblekel še v maršalsko uniformo,« mi je ob koncu srečanja prisegel Ivin. Tako se je tudi zgodilo, četudi gre pri novem nazivu za hrvaškega predsednika in poglavarja države tudi za nekakšen kompromis med »partizansko« in »ustaškoe Hrvaško, ki je po svoje združena v krovnem političnem gibanju HDZ, med maršalom Titom in poglav-nikom Paveličem. Razlika je nemara le v tem, da je uniforma Vrhovnika Tudmana dosti bolj kičasta, kot je bita maršalova in poglavnlkova, na vrhov-nikovih epoletah je celo del znaka HDZ-ja, tako imenovani hrvaški pleter, poleg tega je vrhovnik samo v enem dnevu prejel devet najvtšjth hrvaških odlikovanj, »to pa je tudi prvi primer v hrvaški ali nekdanji jugoslovanskih zgodovini«, meni Danijel Ivin. Prof. dr. Slaven Letica, prvi Tudmanov svetovalec, ki je na tem položaju zdržal prvih deset mesecev Tudmanove Hrvaške, med glavne razloge za slovo s Tudmanom razen navedenih navaja tudi ceneni kič, ki tako rekoč spremlja vsak korak mlade države. »Tako kot da bi hlebinska šala hrvaške naive postala edina veljavna v sodobnem slikarstvu,« meni prof. Letica in pri tem našteva vrsto dejstev - od nogometnega pokala do znakavja HRT- v, »Čeprav bi lahko rekli, da je danes hrvaški cesar popolnoma gol, je problem širši, globlji. V sodobni hrvaški politiki uspevajo le kimavci, pravzaprav tisti, ki so svojo pamet vsaj pustili v preddverju predsedniških dvorov,« pravi prof. dr. Slaven Letica. AH kot bi rekel poslanec kmečke stranke HSS Josip Pankretič: »Gre za nepridiprave, ki so pred prihodom na oblast prosili za vbogajme, sedaj pa ima skoraj vsakdo od njih po petnajst tovarn, v primerjavi z njimi pa se je moj hlev nevarno izpraz- nil.« Kmet Pankretič, s štirimi razredi osnovne šole, po razgledanosti in zdravem pravkar spada prav v vrh hrvaškega parlamenta. _ povedano pa pojasnjuje takole: »Leta 199!^ hlevu redil 100 bikov, sedajJih imam le 29. rrej bil grof sedqi pa...!« — Gre pa za deželo čudežev, ki se vrstijo -tekočem traku, po razlagi novoveških oblas _ pa jo sestavlja »eden najstarejših narodov v i,a hai pa jo sestavlja veden najsiarejsih naraao '' pie. Na enega od njilt meje pred dnevi „ zagrebški znanec Mario Štambuk, hrvaškega molka, med letoma 1972 in le tuje časopisje, televizijski dnevnik pa Je sp - le, ko Je bila vremenska napoved, ^ed —'J, vi je pripravi! javno tribuno, na njej pa je no presenečenim hrvaškim politikom doka^m, živijo in delajo v prav Čudni državi, ki js veljaven osamosvojitveni dokument, tako ali drugače še vežejo na Reograd- f ustavo sprejeli decembra 1990, belem zapisano, da Hrvtnka spada v goslovanskih narodov in narodnosti, mu, ki ga Je Tudman razpisal maja 1991, dje odločali med Miloševičevofederaci/o novo konfederacijo (Jugoslavije). »Trdim, saborskega sklepa o ukinitvi vseh po slavijo, ki so ga sprejeli 8. oktobra 199!, .jii bombardiranju banskih dvorov. Hrvaška m ene listine, s katero bi lahko dokazala, daj samostojna in neodvisna država,« dokazuje buk, ki ni član nobene stranke. ' To pa Je pravzaprav nt^bolj celosten jsr Tudmanovo trošenje laži, kakršno sije vrho volil ob 5. obletnici hrvaške državnosti, sko politiko obtožil nekakšnega loševičevlm režimom. Potemtakem se ti, zakaj na Hrvaškem sploh slavijo dan ko pa Je pravzaprav prek potrebnih Hstm dokazati njeno neodvisnost, samostojnost svojo državno hišo začeli graditi pn temeljev navzgor. In prav v tem Je vsa meni Mario Štambuk. Dodajmo, da take s naj bo premazana s tako bleščečo fasado, šno se ponaša Tudmanov režim, ni brez obnove postopka, ki ga v gradbeništva^ mo najprej s pripravo terena, potem dovolj trdnih, potresno varnih temeljev. ni več naš problem! PETER r i IC » vggtniRjS. junija 1995 5 aktualno doma fr 1», ila jdi j« a uh In siri ti >1 at saj 1 J I a* ji bo It ao st it la-flV so (0 ile r) j« im a! ► I t » ! la aa I * k liir I’ m r p is e, P> K' I I rt I i' Tudi Občina Radenci ima že svoj soglasno potrjen statut »Svetnik bom, razen ce umrem!« bi si mislil, da so nekateri tako z dušo in telesom predani ^etniškemu poslanstvu, kot je to izpričal tajnik Kapela Miha Petek? -------------------------------------------------V- ^W«v M svetniki Občine Radenci na prvi majski seji sprejeli sklep lastnih prostorov - v novi poslovno-stanovaidslu stavbi ob ho tr:ri>lo še nekaj časa, preden Jih bodo uspeli ko so - vseliti vanje. Mogoče bo šlo vse skupni hitreje sedaj, sprejeli občinski statut in izvolili poklicnega tajnika. lOJn t^®vno mesto je župan stotak « pa so se svetniki sS^iSdlueu, za ZVONKA h( Murske Sobote zaposlen v občinski OoiRji Radgoni), ker je raznih'®* izpolnjeval vse Sieor pa je tudi na J»nže?i,I*j‘ j® v gostišču ®PKaovK?®jP.^®j svetnik AN-^HRASTELJ.kijemeddru. ®Ptavi v i>tai gjm dejal, da bo državni svet terjal presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z zakonom o prenosu funkcij iz občinske v državno upravo. Oni so namreč sprejeli na ta zakon odložilni veto, v državnem parlamentu pa so ga kljub temu še enkrat potrdili. Posebej sporno je predvsem področje urejanja in planiranja prostora, ki bi moralo biti po mnenju svetnikov v pristojnosti občinske uprave, kot je to praksa v večini evrop- , 1 j i* o j ht; II Občina Lendava Proračun pod streho ■ i J^Občine Hodoš - Šalovci zvrhan koš želja Občina Hodoš - Šalovci v skrajnem severovzhodnem tretjini približno 2.500 prebivalcev, od katerih jih je okrog ®«lž«rske narodnostne skupnosti. Občino sesta-vd .2°^ ^^vne skupnosti: Hodoš, Šalovci, Cepinci in Domanjše-«’* - .udi tudi naselje Krplivnik, V občinskem statutu so opre-dajt skupnosti pravne osebe, torej bodo imele v pribo- t»oč pri odločanju o vseh potrebah in interesih svojih vlogo v teh priza-^lanski ''selfakor tudi 11-I “ s« j« <*o-iZredZ^K rednih in dveh "jih so seveda svojega" k * probleme o vzpo-"e vsatd uprave, in drob-^Pteieli Medtem so občin **oločenc akte, kot tah v stetuL o volilnih cno-'"'ostih krajevnih sku-in 4 ' ^ktorskih pristoj-Akt Pe bosedah žu-"^hrahama bo-Hosti žn' le krajevnih skup-■* ■ - junija letos. Takrat Volita' ®®9bčini!V -------ti«-enoti 1 v drugi voli-župan nc more biti . nidl T« . . . 'E nadomestnega čla- občinski svetnik. J^l čaau --enega admini-__J L ______... primerih. če v. ?aposlilj še več dela-*efja pristojnost občin '^'‘Voij "“lej. Zaenkrat pa je število zaposlenih {."‘‘‘•'na pa je po- 1 ■ Ifot ^eoitcv poslov cenej-ib.« nrt •—iluvega uc-Občine Ho- akk.. « “• zaposlili novega de- ^ajii, Aleksander Abra- so letos v i” L pomemb- ?^eijakr.smo pripravili Pnzidka k __________________ rmanjkajoče {'"'niad načrtujemo o jiraK..- dogovorili smo sc ""4,*" zagra- osnovni za telovadni- za novega bencinskc- n®djetjem Inter Ina rali razrešiti tudi svetnika Miho Petka, saj je poklicni tajnik v KS Kapela, s čimer pa se on nikakor ni strinjal. Menil je namreč, da takšno določilo ne bi bilo v skladu z veljavnimi predpisi in dejal: »Gospodje, jaz bom svetnik, razen če umrem!« No, tycgova bojazen je bila odveč, ker Ketiševega dopolnila niso sprejeli. Takih pa je najbrž malo, ki so tako zavzeti za svetniško funkcijo. In Petek je na sejah I ■‘-J tt To Je poslovno-stanovanjska stavba, v kateri so radenski svetniki kupili (sprejeli sklep) 254 kvadratnih metrov prostorov za delovanje občine. Za to bo treba odšteti 421.422 nemških mark. »Najprej štali-co, potem kravico,« so ob tem dejali. In če je že občina nova, naj bodo Še prostori novi, pa naj stane, kolikor stane, dodajamo. (LUDVIK KRAMBERGER) Novoizvoljena člana občinskega sveta sta Ladislav Marton iz Dolge vasi in Janez Horvat iz Genterovec. Na 6. seji Občinskega sveta Lendava, ki Jo Je rodil predsednik Anton Balažek, se je osrednja razprava sukala okrog proračuna občine za letošnje leto. Svetniki so prvotni osnutek »prekvalificirali« v predlog in ga sprejeli. S proračunom občine Lendava je za leto 1995 predvideno 729.000.000 tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. Pa poglejmo nekatere večje finančne postavke odhodkov! Za delo občinskih organov so s proračunom predvideli 45.500.000 tolarjev, za socialne »transferje« (sofinanciranje najemnin) 1.400.000, plačila na področju družbenih dejavnosti (kultura, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, vzgoja in izobraževanje, telesna kultura) 221.100.000 tolarjev, plačila storitev ter subvencije in intervencije v gospodarstvu 147,250.000 tolarjev, drugi odhodki 62.150.000 tolarjev, stroški investicijskega značaja 227.750.000 tolarjev, finančni tokovi, oblikovanje rezerv in druge obveznosti 23.850.000 tolarjev. Za naložbeno dejavnost je občina Lendava za letošnje leto predvidela 227.750.000 tolarjev. Med temi odhodki je največ denarja namenjenega za kulturni dom, saj so zanj predvideli 102.000.000 tolarjev. Večji znesek (25.000.000 tolarjev) so namenili še za sofinanciranje posodobitve otroškega vrtca v Lendavi. In kje bodo v občini Lendava vzeli denar za letni proračun? Tako imenovanih prenesenih prihodkov je 379.400.000 tolarjev, od tega kar 293.000.000 tolarjev iz republiškega proračuna za finančno izravnavo. Od davkov pravnih in fizičnih oseb načrtujejo 206.000.000 prihodkov, od davkov na promet proizvodov 5,000.000, od davkov na premoženje naj bi pricuijalo 4.000.000, prihodki od taks, povračil in denarnih kazni bodo znašali 41.000.000 in prihodki od lastne dejavnosti 93.600.000 tola^ev. S, S, lUtei neostea v Ml aqu Ob emibs^lin bAMUSa Sarrar m MMEbrdtetti«^ g^anbtr« «nw ZMze adražeiil boner NOV Loibtni veHko J proslavo z »m deamslEe sgea/taOit ploMe. Predan)!« r seiMt«, IX jtmUa, 10. ari b» mestec pofeopaUiiB « Sna^a. Obl«] ||ritalw>$tifiMižaek?.,ritzpnd ebčiaske zgradb« » SMELI NAČRTI - Aleksander Abraham, župan Občine Hodoš - Šalovci. Fotografija: J. ZAUNEKER iz Ljubljane. Ker je lokalna dokumentacija gotova, pričakujemo, da bo nared Še letos. Sklenjen je tudi dogovor o gradnji brezcarinske prodajalne pri mejnem prehodu na Hodošu. Pomembno pa je vsekakor tudi izvajanje programa obnove in asfaltiranja občinskih cest. Gre za kilometer dolg odsek v Čepincih, ki naj bi ga kmalu asfaltirali, in verjetno tudi za začetek asfaltiranja ceste Do-lenci-Budinci v dolžini 3 kilometrov, ki bo predvidoma gotovo letošnjo jesen. Moram omeniti tudi obnovo najstarejše cerkve v DomanjŠevcih iz obdobja roma-nike.« Ob vsem tem ne smemo prezreti, da so čedalje glasnejša prizadevanja za redno odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica na Madžarskem. Uresničitev marsikaterih želja pa bo seveda najbolj odvisna od denarja. Zato veliko pričakujejo od sprejetja ob-čiruskega proračuna, kar naj bi sc zgodilo že ta mesec. Na ta način bo namreč možno lažje financiranje določenih programov. MILAN JERŠE skih držav. Po tem uvodnem »ogrevanju«, in ko so izvolili poklicnega tajnika, so prešli k osr^nji temi - statutu. Čeprav bi pričakovali, da se bodo mnenja najbolj kresa-la v zvezi z določilom o sprejemanju občinskega proračuna (predlog se je glasil, da ga lahko sprejme večina navzočih na seji, kar teroretično pomeni le 5 od 16 svetnikov), o tem ni bilo slišati niti besedice. Kar 27 dopolnil pa je podal MIHA PETEK (Demokrati Slovenije).Večina jih je bila sicer »tehnične« ali »lepotne« narave, z nekaterimi pa je želel bistveno spremeniti vsebino statuta oziroma posameznih členov. Menil je tudi, daje statuma komisija »grobo« spremenila nekatera določila, in to predvsem opredelitve o položaju bajevne skupnosti, za katera so se dogovorili ob sprejemanju osnutka statuta, kar je člana te komisije IVANA HAJDINJAKA (DeSUS) precej prizadelo, rekoč: »Mislim, da je malo preveč kaka-nja po našem delu.«Poudaril je tudi, da so statut pisali za občane, ne pa za stranke. Po njegovem bi bilo bolje, če bi imeli namesto krajevnih skupnosti vaške odbore, saj potem ne bi prišlo do takšnih trenj. Petek pa j« zlasti p^dapal, da tisto, kar so ljudje pridobili v krajevnih skupnostih s svojimi sredstvi in delom, mora postati njihova l^tnina. Ker so v predlog statuta že zapisali, da je krajevna skupnost pravna oseba, vseh njegovih dopolnitev niso izglasovali, z večino pa so sc strinjali ali pa jih v soglasju s predlagateljem nekoliko spremenili. Tako je bilo tudi s 4 dopolnili, ki jih je podal predsednik občinskega sveta JOŽE FLEGAR (SKP). Med drugim se bo krajevna skupnost lahko zadolžila le v soglasju z občinskim svetom. volitve v krajevni skupnosti pa bo treba izvesti najpozneje v enem letu po sprejemu občinskega statuta. Zbor občanov bo sklepčen, če sc bo zbralo 50 odstotkov volivcev, če jih bo manj, pa bodo pol ure čakali, potem pa bodo lahko odločali z večino glasov navzočih. Kar nekaj časa so se prepričevali tudi okrog dopolnila RUDIJA KETIŠA (SKD), da funkcija člana v občinskem svetu ne bi bila združljiva z vodstveno funkcijo v krajevni skupnosti (organizacijska enota občine). To bi med drugim pomenilo, da bi mo- tudi med najbolj aktivnimi (pripravljenimi), za kar mu je izrekel kompliment celo predsednik občinskega sveta Jože Flegar, čeprav sc ni v celoti strirval z njegovimi dopolnitvami in pogledi, To je kajpak v parlamentarni demokraciji normalno. Nazadnje so statut soglasno sprejeli. JOŽE GRAJ Lendavi KteriBu na pet pet iMMclBiBiavtebBsmiP^ave H udeležbo ua tri UMUrtles«««^ pa spieJesBaje do 10. Janša bk sedata* občiaske borCo- Meagaiza^k 1" A^tra «q^fl|aicer 9 liradari; Na proslavi v Sarvarjubodo sodriem^ pevsB jSka 12 Velife Po-lane, folklorna skupina z dv^ezli^ Osnovne šote Lendava e prekmursko folklomo skui^o ter kultuma skupina iz Sarvaija Ro odigrani himni na mestnem pokopahiču, za kar Eiodo poskrbeli pevci Velike Rotene tn dcan^ godba ua pttala, bosta Im^ prSožnostaa ^govEsa predstavnika repubEiškega odbora žveze združenj borcev Slovmtge te mestnega sveta Sarvar^e županje. Fri edkritju spomin-ate plošče bosta tenria l^jša nagovora bipana Lendave in Sarva^a. Sledit bo Se Eidtucsi {^osnun. MJ Na študliskem srečanju v Soinbotelu največji poudarek Porabju IS-letnica slovenske katedre Konec minulega tedna so se v središču Železne županije zbrali predstavniki pedagoških univerz iz Maribora, Ljubljane, Gradca in Sombotela, poleg njih pa še nekateri narodnostni delavci iz vseh treh držav, literarni ustvarjalci, študenti idr. Temu srečanju, ki ga je pripravila Katedra za slovenski jezik in književnost Visoke učiteljske šole Sombotel (Szoinbathely), so dali naslov Interkultumi dnevi. Večina tem, ki so jih obravnavali, se je nanašala na narodnostno življenje porabskih Slovencev - na izobraževanje narodnostnih učiteljev, manjšinske samouprave v Porabju, časopis Porabje, rabo slovenskega jezika, manjšinsko šolstvo, film Porabje in narodopisje med našimi rojaki. Tokrat povzemamo nekatere ugotovitve o delovanju katedre za slovenski jezik in književnost. Na Madžarskem so že pred 50 leti ustanovili katedre za izobraževanje nemških, slovaških, hrvaških, srbskih in romunskih narodnostnih učiteljev na višjih šolah, porabski Slovenci pa so morali čakati na to vse do leta 1980. Po besedah vodje katedre KA-ROLVA GADANVJA so bili za ta korak potrebni taki prijatelji, kot so jih našli na Pedagoški akademiji Maribor (zdaj Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru). »Brez njihove pomoči ne bi mogli doseči tega, kar smo. V tistih časih so mnogi prerokovali, da bo morala slovenska katedra že v 2-3 letih zapreti svoja vrata. Toda to se ni zgodilo. Ta 15-lct-na preteklost pa ni bita samo zmagoslavni pohod. Veliko smo delali in naredili tudi napake. Nečesa pa nam ne more nihče vzeti: v tem Času smo bili povsod in vedno navzoči. Majhna 4-član-ska katedra je priredila 5 mednarodnih simpozijev, gostila je več kot 100 domačih in tujih slavi- i' ( udeleževala se je domačih in tujih znanstvenih konferenc ter izobrazila okrog 50 narodnostnih učiteljev za Porabje.« To so dejstva, ki jim ni mogoče oporekati. Nadaljnje delovanje katedre pa je kljub vsemu ogroženo, saj med mladi- IMBigaBK B J J, I Kdo bi si mislil, da ho v tej stavbi, kjer so imeli pred 5 leti svoje pisarne dokaj številni funkcionarji in drugi zaposleni pri Madžarski socialistični (komunistični, op. p.) partiji, našla svoje večje mesto tudi Katedra za slovenski jezik in književnost Visoke učiteljske šole Som- botel? (Fotografija; J. G) stov, osnovala 2 znanstveni reviji, objavila 10 samostojnih zbornikov, pripravila niz učbenikov in pedagoških priročnikov; mi v Porabju skoraj ni več zanimanja, da bi se izobraževali za poklic narodnostnega učitelja. JOŽE GRAJ 4 vestnik, 8 Junija J 9^ gospodarstvo Strokovna ekskurzija ministrstva za okolje in prostor v Pomuiju Da bi spoznali pokrajino o kateri odločajo 9 85 sodelavcev ene najštevilčnejših državnih inštitucij, ministrstva za okolje in prostor, je v petek in soboto spoznavalo Prlekijo in Prekmuije. Da so se na Uradu za prostorsko planiranje in Uradu za varstvo narave v okviru Ministrstva za okolje in prostor Republike Slove- nije odločili za strokovno ekskurzijo po Pomurju, niti ni presenetUi-Če kaže verjetni napovedim, se bodo v prihodnjem letu ali več vo. ukvarjali v glavnem s to najbolj severovzhodno pokrajino. Seveda se bodo ukvarjali z njo predvsem v pisarnah in prek papirjev, zato so želeli pokrajino, ki bo verjetno povzročala še mnogo glavobolov, podrobneje spoznati. Po reoroganizaciji državne uprave in vladnih resorjev je v ministrstvu za okolje in prostor zaposlenih kar 1300 ljudi. Ekskurzije se jih je udeležilo te 85. Kot vodiči so se izkazali sodelavci ministrstva iz Pomurje, točneje izvajalci njihovih naročil in projektov, V petek, 2. junija, so si najprej ogledali gradnjo predora ob avtocesti Ho-če-Arja vas in lokacijo predvidenega mariborskega cestnega vozlišča, Nato so si ogledali predvideno traso avtoceste od Cogetinec do Vučje vasi, v vasi so izstopili iz avtobusa in se peš podali proti brodu na Muri, Tam so jih pričakali prekmurski sodelavci in jih z brodom prepeljali na drugi breg reke Mure, Na prekmurski ravnici so si najprej ogledali predvideno vozlišče magistralne ceste in avtoceste med Sratonci in Rakičanom, predvideni avtocestni mejni prehod v Genterovcih, sedanji mejni prehod v Dolgi vasi, načrtovano traso lendavske obvoznice pa so si o^edali kar iz Lendavskih Goric, Po ogledu melioracijskega območja Ledava-Črnec so dan skleni-U na Otoku ljubezni v Ižakov-cih. Naslednjega dne so si udeleženci izleta ogledali še grajski kompleks v Gornji Lendavi in traso predvidene železniške proge od Ormoža do Gornjih Petrovče in naprej na Madžarsko, dan pa so sklenili po tradicionalni navadi v Radgon-sko-Kapelskih in Ljutomersko-Ormoških goricah. Ekskurzije so se udeležili tudi »prvi možje« prostorskega planiranja Jože Novak in Miran Gajšek ter minister Pavel Gantar. In komentar nekaterih; upamo, da jim v Prekmurju ni bilo tako zelo všeč, da ne bi hoteli več izdajati nobenih lokacijskih dovoljenj za gradnjo železnice in ceste! Bernarda B. Peček Vestnik z vami in za vas! Variš Lendava Ob obisku ministra dr. Rada Bohinca v soboški Muri Večja podpora izvoznikom Le ustrezno opremljeni in usposobljeni so lahko konkurenčni na zahtevnih tujih trgih promocijo in distribucijo. Z aj® bodo zastavili strategijo in raiv^ mednarodne prodajne mrež«, h bo omogočila trženje lastne blagovne znamke. VMuriso si zastavili cilj, da razvijejo več no vih blagovnih znamk, s štirimi naj bi sc še bolj utrdili na do mačem tržišču, od štiri do p« blagovnih znamk pa naj bi ttžik tudi v tujini. Sicer pa v vodsm podjetja zatrjujejo, da je ob po večanju prodaje lastnih blago nth znamk ena od prednostnic nalog še nadaljnje izboljševanje kakovosti. Da so se z njo že potrdili, priča tudi certiiia kakovosti ISO 9001, ki dobile že vse Murine kakovost pa želijo še naprej tre V soboški Mnri, ki letos praznuje 70 let delovanja, s« že pred več kot 30 leti prišli do spoznanja, da je razvoj tovarne mogoče graditi le na izvozu. Začetki M urinega nastopanja na tujih trgih segajo v leto 1961, ko so prvič izvozili na nemško in avstrijsko tržišče, danes pa so $ svojimi izdelki m storitvami na številnih najzahtevnejših svetovnih trgih. Ob osmih specializiranih tovarnah v Pomurju, ki zaposlujejo okoli 6,500 delavcev, je Mura še TO-odstotni lastnik firme Westmur v Nemčiji in 40-odstotni lastnik firme PMI v Združenih državah Amerike, delež v teh dveh firmah pa žel|jo še povečati. Čeprav se zaradi nekaterih nerešenih vprašanj pri izvozu srečujejo s težavami, imajo tuji trgi še naprej prednost, želijo pa povečati predvsem klasični izvoz. Slovenska vlada je v svojih napovedih, da se razmere na svetovnih tržiščih izboljšujejo in prihaja do konjunkture, preveč optimistična, pravijo v soboški Muri in zatrjujejo, da recesije v tekstilni in konfekcijski industriji v svetu še ni konec. Raziskave namreč kažejo, da bo leta 1997 obseg prodaje konfekcijskih izdelkov v svetu enak tistemu v letu 1991, to pa dovolj zgovorno potrjuje Murine trditve o nadaljnji recesiji. Ker pretežni del Murinih proizvodnih zmogljivosti dela za izvoz, jih razkorak med tečajem in infalcijo še toliko bolj prizadeva in letno v Muri na ta račun izgubijo okoli 12 milijonov mark dohodka. Če k temu dodajo še visoke obremenitve osebnih dohodkov, potem je na dlani, da so na zunanjih trgih vedno manj konkurenčni. Navkljub vsemu pa bodo v njihovih kabinah se umivajo le na tujem Z lendavskega podjetja Variš so na Agencijo za lastninjenje poslali peto različico programa lastninskega preoblikovanja podjetja v upanju, da bo slednja vendar potrjena in da bodo še letos končali proces lastninjenja. Struktura lastništva bi bila potem videti takole: Skladi bi bili 36-odstotni, zaposleni 42- ter kupci * javni prodaji 27-odslotm lastniki podjetja. Ciljna skupina v javni prodaji delnic podjetja so družinski člani pri ujih zaposlenih delavcev, lahko pa se jim seveda pridružijo vsi, ki želijo svoj lastninski certifikat vložiti v uspešno podjetje. Variš je to postal, pa Če ga začnemo presojati po plačah zaposlenih in nadaljujemo z norimi zaposlitvami ter uspešnim izvozom na tuje. V aprilu je znašala najnižja plača v podjetju za dela iz prvega tarifnega razreda kolektivne pc^odbe bruto 62 tisočakov ali neto okoli 42 tisoč, povprečna plača na zaposlenega pa je bila 105 tisoč tolarjev. Za podjetje, ki se ukvarja z gra^no dejavnostjo, so take plače morda presenetljive, a si jih lahko izplačujejo zaradi dobrih poslovnih rezultatov. Lani je fizični obseg proizvoduje znašal 7,8 milijona mark in se povečal v primerjavi z letom prej kar za 43 odstotkov. Za to leto načrtujejo 8,8 milijona mark realizacije ali povečan obseg proizvodnje za 8 odstotkov. 2^ tolikšen zaslužek bi morali narediti 1680 sanitarnih kabin ali tisoč več kot lani. Toda obeti za to leto so tako dobri, da direktor podjetja Štefan Sobočan že sedlu napoveduje dva tisoč kabin. Toda v kopalniških kabinah, narejenih V Varisu, se bodo umivali le na tujem, saj bodo na domačih gradbiščih kvečjemu vgradili nekaj deset kabin, in to na Primorskem. Čemu tako malo zanimanja za njihove kabine na domačem trgu, če jih tako uspešno prodajajo na tujem in po izračunih gradnjo sanitarij pocenijo za deset odstotkov? Prvi razlog je v tem. da je gradnja stanovanj v Sloveniji skoraj povsem ustavljena. Napovedovali so 6 tisoč novih stanovanj v tem letu, toda po anketi, ki so jo opravili varisovci, prav nobena domača projektna hiša ne projektira gradnje stanovanj. Anketo so opravili seveda za analizo možnosti prodaje na domačem trgu. Ali so sanitarne kabine, kijih delajo za tuji, predvsem avstrijski, nemški in ruski trg. tako dobre ali pa je tako uspešna prodaja na tujem posledica tega, da so poceni? Na to vprašanje je direktor Varisa Štefan Sobočan gladko odvrnil: »Tako dobre « V potrditev tega, da res dobro delajo, si bodo poskušali še v tem letu pridobiti tudi certifikat kakovosti ISSO 9001. Na tuje želijo prodati tudi več izdelkov iz programa toplotne tehnike, čeprav že sedaj večina cevnih radiatorjev v njihovih sanitarnih kabinah odroma na tuji trg. Direktor Varisa v svojih javnih nastopih že nekaj časa ponavlja, da jim primanjkuje sposobnih keramičarjev, inštalaterjev in sploh delavcev gradbenih poklicev. Šole pa trmasto ostajajo pri svojem in učnih programov ne prilagodijo potrebam gospodarstva. V Varisu, kjer je 159 delavcev zaposlenih za nedoločen čas in 18 za določen, so lani na novo zaposlili 28 delavcev, leto prej pa 30, Nove zaposlitve v Varisu bodo tudi letos, sploh za dobre delavce, čeprav meje 170 zaposlenih po besedah direktorja Varisa Štefana Sobočana ne nameravajo prestopiti. MAJDA HORVAT zmanjšanje dodelavnih poslov in povečanje klasičnega izvoza, zlasti prodaje lastnih blagovnih znamk, so se v podjetju v sodelovanju s tekstilnim inštitutom iz Maribora lotili izdelave posebne razvojnoraziskovalnc naloge, ki naj bi pomagala pri uresničitvi tega cilja. Šele uveljavljena blagovna znamka je namreč pogoj za dolgoročno preživetje in kjer se piti. Po besedah dr. Rada B’’*'**’? ivuaii Ml* . vladi zadnje tekstilna isdustnja sapoalujo 14 odstotkov vsdf ddavcev. tdrapaj jib je v dejavncsti zaposlenih 39 tisoč. včasOi pa Jih je bilo & čez 50 tisoč. To kaže, da se težnja po zmanjševanju zaposlenih v tekstilni industriji nadaljuje. Slovenski teksta ustvarjajo 10 odstotkov celotnega slovenskega izvoza, njihov delež v slovenski industrijski proizvodnji pa zna^ 13 odstotkov. tudi letos pretežni del proizvodnje prodali na tujem, saj bodo ob načrtovanih 200 milijonih markah realizacije kar 150 milijonov mark ustvarili z izvozom. S težavami, s katerimi se srečujejo, hkrati pa tudi s svojimi načrti, je vodstvo Mure seznanilo tudi dr. Rada Bohinca, ministra za znanost in tehnologijo, ki je ob koncu prejšnjega tedna obiskal to največje pomursko podjetje. V modernizacijo in reorganizacijo podjetja je Mura v lanskem letu vložila okoli 15 milijonov mark, prav do razvojnih prizadevanj v podjetjih pa ima omenjeno ministrstvo poseben posluh. Ker je cilj Mure tega zavedajo, v razvoj lastnih blagovnih znamk vlagajo kar 10 odstotkov celotnega prihodka. V Muri si v sedanjih razmerah takšnega zalogaja ne morejo privoščiti, zato pričakujejo pri izvedbi tc razvoj norazis koval ne naloge si tudi v ..»—.J- . prizadevajo, da bi pomagali voznikom pri premostitvi večjih težav, zato so že nekatere ukrepe. S vložkom v Slovensko . družbo iz naslova kupnin naj spodbujali izvozna prizade™ slovenskih podjetij. bodo odložili prispevke in da od osebnih dohodkov, s P® . tlim zakonom, ki je že v pnp’ pa naj bi izvoznike tudi raz menili nekaterih davčnih oo nsj' nosti. Eden od 11 uaiv—■ sklopov pon>»' Hvau. uu omvl- ' ■. izvoznikom pa je prav nji tehnološko izpopolnjeval^ usposabljanje, v znanost in tehnologijo pi। pripravljajo poseben inštrumi tarjj za dodeljevanje tovrs spodbud. Tudi iz raCTOjnot^ loškega sklada, ki je bil vljcn lani in sc bo delno prev financiral iz kupnin, bodo s stva usmerjali v podpor® ’ ni kom, zlasti pa bodo P® P , njihov tehnološki —»nj . ---- njinov tcnnoiosKj us rczno pomoč mmistrstva. To - ie,os razpolagal z nekaj n«™ noizvm nei hi ii-ijArlli ir m-iknj-lniiK ........~ nalogo naj bi izvedli v prihodnjih dveh letih, ocenili so jo na 120 milijonov tolarjev, 32 milijonov tolarjev naj bi prispevalo ministrstvo za znanost in tehnologijo, preostalo pa inštitut in Mura. Prav s pomočjo tc naloge naj bi Mura uspešno prodrla na tuje trge tudi z lastno blagovno znamko, saj se je s kakovostjo doslej že potrdila in je čas, da vlaga v tolaO®’^' kot dvema milijardama.. zanje pa se poteguje kar 5 vojnih projektov. Med itljre ' razvojnoraziskovalna boške Mure, za katero v stvu pravijo, da je dobra lu verjetno zato deležna ust podpore. LUDVIK II tudi se- Obresti, varčevanje in likvidnost V marcu letos se je nadaljevalo postopno zmanjševanje obrestnih mer, v aprilu pa je bilo to zmanjševanje občutnejše, kar velja zlasti za skupne obrestne mere._ K temu je največ prispeval manjši R v aprilu (0,5 %). Tako so se povprečne skupne obrestne mere znižaleod28 do 29% v marcu na 21 do 23 % v aprt lu, kar pa Še vedno predstavna zelo visoko raven obrestnih mer. To naibo(| vedo najemojemalci kreditov, ko ugotavljajo delež cene kapitala v strukturi stroškov izdelkov. Povprečne realne obrestne mere so se znižale od 15 do 17 % v marcu na 14 do 16 % v aprilu. Povprečne pasivne obrestne mere v bankah so se v aprilu znižale bolj kot v predhodnih mesecih. Tako je bila za vezane depozite od 31 do 90 dni v aprilu povprečna realna obrestna mera 6,2 % (v marcu 7,1), povprečna skupna obrestna mera za navedene depozite pa zaradi zmanjšanega R 12,8 % (v marcu 19 %). Tolarske hranilne vloge so tako kot vse leto 1994 tudi v prvem trimesečju letos naraščale re- lativno hitreje kot devizne hranilne vloge. manjše ko- je njihovo povečanje v marcu bistveno i,.— - , v mesecih od novembra 1994 do februarja . Delež tolarskih hranilnih vlog se je poveča 31,8 % koncem leta 1994 na 36,3 % v ma 1995. od L.iKviuiiuaL gviapmjaisird it jv t mafCU P® no poslabšala in je znašala 36,3 % sredstev 8® darstva v celotnih sredstvih na žiroračunu b zadnjem tromesečju 1994 je znašala 40 vilo podjetij z blokiranim žiroračunom leto se je povzpelo v marcu na 1949, od |_ je bilo 1.680 v zasebni lasti. V podjetjih Z 113511 zaP®^ - . za- slenih delavcev, kar predstavlja četrtino vse poslenih v gospodarstvu. Likvidnost gospodarstva se je v ranimi žiroračuni je bilo v marcu f 60 T 50 Vunjak Bogdan Gibanje skupnih obrestnih mer za kratkoročna posojila in depozite v 1.1994 in 1995 I £ ** c a> u o o. > 10 40 30 20 Posojila za tekoče poslovanje.. Vezane vloge 31 do 90 dni ■k- ■t" ■h -t- ■t + + IVI M M JarV95 N Jan/94 Vir Bilten BS in GZS J S Meseci Vunjak aofldao 5 i ygstnik, 8, junija 1995 5 gospodarstvo 0 i c )■ o li h rt li u Čedalje glasnejše in nesmiselne razprave o (ne)nujnosti gradnje avtoceste in železnice Žrtvovani, prevarani • 1-h e j .t s Ul ponižam c k §koda je časa strokovnjakov, če se a ) PoHtiki še niso dogovorili - Enotna regija ' oila tudi močnejša pri zahtevanju rešitev 1 ) ) i 1 1 I Mjev^'^.^ smešno, da se “ hočejo ! politiki! Že zdav-'3 oiJi? pokazali hrbet kiji^"■ "“1 način, * ttitiogoči zdravega fct « vse ura- zahteve niso učin- • "^iUllaiodHavlUr.1 JIOdLA U I . h . I ) I i ) I pravico, VtoSp Poskrbijo za uresniče-‘ «iw|janslto neposlušno- i I 1 I j i h so namenjene v Pomuiju, katere prometni v Pomurju, katere mika P,, oneva v dan odpovedano je S* občas I ^®P'®*eno, tako da ’’'«mat^-' pro- ‘Hogoče nergači '"oretriA”"' I’® razumejo. Ne nič ne “ trditi, da se marsikaj se pripravlja takšno in ril ^°^omentacijo, ta in Enl^ral je JnU,!.. Dromptnn tniiii^’'* prometno, drugič 'fl okolje; tu in tam ‘Servisu t I*" nekakšnem ’’ videz. V ’'ekaj k, takšno stanje že delu zahod- z ‘nčneje proti ina'®' P''’dno gradijo ISpr^^^ceste. Ce se je v ■d '■j li o avtocesti Kovojj 7^ ho Kopra, se danes riicd Italijo in sta slovenska Ljubljana izsili-Uubljafl-v avtocestni pro-rt® 1 tajj,/Stanji celotnega gradnje avtocest, ? Iti govorice P^^hski „ otroških, o eko-T^nihrui^^^PraviČenosti do-daje Pomurje kilometrov ri2i” mejnem katar ** m v mestih, poteka cesta M 10- Kovori stroških, o eko- I ? 1 0 1, niso tako pereči. Nekdo zeli ljudi pripeljati žejne prek vode oziroma zavlačevati še vsaj eno leto, vsekakor pa do naslednjih volitev. Demonstracije in zapore cest, kakršne so bile aprila v Dolgi vasi in prejšnji teden v Murski Soboti, so le ščepec začimbe za juho, Id jo kuhajo politiki. Marsikaj obljubijo, nekaj malega izpolnijo, v javnem pa delajo po ustaljenem dnevnem redu naprej, brez motenj. Zato pa postaja čedalje bolj vrelo in napeto v pokrajini ob Muri: razpravam o najustreznejši različici avtoceste in avtocestnega mejnega prehoda z Madžarsko so se pridružile razprave o tem, če je bolje graditi železnico ali avtocesto, in navsezadnje, če je gradnja obeh v ®**ska in javna ponudba delnic Sl Certifikatom po lastnino S tremi srci je začelo prodajati delnice podjetja. Osnovni I - 4 se bo n$iK^y (enin oblikovala v Intervalu jdus-minus 30 od- ri . --.^1« po inetodologlJi otvoritvene bilance 5 miiljaid in fitmiUjo- “ 5 061 856 delnic, ki bodo dobile lastil po zakonu o s,,'•hov V Javni prodali bodo prodali 1 721 031 delnic ali 34 Onižbenega kapitala. Nominalna vrednost delnice je torej ti-delnice pa 1 SlOtolaiJcv.TakokoldolofaioFredplri.sebo Štern?: prodali prilagodila deležu več ali man) vpisanih delnic glede na l[q^- Tkam It ™ temu oblikovala v Intervalu jdus-minus 301 delnice kupovati z gotovino ali vplačali certifikate upravičenci, pa se bo gibanje cene v intervalu uskladilo še z bo itaZj* rbobnoprodalnih cen. Vpisovanje In vplačevanje delnic PrMktJa, v hotelih Jeruzalem v Ljutomeru, Diani In Zvez- 1 v ’ Naravnem zdravilišču Terme Lendava. Delnice bodo pro ef bDu na Leskovškov! 9 v Ljubljani. ..............................i ali kakšna bo politika 'itik’ “• LesnovsKovi v v LjuDuam lastništva pričakujejo delničarji ni7.**la Dfi l^ovi lastniki, delničarji, si bodo di Po lastniki, delničarji, si bodo dividende lahko izplače- dtn 1 ■ Ita« da register, oziroma če bo tako odločila skupščina delto leto ' obsolvsMv’ «*«dališki skupini Glej, ki Jo Jt voiU Miki Roš, Zdaj ita AGRET, smer dramska igra. Nu pot svobo- ljudje delajo filme, po katerih greš ven s spremenjenim življenjem.« vem filmu sem dala en intervju, po tem drugem že pet in po tretjem bom morda prišla na strani rumenih Časopisov. Tega ne maram. Še vedno ste brez škandala? Joj (hihetaje), sprašujete me kot za rumeni tisk! Zdi se, da ste čedalje raje v Prek- mladih, ''^filmih statusa. Igrala je vdreti slovciKUhcelovečer- ^*iknu P® '' eksperimentalno-iiudlpkcni nizu Marka vodstvom v igri AM bufl lajn?, aiat ’ jnnlju v ''lib Korun Cankarjevih Hlapcih, režiser je iniii ^^^^^'^“juanajboljvšečcve^pomladnegatravnika, nairale vonj po koži ljubljenega nojhrga. ^WTi] v SVa' «V*|J |rv CkV€ ”'i» filiiiT 5*.'^8em celovečcr-tfio-doe ’ ■' .inia naslov Ra-l^t^tkim’ i® l^tla pred ilfina Matjašec, ^^IkiVZd^ , ■ --------juriiu 'l^aslov filma KOI radia.doc. ^ako tai'| ^'''ataši '• Matjašec: "V [flcn pn- 'noinost;, ■ ■’ ° in v',^ analitični s kritiVA^ K. se stri-nisem 2^ j® doletela, f seznanjala s tem, informacije in te FtsUciUprah- da zasnova- 8a ni vključevala.« bofA PP filmu i s katerimi imela ■ df na 'n,- ^;=laiiiUrvjL.so se narta 'nisel, 4, režiserju pri-^6 mlada novi- '^zat^, tniai ^ianek srnn.i cta-ii-B. razisko- « ''rja niorali Za- vprašati reži- p?« Ci sem rti* '^hnične^®® Pripravija- t plat -i„_ ?'^ala :‘"rji pinti vloge! '1 am ljudi. v filmu ‘"filtrirajo 1'11 IJud^ navzamejo načina M; ^®®tikuliranja, 'centom: datum “ P®'™ » » "‘Sl vzel čas za igral- ^flii *tjt Pa, šipm£fi?ivo. ^0 obratno. '"Pet. “oratno, “»"»“Cii I ž neki ker CV^^anim^^ znanimi ali 1»bit f!”.'*'!, 4.,ti *Zo.g»eŠ stereoti- tak na- wt®-^glej, to Je ;!JB reži- *logo' mesece dol- Karolina Kolmanič Za zeleno mizo go, filmski režiser pa tega ne počne. Pošlje te preprosto pred kamero in ti pravi, to zaigraj. Na primer, pri režiserju Korunu zdaj pripravljamo Cankaijeve Hlapce, v katerih igram Anko, ki naj bi bila, taka je klasična interpretacija te vloge, lahkoživka. Skupaj z režiserjem Korunom sva ugotovila, da je mogoče to vlogo igrati indl drugače. Filmski režiser bi pograbil klasično, stereotipno in- leqnelBic(jo. Vendar je film po naravi bolj dinamičen, manj zavezan tradicionalnim formam. Kar pa sc pogosto ne izrazi, ker obstaja strah pred kamero, predvsem če prej pred njo še nisi stal. To igralca zapne, naredi ga otrplega, V filmu Halgato se je videlo, kako amaterski igralec Kramberger, ki ni bil obremenjen s temi vprašanji, ki jih gledališče sugerira, film pa se mu ne posveča, ni ime! treme. In je udarno funkcioniral. Poleg tega pa imajo režiserji do profesionalnega igralca še drugačen pristop, od tebe zahtevajo več in takoj. Niste malo preveč intelektualni za igralski po-klie? Zakaj? 0 teoriji igranja lahko razvijete cel disput. Počakajte no, to je moja življenjska preokupa-cija, to jaz v življenju delam. Že, a bi lahko delali tudi drugače. Preprosto tako, da bi govorili samo z igro. V določ-nenem smislu tako tudi delam. t- L" j I murju. Kakor da bi bila prej z vašim moškim, kot mu rečete, slikarjem Marjanom Gumilarjem več po svetu? Saj še hodiva. a tudi tukaj sva čedalje raje. Kako vam je všeč ta svet? Če ga prenesem gor v Vučjo Gomilo, kjer imamo počitniško hišo, če gledam, kako zeleni trava, in če izključim medije, se mi zdi kar lep. I »Režiser stare šole Fran-tišek Cap je šel z igralci en dan pred snemanjem na teren in preigrali so vse scene, da so igralci naslednji dan prišli na znana prizorišča. Tudi Vinci (Vinci Vogue Anžlovar, režiser filma Babica gre na jug, op, avt.) je to počel. V splošnem pa naši režiserji tega ne delajo.« Kramberger je rekel, da lahko joče, kadarkoli se to od njega zahteva. Lahko vi tudi potencirate svoje afekcije, lahko jočete, ko od vas to pričakujejo oziroma zahtevajo? Nisem tak tip igralke. Ko jočem, se jočem zares. Tudi zaradi vloge, Če vas tako prevzame? To pa že. Tudi v vlogi, v kateri nastopate nekaj časa zapored, iz dneva v dan, od predstave do predstave? Zdaj sicer hodim na seminar k Borisu Cavazzi, ki seje vrnil iz Amerike. Čeprav nisem za ameriško industrializacijo Čustev, ki igralca nauči, da se lah ko joče, ko se mu tako naroči. Meni je to premalo. Menda ne bi mogla iz dneva v dan jokati zares. Če pa me sprašujete, kakor me. vam moram odgovoriti, Ne maram, če ljudje o igralcih preveč preprosto posplošujejo, če govorijo o njih kot o pavlihih. Obstajajo različni tipi igralcev, to vidimo tudi iz zgodovine igralstva. V odločitev za igralstvo ste še vedno prepričani. Sem, čeprav je vprašanje, ali bom vse življenje ostala igralka. Prav zato, ker je to taka fmikolasta pozicija Igralec sc počutiš kot kroglice, ki so bile zalučane. Nikoli ne veš, kdaj boš pristal v luknji in kdaj nekje vmes, v čakajoči poziciji. No, vas razmeroma pogosto frcnejo v igro, kot mlada igralka ste igrali že v dveh celovečercih. Naj zopet vprašamo režiserje, zakaj je tako? Da. (Se zasmeji.) Vi ne veste, zakaj? Mislim, da vem, a ne vem, Če ne bo zvenelo preveč naduto, -Štos je v tem, da mnoge igralke in igralci ponujene vloge ne vzamejo dovSlj ležemo. Potem pa želijo narediti preveč in se v tem zadušijo. Jih hromi misel na prihodnjo slavo alf na honorarje? (Se namuzne.) Eh, honorarji so različni, pri svojem prvem filmu se sploh Se nisem znala pogajati. Zdel se mi je kar, potem pa sem zvedela, koliko so dobili moji kolegi, in sem bila kot v tistem reklu »Osliček naš v gozdiček«. To je turška tržnica. S slavo pa je tako, kolikor te prevzame. Res je. da od filma do filma popularnost narašča, po pr- Si, »Nekoč sva z mojim moškim preživela tri mesce v Parizu, Nikoli ne bi tam žive- . la, tam narava ni samoumevnost, tam jo hodiš gledat, tukaj pa so žitna polja, zeleno, zeleno, skozi to hodiš!« Vas boli zaradi mrtogih stvari, trpite? Trpim, da. Najbolj me boli zaradi teh ljudskih klanj. Veliko sanjate? Veliko in različno. Letite kdaj v sanjah? (Skoraj z vzklikom,) Da, večkrat! Z razprostrtimi rokami ali ob telesu? Različno, Običajno pa z razprostrtimi rokami. Imela pa sem tudi sanje, ko sva s prijateljem letela za oblake, z rokami ob telesu, kot raketi, Kaj sanjate pred predstavo? Spim kot top. Nisem pa brez treme, vendar sc pojavi že prej, že popoldne. Preden greste na oder, kaj naredite, rečete »bog pomagaj«? Ne, ampak rečem »divja goska«, To bo nekaj iz skandinavske mitologije? Zakaj divja goska? Neka prijateljica mi je nekoč vrgla palčice ji-džinga, po kitajsko mi je prerokovala, in naletel je lik z imenom divja goska, ŠTEFAN SMEJ foto; JURE ZAUNEKER je bila matura Petinštirideset let je skoraj pol stoletja. A ker ni ravno okrogla obletnica, ne bom govorila ne o spravi ne o paradi. Ce bi me še kdo uslišal, bi mogočnikom prišepnila, naj nehajo trositi smrt in gorje na tej Zemlji in jo ohranijo. Pa so ušesa daleč od srca in razuma, zato o tem ne bo več besed. Matura je zopet oiivela. Živijo matura! Potisnjena nekam v podzavest, je zdaj zopet vzklila z vso močjo. Po mali maturi z belim nageljčkom na pot. fn potem... Maribor - prijazno mesto, čeprav smo Pomurci vsaj prva leta zaradi domotožja hodili pozdravljat najbrž edini avtobus, ki je prevažal potnike čez drn in s trn po kačasto zavitih ja mas tih cestah. Iz radgonske nižje gimnazije smo se kar trije odločili za učiteljišče v Mariboru. Na sprejemni izpit smo se peljali s kolesom, starim, se razume. Po makadamski cestiJe brez zvonca veselo pozvanjalo, da je veriga kdaj pa kdaj zacingljala in se je vožnja končala na klancu, je sodilo zraven. Da popravilu nisem bila kos, pa tako spada k moji tehnični popolnosti. To so opravile pač kakšne moške usmiljene roke, moje so bile le lepljivo umazane. Naselili so me pri priletni gospodinji. Prvič v življenju sem bila za nekoga vi. Smešno, a resnično! Med uvodni pozdrav je sodilo: »Gospodična, pri nas boste hodili po prstih in vrata zapirali neslišno, kot vas ne bi bilo v stanovanju. Nobenih obiskov!« Soba je bila pravo asketsko bivališče z mini gašperčkom, ki je v glavnem mrzlo počival. Široka železna postelja je bila že razkošje. Ker ni bilo preproge, sem vadila baletno hojo po prstih, danes bi temu rekli, da so na delu duhovi, le da sem bila vidna. Debela ura pešačenja do mesta je obudila možgane, zlasti v mrzlem zimskem času, ko me je na dravskem mostu še dobro prevetrilo. Na črnem trgu so mi dobri starši z zamenjavo kmečkih dobrin priskrbeli cela zaresni radio. Mini škatlica Je ujela tako samo eno postajo in še to tako tiho, da bi še Jaz potrebovala slušalke. Po dveh letih sem se nasitila vseh zakonitosti privatnega stanovanja. Od vseh vzgojnih metod sem si za vse življenje zapomnila le neslišno zapiranje vrat, kar mi je pozneje še mnogokrat koristilo. Internat! Učiteljski dom na Kosarjevi 41. Posebna sreča, da prideš tja, kjer je prostora le za petdeset deklet. Viia v razkošnem slogu med zelenjem in obsežnem igrišču je bil moj pravi raj. Devet postelj v sobi in vse polne; ena sama mladost in vsi dovtipi in klepet do polnoči. Za zajtrk dva tanka koščka kruha in mleko v prahu. Na dnu skodelice se je zgostilo kot puding. Mi, podeželani, navajeni drugih jedi, smo ga prepustili drugim. Kosilo - razni cmoki, makaroni, zlepljeni v gmoto, včasih ribja juha. Zaznal sijo že v začetku ulice in postal si sit, v jedilnico še pokukal nisi. Zaradi Juhe, ker so seji nekateri preglasno upirali, smo kuhinjo v Kosarjevi izgubili in smo se hranili v oddaljenem mladinskem domu. Tu je bila večina fantov, ki so prežali na milimetrsko rezino kruha v naše dobro, naj se dekleta ne zredijo, kajti samo vitka dekleta, da so lepa, so ponavljali. Odstopile smo jim svojo rezinico. V nedeljo, ko mi je sorodnik prinesel pravi kmečki hleb kruha in ocvirke, se Je naša deveterica v sobi gostila, dokler se miza ni spraznila do drobtine. Živeti za danes, ne za jutri! Druga dragocena izkušnja! Deliti, kar imaš! Lepa navada je postala že zakon. Sposojanje čevljev za ples ali obleke ali denarja za kino je sodilo v Življenjski ritem. Hora legalis! Poleti ob devetih, pozimi ob osmih! Po tej uri so se vrata zaklenila. Kdor je ostal zunaj, Je pač ostal. No, to meni ni povzročalo težav, nadaljevala seje pač disciplina, vcepljena od gospodinje in od doma. Izjema so bili le pohodi v tropu: v gledališče, na koncert ali na plesni tečcd- KerJe učiteljišče premoglo fantov le za vzorec, smo dekleta našla prijatelje v drugih šolah, najvišjo ceno so imeli gimnazijci in še naši sosedje so bili. No, na račun plesnega tečaja seje tako dalo včasih malo pobegniti s prija te l/i in se nato zopet priključiti svojim. Ker pa je prijateljstvo poznalo svojo ceno, se Je včasih zgodilo, da ti je kdo le priprl okno v pritličju, ko si prekoračil uro. in si imel sreča, da si se v temi prebil do spalnice. Baletna hoja zmeraj prav pride! Malce plezanja čez trnovo ograjo in tveganje, da te ne ujamejo stroge prefekiine oči, se obrestuje. Casz v lepem pa hitro teče. Škoda! Zdaj pa matura! Nobenih poskusov, nič podobnega. Nasuli so nam na stotine vprašanj. »Zapomnite si, pomemben pregled vseh štirih let! Vse letnice, imena, ofenzive.« Le kdo med nami je vedel, kajJe pomembno. Zame veliko dobre volje in ljubezni, ne letnice! Naš razrednik, vsi so nam ga zavidali, ker je bil znani pedagog in še pisatelj povrhu, nam Je vsa leta počasi, a vztrajno dolival k znanju še koristne življenjske napotke. Nekaj od teh jih Je ostalo. Hvaležni smo mu še danes, plemenitemu prof. Šilihu. Mrzlično iskanje po starih zapiskih, zvezkih, scefranih in obledelih učebenikih ... Kje so skripta? Zgodovina, zemljepis z ustavo in gora let- n/c izidi vseh del, in to po vrsti... kulturni koledar (Nadaljevanje sledi) »Zgodnji slovenski režiserji so še imeli neko poetiko, današnji pa se preveč primerjajo z ameriško obrtno perfekcijo. Za to pa nimamo tehnik nih sredstev. Bolje bi bilo, če bi se več zgledovali po režiserjih, kot so Godard, Kislovski, Tarkovski. Ti TODJETJE ZA INF c. . .. 2^ k4*r fco MS cteo J »r / P- ,ff Q c E • 1995, junija 1995 11 < II rno rB Kt' ujn ll" I I lin >u ml lupi w J* IJIO svi. (ji !Si •H)- l /lil n !* m f«, lil' I za vsakog a r ne kaj Zdravniški nasveti Shizofrenija (Schizophrenia) Beseda izvira jz starogrških; shizein - cepiti in Trene - duša, torej ’^*Pbena dnša. Gre torej za razcepljenost psihične aktivnosti, rekli W ra vožnjo po dveh tirih, enem nam raztindjiveni in drugem, ki n™ i® *>ii, netaziunijiv, tudi strah zbujajoč. Redki so bolniki, ki se odločijo torej brez svojcev, za psihiatrično pomoč. Kajti bolezenska neu-'i^vnost je eden od pomembnih znakov. Če pa že pridejo, so zelo pr^ rtrašeni, sgj opazijo odmikanje od okolice, pogrezanje vase pa tudi sjrenienien odnos okolja do njih je zanje skrb zbujajoč. Praviloma pa l**] ®ai»vijo ali pridejo z njimi svojci, sodelavci, sosedje. Okolica torej "PMi. da živi bolnik v dveh svetovih, rekli bi v zdravem, vsakdanjem, ^dprečnem in za okolico nerazumljivem, ko se zapira vase, postane ®rr»iiip|jiy^ JIH delovnem mestu ali doma, drugače se oblači, *•)» nerealne izjave. OlB^tta shizofrenije je dokaj težka in za človeka obremen-jujoča z vsemi sekundarno nastalim; -F— obremenjujočimi situacija-®ti. saj je pečat brez , jzucav orez možnosti 1 irbrisanja. Zato nikakor nc sme- ■ ®o postaviti tako težko diagnozo '’T'a podlag ambulantnih prcgle-I liov, ampak je definitivna, odn^ I Bno veljavna le diagnoza, ki se jo l postavi v bolnici za duševne bo- l hrai. Kot omenjeno, se na ta j aačin ščiti bolnika pred najtežjim I pečatom, ki ga daje psihiatrija, l Bolezen sc lahko začne žc v OtrotIriT' pred najtežjim Ureja prim. dr. Jože Zadravec Kot omenjeno, čim prej bolezen izbruhne in čim slabše sc zdravi, tem večja je verjetnost, da bo prognoza slaba in je za pričakovati hiter osebnostni propad, tako imenovno demenco. Višja inteligenčna raven je prognostično ugodnejša. Kadar ugotavljamo očitne sprožilnost-ne faktorje, recimo konflikt na delovnem mestu, prometno nezgodo, prehladno bolezen, telesne poškodbe, katerim sledi izbnih bolezni, je prognoza ugodnejša, kot če se bolezen pojavi brez pravih, nam razumljivih povodov. Kol že omenjeno, je etično skrajno resno postaviti diagnozo, daje nekdo shizofrenik. Določe- no diagnostično vrednost imajo tudi subjektivni občutek, da ti kot sogovorniku odpove sposobnost vživetja v vedenje, in izjave bolnika, saj »ne moreš podoživljati njegovih občutij in slediti njegovim miselnim potem«, kot pravi prof. dr. Lev Miličinski, Vsekakor prepustimo to diagnozo tistim, ki jo s strokovnim znanjem težavno diagnosticirajo, predvsem pa ne žalimo tistih, ki nam niso všeč, z izrazom, da so shizofreniki, ne želimo te bolezni nikomur, kajti že Puškin jc zapisal: »Ne daj mi, da zblaznim, Gospod.« Dr. med. JOŽE MAGDIČ, nevropsihiater Kuhajte z nami Enolončnica s stročjim fižolom in svinjino (za 4 osebe) --^11 ač Otroških letih, govorimo o oUO' iri obliki shizofreniie, ki i ČiČItOtudtI ■■■_________ gte za »pozebo« osebnosti tsiiimlačosu «mvi-'"* —frenije. kije posle-loliko neugodnejša. v s posledičnim de- v rnJkiA TB«4A 8 1/! J*' (IP.- ?! JUlS*’ uit- 7 i I J'-s? /I 1^1 0^ dl >•3 /JI w-w> d.d. meseca fektnim razvijanjem osebnosti. Starši opazijo, da je njihov otrok posta! mrk, neprijazen, zakrknjen, »len«, »nemaren«. Pozneje postane grozav, zbegan pod vtisom blodenj. Bolezen poteka v valovih ali pa postane že kmalu kronična z globokim osebnostnim defektom, rekli bi zgodnjo pobcbljcnostjo. 70 odstotkov shizofrenije vodi v kronično stanje. Sleherni bolezenski sunek zapusti bolj ali manj izrazit defekt. Toliko pomembnejše je jemanje ustreznih zdravil, da bi preprečevali ponovne izbruhe bolezni, saj se nikoli ne ve, ali bo bolnik ponovno zlezel iz »prepada psihoze«, ki upepeli cmotiv-nost in razruje mišljenje. Zgodovina mleka Tisočletja je bilo mleko človeku eno osnonuh, po biološki sestavi najpomembnejših živil. To nam portj ujejo mnogi stari viri, ki so se d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel,; 31 760 *KC|Jska prodaja orodja BLACK & DEKER in ISKRA * J 1H S ^RTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA L lili I' Veselimo.se vašega obiska! NutMUftH mcDEH Turni SA-U* Na MUBSKEM VAtiV ' StATMAS . Juhu Scattn»n t Balt, tog rtnavi - lakeThal c 'SAVe« “ RednCK 1 Wet Crow YOD take - 7 * S - W,, m, ■Ali - - Ste VnroDi NSTSNMV - Tammy Wynette & Sting - £hoo John ZABAVNE GLASBE Zoran Predin Irm ner in Marta Zore :zna smer ‘ Milan Pečovnik * Pidži SRECl VT)‘ata /‘ vrata Bolo A. Kolenc' Ta M,a’?!: n; OBA - Don Jnnn * - T''« Viklorji I “ * '‘^^CaKoiJ*PP'^O^®'3VNE OM, CEKKON PA Z M. ---------•-d GLASBE HEBRON PA Z MARELOF RAD - Slapovi S s fcf>a - Zasavci "■‘^iSKEGORE ~ Ans. Jožeta KitaHa K** iiWiw 4. li. 1»«' ‘Kupon št. 23 -------- MBMh £< —"* b« uiIoit: MubU tiI^ UUe* arUlckti (Jlasnje, '® skladbo: ‘Sonata i “^»^ozubavna I Pfiimek ter naslov: n . I i ' I ohranili do današnjih dni. Na več kot 4000 let starih sumerskih ploščah iz gline so prikazani postopki molže, obdelave in reje krav molznic. V Hipokratovi dobi so imeli v zdravilstvu čistilne kure s sirotka. Priporočali sojih za razkrajanje strupov, odstranjevanje ostankov celične presnove iz telesa in pri kroničnem obolenju jeter, V svetopisemskih časih je bilo pravilo gostoljubnosti sveta dolžnost, kije od ljudi zahtevalo, da so obiskovalcu ponudili In z njim delili vse, kar so imeli: kruh, meso in mleko. Rimljani so z uporabo sirotke zdravili hkrati kožne bolezni, zdravo kožo pa gladili in pomlajevali, Avstrijski zdravnik dr, Franz Xaver Mavr je okoli leta 1916 pri dietnem zdravljenju bolezni prebavnih traktov odkril njen blagodejni učinek na prebavila. Razvil je zdravilno dieto z mlekom in posušenimi žemljami, ki jo Se danes uspešno uporabljajo. Micko je nekdaj veljalo za živilo, kije simboliziralo blaginjo dežele,»kjer teče mleko in med«, so rekli. V mleku je 87,5 odstotka vode, 3,3 odstotka beljakovin, 3,8 odstotka mlečne maščobe, 4,7 odstotka mlečnega sladkoija, 0,7 odstotka rudninskih snovi in vitamini A D, BI, B2. C, Glede na biološko in energijsko vrednost je med najcenejšimi živili in zato vsakomur dostopno. MDIO MV - MURSKI VA - UKV 94,6 MHz (dopottiH! tudi SV 649 Mb) M ‘ Neverjetno, a res- nično! Skupina raziskovalcev iz univerze Michi- i gan na čelu z Davidom Mo- i oneyem opravlja poskuse z različnimi tehnikami za obnovitev človeškega tkiva kože, želodca in hrustanca, da hi omogočili obnavlja-uje dojk, ki jih ženskam od- , sl ranijo pri posegu mastek-tomije. Raziskovalci so ustvarili vzorec biološko razkrojtji-vih polimerov, s pomočjo katerega spodbujajo rast določenih celic, vzetih iz telesa operitank. Pelek - 5.4« Ptehujajte se z nami - 7.«« Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenSČini. nemSčini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Zarnurjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - II 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 7 osebi ednine 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14 30 Romska oddaja - 15 .30 DogotJki in odmevi 16.30 Poročila - 17.(10 Oh koncu redna - 17.30 »Sipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8 00 Poročila - 8,1« popoldne na M V - 9.1,5 Predstavljamo vam - Tfl.OO Poročila "10,30 Potepajte m t. nami ll.(X) Soholni gost 12,00 Poročila BBC -12.30 DeAurni novinar v 1. osebi ednine - 13.(X) Popoldne na Munkem valu - 13,30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Asirosobota - 22.00 Vključujemo Radio 19,30 A5iroRolx>ta Slovenija INedelja - H,00 ZaCenj; _____jamo nov dan - 8,05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.-50 Zarnurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 SreSanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.(KI Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13,00 NajlepSe Želje s čestilkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Pui^deljck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.3(J Informacije v dovenSčini, nemščini in madžar^ini - 7.45 Porabsko zvočrio pistiK) - H.(H) Poročila ~ 8.10 Dopoldne na MV - li.3O Mali oglasi ■■ 10.00 Porč^ila - 10.15 Tema dneva - 12.1)0 Poročila BBC - 12.30 Dežurni rtovinar v 1. of«:bi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17,00 Š[X)rt - 17.30 S krTJakon. oekron pa z niarclof- 18.15 Bilo jc nekoi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija lorek - 5,40 Prebujajte se z nami 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 10.00 Poročila - 10.30 K ratk i stik -11.15 M ali oglasi - 12.00 Poroči la - 12.30 Dežurn i novinar vi. osebi ednine - J 3.00 Popoldne na Murskem valu - J3.3O Poročila - 14.{X) Subjeklivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na nari>dni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sred* - 5-40 Prebojajle se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovcnSČinis nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško Z3.x>čmn pismo - 8-00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9 15 TSČemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV 11 15 V živo... - 12.00 PojT^čila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Mumkcmvalu - 13 30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 PnroČila - 17.00 V stiski 17 30 Srebrne niti - 18,00 NajlepSe želje s čestitkanii'« pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko- ■■■ i'“------------- _ ,,, morski val - 22,00 Vkliučuiemo Radio Slovenija Četrtek - 5.4fl Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15-30 Dogodki in odmevi 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,(X) Mah radio - 18.00 Naj lepše želje s Čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza 22 00 --■■■ - ' TV. j:. Vključujemo Radio Slovenija. dh Najbolj sveža in neoporečna zelenjava zraste na domačem vrtu, če smo jo seveda ob pravem času posejali ali posadili in med rastjo pravilno oskrbovali. Možnost za zdravo pridelovanje zelenjave za potrebe svoje družine ima posebno na podeželju skoraj vsako gospodinjstvo. Domača pridelava pa občutno zmanjša strošek za prehrano. Za enolončnico s stročjim fižolom potrebujemo: 35 dag svežega stročjega fižola, 25 dag svinjine (ne preveč mastne), 1 čebulo, 2 žlici olja, 3 srednje debele krompirje, šopek zelenega peteršilja, žlico gladke moke in žlico kisle smetane za podmet, sol po potrebi, poper po okusu, vodo za zalivanje. Priprava: Fižol očistimo in ga narežemo na 2 cm dolge koščke. Ce je nitast, odstranimo tudi nitke. Kakovostnejši je mlad fižol. Bolj gostljato enolončnico, kar je zaželjeno, dobimo, če stroke fižola najprej razrežemo na polovico po dolžni in šele potem narežemo počez. Čebulo drobno sesekljamo in naj na maščobi postekleni. Dodamo na manjše kocke narezano meso, takoj solimo, po potrebi prilijemo majhno skodelico vode in dobro pokrito dušimo, da se na polovico zmehča. Pazimo, da se med dušenjem ne izsuši. Na pol zmehčanemu mesu dodamo fižol in na kocke narezan krompir. Solimo in popramo. Zalijemo z vodo, da je zelenjava komaj dobro pokrita. Naj počasi vre. Ko so vse sestavine kuhane, jed podme-temo. Podmet naredimo iz žlice gladke moke, žlice kisle smetane in majhne skodelice vode. Podmet vlijemo v enolončnico. Dobro premešamo, in ko jed zavre, odstavimo. Popravimo še s fino sesekljanim petršiljem. Po želji ponudimo zraven koščke črnega kruha. Ce to enolončnico dopolnimo s kosom preprostega domačega peciva, npr. s skutino posolanko ali skutinim narastkom, $ sadno pogačo na kvašenem ali krhkem testu - možnosti je veliko - je to kosilo popolno. Namesto svinjine lahko uporabimo govedino, a jc čas priprave daljši. Cilka Sukič S slabim srcem v višine? Srčni bolniki imajo v letalu velikokrat težave, kajti pritisk v kabini je tolikšen kot na zemlji na nadmorski višini 1800 do 2400 metrov. Zaradi tega se zmanjša nasičenost krvi s kisikom na 90 do 91 odstotkov in srčnemu bolniku zmanjkuje zraka. Kako se zavarovati? Najpametneje je, da se srčni bolnik pred potovanjem z letalom posvetuje z zdravnikom, Ce je preživel srčni infarkt, naj se vsaj dva meseca ne odloči za potovanje, prav tako naj počaka nekaj mesecev, preden sede v letalo po srčni operaciji. Srčni bolniki naj pred potovanjem vzamejo pomirilo, da premagajo živčno napetost. Zdravila, ki jih sicer jemljejo, naj imajo v ročni prtljagi. Prav tako morajo pred potovanjem še bolj kot sicer paziti na pravilno prehrano; nobenih jedi, ki napenjajo, nobene mastne hrane. Nepriporočljive so tudi gazirane pijače, odreči sc mora svežemu kruhu, kajti vsa ta jedila povzročijo določen pritisk na prepono. SESTAVIL MARKO NAPAST IKOZEM. SNA KRALJICA 19*ai90D DRŽAVA V JUŽNI AMERH ŽITORDCNO PmROCJE TT. FILM. IGRALEC fFRANCO) M)0NE2U SM OTO* FOSFOfl VR lOPICTE ZAGORE VAKIE pečava voeuKi FkSUft ZOKRASKI PIJAČA STARIH SWANOT oaAVK). uoetSKE KAAOSSklE sro KVA DRAmiH icinov POLOVIC* 2aUE JUMOI 00 EKVATOAJA ■1 £09^00 AAHANOE-LOV PTOIt SIWT lOlANJE, NEVEDNOST, OMEJENOST UIBAO-VALNO ZENSKO NE •* NEMŠKI I FASlST MESTO V MKI Z JANSnUl SVETtSO l I VEZNK SPur RIHAAO JAKCPK ”“r p™ ŽE UHRU as. sajisr VRSTA PIVA SREBRO NEMŠKA TOVAINA AVrOMO-BLOV I KARU ARHAR RUDAR SPLOŠNI JESK STAftH GRKOV 2EU0 REAKTIVEM ORGANSKI RADKAL REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravna: vrtanje, Laokoon, Agnelli, duel, SG, os, atom. Kar, ENA, R, oro, epsomit, Slovaki, Lam, not, Ita Rina, noht, AN. 12 vestnik, 8. junija 1995 podlistki Osem pogledov 5 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja l~JemefaKaiona Pintarič I i^POTOVANJE i Sl 'i 2 , s. £ Še huje pa je, da nam že dokaj površno zgodovinsko pretresanje demokratičnih vladavin razkrije moralno dvoličnost, ki se je začela kot razkol med načelom vseljudskosti in sužnje lastništvom, ki je bila zibelka demokracije, stopnjevala pa se je do dokaj odkrite dvoličnosti, Ta je posledica globlje etične nedomišljen osti in je zgolj igra besed ljudstvo - svobodni posameznik ne more niti prikriti, kaj šele razrešiti, vedno bolj pa tako dvoličnost poznamo tudi pri nas: pogovorno iz spoznanja, da obstajajo eni in drugi manj enaki. Zdi se, daje demokracija obetala več, dokler je bila sosedova, a odvrnimo se od zahodnih sosedov na vzhod in si odkrito priznajmo, da je obraz, kakršnega nam kaže s te strani, najbrž tisti »manj enak«. Neki poseben že viden trenutek prepoznanja pa smo doživeli, ko so ob začetku balkanske vojne najbolj prodorni in uveljavljeni politiki sicer pridigali svoje videnje odločnega posega in rešitve krize (Thatcher, Gen-sher), a so bili - žal - brez moči, kajti na vodilnih funkcijah evropske politike so po državnem ključu krožile blede sence politikov. Evropa kot da se je spremenila v velikega brata naše male nekdanje SFRJ, kjer smo podobno neučinkovito vrtenje {na stolčkih) imenovah republiški ključ, zagotavljal pa naj bi v obeh primerih demokratičnost. Kako se je sesula jugoslovanaka republiška demokracija, vemo, o evropski oz, zahodni pa je čedalje teže verjeti, daje model, po katerem se bo svet zavrtel v uspešno tretje tisočletje. Pa saj tu ne gre za kritiko demokracije, pač pa njenih ideoloških oznak. Pametno bi bilo dvem (štetim) iztekajočim se tisočletjem prišteti še tretje, ki se imenuje pred našim štetjem, a vendar spada k drugima dvema, še več: prav tisto ju je porodilo, v vseh iztekajočih sc tisočletjih skupaj pa bi bilo upravičeno in celo nujno pričakovati, da bomo začetna izročila znali domi-shti, etično poglobiti, jih oplemenititi ali vsaj ne preveč spriditi. Kdo je mlad? Stari Grki ali mi, ki štejemo svojo dobo v tisočletjih (v stoletjih, bi se glasilo izvirno vpražanje francoskega klasicizma, ki ga je zaznamovala prav ta dilema)? Komu torej moralno pripada vloga starejšega in s tem menda tudi modrejšega: starim Grkom ali nam, tisočletni ko m? Ob vprašanju demokracije sc tehtnica modrosti prevesi na stran Grkov, ki so z njo - še posebno v Periklejevem času razcvetene demokracije - organizirali družbeno življenje v skladu s svojo globljo resnico, danes pa se pogosto z zavestno dvoličnostjo mašijo razpoke, ki razkrivajo listo vedno očitnejšo resnico našega sveta, ki je nobena od obstoječih ideologij ne (z)more obvladati. Zavzela je kraljevsko palačo - medije in se hekersko vključuje v spored ter nam sporoča o vojnah, o privilegijih, o škanda- lih, o lakoti in brezpravju. Je mar še potrebno pojasniti, zakaj naslov, kakršen je - konec ideologij? Duhovnozgodovinski položaj novega veka ali poglavje o resnici Za zaveso ideologij se manj bučna in skrita očem vrtijo velika kolesa; ta meljejo zrnca in kali časa v prečiščene kaplje resnice. Kot plemenita patina se ta usedlina kljubujoče nastavi času ter čaka, da jo naplavi v posebne duhovne pokrajine. Vsako oko jih ne uzre, le malo misli jih doume. 0 prestolu, ki bi bil najbolj dostojen njene (mnogokrat preproste) veličine, sc niti najmodrejši niso zedinili. Platon je verjel, da je naš svet oz. filozofija kot njegov najvišji dosežek le posnetek (najvišjega kraljestva) idej, umetnost kot naslednja pa le še posnetek posnetka. Aristotel pa je umetnosti pripisoval veliko vlogo pri spoznavanju resnice, saj je ta zanj sredstvo za dosego najvišjega dobrega (agathon ariston - to je samo na sebi in zaradi sebe), kije lahko samo in edino srečnost (endaimo-nia). Najvišjo vrsto srečnosti Aristotel pojmuje kot razumno udejstvovanje duše (logos), kot teoretično, kontemplativno zrenje, kar lahko razumemo kot obliko doživljanja resnice. Ob filozofiji in umetnosti seje uveljavilo še neknj nosilk resnice: religija, znanost, zgodovina, okultizmi oz, sektaštvo idr. Grški svet zaznamuje še metafizično - absolutna, totalna in nedeljiva resnica, pri čemer je metafizika (gr.meta ta fysiks po fiziki) prvotno sicer ime za Aristotelova dela, v katerih raziskuje načela in temeljne vzroke nastanka sveta ter dogajanja v njem, pozneje pa ime za filozofijo sploh., posebno kot težnjo, da bi po čisto spekulativni poti prišla do končnih spoznanj o bistvu sveta in življenja. Grško filozofijo je obvladovala prav takšna totalnometa-fizična razlaga sveta, njena trdnost in moč pa sta očitno upadli z Descartesom. Racionalistična metafizika 18. stol, s Humom in Kantom je s skepso in agnosticizmom podirala že same temelje tradicionalne metafizike. V Heglovi misli se kot temelj vsega ustoliči absolutna ideja, duh, subjekt, s takšno metafiziko absolutne ideje, ki presega vse oblike človeškega duha in jim je hkrati Imanentna, se metafizika kot taka izčrpa. V filozofskih smereh, ki so prevladale po koncu Heglove metafizike (pozitivizem, filozofija življenja, marksizem, oksisten-ciahzem), je stopil v ospredje antropološki vidik. Središče vsega je postal Človek, ki se je s tem spremenil v subjekt brez metafizičnega okvira. Kot tak se je postavil na mesto absolutne ideje, s čimer je postal sam sebi najvišja potreba in vrednota, (Nadaljevanje prihodnjič) Leta 1920 je na tem mestu wa-leški princ Edward VIII. prvič srečal gospo Simpson, zaradi katere seje kasneje odpovedal britanski kroni in se z njo poročil. Na tem mestu je bil sneman tudi film Nekateri so za vroče, o čemer pričajo zgodovinski podpisi na namiznem prtu v hotelu, in to celo nosilke glavne vloge igralke Mer-Iyn Monroe. V San Dieigu obstaja še en kraj, vreden ogleda, To je Sea Wor!d -pravi raj za otroke in hkrati mesto, kjer se lahko ogromno naučiš o svetu pod morjem in se navdušuješ nad inteligenco morskih živali. Ob spremljanju predstav delfinov, kitov, levov si lahko razširiš zanje o vodnih sesalcih, na primer koliko imajo zob, koliko mladičev, kako dolgo živijo in kje je njihovo naravno okolje. Nemalokrat si v tej naravni šoli moker, zlasti če sediš v prvih petih vrstah in nisi pozoren na napise, ki te na to opozarjajo. Predstave si sledijo skoraj vsako uro in ob obiskovanju le-teh čas zelo hitro mine, včasih ti ga celo zmanjka. Mene osebno je najbolj navdušil šov z morskimi levi, Te živali z zelo prodornim žalostnim pogledom so se mi smilile že od nekdaj in vedno sem čutila do njih posebno nagnjenje. Nisem vedela, da se ob dresuri lahko tudi toliko naučijo in s svojim prodornim glasom pripravijo množico gledalcev do navdušenega ploskanja. V vsaki predstavi je sodelovala množica otrok iz avditorija, ki je v trenutku vzpostavila stik z vsako vrsto živali, seveda ob pomoči dreserjev. Ob celodnevnem tekanju od predstave do predstave si si lahko v vročem soncu potešil Žejo in na-plonil lačen želodec na vsakem koraku, seveda za primemo ceno. Dobrote, ki so bUe razstavljene na lično urejenih vozičkih, so praznile žepe staršev in lahko si predstavljam, kako je bilo v večernih urah, ko so bili le-ti prazni. V Sea Worl-du si si poleg morskih živali v akvarijih lahko ogledal tudi različne ptice. Pogled na flaminge me je popeljal v mislih na obale Miamija, čeprav sem bila v Kaliforniji, Uvodni kadri iz filma Miami Vice so bili premočni, da bi se soočila z realnostjo, Dan se je nagibal v večer, ko sem se odločila za pešačenje v središče mesta, kjer sem prenočevala. Čeprav sem imela dober zemljevid, sem večkrat vprašala mimoidoče za pravo smer, pri tem pa sem marsikdaj naletela na začudene poglede, Američani so navajeni na uporabo kolesa, ne sicer kot Evropejci, to, da se odločiš za pešačenje, pa je nekaj nedojemljivega, Razdalje v glavnem premagujejo z avtomobili, in to ne glede na dolžino. Včasih imaš občutek, da gredo celo na obisk k sosedu s svojim jeklenim konjičkom. Javna prevozna sredstva uporabljajo v glavnem ljudje, ki ne zaslužijo zadosti za nakup avtomobila, in to naj bi bili po sogovomičinih besedah revni ljudje in seveda turisti. Čudila sem sc temu pojasnilu, saj lahko kupiš star kar dober avto za 3000 do 5000 dolarjev. Za vse, ki opravljate vozniški izpit: v Ameriki na izpitu ni potrebno bočno parkirati, najbrž zaradi obilice parkirnih prostorov in parkirnih hiš. Najpogostejše znamke avtomobilov, kijih srečaš na cestah, pa so japonske, ameriške, nemške in švedske, Majhnih avtomobilov ne poznajo, velike luksuzne limuzine pa srečaš na vsakem koraku. Teh velikih limuzin si v naših razmerah ne morem zamišljati, saj ob naših širinah cest avtomobila te velikosti ne moreš niti obrniti, razen s pomočjo dvigala. Zanimiv za prodajo avtomobila je vsak detajl, tudi notranja oprema, in to dobesedno, saj je zelo pomemben element v opremi tudi majhen prostor za odlaganje kozarcev, potnih pijače, med vožnjo, zame popolnoma nezanimiva malenkost, za te podnebne razmere pa zelo, kljub vgrajenim nepogrešljivi m klimatskim napravam. Pohajkovanje po mestu južne Kalifomje seje v družbi nove prijateljice Cathy iz Avstralije hitro prevesilo v drugo polovico. Obe sva si zelo želeli vsaj za kratek čas obiskati tudi Mehiko, saj je bila na dosegu roke in bi bil greh, če bi to priložnost zamudili. V pisani družbi z vseh vetrov sva se odpravih na kratek izlet čez mejo. Peter U Nemčije, ki je obvladal špansii jezik, je bil vodja skupine, z pa so bili še Noel iz Irske, ki 1* skrbel za zabavo, in Bill h Pen’*^ vanijc, ki je kot najstarejši usnieria raiLijVi IVJ JV AVI- skupino. Še preden smo zapusi^’ ZDA. smo se okrepčali v Mcft*- > naldsovi restavraciji, nato pa s' namenili prek carinske zaport * mesto na drugi strani -Kot da bi prišel v drugi svet. Mal razočarani, ker smo prestopi mejo brez vidnega znamenja potnih listih, s katerim bi se lan doma pobahali, smo jo s znanjem španščine malinili pr glavni avtobusni postaji, od ko smo želeli priti v nekoliko boj oddaljeni kraj Esnenada, kjet bilo toliko turistov. Krožili srno P majhnih ulicah, nabitih z Ijodnj' vozili in kolesi. V eni od menjalnic smo zamenjali nei: J dolarjev, saj si moral za vsa stvar, ki si si jo zaželel, dolar, čeprav je bila realna vr nost le četrtinska. Na vsakih ne J metrov smo lahko na mVllVT OLUV lailRSj u« r-nizkih zgradb brali napise: D® Sta, Pharmacia, Clinic el, zdela « je, da smo prispeli v mesto bozdravnikov, zdravnikov in macevtov. Skupina mi je dMa izbiro, ali potovanje z njim* tranjost ali iskanje službe. Kasn i j so nam pojasnili, da Americ sem radi hodijo zaradi tovrsi storitev, ker so dosti cenejše doma. . 1 Po nekajurnem iskanju la nega avtobusa, smo se le zn vanj. Za ceno vozovnic smo uai tali, in to uspešno; medve s sva dobili otroški popust. Voz J do glavne avtobusne trajala dobre pol ure. se ni dal primerjati s tistim v Am^ riki. Vrata se niso zapirala, o pa rtiso imela vseh stekel, klimatskih naprav nismo poh® vali. Na glavni postaji so se fanu oglasih vuradu za priseljene®' W so brez problemov dobili šes^ sečne vize za gibanje po Men* > Chat/ pa sva izbrali avtobuse p ga razreda za pot do Ensnena (Nadaljevanje prihodni*'^^ I I NADA 9 zaslutila, da se je z Nado spet zgodilo nekaj hudega. Njen zarod ne prinaša babici nikoli trdnejšega zadovoljstva. Komaj se kaj popravi, že so tu nove nesreče. Pri Nadi pa je tako bil mir vedno ogrožen. »Taka si kot Kristus na križu. Kaj se je zgodilo?« je vprašala To je bila tolažba, s katero si Nada ni mogla pomagati. Sonja pa 1 le vztrajala: Ferdo Godina a VRNI SE 58 Po licih so ji tekle solze, ki si jih je brisala. Trznila je z glavo, jo nagnila nazaj in krčevito zajokala. Njen jok ga je prizadel. Mogoče se bo pravo trpljenje okrog njegovih načrtov zdaj šele začelo. Kako je mogel misliti, da bo na te spremembe mimo pristala! Držala je hišo z zaslužkom in s trdovratno močjo pokonci. Domače gospodarstvo je vodila, kakor zmore malo moških. Toliko ljudi je potegnila iz težav. Kako bi zdaj mogla oditi ter prepustiti drugi svoje mesto. Ali ni sploh vse noro, kar počne in s tem spravlja v nesrečo ne samo Nado, ampak tudi Mirijam? Angelca se je zadaj prva zbudila. Kljub brzini in šumu je mamo slišala, kako je zajokala. Otroka so njuni prepiri vedno vznemirjali. Tega sta se najbolj bala, da bi mama spet pobegnila od doma. »Mama, zakaj jokaš,* se je Angelca sklonila naprej. Tudi Bojan se je zbudil. Ker Nada ni nehala jokati, sta oba otroka umolknila. Vožnja, ki sta se je veselila, se je spremenila v žalost. Avto s Kreslinovo družinico se je ustavil na dvorišču. Nihče v Orlovščeku ni slutil, da so med njima stvari hujše, kot so bile tiste, ko je morala Nada bežati in se skriti. Ta spor je zdaj grozil s hujšimi posledicami. Nada je stopila iz avta počasi in molče. Ni več jokala, ker ne bi rada, da bi kaj ljudje videli. Dokler bo mogla, bo vzdržala. Topo in odsotno je šla po stopnicah in odklenila. Ni je mikala več njena Čistoča, ki je bila strini tako odveč. Ni ji bilo mar, da se ta čistoča začne tu na stopnicah pred prekletnimi vrati in sega v vsak kotiček v hiši tja do visokega podstrešja in še na podstrešje. Nadi se je hiša zdela tuja, kakor da se je ne bi nikoli dotaknila; saj boi morala drugi prepustiti te stene, slike na njih, postelje, omare, sadno drevje okrog hiše, ki ga je povečini ona posadila. V grozečem miru je mineval čas, da se sploh ni zavedala. In ko je le prišla toliko k sebi, ji ni preostalo drugega, kakor da gre k babici in Sonji. Obe sta bdi doma. Babica je na obrazih vnukov vedno z natan-kostjo prebrala, kaj jim je, saj je tesno živela z njimi. Zato je 'Tudi jaz sem bila v taki nesreči, pa vidiš, kako je prišlo. W « «« u: Tr cestrL' * opozoril, da balkanska ®* Prekmurci balkanskega pliM ’^Pitfl n-'/ omenjena ce-7JMadi^^J^^Spi«govo-"ostoc občine LI - .. .. i - - - ■ 'j *>0d, lo - na vprašanje, ’ Prekmurju začeli graditi težko pričakovano avtocesto. »Ni dvoma, da so stanovalci Cankaijeve ulice že dolgo prenašali neznosne prometne razmere. Ta ulica je žal postala magistralna cesta, kar ni ugodno, saj dnevno po njej pelje blizu 500 velikih tovornjakov, večinoma iz tujine, ki povzročajo veliko tresenje tal, pri čemer so v hišah popokale stene, avtomobilski hrup in izpušni plini pa negativno vplivajo na zdravje teh ljudi. Glede teh problemov je bilo doslej že več sestankov in drugih akcij, vendar se zadeve vse doslej še dodat mestni župan. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi protestno izjavo, v kateri navajajo, da prihaja pri gradnji slovenskih avtocest do zastoja, s tem pa do odložitve rešitve problema prometnih razmer v severovzhodni Sloveniji. Prav tako je napovedana preložitev izdelave projektov za avtocesto Koper-madžarska meja, »Zoperstavljamo se takemu načinu, saj so prometne razmere v naših mestih oziroma naseljih v občinah Gornja Rad- gona, Radenci, Tišina, Murska Sobota, Beltinci, Odranci, Čren- šovci in Lendava nevzdržne. Dnevno pelje po tej magistralni cesti okoli 500 težkih tovornjakov, ki uničujejo cesto in mestne uhce spreminjajo v tranzitno pot, povzročajo Škodo na stanovanjskih objektih, prebivalcem pa onemogočajo normalno življenje. Na tej trasi je veliko šol z več kot 3.000 učenci, ki so vsak dan izpostavljeni nevarnostim. Naše ulice oziroma ceste niso grajene za tranzitni promet in tovrstne obremenitve,« V tem smislu so župani občin Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Murska Sobota, Beltinci, Odranci, Črenšovci in Lendava zahtevali od Vlade Republike Slovenije, da se avtoceste gradijo po časovnem planu, da se poslancem ob obravnavi problematike posredujejo celostne informacije in da se zaostri nadzor nad prometom, Prav tako zahtevajo, da do konca junija dobijo informacijo o izbrani trasi avtoceste in prehodu meje z Madžarsko, da se izdela dolgoročni program vzdrževanja magistralnih cest, da se gradnja avtoceste mora začeti od meje z Republiko Madžarsko proti notranjosti Slovenije, podpirajo pa tudi podaljšanje veljavnosti zakona o bencinskem to-laiju. Kot je na tiskovni konferenci slikovito povedal župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, se bo morda tokratno »skupinsko cviljenje bolj slišalo do Ljubljane, kot če bi cvilih vsak zase«. Zatem je množica mladih s transparenti, ki so se jim pridružiti tudi njihovi učitelji, stanovalci Cankaijeve ulice, župani in drugi, krenila po Cankarjevi utici vse do kanala in nazaj. V približno dveumem množičnem protestnem pohodu so ubrati pot po desni strani cestišča, zaradi česar se je kolona težkih vozil težko prebijala skozi mesto. Kako bo Sele takrat, ko bodo prisiljeni za dlje časa zapreti to prometnico, pa si ne moremo pred-stavljatL Na potezi so torej odgovorni dejavniki. MILAN JERSE * Sorštnen ^'itanja sedem let pozneje (v) Ča*. » mJ je po njego-Bosne, Kjer Mvu^JMvvrsUhL- - ''ojske. vojske. Dolgo se je iz- Gh ohi-™ "J""'- ‘2- obveščevalnih 11^-NiJ® "® zmorejo Ves v * Slovenec, toda sto-Sl.:?] visoki ča-smo J (L j® ^Ui Ob 22.00 so ihod *** prižgali •‘“toro sem iz ' ®P0na,y-i;;u Psih, in , —, da pre- tiajvečjih nevarnosti Ce začneš 1H-.' njena »nežna« do' si že zaja- h,®^6b J* J ^aijc več. da Ti^ lahko tako vzne-moreš TitčspatL To metodo so posebno uspešno uporabljali v komunističnih zaporih stalinskega obdobja v Sovjetski zvezi. Osebno sem imel srečo, ker sem se zadnja leta veliko ukvatjal z budizmom, njegovimi metodami avtosugestije. doseganja notranjega miru, z načini, kako se človek izklopi od stvari samih. Kako začasno zapustiš probleme? Kako zmanjšaš bolečino? Kako si zagotoviš večjo samokontrolo? Moram priznati, da mi je vedenje, vsaj tisto najbolj osnovno, bistveno pomagalo pri premagovanju številnih problemov v zaporu. Tako sem že prvo noč. takoj po tem, ko so prižgali »nočno modrino«, uspešno trdno zaspal. Nisem razmišljal o ničemer. Dobro sem vedel, da moram spati, Tako sem spal do petih zjutraj, ko so me po civilnih merilih dobesedno »vrgli« iz postelje. Za mene kot dolgoletnega profesionalnega vojaka in kot dolgoletnega radiotelegrafista, kije leta prebedel številne noči za radijsko postajo, kije spal samo v kratkih presledkih med dvema zvezama, pa takšno prebujanje ni bilo nič posebnega. že dopoldne so mi vročili odločbo, s katero so zavrnili mojo prito^K) zaradi uvedbe pripora (priloga številka 5). Še vedno mi niso ničesar sporočiti o mojem branilcu, sam pa ga tudi nisem omenjal. Preiskovani sodnik, kapetan L razreda Milan Ranič, se Se ni pojavil. Kolikor se spominjam, ker si zapisov nisem delal, se s preiskovalnim sodnikom nisem srečal vse do 3. ju- nija. Nadaljevanje prihodnjič ZAJ.CIŽBA KAKANTANUA Janez Janša > Ivan Boršiner * David Tasič SEDEM LET POZNEJE Knjiga o procesu J0T/. kakšno So rti tulu’ Ne skorji 600 eveneh velike^ format«, vozenih v trde pistnico, prvič objavljamo: j, [Jokuinnitorna jintovanjo zapoiiukov o toni kaj so jo dogajalo prc^dcircitocijaini. o smiili notacijah. vvojaSkoni zaporo in |xxekti zaslišovoiij. 2. hokiriitomo iz osebno iv hivo zopot nikov 3, 200 strani fakefanOov dokumentov, ki so Lah prod krotkim odkriti v arhivih SDV, i I' DokuiiMmui so iži+kLio z,oriiniivobi':utjo in niotl rh ugim rozknvojo dopnsko vingo tAkiatnajct , , vrha - listih IjDčti. U m«li dMlos zoserinjo najviijo pcložajo v državi.(Lo rtrobiij , zimiinivosi. ta vso, ki ste Isih na Ro, c^efonu 061-16-133-19 ali 061-375-4S6. Gasilska zveza Ljutomer Srečanje veteranov v dvorani Gasilskega društva Boreči se je sešto več kot 130 gasilskih veteranov (starih gasilcev), ki jih je pozdravil predsednik gasilske zveze Drago Colnarič in se jim v nadaljevanju zahvalil za trud in napor pri gradnji gasilskih domov, zbiranju denarja ter usposabljai^u in opremljanju gasilskih društev. Tudi župan občine ljutomer Ludvik Bratuša je povzel besedo in se gasilcem zahvalil za njihovo delo. Poveljnik Gasilske zveze Ljutomer Stanko Hunjadi pa je še prav posebej pozdravil najstarejšega veterana Aleksandra Korena iz gasilskega društva Boreči, rojenega leta 1900. Skupina gasilskih veteranov, ki so se udeležili srečanja v Borečih. -Fotr^rafija: TopoUnjak Za kulturni program so poskrbeli pionirji iz Gasilskega društva Boreči, ki so vsakemu veteranu pripeli rdeč nagelj. Na srečanju so uvedli spominsko knjigo veteranov, v katero je nekaj spodbudnih besed zapisat tudi ljutomerski župan. Veterani so si ogledaU še praktično vajo reševanja ponesrečenca iz karamboliranega avta. Srečanje se je nadaljevalo ob prigrizku, vinu in godbi ter petju. Naslednje srečanje bo v drugem društvu. Zahvaljujem se organizatorjem in gostitelju. FRANC KAPUN Zgodilo se je Prav gotovo ste že videli pred kako trgovino otroški voziček in -ko ste pokukali vanj - ste se zdrzniti, ko ste v njem zagledali otročička. Naivna mati ali kaka druga varuhinja gaje pač za krniši čas, ne da bi slutila kaj hudega, pustila tam, da bi opravila nakup. Lahko pa si mislite, kako hi ji bilo, ko ob vrnitvi iz lokala ne bi našla vozička. Nekaj podobnega se je zgodilo prejšnji tefcn v Murski Soboti. Neznanec je namreč postal pozoren na otn^ki voziček pred otroško ambulanto zdravstvenega doma in ga kratko malo odpeljal. Sreča v nesreči je, ker je bU voziček prazen, saj je bil tisti čas otrok na zdravstvenem pregledu. Domov ga žal niso mogli odpehati, ampak so ga (odjnesIL Policisti policijske postaje Murska Sobota so pridržali do iztrezni-tve Stefana K. Le-ta je vozil osebni avto, in ker seje zdel možem postave sumljiv, so mu ponudili preskus z alkotestom. Po končanem postopku ni upošteval odredbe policije, naj ne vozi, zato so mu to preprečili s tem, da so ga odpeljali v »trcznilnico«. Sicer pa. kot so nam Sporočiti z UNZ, je bilo v preteklem tednu do izreznitve pridržanih še več vročekrvnežev. Se pač zgodi! V nedeljo, 4. junija, ob 18.15 se je zgodila na regionalni cesti v Stari Novi vasi prometna nesreča, katere vzrok naj bi bila neprimerna hitrost osebnega avta, za krmilom ! »v » ! t L n, Sp ,.T*- 4 « « katerega je sedel Miran S. iz LlJaše-vec. Leta je pred esbim in nepiegle-dnim ovtnkom začel močno zavirati, zato Je vozilo zaneslo v levo, in acer v treuudm, ko Je nasproti pripetjal osebni avto, ki ga je upravlji] Mirko S., državljan Avstrije. V čelnem trčenju avtomobilov Je nastalo za 1.000.000 tolarjev škode, oba voznika pa sta se hudo poškodovala. Prav tako v nedeljo se je pripetila prometna nesreča tudi v Žižkih, vendar telesnih prškodb ni bilo, pač pa le materialno prikrajšanje. Delavci operativno-komunkacijskega centra UNZ niso sporočiti imen udeležencev. Za tistega, Id je vozil zastavo bele barve, niti niso mogli, ko pa jo je s kraja nesreče popihal. Janez N., voznik osebnega avta, je v ponedeljek ob 16. uri na prebodu za pešce v križišču Gregorčičeve in Lendavske ulice v Murski Soboti podrl 7-letuo deklico, ki se Je v nesreči hudo poškodovala. Domnevni vzrok za nesrečo Je prehitra vožnja. Ne mine dan, da policisti ne bi odkrili tujcev, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. V torek, navsezgodaj (ob 3.30 uri) so delavci organov za notranje zadeve odkrili v Dolnjem Lakošu tri Romune, Id so ponoči naskrivaj prišli čez mejo. Uro pozneje pa so v Dolgi vasi odkrili še državljana ZR Jugoslavije, ki jo je pravkar primahal čez mejo zun^ mejnega prehoda. Š, S. k Zadnji konec tedna Je bil v Prekmurju in Prlekiji vsaj kar zadeta prometno varnost v primerjavi s prejšnjinii še kar miren, seveda Če imamo v mislih le prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Nesreč, ko so poškodovani samo avtomobili, o katerih v glavnem ne poročamo, pa Je veliko več. Ena takih se Je zgodila v križišču čedalje bolj prometne in prednostne Gregorčičeve in Ulice Staneta Roznana. No, tudi tako nesrečo Je treba uradno (policijsko) »obdelati«. - Fotografija: J. Z. 14 vestnik, 8 Junija iz naših krajev [ Prleški fiičkec I I Klime smo pje začeli, pa je že juni tH, pa funkisti! Pa blo Je ne pravega sprotitja pa ne pravih cen za vino pa komzo! Srali pa smo ga pje v totoj državi Prlekiji tak na veko, kak da je že iii oktober. Nič ne čaprdinkajte, kositi de treba, te pa potli žjett pa sterjati še lajnske peneze za vino no pšenico! Ovi den sen se pela po novoj avtocesti od Rodinec prta Radgoni. Te pa je pje grotala toka vrjeka pa brbotalo no reglalo je v ovinki, kak da je priša son presvetli Miloševič z Bosanci premirje podpisat v Radgono; to/ tisto samopostrežnico, kero so jugo-soldoki ovo leto obrobalil Te pa sen dja gasmasko na ksiht pa sen skoča v jorek. Juj, tan je ena baba rit kviški držola pa gro^ mozajnsko šicala. Je rekla, oprostite, sen se preveč najela zelenih črešenj s košicami vred; se te vete, tistih drogih, z juga, kere odovlejo pri nas. Pa ka si te mislijo, ka Prleki resen lekko pojejo fsoki drek, kerega drugi nečejo. He, či bi Prleki začeli črešje pa višje izvoza ti na jug, te bi pje tan fsi dojskapali, toke tepe mojo -samo zrete so nekaj tjednof bole kesno. Terentete, ve se pa nede svet podrja, če mo jeli črešje malo bole pozno! Oda ti jih Prleki tak nedo vedli, pa do Jin znovič zgnilile. Hja, najbole žmetno Je nahablati peneze. Po celoj Prlekiji se že čaje, ka so pre Ciglence v DugoJ vesi že od tajnskega oktobra čudno zvurčena, /stečaji ali pa nega hrabrega viteza, keri bi Jih odeopra. Deio/ci, tod drapjaši, so se pje/strašili, ka neče niše kupiti totih Ciglenc. Ja, čunta na bosmani, po sveti mojo že zadosti pu-/o/pa zapu/anih/abrik; ka pu/a neče niše kdpitil Tokih je/se puno do Indije Koromandije, ka bi pu/e odovali, Ja! Honga, paj! V radgonskem Tam Busi pa so se v totoj pomlodi razcveteli s trijesti mitjoni zgube na blokeranen žiro računi. ZaJ, gda so se razcveti, pa do pre naredili deset autobuso/. Ž jimi do pre izvažali lote jihove zgtibe no pu/e! Hehehe. Reš te se! Fse to Je iari-/ari. Ptujsko pa ormoško pa lotmersko pa Jdrjo/ško pa rodin-sko pa pitaj boga, ker gospodarstvo še, je v hudih težovah. Pu/i -stečaji - zgube. Prleki brihtni, zaj pa te pamet v roke pa se zbrihtajte! Tote zgube pa pu/i so samo umetno /kuper scimprani! Ja. Tote žmajnge pa loto vobrlajnc letaje, to je samo prpraje boge raje! Če ne vervlete, pa nič. Poslušajte samo en penezo/problem našega gospodarskega čudeža. Slovenska vloda si je od prleških penzio-nisto/- no, pa tSdi od drUgih slovenskih penzion isto/ - edenode-vedesetegapa dvonodevedesetega leta podprostovolnim mus sposodila dvajsti miljard tolaro/l Ja, vzela jih je penzionističnemi skladi! Zaj pa jih neče gverati, pa rajši penzije /rizera pa klesti penzije. To je zaj grotala jovna tajnost. Zdaj pa te vloda obečav-le, ka de drugo leto gverala penzioniston/se lepo pošteno z obrestmi, pre dvonodvajsti ali trinodvajsti milijard. Gda de tisto drugo leto, toga pa ne ve najnč ISbleni precednik Milan Kučan. Ja, le vrli bote; če ne bi meli jega, bi penzionistom vzeli sto dvajseti milijard. Bo, kak pač bo. Zaj, 5. junija, se tak začne v Lublani vinsko gorični sejem. Ocenjevalci so že poskusili 1J93 vinskih vzorco/iz osenodvajstih držov. Te pa še gremo mi poskusit! Na zdrovje! MIROS 300 ptičjih valilnic Izdelovanje ptičjih valilnic je v Lendavi že tradicionalna. Začetnik naj bi bil pokojni gozdar g. Pavšič, ki je bil velik ljubitelj ptic. To tradicijo sedaj ohranjajo na lendavski dvojezični osnovni šoli, kjer so pod vodstvom učiteljev učenci izdelali 300 ptičjih valilnic. Pri tem projektu je sodelovalo veliko otrok od nižjih do višjih razredov. Trudili so se, da bi bile valilnice iz naravnih snovi. Pri projektu je sodelovalo tudi ustrezno ministrstvo prek svojih gozdarjev, ki so pomagali pri namestitvi teh valilnic v bližnjih gozdovih. Obisk gozda pa so učenci izkoristili za izpopolnitev znanja o naravi in se naučili marsikaj o varstvu le-te. Jani Utrinek iz Noršinec Krajevna skupnost Tešanovci V slogi je napredek Pet vaških odborov v krajevni skupnosti Tešanovci (Mlajtinci, Lukačeve!, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila) je v preteklem letu nadaljevalo z obsežnimi naložbenimi deli. V veliko pomoč pri tem jim je bil pred leti sprejet krajevni samoprispevek, ne kaže pa prezreti tudi veliko prostovoljnega dela in odrekanj vaščanov. Daje bilo tako, so ugotavljali na nedavni seji krajevne skupnosti, ko so obravnavali poročilo o delu vaških odborov ter sprejemali program letošnjih naložb. V preteklem letu so za naložbe porabili kar 57,7 milijona tolarjev, od tega največ za asfaltiranje cest v Vučji Gomili, zgraditev mrliške vežice v Mlajtincih, asfaltiranje pločnikov v Tešanovcih, za napeljavo sekundarnega mestnega vodovoda v Suhem Vrhu ter za dokončanje obnove vaške kapele v Lukačevcih. Kako pa letos? Tudi letošnji programje obsežen, saj v Vučji Gomili načrtujejo nadaljnje asfaltiranje cest in Širitev telefonije, v južnem delu Suhega Vrha bi radi uredili cestni odsek med vinogradi in vaški dom ter ulično razsvetljavo, glavna skrb vaščanov Tešanovec pa bo letos posodobitev trgovine, prekritje vaško-gasilskega doma ter začetek gradnje nove K * mrliške vežice. V Mlajtincih Lukačevcih pa bodo denar bili predvsem za asfaltiranj« preostalih cestnih Tudi na omrežje kabelsl« t®* ; I Jr ijh Ut I I " I spodbudilo svet krajevne nosti, da se bo v najkrap . vizije se želijo priključiti' Zbrani pa so bili tični zastran napeljave ga vodovoda v Suhem Vtiiu na Jelovškov breg, saj st® tretjina gospodinjstev iž ga Vrha ter več kot lastnikov počitniških slej svojih obveznosti ključitev na vodovodno žje še vedno ni poravnala-1 Oboor^eiia kapelica t Lukačevcih času sestal z dolžniki. G.C'' Vestnik z vami in za vas! Selo V nedelo referendum Krajani Sela v krajevni skupnosti Selo - Fokovci bodo v nedeljo, 11. junija, na referendumu odločali o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za obdobje štirih let. Denar, zbran s samoprispevkom, bodo porabili za plačilo posodobitve vaških cest. Če bo glasovanje uspelo, bodo zaposleni plačevali 1,5 odstotka od osebnih dohodkov, kmetje 5 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki 2 odstotka od čistega dohodka, upokojenci pa 1 odstotek od pokojnin. Po 200 mark v tolarski protivrednosti pa bodo primaknili zaposleni v tujini, po 50 pa tisti, ki imajo na se-lanskem območju počit- niške hišice. G, G. Načrtov jim zares ne manjka Potem ko so v Noršincih, vasici, le strelih oddaljeni od Murske Sobote, nedavno predali namenu novo mrliško vežico, so zd^ poskrbeli tudi za njeno notranjo ureditev. Ti prostori omogočajo zares dostojno slovo od krajanov. Ob srečanju s predsednikom sveta Krajevne skupnosti Noršinci Ludvikom Sočičem pa smo zvedeU še za druge načrte. Murska Sobota, veliko pripravljenost za gmotno pomoč pa je izrazila tudi Zavarovalnica Triglav. Za drugo leto pa načrtujejo gradnjo kanalizacije in priključek V Mlajtuicih so zgradili pokopališko vežico in lepo uredili njeno okolico. ■ ŽEPOVCI - Naj vem letnem zbortJJ I močnega združenja sl® ■ skih častnikov v Gortijt dgoni, ki je bilo v Žep®*^-so ugotovili, da je oJj močju občin Gorpja na, Radenci in Sv. dem ob Ščavnici že čež častnikov, V prograffl l 0^ častnikov, v pro»*“" za letos so uvrstili močja, koder je k ška fronta. Dobro je< Ribiči skrbijo za potoke Lendavska ribiška družina, ki jo sestavljajo oddelki v Čren sovci h, Petišovcih, Hotizi in Dobrovniku, vsako leto poskrbi za čiščenje potokov in gramoznic ter jezer. Tudi letos so že organizirali čiščenje, tokrat so se lotili nekdanjega lendavskega kopališča, ki je zaraslo s grmovjem. Akcije seje udeležilo 50 ribičev. Teren okoli nekdanjega kopališča bodo zasadih s drevesi, da bi bil ta kraj bolj urejen. Ribiči so med prvimi zahtevali, da se po- tok Cmec zaščiti, saj so ob njem domala vsa črpališča za pitno vodo, potok pa je še edini čisti vodotok v občini. Podobne akcije bodo opravili tudi v Bukovnici in Petišovcih. Jani strelišče v Hercego^^č^^^ ga sicer imajo lovci, n® tudi častnikom za razi* tivnosti. Načeli so pobtJ। oblikovanju združenja ranov vojne za Siovemj ■ kulturni in zabavni dri Čanja častnikov pa so P® at' beli učenci OŠ Apač®' ■ □CII ueencL koncu je predsednik koncu je preaseuii"-^^ ženja Zdravko StolnikP^j, lil prehodni pokal ekip' ruženja, ki je uspešno n pila na odbojkarskem rju v Apačah. Stoletniki so med nami ■ HRASTOVEC - V zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec • Trate posvečajo veliko pozornost stikom svojcev z varovanci. Med drugim organizirajo vsako leto prve dni jun«a posebno srečanje. Letošnje je bilo vsoboto, 3. junija. (F. KI.) Njenih sto let, Najstarejša prebivalka občine Lenart Ivana Bezjak j® praznovala 100. rojstni dan! Ob visokem življenjskem jubU®J“ obiskali: lenarški župan dr. Slavko Kramberger, predstavnik) ne skupnosti. Rdečega križa, centra za socialno delo, sosedje vinaiji ter učenci Osnovne Sole Cerkvenjak in ji pripravili turni program, česar se je zelo razveselila. Obiskovalci so pripeljali tudi harmonikarja, ki je zaigral nekaj poskočnih I } •.1- Opravili so obsežna pripravljalna dela za obnovo vaškega vodovoda. Tega so namreč zgradili že pred 26 leti, zato ni nič čudnega, če so se lotili te obsežne naložbe. Zaradi starih cevi je bila večkrat motena redna preskrba z zdravo pitno vodo pa tudi zmogljivosti takega vodovodnega omrežja so daleč za potrebami vaščanov. ŽSato so se odločili, da na vsak način začnejo z obnovo vaškega vodovoda in začetek predvideli ravno v letošnjem juniju. Ker bo to terjalo precejšnja vlaganja, so se odločili, da bodo tokrat izpeljali le prvo fazo obnove vaškega vodovoda. Predračunska vrednost te naložbe znaša okrog 4,5 milijona tolaijev. Od kod pa bodo dobili denar zanjo? Pri tem se opirajo na štiri različne vire. V prvi vrsti seveda na zbrana sredstva iz krajevnega samoprispevka, zatem pa naj bi zbrali dodatna sredstva od tistih krajanov, ki so priključeni na I . ! PONOSNI NA PRIDOBITEV - To je bilo možno razbrati tudi iz besed zdajšnjega predsednika sveta Krajevne skupnosti Noršinci Ludvika Sočiča (na posnetku), ko je omenjal novozgrajeno mrliško vežico, kjer so pred kratkim ustrezno opremili tudi notranje prostore. Fotografija: M. JERŠE vaški vodovod. Vsako gospodinjstvo bi mesečno prispevalo približno 200 nemških mark v tolarski protivrednosti. Poleg tega bo svoj delež prispevala nova Občina Moravske Toplice, kamor zaenkrat sodijo tudi Noršinci, ki sc želijo priključiti mestni občini na čistilno napravo v Murski Soboti. Ob veliki zavzetosti vaškega vodstva in pripravljenosti vaščanov ni dvoma, da jim bo uspel tudi ta naložbeni korak, ki pomeni za NorŠince več, kot bi si morda mislili prvi hip. M. JERŠE Pred srečanjem slovenskih upokojencev Na veliki dogodek slovenskih upokojencev, to je že tradicionalno zborovanje, ki bo letos 22. junija na Snežnem stadionu SK Branik pod Pohorjem in kjer bo slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan, se pospešeno pripravljajo tudi člani Društva upokojencev Murska Sobota. V pisarni društva v Kocljevi 4 je vsak ponedeljek in četrtek med 8. in 12. uro dokaj živahno, saj sprejemajo prijave udeležencev za srečanje slovenskih upokojencev. Zanje bo namreč organiziran poseben avtobusni prevoz. Poleg kulturnega dela te velike manifestacije bo poskrbljeno tudi za veseli del srečanja, v katerem bosta nastopila priznana narodnozabavna ansambla Alfi Nipič in njegovi muzikantje ter Neuvirtovi Štajerci, MJ 1 »I 91 3 Slavlienka Ivana Bezjak in lenarški župan dr. Slavko Krainh®^^* jubilantka tokrat ni mogla več zaplesati; lani, ko je prazno rojstni dan, pa se je Še zavrtela. Da pa je dobra pevka Se gostje lahko prepričali na lastna ušesa, saj jim je veselo irft' Ivana Bezjak nikoli ni bila poročena. Sorodnike pa verd^^^^tR dva nečaka, štiri pranečake in kar enajst prapranečakov. dobro vidi, saj za branje ne potrebuje oči, le sliši nekoliko Nekoč, ko je bila Se mlajša, je pletla vence pa tudi predica B. SLA** S’' 1995 yggtnik, 8. junija 199s 75 iz naših krajev Vasica s 15 domačijami v Krncih ne spijo jlii« iri^ ijei' bi V Krncih, vasici 11 kilometrov od-^jeni od Murske Sobote, ne imeli gasil-—društva, bi v kraju vladalo mrtvilo. BiJI I s-A 'sa' jtr SlJt' .1)W :oni 111)» iVi« ;(f(h pri-mit roi: tf šeH Kcr To nrsfu^* Basilci zelo zagnani, pritegnejo k delu še drage krajane, p težko, ko pa je od vsake hiše kdo član gasilskega 1™' sode7^***”'’ telegrafskem jeziku: Vsi so gasilci! Koristno pa je tistužen vaškim odborom krajevne skupnosti, ki je zelo 4ilw t ¥ 1 V**'' dobili asfaltirano cesto, speljano od Sebeborec, kilometra. . aaa. BasikVn..„BSb! j______ To Drs)vi ■m i.G- ItJ (jll ot> . Vu ’ iVh 100 jeli tifr ISP ,1» .bil olj« at' lo« etfr Z> srfr sh' N’ IfU' df itU' ut I ‘"M do-«, ki iJsDelf!^' P°®‘»Ponia več let. “*A1 SO iirnjrl;*: *,.js « .. 'io urediti tudi okolico 1 doma, prav danes teden pa so v Krnce dobili mojstre za polaganje keramični ploščic in zdaj, ko to berete, so z delom že kon- -■ts;. IL □ daoi I ^,1 dali položiti več kot J 20 kvadratmli metrov P®®taTilit *^^**^' ^aŠki funkrinnarii na sn nrinraviiflli fin nATiipif^ Uw tl gasilci in drugi občani Krneč gradili reč let, te -— Vaški funkcionarji pa so pripravljali (in pozneje košarko. Enest Kerčmar velja v Krncih za doslednega gasilskega poveljnika. Ko pride čas gasilskih vaj, potem se urijo ne glede na vročino, dež ali sneg. Ni ponosen le na svoje gasilce, ampak tudi požarni vodnjak, ob katerem stoji. - Fotografija: Š. S. čali. Ploščice so dali položiti v vse prostore, pa tudi teraso in stopnice so obložili. Notranjost doma je zdaj veliko lepša in ljudje bodo še rajši prihajali v ta objekt, in sicer na sestanke gasilskega društva, vaškega odbora in druge shode, včasih tudi na zabavo, V večernih urah pa bo poslej k domu še rajši prihajala tudi mladina, saj so ob našem obisku starejši občani pripravljali oziroma postavljali koše za igranje V Sl • ®ptincih so množično delali pri gasilskem domu ^gnanost pa taka ?!?PtWiei So maitjših vasi ¥ naši pokrtOhu, saj štejejo maitj Iti ni * nA Zg uL Amic-lila jIaItai valilr vactn_naEi1«Vi ''U »ICpi’a*„ “ r** "V al vuujuu wvna^ avun thoav ^mTitiTiu ^6 DrM. enkrat rečjega, kol m ga zgradUi leta J , Poslopjn^^‘ 'j*' stare- -i® bila prizidek, v^.^nosti precp^J njihove ^Jveč naložba, v^PtavbibiVo 11 “*‘O DotreKr,« . --— uuugsul vasi ¥ nasi ponritiuu, saj siejeju maiij zagnana je družina Petek), am-P® omislili dokiO velik vaško-gasilski pak so se uspeli dogovoriti tudi Z obrtniki, da jim ne bodo nič ?o. '',tudi „-i storiti, potrebno obnovi- , ‘“Ul OStrBS- ""Ut ODr Motno k. ; (»ii sia- l? j® iC li d li nove MpdJ in zunaj '**uateni ttr, li moči ~ so si nabira- tako H in de- S'"’ vse^d ‘ Pripraviin domačije so f ,dstej del S,000to- ?'dkrat) pobirajo pa velja tudi 1 L’'*Pb a N?gometne- v višini L’'»!«&'’■ P'"’tako “''eljnod?! tla pro- Tako ?^''ešje in /amenjali '^^gadela nekatera jeseni pa name- fnaterial in de- v akcijo. 8^5 E ? 'X ■■ o. 3i «2?^ "H: V Slaptincih so se pred kratkim z veliko vnemo lotili del pri dograditvi in obnovi gasilskega doma, ki bi mu lahko rekli tudi vaški dom, saj vsi delgjo In prispevajo, ne glede na članstvo v društvu. (Fotogra-fua: J. G.) - ravajo dom v celoti dograditi in obnoviti. Ne le da delajo brezplačno domačini (Se posebej lili občinska cesta skozi kraj, kije TitJonccm Sastiskega doma do križišča ceste proti r*bSkS»‘f’"”«’ prevleke, :* dolžim 4.2 i ??P«ad, J , 7" ““‘“"uv picvte&^i,'. namreč kilometra. Izvajalec del je SOP , vredn/vrt—iTvajaL« aci je »ur naložbe pa znaSa okrog T,6 mifijona to-tremi d so ga zbra- občine p tepddh fz prbgrafflti prtlirue J^toviia tudi nn samopritpeviu bo denar l^conci. MJ Tnnii„__" * i^ižbrnjem delu trata: »roti Moravskim samopiitpcvu bo denar ^Pplicam i^bnijem delu kraja; proti Moravskim »ada, « * ypilCaTn 4 I wv4w Kiw Ul tiauc pjTHJ -rnit- nahzacfla. Gradnjo so zaupali delavcem Pom- B k! so dntiiB; T* so zaupan aeiavcemrom-^^tneravmo ur.rfJi Približno Mjinn v«b d41i Hkrati £d^ do zasfoia napravo. V Mnjcra dan . ■ poskušali iionpf^ odpnidti. MJ tHvske Tn 1' ~ . dt v tem kraju, ki spada v ohčinr iS^'‘’'neni proFekt*’^^’ Pnzadevajo, da bi čimprej uresničili S?®‘j lo medsebojno srečanje med Zagorjem in Nogometaši Nafte so v Trbovljah igrali z neodločeno, pripravili prijetno presenečenje tako uvrstili v kvalifikacije za vstop v prvo nogometno ligo, ki je gotovo velik uspeh, fikacijah jim želimo veliko uspeha. Z neodlocittti^^ rezultatom F tekmi z Železničarjem F Maribori^. bili uspešni tudi nogometaši Turnišča, vendtitli^ to ni veliko pomenilo. V zadnjem kolu so izgubili s trboveljskim Rudarjem in iakap<> letih izpadli iz dru^e liRe. Nogometaši so F t »X UiTUgC ((gc, w*''- •. Veržeju izgubili z mariborskim Železničoljž*^ in prav tako zapuščajo drugo ligo. , rzadnjem kolu tekmovanja F tretji državni gometni ligiJe bito odločilno srečanje za obskt^ F ligi F Renkovcih med Renkovci in mariboft^ Kovinarjem. Renkovčani so tekmo začeli bro, v prvem polčasu bili boljši nasprotnik in j vodili. Žal pasov drugem polčasu popustili-(ža so gostje rezultat izenačili. Renkovčanotn stjy deset minut pred koncem ponudila še ena ložnost za obstanek f ligi, ko so deset minul koncem iz enajstmetrovke dosegli drugi vodetii^ detek, vendar so v predzadnji minuti gostje tat izenačili in s tem so biti vsi upi domačl^J pokopani. Zaradi boljšega medsebojnega so F ligi ostali nogometaši Kovinarja, medtori . d bodo morali Renkovci igrali kvalifikacije za nek. Nogometaši Bukovec so gostovali v Rušah l izgubili srečanje, ki pa ni odločalo o n ISO) isg4/es 1 $TC OUM^JA 2 , h4ARIBCR BRANIK 3 ii-rr GORICA MURA e 7 3 2 10 I 2 3 T 3 6 ] š i š~ 24 f 2:3 j 21 i 3:1 1 3:1 , 10 I 11 1:2 I Ifl PUBLIKUM RUPAR e/> KOROTAN PRIMORJE ŽELEZN>tAH II IKOPEA 12 VEVCE 13 IZOLA 14 2i\1L.A NAKLO 15 GAJ KOČEVJE ie i JADRAN I 30 . 1:3 1:2 0:2 1:1 1:2 2;i : iO l-l 12 3:0 7:1 13 1 30 ■ 2:1 14 0:1 I OiO 2:2 2:1 , 10 1:2 ' 0:1 I 22 1O OO : 3:2 40 ■ 1:d ■ 0:1 1:1 3:2 1:2 1:2 1:2 1:3 I 2:1 1:2 1:3 23 liO I 0:1 J Oti 1:3 : 2-J 2:7 1:2 21 I 3:4 1:1 Od 1-1 : 2:1 , 3:2 ‘ 1O 22 4.3 OO I 20 I 1:1 I 7« 1:1 1:2 I 31 I 0:1 I 10 iZg:1 OO । 0:0 | 1O_| 50 02 I 3:1 ' 1:2 i 0:2 1 2:4 1 $:1 ( 8:1 | 4:0 1O i i Q:£ Ofl 5:1 I 1:3 4:2 2:4 1O 1:1 1O I 4:2 ■ 20 2:1 I 2:1 1 1:0 I 2:4 10 1:2 I 1:2 2:1 J 3:2 . OO I 1:2 I ' trt I 1:5 1 04) 2:1 0:1 0:3 1:1 J ao |_02_l 2:3 GS 1:7 0:2 O;7 12 1-1 I 1:0 I 0:1 I 2:3 oo 1:3 3:3 l 0:1 ■ 0:1 1:2"r OO i io ' 3:2 ' 3:1 | 1:2 j 1:2 ! 1-0 7:2 1:0 2ii 0:0 1:2 2« 01 00 , 20 i 1:0 1:1 I 4:1 21 I Ifl 3:4 2:1 ! 2.1 1:0 0:1 2:2 0:1 I 0:2 1:0 I 2:1 I 21 : 0:1 27 J 1:2 0:1 : 2:1 1:1 I 1:2 4:2 2:4 I 1:0 1 I Gl 0:1 1. I 1:2 i 113 a' 3:1 —-r« -p ? 2G 1:0 20 50 3:1 5:3 10 00 3:1 1:2 20 1 ;1 2:1 40 10 0:1 4:1 1^1 6:1 34) 1:0 II 30 1:3 70 lO 20 4G 0:2 l:l lil’ '"n r1 JI; 30 si 3:1 5^ 2:2 i 1:1 11 ""c^ 4:2 2' 1 žene uspehe Mure v ri*' ' m oval ni sezoni ima vse*^’ 0 8. junija 1995 77 — Rokoborba Šport :i Sobočanom pet, i Ljutomerčanom dva Namizni tenis Horvat na EP Kasaški šport Marko Slavič tl naslova J* ' prvenstvo v grSko-ri- vlit rp' H J« •jHf ■ini nsi jiS F , iiii. jŽf rž jž r{J wi-I*' nji itf lawllw ki jlli je pnpravU Konjeoiiki klub kar “Speha so imeli zopet ]ji4oftifir(ifcl haucL Ms omagali: Amabei (Šonaja) v pni liirkl 1.24,9, v drugi dirki 1:23,0, Girh Hill (Antolin) ^roudi (Oražem) v peti dirki. 1:18,9 v sedmi diitiiift Soulman (Mako- (Kukiln' tJtup mcali rta znficdli: MflnL jiiil lilrfc ■ V dragi dirki. Lidi Hill (Mblelt) * Us CJureS) v peti dirki. I* 'ikil »J ^nfta z Vevčami y Ljubiji ne pare jf k'. i<. Prve tekme kvalifikacij bodo v sredo, 14. junuja, ob 18, uri, povratne pa v nedeljo, 18. junija. ["i t“. 1« 7 i<. i I r f H r t i r I 7 So prvo držav- •e«la z prvem krom ,?’?'^>to: iioj in Dr, '^Popolnitev, *^?lifikacijah v-i^^metneiigevJh’^?® državne sedem sodelo- ■?^“-Vs£^^'^’’8nsebodo Sto2 H"'or Zreče krog^n'^'' '^“nkovci so ”6“ Prosti. ^Jiali: trik vodstvo kluba Milanom so z 38 j’ mesto, zara- VI ----- krn._ DrvAiie.-x_ « priiiflii m . r. . UVTSti- zagota- ?>n:2^«!i8aSa.Ni?o pa na icki^ii so Olimpijo, aSJ pa bi lahko i-?’'®hju. R.i«’ pokalnem tek-namreč učinovi-so Saj ie (ioscgli 73 sS idS® do-iS,"^ so ^osometaši Le enkrat izgu- '• ‘O uvrstitev so v7*Lrat do- izgu- 0, ''»o.Ni d "Vo- ‘sriSču so Svojo Šport od tu in tam V napovedi št 15 nihče od reševalcev ni imel 8 piaviliij]] napoved). Pravilna rešitev: Beltrans; Železničar 2, Turnišče : Rudar (T) 2, Zagorje: Nafta 0, Les: Vesna 2, Čarda : Serdica 0, Kerna: Rakičan 0, Bratonci ; Tigop 0, Goričanka; Remet 6, Emal: Dokležovje I ht RO-nicMn : Trome^dt 6. S tem smo za nekaj časa pretdnlli športne napovedi. UvedK Jib torno zopet, ko se to začela nova nogometna sezona. J Nogomet - Selektor slovenske članske nogometne reprezentance dr. Zdenko Verdenik je na kvalifikacijski tekmi za EP z Estonijo in Litvo v reprezentanco povabil tudi igralca Beltinec Štefana Škaperja, ki naj bi tokrat tekmo začel, in igralca Mure Vladimirja Kokola. Na čakanju pa bodo kar trije igralci Mure: Robert Volk, Robert Belec in Darnjan Gajser. Selektor slovenske mlade nogometne reprezentance Drago Kostanjšek pa je v reprezentanco pozval tudi igralca Mure Danijela Breziča. Rokomet - ŽRK ČrenSovci organizira v nedeljo. 11.junija 1995, ob 10. uri dan rokometa. Na sporedu bo ženski mednarodni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale kadetinje Olimpije iz Ljubljane, Zalasentgrota iz Madžarske, Brid Sigme iz Čakovca in Črenšovec, Poleg tega bo tudi turnir veteranov z udeležbo Zalasentgrota, Kroga in Črenšovec, Judo - V Lendavi je bi) šesti in hkrati zadnji pozivni turnir najm-lajSih tekmovalcev Pomurja, Serije Šestih turnirjev se je udeležilo 68 dečkov in deklic iz Rogašovec, Ljutomera, Lendave in Murske Sobote, Zlasti je razveseljivo, daje judo zopet zaživel v Rogasovcih. Zmagovalci pri dečkih v posameznih kategorijah so bili: Hajdu (24 kg), Perme (27 kg), Živko (30 kg). Vida (46 kg), Časar (50 kg), Fodor (55 kg), vsi iz Lendave, Gabor (34 kg) in Pleteršnik (42 kg), oba iz Murske Sobote, Rituper(38 kg) iz Rogašovec in Lesjak (nad 55 kg) iz Ljutomera. Pri deklicah je zmagala Rojkova (MS) pred Lekče-vičevo (Lendava) ter Nemčevo in Borovšakovo (obe MS), (D. Lek-čevič) Športni ribolov - V Brestanici je bilo državno prvenstvo invalidov v Šponnem ribolovu. Med 17 ekipami je sodelovala tudi ekipa DRŠI Murska Sobota in zasedla šesto mesto. Med posamezniki pa je član DRŠI Avgust Pasero v štajersko-pomurskem sektorju zasedel drugo mesto. Badminton - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo za dečke in deklice v badmintonu, ki ga je organiziral BK Olimpija. Sodelovalo je 48 dečkov in 37 deklic. Sodelovali so tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala M. Horvat in D. Novak, ki sta v moških dvojicah zasedla prvo mesto in naslov državnega prvaka. Drugo mesto sta zasedli D. Novak in M. Bukovec pri ženskih dvojicah. Tretja mesta so zasedli: Miha Horvat pri dečkih in Martina Bukovec pri deklicah ter Bukovčeva in Koncutova pri ženskih dvojicah. Peti mesti sta zasedli Dani Novak ter M. Horvat in S. Koncut v ženskih dvojicah. Peto do osmo mesto pa so zasedli: Simona Koncut ter Petkovič in Novak v moških dvojicah. (V. Sekereš) Šah - Na tradicionalnem srečanju upokojencev v šahu, ki je bil v organizaciji Ljutomerčanov, je sodelovalo 60 tekmovalcev iz severovzhodne Slovenije in sosednje Hrvaške. Tekmovali so v streljanju, pikadu in šahu. Največ jih je tekmovalo v šahu, in sicer 40. Zmagal je Ptuj pred Mariborom in Čakovcem. (FB) Nogomet - V tekmovanju slovenske mladinske nogometne lige so Beltinci premagali Izolo z 2:0. Strelca sta bila KavaS in Forjan. V tekmovanju slovenske kadetske lige pa so Beltinci premagali Izolo s 6:1, Moštvi Mure sta bili prosti. Kros - Turistično društvo Dobrovnik razpisuje tekmovanje v krosu, ki bo v soboto, 17, junija 1995, ob 17. uri pri Bukovniškem jezeru. Tekmovali bodo moški in ženske od najmlajših do veteranov. Prve tri bodo nagradili. V organizaciji Dokonča in ob pomoči lendavske športne zveze je bil pred hotelom Lipa drugi Lendavski tek. Prireditve so se udeležili številni atleti in atletinje iz Hrvaške in Slovenije, kar kaže, da dobiva Lendavski tek vedno večjo veljavo. Rezultati teka na 10 km za moške: l.Hrapič (Velenje), 2, Šalamun (Maribor). 3. Holdi- Wttik III. SNL Rezultati - 26- koto Renkovci: Kovinar 2:2 Pohorje : Bakovci 2:0 Sl, Gradec : Dravograd 2:6 Pobrežje : Starše 2:1 Bistrica; Aluminij 1:0 Šentjur in Kungota prosta Šentjur 2316 3 4 60:19 35 Dravograd 2315 4 4 43:26 34 Aluminij 2315 3 5 54:30 33 BAKOVCI 2311 7 5 48:22 29 Pohorje Bistrica 2310 8 5 35:27 28 23 9 410 35:41 22 Kungota 23 8 510 39:37 21 Kovinar(-4)23 9 6 8 25:24 21 RENKOVCI 23 7 610 26:31 20 Starže 23 7 412 23:29 18 Sl. Gradec 23 2 516 18:54 9 Pobrežje 23 3 317 19:68 9 I. MNL MS Rezultati - 22. kolo Les : Vesna 1:2 Čarda: Serdica 0:0 Emal: Dokležovje 8:0 Kerna: Rakičan 0:0 Bratonci: Tigop 1:1 Goričanka: Remet 1:1 nar, 6. Žalig, 8. Sapač, 10. Mur-šec, II.Kolar (vsi TS Radenska), 12, Perme, 13, Šulek(oba Lendava), 14, Babošek (TS Radenska); ženske: I, Vivodova (Maribor), 2, Šiftarjeva (TS Radenska), 3, Auer-spergeijeva (Novo mesto), 4, Per-metova (Lendava), Rezultati teka na 5 km za moške: 1, Svržnjak (Ptuj), 2, Grabar (LB Pomurska banka), 3, Lchner (Lenart), 4. Kumek (TS Radenska), 8, Perme (Lendava); ženske: 1, Kovačičeva, 2, Branilovičeva (obe Čakovec), 3, Ščavničarjeva (Lendava). (G. G.) strelci I. SNL 25 golov; Škaper (Beltinci) 11 golov: Osterc (Beltinci) 9 golov: 8 golov; 7 golov: I 6 golov; 4 gole: 3 gole: 2 gola; 1 gol: Herceg (Beltinci) Belec (Mura) Topič (Mura) Breznik (Mura) Citkvenčič (Beltinci) Baranja (Beltinci) Rous(Mura) Nej man (Beltinci) Cener(Beittnci) Črnko (Beltinci) Baku la (Mura) Jengurazov (Beltinci) Baranja (Mura) Vorobjov (Beltinci) Stampfer (Mura) Tratnjek{Beltinci) Dominko (Mura) Poljšak (Mura) Gajser (Mura) Kokol (Mura) Brezi č (Mura) Strelci II. SNL 12 golov: Hranilovič (Nafta) 11 golov: Vickovič (Nafta) Šabjan (Nafta) 1 golov: 6 golov; Ropoša (Beltrans) Kukič (Nafta) Stojko (Beltrans) Zver (Turnišče) Prekazi (Nafta) Novak (Turnišče) Brunec (Beltrans) Ropoša (Turnišče) Lebar (Turnišče) Lackovič (Turnišče) Gabor (Nafta) Krančič (Turnišče), A. Osterc (Beltrans) Včriiš (Turnišče) Slana (Beltrans) Vori (Turnišče) Hozjan (Nafta) Zrim (Beitrans) Pucko (Turnišče) Gaševič (Nafta) Vozlič (Beltrans) Makoter (Beltrans) Pozderec (Turnišče) 2. Osterc (Beltrans) Lacko (Turnišče) Temar (Turnišče) 5 golov: 3 gole: 9:0. Zanimivo pa je, da so Beltinci zlasti dobro igrati z boljšimi moštvi, in če bi upoštevali rezultate prvih sedmih moštev, ki nekoliko odstopajo po točkah od drugih, bi bili Beltinci državni prvak. Vrstni red prvih sedmih moštev po medsebojnih srečanjih je naslednji: 1.Beltinci 14(20:16), 2, Olimpija 14 (19:17), 3, Gorica 13 (25:14), 4. Maribor 12 (14:14), 5, Mura li (14:15), 6, Rudar 11 (19:22) in 7, Publikum 9(16:19), Žal pa so nekaj tekem izgubili s slabšimi nasprotniki, in to v zadnjih minutah igre. Bel-tinčani imajo v svojih vrstah tudi najboljšega strelca lige. Štefan škaper je s 25 goli drugič zapored postal najboljši strelec lige. Poleg tega so bralci Ekipe izbrali trenerja Beltince Pera Nadove-žo za najboljšega trenerja lige, Štefana Skapcija za najboljšega igralca in Milana Osterca za najboljšega mladega igralca, kar je prav gotovo lepo priznanje. Za dosežene uspeh Bcltinčanov pa ima vsekakor zasluge tudi vodstvo kluba, zlasti predsednik Viktor Ketlcr. Aeroklub Murska Sobota prireja 3. državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji in 1. državno prvenstvo v letenju z ultralahkimi letali 10. in 11. junija na letališču v Rakičanu. Vabljeni! Rakičan Serdica Bratonci 2214 3 5 35:19 31 22 9 12 1 31:16 30 22 9 8 5 31:21 26 Goričanka 22 9 6 7 30:26 24 Les Emal Kerna Tigop Vesna Čarda Remet 22 9 5 8 27:21 23 22 8 5 9 27:25 21 22 5 11 6 2630 21 22 a 311 36:36 19 22 9 1 12 27:37 19 22 6 610 22:24 18 22 410 8 25:31 18 Dokležovje 22 3 811 14:45 14 II. MNL MS Rezultati - 22, kolo Minicom: Tromejnik 3:3 Tešanovci: Rotunda 1:1 Cankova: Križevci 3:1 Gančani: Prosenjakovci 1:2 Apače: Grad 6:0 Hodoš: šalovci 4:3 Tromejnik 2217 3 2 77:32 37 2 gola: 1 gol: Strelci lil. SNL tS golov: Jančar (Bakovci) 12 golov: Radikovič (Bakovci) 6 golov: 5 golov: Tompa (Renkovci) Koren (Turnišče) S. Bojnec (Renkovci) Sombolac (Bakovci) Papič (Bakovci) J. Zadravec (Renkovci) Kokaš (Bakovci) Titan (Bakovci) Levar (Bakovci) Matjašec (Renkovci) Gabor (Bakovci) Markoja (Renkovci) Farkaš (Bakovci) Balažič (Renkovci) 2216 3 3 83:32 35 2216 3 3 71:35 35 2212 7 3 70:29 31 2212 2 8 46:31 26 22 9 211 49:56 20 22 8 212 46:52 18 22 6 511 38:53 17 22 5 413 30:57 14 Apače Cankova Minicom Šalovci Grad Hodoš Gančani Rotunda 3 gole: 2 gola: V letošnjem letu organiziramo tudi tečaj Jadralnega letenja in letenja z motornimi zmaji (prijave do 10, 6.) ter padalski tečaj (prijave do 24. 6.}. Zainteresirani se osebno oglasite na letališču . 1 gol: 1 gol: gostovanjih “Oi lu .t""’’*" auMo n, ®^*^anju z Jadranom Tešanovci 22 5 314 30:57 13 Prosenjak 22 4 414 33:83 12 Feri Maučec Križevci 22 2 218 31:87 6 28 vestnik, g.junijajj^l. odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na prejšnje, to je 37. vprašanje je dokaj podrobno in natančno odgovorila samo SIMONA ZRIM iz Grajske ulice 22 v Murski Soboti, ki bo tudi prejela našo nagrado. Čestitamo! In Se odgovor, kako visoko lahko skoči bolha: v Ameriki so izmerili, daje preskočila svojo višino za 130-krat, oziroma 19,7 centimetra. Če bi kaj takega uspelo človeku? KUPON št, 39 - ALI VESTE Ali veste, katero telo se imenuje tudi cilinder? Odgovore pričakujemo najkasneje do 14, junija. Sem otrok, ki nekaj občuti Mir. Svoboda. Dve tako dragoceni besedi. Kaj mi pomenita? To, da sem lahko srečna, ker imam dom, starše, ker lahko hodim v šolo, se brezskrbno sprehajam ... In kaj je vojna? Pomeni vzeti Človeku svobodo, ubijanje, sovraštvo ... Hudo mi je pri srcu, ko vidim otroke, ki doživljajo vojne grozote. Večkrat se sprašujem, kdaj se bo vse to končalo. Ali se sploh kdaj bo? Porušena mesta, ljudje brez hrane, goreče hiše, grmenje orožja ... Ne razumem ljudi, ki to počno. Zakaj je človek človeku sovražnik? Vedhio mi bo ostalo v spominu porušeno Sarajevo in druga mesta. trpeči ljudje ... Že res. da ne razumem vseh teh stvari, toda misUm, da sem otrok, ki nekaj občuti. Občutim sovraštvo pa mdi ljubezen in prijateljstvo. Občutim svobodo. Biti svoboden - kakšna sreča! Želim, da bi bili vsi otroci srečni in da bi v njihovih očeh sijalo sonce. Letos praznujemo 50. obletnico osvoboditve. Po vsej domovini se vrstijo prireditve in proslave. Ponosni smo na naše ljudi, ki so nam priborili svobodo, da se sedaj lahko brezskrbno igramo in učimo. MATEJA HORVAT, 5. c OŠ Turnišče Velik dogodek — Formula 1. Bleščeč kup pločevine in silne hitrosti, kijih dosegajo neustraSljivi dirkači. Ko zaslišiš ta zvok motorja, te kar strese, in zaželiš si videti dirkalnik od blizu in v živo. To so bile moje sanje, ki so se mi pred kratkim uresničile. Že tri ure pred začetkom dirke smo stah pred ograjo, kije obdajala dirkališče. Vstopnice so bile drage, zato smo se raje pretihotapili prek ograje. Tam se mi je razprostrl svet mojih sanj. Čez čas se je zasvetila pločevina in na progi je bilo vse polno senčnikov, ki so varovali pomembnejše glave pred soncem. Dolgčas sem si krajšal s tem, da sem opazoval reklamne panoje, ki jih je bilo na pretek. Končno so se oglasih motorji in začel se je krog za ogrevanje. Nato so se vsi dirkači spet namestih na svoja startna mesta in prižgali so se semaforji. Tekmovalci so zdrveli po progi. Nekaj dirkalnikov je zletelo z nje že kmalu po štartu, nekaj pa med dirko. Tekmovanje je bilo ves čas zelo napeto. Na koncu je zmagal moj ljubljenec. Dirka v formuli 1 je velik «-■ PORTRET- MOZAIK LEA HADLER, 7.b OS PUCONCI Zlato Cankarjevo priznanje š Med šolskim letom se učenci udeležujemo tekmovanj na različnih področjih. Pri slovenskem jeziku se potegujemo za Cankarjevo priznanje. Tudi jaz sem se odločita, da se bom vključila v to tekmovanje. Že v začetku šolskega leta smo osmošolke začele z dodatnim poukom pri slovenskem jeziku. Prebrale smo knjigo Vitana Mala z naslovom Na ranču veranda, v kateri opisuje življenje otrok v rejniški družini. Spoznati pa smo morale tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ta se nam je zdel najprej dolgočasna debela knjiga, sčasoma pa smo spoznale, da je to skrirya besednih zlatnikov. Poleg tega smo listale še po poljudnoznanstveni reviji Gea in tudi slovnica je bila naša spremljevalka. Tri najboljše so osvojile Šolsko bronasto priznanje, in to je pomenilo tudi udeležbo na regijskem tekmovanju za srebrno Cankarjevo priznanje, kije bilo v Ljutomeru, Med njimi sem bila tudi jaz. Po dveh tednih smo zvedeli za rezultate našega dela. Ko mi je učitelji- ca Marjeta ConUla povedal«^ sem zasedla 2. mesto, se® presenečena, saj česala?’; sem pričakovala. Na Gin®"; Frana Miklošiča Ljut^' pripravili tudi slovesno 7^ nriTnani 7 TflTlinliVUn priznanj z zanimivim programom. Poleg priznal prejeli tudi knjižne napa«' Toda s tem naša naloga^" končana. Pred najboljSinB’|-’^ torej tudi pred mano, je “ državno tekmovanje la Cankaijevo priznanje, h,.» v Ljubljani. Mislila sem bo, pa bo. dogodek. DAVORIN BERNJAK, 8. b, OS Cankova Otis Watkins v naši pokrajini imamo bolj redko priložnost, slišati glasbenike, ki izvajajo blues. Ampak pravi blues, pravi ameriški, v pravem razpoloženju, to je lahko pravi hapaning v naši pokrajini, v kateri se je ustavil Otis Wa-tkins s svojo skupino. Ne v Ljubljani ne v Mariboru ali kakšnem drugem večjem mestu. Ustavil se je v Lendavi. Kakšni so tvoji začetki? Otis: »Rodil sem se v Kaliforniji, kmalu smo se preselili v Oklahoma City, Tam sem začel pri osmih letih igrati kitaro in že zgodaj v mladosti smo ustanavljali različne skupine in igrali po različnih zabavah, klubih... Kitaro igram že 30 let in kakšnih petnajst let v takšni postavi kot smo danes; jaz vokalist in klitarist Otis Watkins, bobnar David Collins in basist Dave Copenhaver. Igrali smo po Texasu, Oklahomi, Montani in po drugih srednje-zahodnih državah. Še posebno veliko pa nastopamo zadnji dve leti. In pred kratkim se nam je ponudila priložnost, da pridemo v Evropo,« Kako ste navezali stike in pri- /n kako vas Je zaneslo v Slovenijo? Otis: »V nekem klubu v Budimpešti sem se spoznal z Ringom, ki me je povabil v Slovenijo. In tukaj nam je všeč. Slovenija ima najčistejši zrak na svetu, nikjer, kjer sem bil, ni tako čist.« Šališ se. Otis: »Ne, res. Tukaj je vse čisto. Tu tako lepo diši.« 5 katerimi znanimi glasbeniki ste igrali v Ameriki? Slišala sem, da ste igrali s Stievijem Rayem Vanom? Otis: »Ne, to ni res. Igrali pa smo z nekaterimi znanimi glasbeniki, kot so John Butcher, JefT Heal]y,« Vedno igrate blues? Otis: »Zadnjih deset let igramo predvsem blues, rock and roli blues oziroma nekaj takega.« it« Poleg nalog mnnisali DISO’'”!. ' nega tipa smo pisali pit telju, ki se pripravlja karjevo tekmovanje, vJ . ■ smo morali opisati svoj nanja in mnenja ob b»£" Slovarja slovenskega jezika. Potrudila sem osvojila sem tudi zla*® se Caflf' jevo priznarye, ki jo j® na LSW nji prejelo 41 učencev. Na vse to so ostah pozabni spomini, kijih®" ■ zadovoljstvo. (i SANDRA VOGRIN^- - 1 šli v Evropo? Otis:»Ze leta smo si želeli pri- Metulj in šmarnica Zjutraj se pretegnem in se odpravim zajtrkovat. Zletim na marjetico in pozajtrkujem. Nato se odpravim na izlet. Sonce toplo sije, jaz pa letam od cveta do cveta in ugotavljam, katera cvetica najlepSe diši. Obstanem na šmarnici. Njena bela barva in vonj me tako močno omamita, da zaspim. Prebudil me je veter, ki je šmar- nico močno zazibal. Poslovil sem se in ji obljubil, da se bova naslednji dan spet videla. Ko sem se zjutraj prebudil, je bila moja prva misel bela in dišeča šmarnica. Takoj sem poletel k njej, toda joj, ni je bilo več. Verjetno je sedaj kje v vazi in krasi dnevno sobo, SARA VARGA, 2, a OŠ Bakovci Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RITUPER p ki I 'C >J Jk L« '■■j II O drugačnosti Smo učenci 3, razreda OŠ IV Murska Sobota. Radi se mo srečanj z učenci 3. razreda iz Serdice. Ti so nas njihovega projekta Korak k sončku in nas povabili k Hitro smo se sprijateljili. Naši koraki v življenje so sicer Si, a do sončka in cilja pridemo. Hvala za vse lepo, kar sm® " skupil , MILENA; »Ob prevm obisku smo šli skupaj na Solinski brek SONJA; »Učiteljica Suzana je zelo lepa in prijazna.« ZORAN: »Spoznal sem ljudi s cerebralno paralizo,* . TADEJ; »Lutkovna igrica o vevericah je bila zelo zanintri®-SANDA: »Imeli smo piknik z zabavo in nastopale so karao ■ I,* LOREDANA: »Pel nam je Mišo Kontrec.« ANDREJA »Plesali smo vsi, tudi invalidi na vozičkih-« MARINA »Ne bom pozabila vožrye po Goričkem in naših DUŠANKA »Pozdravljam vse učence iz Serdice.« ,, (ntic’ UČENCI3, razreda. OSIVM-5“ Glasbena uganka i inPdi^’ Pravilni odgovor je Scatman, torej naslov pesmi ih. glasbenika su ista. Pravilno je odgovoril Boštjan j:: povci 68, 69231 Beltinci. Čestitamo. Obvestilo o jo poklanja M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa .. ■ mo k reševanju nove glasbene uganke: Kdo je dobil zlato noto popularnosti 1994, ki so jih P®’™ na Bledu: a) Jonas b) Ciiki ali c) Gospo ud Sr mak? Odgovor: Kupon St. 12 4)il 1- Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do ,,,, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhit* 69000 Murska Sobota. ti v Evropo. Ampak stroški bi bili precej visoki in tudi pravih zvez nismo imeli. Potem pa se je moj prijatelj Joggv Brad, ameriški Indijanec, dogovoril s kolegom iz Budimpešte Karolyem za promocijski koncert predvsem na Madžarskem, kasneje pa smo se dogovorili tudi za druge koncerte. Povabili so nas, da pridemo v Budimpešto, kjer bomo 3. junija igrali na Bluesafestu v par^ Ta-ban. Igrali smo tudi na Dunaju, Peču, Lendavi. Tu nam je tako všeč, da bomo verjetno vsako leto enkrat prišli v Evropo na kakšno turnejo. - j - L Ste izdali kakšno ploščo? Otis: »Pred dvema letoma smo izdali svojo prvo kaseto Oti/ied, sedaj pa že pripravljamo material, in ko se bomo 5. junija vrnili v ZDA, bomo posneli našo drugo ploščo. Ob naslednjem obisku v Evropi jo bomo prinesli s seboj in jo predstavili širši javnosti. Žehmo, da bi imeli nekoliko več koncertov kot na tej turneji in po širši Evropi.« Upam, da se boste vrnili tudi v Slovenijo? Otis: »Ja, seveda se bomo vrnili, Kajti Lendava je edino slovensko mesto, kjer smo igrali in ponosni in veseli smo na to, da smo lahko tukaj igrali, Lendava je majhno mesto, in mi, ki igramo v tej skupim, smo rojeni v majhnih mestih, takšnih kot je Lendava, zato se tu še posebno dobro počutimo. Želimo si igrati tudi v drugih mestih po Sloveniji. Sicer pa, katera so še večja mesta v Sloveniji?« Glavno mesto je Ljubljana Otis: »Kaj? Ljubljana? Kako to dobro zveni - Ljubljana, Ljubljana, Ljubljana... Zveni kot sadje. Prideš v trgovino in naročiš banano, kivi in ljubljano... (smeh).« Glede na to, da ste v Ameriki p glavnem v stiku z angleškim Jezikom, kako slišite našega? Otis: * Lahko povem, da slovenščine še nisem dobro slišal. Naučil pa sem se nekaj madžarskih besed, ampak to je tako zapleten jezik. Zelo je kompliciran. Japonski, kitajski, korejski in madžarski so štirje najbolj zapleteni jeziki. Vendar se bom poskušal naučiti slovenski jezik do naslednjega teta. Všeč mi je tu, ljudje so tako prijazni in pozorni.« Kje ste v Ameriki slišali o Sloveniji? Otis: »Šele ko smo prišli v Evropo, smo se začeli zavedati Slovenije, Slišali smo za Sarajevo in vojno in bili nekoliko zaskrbljeni, kakšno je v bistvu tu stanje. Ampak sedaj smo se prepričali, da je Slovenija mirna dežela, lepa. Všeč so nam vaše naravne in kulturne znamenitosti, kolikor smo sijih uspeli ogledati.« Ali v Oklahomi lahko preživite z glasbo ali se ukvarjate še š čim drugim? Otis: »Amerika ni gi mislijo, ni obljubVe^^jf)?. Tudi za glasbenike tudi siromaštva. Sic®* tako aU tako ni vse. s čimer se ukvarja^^ Ijemo. Ni lahko, ampak da se preži«‘ koli, nismo ameriški . .X. I --aflll' ...rf" veliko . J _ U _1 Vi nJTI" • pa veliko dobrih , - tisto., spoznavamo se s mi ljudmi, delamo O’ 3 veseli. Zaslužimo d® j/' dkDi ko preživimo. kdaj tako bogati in sl® jjn.< (t Vis Presley. Mogoč® r fn še beseda za Otis: »Zelo, zelo so ®’ dje, ki sem jih Sedaj sem prvič v ne zadnjič.« AUDIO - VIDEO J fllš® 69000 Murska I Slomškova , TELEFON, TELE^^ f 069/32-465 i i-r 8. junija 1995 Ki 19 nasveti me IlUtltf' Ipj Sltt ide. i JU 1*1 lititif bilo? J# Dogajanja na ljubljanski borzi Strategija gospodarskega * D [lij* iCif jiiitf liiirf li’. J.tf* >*'!l irfli#, liii* ! ,ID0? (Tc^ fUlf X J ■ I f d 0 b bi' I [(i)' I«* i 1^ 1^ lil? S 1 ,1 1 S(cilDviniB bralke in bralci, tArai ba poročanje o dogajanjih "slŽubijjBskihoTzi oz, trgu vred-iSitnin papirjev zajemalo ob-iiobjemed torkom, 30.5. in pone-•Itijekom, 5.6.1995, V tem ledna je zapadel kupon itirini obveznicam, in sicer 31 Ital ,^^'^^nicam, in sicer "ij-ZnE 8, l.ju- (Prpi Pošte Celje N( h r ' “ fc ZHT ne bo- Nova Gorica ZHT(RGS pa so izenače- upniki. 1. junija so r —a , MILJ J (4 ^Pisi BS blagajniški kotaclia A - delnice N* m.ltovcm borznem sestan-n je tueini tečaj redne delnice ^obante n 14354 porasel na za 971 tisoč to-.bi"meta, naslednjega dne tolarjev prometa, v četrtek pa n® 14917 (Sli mio tolarjev prometa). N petek X tvjcTi enotni tečaj rahlo porasel ne 14927, ko je bilo za 13,S min tolarjev prometa, v po; badelieV pa padel na 14856 ob 13,S mio tolarjev - Enotni tečaj delnice Salus je ■* torek iz 20) 54 porasel na 20452, kojbbilna 19,4 mio tolarjev pro-tneia, naslednjega dne na 20920 ob 36 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 20649 (3,5 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je “ien enotni teta’ prometa. : porasel na 20452, — tečaj porasel na prometa pa Je bilo za 9,3 V lor^v J 'l^lhice Skn ■ 'P®'”’ tečaj redne 32504' k^,^2378 rahlo padel ' ?^«ei na 35S1 ""'‘lednjega dne ■j® Ji S,S Eulo 32401 f 1 d ’ y ^®lrtek pa padel ’ 'i - ^“tolaijevprome- „„aucv prvino; «). Tudi v petek je njen enotni ittaj rahlo pade), in sicei 3WO3, ko je bilo za 18,7 mio to-'aijev prometa, v ponedeljek pa w 31912 ob 10.1 mio tolarje’* Ptotueta. in sicer na ponedeljek pa Borzi zorana kotac^a A -<>l>vezince j® P^del Banke ' J® Wlo za 4,5 rtseje i^Pi^nedeS^P^fneta.Vpetek r^dnosij Z bila v skupni , •'lena an,-. tolarjev sk- 55J posla v po o,4./.„ na 98,8 enotni tečaj o^lolaijevS' ‘•'^njeNIozal.l li? “a kar Prometa’^ Psdel !^!«ek pa neko- za 1,1 v četrtek pa ne--Mdel na 99,6 (506 tisoč to-Ptoeneiu), V petek je njen padel na 99.3, ko je ta 13 J jdio tolarjev prometa, bS pa poskočil na 99,8 n mio tolarjev prometa. cjbvEnuM kS,»^05,fiporu«l * aUt« la 34 mio tolarjev pro-Kril' nasledojoga dne pa -h "v mio tolaijev prome; ftart ,P®l®k je njen enotni tečaj S\*»Q3,7.kojebilo tl»,i.i^^arjcv prometa, v pone-,»^^ParMXaw)na 103.8 ob 22,8 ■™''*«i«ptoraciu.31,majaje 83 s*" obvemice RSU 8 Ut na 83.8, ko je bilo rt.! ntio tolaTjtv prometa, nasle-dne pa na 83.9 ob 11 mio prometa. V petek je njen ni tečaj porasel na 85,0, ko je 1 miff tolarjev prometa, y pa padel na 84,5 77 g tjjoč tolarjev. ». ftRtniia je OTfltni letuj BSL pura**' RSL 2 je na 103,4, na za 15.3 liec RSL 8 iz za Pl padel na 84.5 ob vrasel na 9J,o, 11 prometa pa je bilo za 848 tisoč tolarjev, V torek je enotni tečaj obveznice RSL I z izkoriščeno davčno olajšavo iz 97,5 padel na 97,0, ko je bilo za 382 tisoč tolarjev prometa, v petek pa porasel na 98,0 ob prometu 187 tisoč tolarjev, Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 498 tisoč tolarjev po tečaju 100,4 (- 0,3-odstotne točke), naslednjega dne pa v vrednosti 430 tisoč po tečaju 104,0 (+ 3,61 odstotka), V petek je njen enotni tečaj padel na 102,0, ko je bilo za 84 tisoč tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 95,3 pade! na 95,1, ko je bilo za 810 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 95,8 ob 6,8 mio tolarjev prometa. V četrtek so bili v vrednosti 44,5 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečajih od 95,4 do 99,0, enotni pa sc je izoblikoval na 98,6, V petek je enotni tečaj padel na 97,2, ko je bilo za 576 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 97,5 ob 12,9 mio tolarjev prometa. enotni tečaj rahlo padel na 4358, ko je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 4309 ob 2,9 mio tolarjev prometa. Rahlo je v torek porasel enotni tečaj delnice Terme Čatež, in sicer iz 769,0 na 770,0, ko je bilo za 77 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 774,7 ob 12,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 764,5 (635 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 755,0, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 762,1 ob 1,8 mio tolarjev prometa. razvoja Slovenije Junija leta 1993 je vlada RS sprejela sklep, naj se pripravi projekt Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Pripravila gaje skupina strokovnjakov pretežno ekonomske stroke pod vodstvom prof. Senjurja. Projekt je v fazi vladne obravnave in usklajevanja. Borzna Rotacija B -redne delnice Takorekoč na istem nivoju se je v sredo zadržal enotni tečaj redne delnice BTBR (padel je le za 3 tolarje na 11490), ko je bilo le za 23 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 10976 ob prometu 241 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 11962, ko je bilo za 2,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 11246 ob prometu 326 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas je v torek iz 118495 padel na 117511, ko je bilo za 5,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 121780 ob 22,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 120895 (12,2 mio toalrjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 119186, ko je bilo za 11,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 117634 ob 7,6 mio tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj delnice Finmedia iz 14277 poskočil na 15136, ko je bilo za 15,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 14950 ob skromnem prometu 150 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 14692, ko je bilo za 353 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 14167 (340 tisoč tolarjev prometa). Za 180 tolarjev na 21980 je v četrtek porasel enotni tečaj delni-. ce Gradbenega podjetja Grosuplje ob le 1 lotu prometa, nasle-dr^iega dne pa padal na 21038 ob 50,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice MK Založba je v sredo iz 9228 padel na 9200, ko je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa, v petek na 9083 ob 1.9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 8970 (359 tisoč tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enoti tečaj redne delnice NIKA iz 4260 porasel na 4309, ko je bilo za 7,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 4403 ob 18 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 4362 (5,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen Borzna Rotacija B -prednostne delnice v sredo je enotni tečaj prednostne delnice KBTP iz 34977 poskočil na 35803, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 35400 ob prometu 354 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 35302, ko je bilo za 17,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 34775 ob 6 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Primofin je v sredo iz 34440 padel na 33409, ko je bilo za 735 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 33234 ob 1,2 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj padel na 32750, ko je bilo za 393 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 32588 ob prometu 945 tisoč tolarjev. Iz 750,0 na 699,9 je v sredo padel enotni tečaj prednostne delnice Rogaška, ko je bilo za 105 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 871,2 ob prometu 576 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 749,0 (1 lot prometa). V sredo je enotni tečaj prednostne delnice UBKiz 10209 padel na 10082, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 10000 (200 tisoč tolarjev prometa). Nespremenjen enotni tečaj 40900je v sredo zadržala prednostna delnice VIPP. prometa pa je bilo za 205 tisoč tolarjev. Dokument strategije gospodarskega razvoja je razdeljen na pet delov: - splošne možnosti za gospodarski razvoj, - faktorji gospodarskega razvoja, - prostor, okoije in socialna varnost, - gospodarska infrastruktura ter - kmetijstvo, industrija in storitve. Izhajajoč iz medsebojne kompleksnosti povezav in neštetih relacij bi bilo najprej smiselno oblikovati strategijo družbenega razvoja kot krovni dokument Strategije gospodarskega razvoja, kar pa je dolgotrajnejši proces zgraditve države. Kriterija za vključitev posameznih tem - vsebine v strategijo gospodarskega razvoja sta bila dva: prvič, ali naj država aktivno vpliva na gospodarska dogajanja ali nc, in drugič, če se določi, da naj država vpliva, potem je potrebno vsaj v načelu vedeti, kako. Strategija gospodarskega razvoja bo omogočala sprotno preverjanje ustreznosti in konsistentnosti sprejetih ukrepov in njihovo usklajenost. To bo omogočilo oblikovanje jasnega sistemskega okvira za poslovanje podjetij. Strategija gospodarskega razvoja vsebuje tud) mejna področja stičnosti ekonomije s socialnimi, regionalno-prostorskimi in ekološkimi vprašanji, pač glede na povezanost problematike z ekonomskimi posledicami. Strategija gospodarskega razvoja je dokument dolgoročnejše narave, za katerega ni bilo mogoče pripraviti posebne razvitih evropskih držav z dinamičnim napredovanjem Slovenije; večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva; vključevanje v evropske integracije; trajna obstojnost gospodarskega razvoja z ekološkega. socialnega in nacionalno kulturnega vidika. Avtorji ugotavljajo, da mednarodni trg za slovensko gospodarstvo ni vprašanje izbire, ampak nujnost, ki zahteva vključevanje Slovenije v Evropske integracije. Nekateri kazalci razvoja gospodarstva Slovenije do leta 2.000 Gospodarska rast Rast produktivnosti Rast izvoza (skupno) Izvoz blaga Izvoz storitev Rast uvoza (skupno) Uvoz blaga Uvoz storitev Javni prihodki Javni odhodki Javna poraba v BDP v letu 2.000 Rast naložb (skupno) Podjetniške naložbe Naložbe v gospodarsko infrastrukturo Bruto plača (IH zaposlenaga) Cista plača (na zaposlenega) 5,5% 3,5% 7,2% 6,2% 10,9% 7,6% 7,9% 6,1% 4,3% 4,0% 43.0% 10.3% 13,6% 7,5% 2,i% 3,2% 1 ____:_i___________—— — 4 * M O ' "ii, p«'"' bo««v H. Bntk* EeZSO ttOsCT aa-aac, O6oe es-ess qi/bU4nB «MX>O gpft iai»BS. Tacali > OCt 01*147 iSr* »* stooo WaHbsr T PO g»-4CII IMhi o«Z 2S.MP Borzna Rotacija B -obveznice Z obveznico Občine Zagorje je bil v četrtek v vrednosti 216 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 95,0, naslednjega dne v vrednosti 11,7 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa seje izoblikoval na 90,8. V petek je bil z obveznico PTT Celje v vrednosti 2,7 mio tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 98,1, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 99,0, ko je bilo za 344 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice PTT hjova Gorica je v sredo iz 96,7 porasel na 97,1, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 98.7 ob 3,7 mio tolarjev prometa. V petek je bil v vrednosti 2 mio tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 97,5, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 97,6 (993 tisoč tolarjev prometa). Za 27,91 odstotka na 31,0 je v petek padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1 ob le 1 lotu prometa. Izvenborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice Po mesecu in pol je bil v četrtek opravljen promet z 10 delnicami Gea Collcge po tečaju 3900, kar predstavlja padec tečaja za 100 tolarjev, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 3042, ko je bilo za 642 tisoč tolarjev prometa. Tončka Božinovič o raziskave trajne narave. Absolutnih kriterijev za dosego najvišje možne kakovosti ni, saj gre za družboslovno področje in hkrati za objektivno načrtovanje prihodnosti, kar daje projektu značaj »mehkosti«. Pri projektu je sodelovalo 62 najuglednejših domačih strokovnjakov, tuji strokovnjaki ter številne domače in tuje inštitucije. Gradivo obsega nad 1.100 strani. Strategija praviloma vsebuje numerične opr^elitve do leta 2.000 in opisne usmeritve za globalno ravnanje. Temeljna usmeritev dokumenta je, opredeliti vlogo države na vseh področjih ekonomskega razvoja Slovenije v prihodnosti. To pa zaradi tega, ker je država eden od partnerjev v slovenskem tržnem gospodarstvu in sooblikovalec sistema inštitucij tržnega gospodarstva. Poleg tega se v državnem proračunu odloča o 50 % domačega bruto produkta. Strategija ima za namen opredeliti načela, izhodišča in pravila delovanja vlade: samega delovanja vlade pa ne. Prav je, da tako podjetje kot država vedo, po katerih načelih se bo ravnala država, ko gre za gospodarski razvoj. Na tej osnovi lahko podjetja pripravijo svoje dolgoročne ali strateške načrte in razvojne odločitve. Izhodiščni cUj Strategije gospodarskega razvoja je, naj se slovensko gospodarstvo usposobi, da se bo v tem negotovem svetu sposobno uspešno spopasti z izzivi, ki danes Se niso znani, kot je na primer razpad Jugoslavije in kot je vključitev ali nevključitev v Evropsko unijo. Take izzive bo Slovenija lažje premagovala, če bo njeno gospodarstvo prožno in visoko produktivno. Ključni cilji strateškega dokumenta o razvoju slovenskega gospodarstva so naslednji: hitrejša gospodarska rast in dohitevanje Vir: Strategija gospodarskega razvoja Slovenije Za nas sta najpomembnejši področji Evropska unija in OECD. Evropska unija napoveduje do leta 2.000 6 % letno rast izvoza. Svetovna trgovinska organizacija (WT0) je za letos in prihodnje leto Še bolj optimistična in napoveduje 8 % letno rast zunanje trgovine v svetu. Napovedi razvoja glavnih petih slovenskih partnerk (Nemčija, Italija, Francija, Avstrija in Hrvaška) za naslednja leta so: rast domačega bruto proizvoda med 2,7 in 3,5 %, rast izvoza od 5.3 do 6.7 % in rast uvoza od 3.5 do 5 %. Za dosego zastavljenih strateških ciljev moramo doma izpolniti začete procese preoblikovanja ekonomskega sistema. Tu nas čakajo spremembe, vezane na uvedbo in razvoj politične demokracije, spremenjena vloga države v gospodarstvu, lastninska preobrazba, razvoj finančnih trgov, razvoj trga delovne sile, razvoj trga blaga in storitev z liberalizacijo ekonomskih odnosov s tujino, skladnejši regionalni razvoj ter prehod iz uvozno usmerjenega v izvozno usmerjeno gospodarstvo. Avtorji strategije opredeljujejo, da mora najprej vsak posameznik poskrbeti za svojo socialno varnost, Potrebno je odpreti možnosti vlaganj posameznikov in podjetij za dodatno zagotavljanje virov sredstev za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebno vprašanje pa je, kako ohraniti nacionaln« kulturno identiteto slovenskega gospodarstva. Predvsem mislimo na jezik, kulturo, lastništvo in vodenje podjetij. Javno vlaganje v gospodarsko infrastrukturo bi se v naslednjih desetih letih zaradi dosedanjega zaostajanja vlaganj v te dejavnosti povečalo od 3,5 % na 5 % DBF. Zaradi posebnega pomena in velikih izdatkov naj ima država močan vpliv na razvoj gospodarske infrastrukture, kot so ceste, železnice, energetika in telekomunikacije. Naše okolje še ni uničeno. Gospodarski razvoj mora biti obstojen tako z vidika okolja kot socialne varnosti, celostne vzgoje, zdrave prehrane, zdravega dela, zdravja in nasploh kakovosti življenja. Pri iskanju svoje niše se moramo osredotočiti na specifičnosti slovenskega prostora in na intelektualni potencial prebivalstva. Usmeriti sc moramo v družbo, za katero je značilna izredna varčnost energije in snovi. Seveda je podlaga temu visoka raven znanja in razvoj zdravih tehnologij, kar je zelo zahtevno poslanstvo. Za sprejetje Strategije gospodarskega razvoja Slovenije je razen strokovne opredelitve nujno doseči vsaj minimalno soglasje med vplivnimi političnimi skupinami oz. koalicijskimi in opozicijskimi strankami. Gotovo je tudi naloga politike, da sokreira promocijo Slovenije v svetu, kot je to dokaj uspelo Madžarom in Cehom. BOGDAN VUNJAK Na Raj Ražejo prve davčne odmere? Požrešnost države brez meja Po kuDčanem odmemem postopku so z Republiške uprave za Javne prihodke razposlali vsem 18 izpostavam v Sloveniji odločbe za zavezance iz prvega kroga davčne »obdelave«. Med prvimi prejemniki odločb so tudi letos tisti, pri katerih je bilo preverjanje podatkov Iz davčne napovedi najmanj zapleteno, ker niso uveljavljali olajšav ali pa so se podatki ujemali s kontrolnimi, ki so jih Izplačevalci dolžni pošiljati davkariji. Kot nam je povedal Srečko Grosman, direktor izpostave Republiške uprave za javne prihodke v Murski Soboti, so začeli pošiljati na naslove davčnih zavezancev prve odločbe z odmerjeno dohodnino za lani takoj, ko so dobili le-te iz Ljubljane. To se je zgodilo 17, maja, že dva dni pozneje pa so razposlali prvih 10.219 odločb. Med že oddanimi odločbami, ki so jih poštarji že prinesli naslovnikom, je 2.052 takih, ko bodo morali zavezanci najkasneje v 30 dneh po prejemu odločbe nakazati državi določen znesek, čeprav so že med letom plačali akontacijo dohodnine, Nekaj čez 5 tisoč davkoplačevalcev pa se je gotovo razveselilo obvestila, da jim bo država vrnila denar, medtem ko približno 3 tisoč osebam ne bo treba doplačati ali vrniti denarja. To že kaže, da smo lani z akontacijami dohodnine, seveda ne po svoji volji, kar preveč dobro polniti državno blagajno. Zadnji dan maja pa so že dobili drugo pošiljko odločb iz Ljubljane. V njej je 14.460 odločb, ki so jih po obdelavi podatkov razposlali naslovnikom. Na soboški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke imajo evidentiranih skupno okrog 33 tisoč davkoplačevalcev, med njimi tudi precej obrtnikov, za katere bo dokončna odmera davka opravljena v naslednjih dneh. Po zagotovilih direktorja Srečka Grosmana naj bi z odmero davka dohodnine za lansko leto končali do konca julija. Tako bi bila po napovedih davkarije večina odmemih postopkov končana že v tem mesecu. To pomeni, da bi bile odločbe z bolj ali manj visokimi zneski doplačil ali vračil davka natisnjene in odposlane davkoplačevalcem tik pred počitnicami in dopusti. Sicer pa so v soboški izpostavi redno med najbolj ažurnimi in se pridružujejo tistim, ki imajo najmanj nerešenih zadev iz minulih let. Ostalo je le Se nekaj primerov pritožb občanov, ki jih še rešujejo na drugi stopnji v Ljubljani. Spodbudno pa je, daje letos takih pritožb precej manj, kar velja tudi za doplačila davkov. Očitno so spremenjena lestvica za obračun dohodnine in večje olajšave ugodno vplivale, da zdaj na davkariji ni tolikšne gneče kot prejšnja leta, ker je njihovo delo enako- me mej e razporejeno. MILAN JERŠE vestnik, g.junija lgj5 j 20 vestnik Gasilsko društvo Boreča Krvodajalstvo družini Sočič iz Beltince. j uiux.uiJ ouviv I** Martin in mati Jožica sta Slovesnost ob Sočičevih 50 litrov otvoritvi doma J 31150. Ugo4na prodgja SOLARIJEV, w Z tfi M^DUZALEM o D M o z PRODAJNO SERVISNI CENTER HARDEK, 44c, tel.: (062) 702 051 Vabimo Vas v svoj novi RAZSTAVNOPRODAJNI SALON VOZIL RENAULT Ob nakupu Vam ponujamo posebne ugodnosti. RENAULT AVTO ŽIVLJENJA 144-letna tradicija M k MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC, d.o.o., Ljubljana Poljanska 97 61000 Ljubljana tel. 061/30 10 97 Ali vas zanima delo pri prodaji v Mohorjevi družbi Celovec s sedežem v Ljubljani? Ali ste dovolj komunikativni, vestni in urejeni? Ali vas terenska služba, kjer si sami prilagajate delovni čas, veseli? Če ste odgovorili pozitivno na vsa zgornja vprašanja, pričakujemo vašo prijavo v našem majhnem in prijetnem kolektivu. Potrebujemo VODJO PRODAJNIH SKUPIN in ZASTOPNIKE za oblikovanje prodajne mreže v Prekmurju. Po šestmesečni puskusni dobi ponujamo najboljšim redno zaposlitev, dobre delovne možnosti, stalno izobraževanje in stimulativen OD. Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba in lasten prevoz. Vašo pisno ponudbo pričakujemo y 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. I APERITIV BAR »DOMINO« ŠTEFANA KOVAČA 2, BELTINCI ODPIRALNI ČAS OD PONEDELJKA DO ČETRTKA od 7.00 do 22.00 V PETEK IN SOBOTO od 7.00 do 23.00 KEMA PUCONCI Objavlja prosta delovna mesta: 1. VODJA PRODAJE NA DROBNO (1 DELOVNO MESTO) POGOJI: - visoka ali višja šola eko-nomsko-komercialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri trgovanju z gradbenimi materiali. Sposobnost samostojnega in kreativnega vodenja oddelka prodaje na drobno. -srednješolska izobrazba komercialne smeri s poslovodskim izpitom in najmanj 5 let prakse pri trženju gradbenih materialov. 2. TRGOVEC V PRODAJI NA DROBNO (2 DELOVNI MESTI) POGOJA; - srednješolska izobrazba trgovske smeri (tehnični materiali) in najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri delu s trženjem gradbenih materialov. Delovna mesta bodo zasedena od začetka poslovanja nove trgovine z gradbenimi materiali, predvidoma od 15. julija 1995. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z več izkušnjami pri trženju gradbenih materialov. Stimulativno nagrajevanje. Prijave z dokazili o kvalifikaciji poštjitedo 15. 6. 1995 na naslov; KEMA Puconci, 69 201 PUCONCI INDUSTRIJA KONFEKCIJE 'velika POLANA 106 69225 VELIKA POLANA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo višjo ali srednjo šolo ekonomske serteri, - najmanj pet let delovnih izkušenj pri podobnih delih, - poznavanje računalniškega softverja s področja računovodstva, - organizacijske sposobnosti. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: INDUSTRIJA KONFEKCIJE Velika Polana, Velika Polana 106,69225 Velika Polana. Vestnik z vami in za vas! Salon pohištva VAŠ DOM ŽIŽKI zaposli vestna: - proi^alca pohištva - inizu‘ja - monteija pohištva Opašite se osebno ali pokličite po telefonu, št je 70 780. I vestnik, 8. junija2^ 22 4 I X' UJ < cc pEil 4u z UJ > o b®42iS«Sigi,3s^2:5_a o<-iuT O-n □ »r-i* SSrtfedr? 'Do»41GG t > I „ :g."O7g|?t"2|'5r .8*° "gjAj-tdCI S E "-T -r ‘ oo v A I- v televizijski spored od 9. do 15. junija s 2 .16 ja 6 i ' ' ' s, ' 5 „ (J •£ &= 3 ,s :S S s --2S32SE^®2 ;, •C?±-tACA4>jbrMCl _ _ 'nj-Sie-oCoSS#-? c ra,ib gOE ižssSSsaibs a ■g 'O p " o£ £ S -<0 .2, £ u ■« g ' ?“P e ''Sl I < g> i- g oS- g-3 " :i2ig I -",S 1 O. rt 41 K) co p n 5 'C U ‘^dti^^acSrt^gra^ ''?2o£,|>t5|AaS5ti^ g.iocSg?§^ = g 7 ir, g £, 2fD £ o 33 X> l; o s , tS I IR- CI H v C v rt rsi 3 o X < ZUl ox -sto ~T Z LU > 2 co < 2 o 7 8 __ KN v o (N 3 — « 00 2 'L/ E I = t?:2 c o rt □ ul zSE z LU > O 1] co Ul 3 Ul o □lUl < 82 (51 Z LLI > O w < 3 2*0 Blii < z LLI > O _J co ? ji r < H-□ O < zS =^9 -sto z LLl > O iD < I Ui §5 ^£L ■z. LLI > O (D ta----------- .V e" ta O P----rt I 5.S &- . =“ “■ŠO-geškiiTfji.Š^- ________ e G £ I ^-(S^* ■I t : 7, 3 J - ati ‘ t Dl — I5tai;^-S’4!>“', S“_g^X ,2® |^■□o~5^,Kp/.S^l),3S^7 ^OrtOB I <1^ e« — — — S* »4r- C &-S Sr ta 00 HA e P £ — i: 9 -2 s *! - g 5.3 < 3 rj 2 E š "3 i? ' 2 IL g “ c .5 n. ‘S. 'ta C Bi I tf - =1 i 2 e ' ' Ž X ‘ « a-bi—^ E 2s:£a-'^ 1 9 is S "S .■" i -5 ' 'v S ' i 5^ £ o' ■cSgr.. rt.a5pp7t3g §-Js" = 5-°28oo.^„ •"-'■££&i‘^p3 i 5 »§ o-5’Si£OLS^g:23sg S S-'^-c= 2 2g e 5 is “ - 6 ' 5ii 7 Ti 2 uOraAj Pjs ^idiS »075«-* = "77|77“7° 7^ ■ w rt «t .2 « ”■ J> ZZ .ra Q g ... o = <= ra II t^ e AJ b’'-’’??; - ' I s s s •gii-E 0^28 35oa 5*.^ r J, . — <5* .•« J. 2 Š§ Š " ' '35*^ 3 N rt,3 " i|l'i C » i So 5 "’ - g o o X 2 ;rj I . J . :=C6:2? 6-7-p27=83 iJ7inUso = ° e77-l^>|7 = £ESŠg2^;|:a 2 I .G,c-£ai7g^^ E 7 6.0 5 J. i ra « **“ trt ta ^5 p\| ra -ta gSSfe-.?'gg - s.§S s i O . ?o ’ o. > . 00 - s> rt 2 O ?h'^- s X 'S £□ Š E *i I ." č s(2 l-S ¥ 9 « o c o 4 0". —-■ ><« “3 Al »u z .5 v ,S o o? P J « o £ M i£ •“( c CC r '2 tn " a N at3 H.IiLi ... >n Ij 13 rt b Jk □ 1 , ^'Tioaa.ŽSSrt i(B AdOaS^dl 3 SSo I (5 64 N >✓1 Sta c I 1 X I E=.2iJS^'ji2"S'^ !i'^i-i «9°o7'22-"S'^’«‘^ ;5^N^«.„8?-SsiE' 2 E g o -g 'g,— o 7 S Q- rt 6 o aS:,; S,3 I “-StdSs-.E In-o-^/^Jžig 07 gi^a p g ift C o 41 C 04is5'^d t B |^^BU],"A.Nl^Nra §2o5,£S’Š.a2L <*^ac4,OrtSx^'7*'a ;=. ici;^ a7 s = R r. A, e P ‘u k. -575^,£p'Sg,Q„ a 5 e S p «-S S P * ' g;SN g o J o I "■ rt ® s s “ un ' ® g ”'PrXS?7ug2 " s - S' *■ c c = O. - Z? 5 —ra o fi ” ta A 41 ■S W rt £ H Q ra -ra- ® * ■ ■. >1Š71 rtŽ^^.S^ Q e? O. 41 M O s s rt j; “in o Bi f 1"^ , Sl G " « 5 E 7 ■V 'E ?‘52 S £-3 v» o —. n# — rt '5 JLoti>N« ta .rt i t X o .-5 » - a jrj Q 2£-.r;ž2?!5S a-s o tl ^N « « ta . *i ■■ ,2 A ’K (S5 “( _' o rt u ** J -d w N H S i -|Xrv-^^na in — c^d 1 [ d t - :3 O u c o S 2 d E “ s s H .5,5 Q 2 M c: o a. rt" oo O £ -7|iEs;sh 0,3 EZ-a--'^'=* ? 15*^ ' 5 ' ,3 A A ■« *:? CGdN ^oOdC^c ■gio e C m « S ” ' 03 I 'B *i. rt [1- « F ■ C ■o ■« g e e ' 8 «■ o OJ U .V 1 O o o rt o I c > E 5 g " C c " S - . « <0 =■0 S.'a rt d “Ss — OJ -" — p s* HA -£ C W i 5 2 rt 1> u S i g -3^ 75£3S>|S| s ta'gO G = »:,»^-3o 0,2 • ' feEii^^S’^ŠiS^3" — ■Cta-Soto '’^“?_-«!P3A rt S .3 (~» G O in i Ž 7 "£70 ■3 " (3 S) S ■a a 3 ' * 2, -1* .L «5 g rJ 41 41 22 ‘fl C 2 7 □ I (^ ■—** ' I o 2 rt i * u 7 7 u trt z -i=, tu c' 2 ' ■p z 2 "’ s ,A a Č 'S e° JJ DO (A t> S rt o « 'BrtSSc '■•“ I l-^'^ 5 s; -2,7 .E § o 2 8 'S E 2.'č^£ ? S S in £ S “H ^2'S7,gN£“ - ' P-&71 . -S^l) So ss S 3 3^ i3 P O, o a , rt 3:3 s ► UJ gP 3 ' ’ 6 ' s E :§ rt 3K s: čj S 'rt '5 _šj P^.g^TeC « Q v SR P d?b rt3|'c*nVl “ Ž Sir-S"-"-7'0 o > S ■5 S ----------- ’ u rt -D UJ P3 O 1^ p CM r*\ o “) a ^2^5 O rt ’ IS 'c -------' 7 u -S o ** E b «9 a JG ■s 5 H-! «* .r Dri sai^žsliž = £--j89lpE . ^£2,3s::s W o £ E 2 » ISTišlgl ' s-3= i.<5::;S osi® 2-^Sj!2" '8^0 s . 335 7“'^*’ 87=i|1^8U; n-U C^appe-r. ooa^Sm — 7 NftC £5tr>_«rAd— <-)O E tBOy ca-S-id^ O-^ ©'"^MoOOiirtOrt M3.D^rt:rt fikDS FMuO-^C—(— rM"d —-O I GC 'O > U c rt ,y o I 3 ■» Da id rt N 7«( i;§o ' 7” S = £3 Oti® B K. ^-g ul c » ,? 9 S 5 ' ž ž in cc < N O < 4J < ’ Ci c O 'O a 5,9 7 d ž '2^ « ■ g »LJES ® " , o=§ g 8N3 iL'-''a “si > 9 1,1^^ i .■=ni’-g3Sž"3 a=!7?Ss35s|s| ai Z o CA 7ft- J . ' O «A CE . #, <=! cc S 7 - ^r-2oj"' d S7««';!';, «D.g,E.a i—oStai o “aa C o I w. .UrlS E d tS S • . . rt Q ..BRRta .ta n -rtZJra .mZn '='5SAj..d"’2=‘^'=a '^o7 3 p a ra -1 .; :2 Č g rt ‘S Š _ > , M 1» ;p 2 K s l .bj c AJ z a ^ra 04 o - rt * •C J-l in O « B, n" .b,3 O -i=s = f ®i o^-c£?®^1 -r^ElfssI I t35§ ^^.^1 ' •— O>x'dniri|l S < io N ,rt , ’ 5 S ;ht?^a LMlžk^ X R ' S e 41 jii< . « S S o. " M 7."J G A-S 5.- , S'€’E Ls c I« »»^2 , u. "■ & wt g-m.S-ut.^ 3 DT in -t O C m Q irj 1*^ — “Ot¥.-S=!^ - ??QinBgg-t M G M CQ rt la I C > :a 23 i nJ «1» W s 'H' SoS i.3^ o ♦N o ■: = 00 -isi n I — O » _ ITS ’ . T ** 5«! - O c> n i p §7^ 8 -s z .s i? rt 1» = V 2 «g O tN N - J3 = ot E c .Š ti 1 5 o-ircii:;; rt o 9 a o N oS _ I lOAintaointa i G «.Q7;S£'a'^'"-5 ^eS Sš R « I =3 ' 'g I ',' .TcaOG .3.^3.^ jx ::;Ea.o;;Su,a^č5k , DoX!C„>3>'r’’ • doO>S«3e«5-i^ >:'^<-b dooQ Bq rt 'SO iil‘tad|iM,»‘""' 4iW rt hM ,7>g£M X N (S o-S"®« v 3 2 "3 n oo I t± cn 4b Jj ® " S ® ita< -r 5:S<^ iS « HA = (ž flS od 91 s £ » Sl n .ri* rt tCA , BO rt» ra rt O ' J? 41 ^.<■^=8 "7^ ž;:;! o S S! “-g a".3 ; s a ■■ MrSta^ 'rt-tiirtZSa^raCrt c ^i2, ’-Im n g 3 £ « s 00 rt rt (A rt u ' 5 a.,s §0 s č so I ,2 '9 i'^' e- h« "nC tn 12 o 'oj oi Tt’ S-"' S š, 7 c<,S X I un. riJ « r* ' * £ o ‘ rt tS ° I 'O o .c toin q “ S.^moni'" o hR>.-% SrMf^isojj O »< •■ X' rt Ml 73 « ‘O 6A ’O I ■OGMrtjt^dtsm I ' "-Si.s S77t s ■ a ■ c S ' ra u?...- rt-Oedta O — ” > Sfatr^t-ajd ti-S „ K. Aj -t c p LZS 3 n rt f9 ; ' “ Lt* *» nt c/n en O kji CA Pl V 6» « o s ' ’ "5 ® «» ® — 2,1^ -g o 60. — •“ ■; 5 ' i 6 ’ - 5ŠR .' jE >■ <3 ? £ -a trt ni *** Q 5C''^i3-tara^O,_^ ’*^nL df*j-am boo a,'n^ 5^ i «< -* ’ii2^dM'4;’wypg ■s .3 ® 'd ° r. 3 .2 1 g o ® g :3 s »z> 4> rt c o = 0 r. < i i I aZ-—CJ — S S C-O s I •ol S 'd X o L "1 S O 's :a'=;3 ' is8^,E-^i^ Orl l-U .a >/r r' ■■ ■ a^pgSjgfin^S^ 08-2 &-g^ “’. p I s ' o OT I I 2 dl -" rt 41 * p I .2 ,2’ .4*T^'dVrttn!^;Gešt S x E = ,2,5.9 3:; :¥3i^5i-?,-ds;^i37 I |p§-------- jj ■-I ' - , ■ -d „ ' ,2 3 i o' g a> ® - “ -«;u ž o ' ra ■ c o g s 2S-C- S°!ZX I B- I & ,id irb ' X K ' O o — rt >« 4> 1^2.* S " .55 “S "f o ta»l 'O " ar C I 1 J ' !f^ S^l 2'^ < 3 ta g- 'a ° ' ° s --S 7'1 ill- . ^ ■— CA 4) ■* , C oL 2 : 'P-. 00 ”2’0' 1=3 § s £ =5 '9 '2 o £ o „ -i o. H « "a c CM —' 41 — u c • .5 z; 2 > S \’ ■R, c lo c 3 Ji, g e X O > rt o < ' s? **> .s I s * lAl ’ S taj -► ta-- 'C 5 r-r ra a ra— gO".p I 41^"X5^Hh^rt 7Ji.S=š|^^s3 «0 ( jC/5 c ;g oc P§F-^. — I .* ri k! 55 — TJ "S lilr' ! r^co^gjg^^ - o2ol'' h r rt ci ' to jM C O ,b (•if ■3 s rt I 7 gg^K^ arSdSsg-^&.o^ =■ Sl J .2 ; , < 2 <1 0-1 ! C-- ž co X < ^Sr2k<:;sc B g gS,2---^ « O > . rt ' t- rt SJ 2 .g g . S d 44 ' Ml 4 Os p «!§'' ' I |S'^ si73|“g^|3^l c « TS 15 rt « 2 .5: , <*i s-'-.’'5?^S:n-^E . - ..aSŽSioSSž |Sil¥S::i2?ja d 4A rt M b 3 ” - S ® « s M s a ■9 g 1 J3 y> l=! cc rt ■a -li -a o 2 -3 >.3^5 d« E 1 B Q 5 o “ • n - s? kisi iO :< S CO u <> [xJ 5*^ s. M ' ' ' rt E .M rt C rt >u Q P« o- -.a ra tal 41 CA 41 ' '*•' Jt iS I .rt d « ' — 12 § i s=! g g i2; ?s ti ,P 1—2gEt~:oo25‘ _ 3jS . m S.X"'7o;g:^ ® »5 j.-g '^'5so3o ' „7 aSin£o:SD-. T^S’^S®.S2^G'S ’^41 O^fi 'iT 5 p VS £ I .? Di g K o,^ > '-S'.Sfii.S'X tsa — >CO " 1 «p "=“ , o TP 'mod W c ca o = f S "O O > CH <1 p :: J 3 *5 E o 'S 'i 2?2 O\ « n jS -H p 2 ;o -SaS I . 'ŠO S 5 ■c p > ’ 7 d- - ' 41 ?5 = ?-c &:=, s ,S ® X — 2 r s ol 6 . K. k.1 ^i7Ž"°^ rt d e 5r “ S O N M mN 9 o S?3 l g? ' J*. «ri!. 3S"2i 7^ - ra -I . -- .S o; zg'^ d ra .ra ‘ > « ril ' 'C O .u ‘ J — •ej*yv2i4>ra.4^M "jPv.P ra žt v v A osiaCkJ^ftM q.SiSS:U’d1 o o rt i S'=č’ 8q " 41 CA I Li iSi rt .: " O CMS *-’ « JSl S ¥ >23^ «B-S“žS5i ji! ■54 • „ s js -'fll' g dn-^-asiip .S3=5žj3 jn oa — 1 -a - t c I S^g:^h;š' 3 a P**!! J, I o XI e> A o ta t I E „ m o o ■ - trb N Ozd ' g ' ' -a '.' 5! 3 u “ 'd k- w 3 aJ 7.fj « —■ :y " ,3 c A3 ■c-'s2^s '‘'^i: ' > « ’S ”-' ’ Ri E ■J c ” ra en “ ip sz cf ® £ 5 ■g,^ gy 2 , 5 . ___.S?d41C— p ■ end *7’KC^2'ta — S ® ■ J< ’ ' G 6 IG g .g M = =3(5'1 8“.“: i š is;2£s — --• “5:a^ I-^i-i-MrM I , s ' I o CJ jj p o ■ _ p - (S E^ffl : «;go ■2 5|Sg S 6 «■ ; 2 2 3 eo o ge« žp5 K 55 41 d o .13 5 ¥ O ^2 1 2^ *® S * S S i - a J1 y rt rt 9< a e iSiaf tS';3 o *s . _■ O 0-1? ' "SS >'■'! ' šS V g I I ______ 5 O, ;d ° i> 5 ra > ta2a g-s.l| c7 5 ® ' 2 ra-* 5ora-^o -x^^rt « ra « ■='41 rarStao^g-'« c^a racBitiSp-.^^' 'rtM*_-i’* ta^rantf^p-^oo raHert {^Q^?.^ i’j -u « £ S5“ — — r-’ = — n U.S2 — 3 »" ' ._QtrtoO' , ,«d,S*7 Šj7| . -akOrtAi .-.St tl -2 - s °:i 8=g8 3-s- ' 'S g.' .S-Sc5|^ ■S,-^ ? “■ s kri § _ ‘”,5 c DkiSa"^' ■ ^^»cAtntn d^ned^ 0:8 g ,« J X I— co < _J 7:27«5|^^8 ■ 3 s 9 "s a ' la ” " '2 0*1 CkLA<” . .. S8«(t£c.£'o 6:S- o " m M > Qj P d . ctf ' rt.“ -3. .'J3» 41 -^^£51^^p.2s7tf g ’ * ’ 5 flfi Rra ra G c Cc. « _ . O I T3 c "O 6- c P* J? ft <9 "2 aCk^ □ H E O » rt a o.*^ 41 -p E 9 tl (... w ' s g • E,—'o — in rt>o^ X I „ Q ta i 5 »aoo N Pi O >0^0 V I <-^ in rt Z - f-p=^'?-o£QS 5-a& gN E I wha d s ’ rS •:: § ort s M, ? J., ao r> rs r^ L. . ' uu “t* nmr-®® Q^“d *> « E i.>o — “ ^’= - e+ _. OZra^/i" ' irtSJprMCMOo .,2 M" —^73 p M f* * rt JC ■ ■ I-■“ « S'S : S ;2 .5 ? Ka ul Ji 3 gpTS o alM , 5-- E-a® .^- 1-, ,=; p -p ta d m e p,3 fl. o -o !» '’ŠAj-b^'2' '-,c »5.0 Ac"-guc«Aj®-Sjirt-“«is_ = R.______3S'S£°‘c«5oSJ2=.|£i3 '”,2'2 20«"“'c-S", hS«^ iM-azS ^M^rao^^dcerart-z^un '^._d5? !eT«.Sg - SS^S2Q^:=SS-=S«"g. — 5 SE^tt ":^£o( ?" 8 “P — £► £S._ fl 3" R*^ -PM — “rt Oa rt'^'^ *3 _, ta Irti cn I Rr-l i kj^ I b p ■^D- B2a'^,L X'o,.NjS*— rt' M *— fli L- £ 2 3 — 12 9 N N rt 0» c rt I o I c ■o ra u G a .i C« d 9 ra rt ^ v ■ 'u i uJ . ® E £! m , “ , £L B>'^ I O -Z? ' 2 L I™ 1-^ d ** Ta «U ■-g £ ° £ E S S ¥ - S • ' - - X Jd ■ d ' _. n a® .8 ' . Q 4 _ J g-^ i e-e ‘P“- S i? i*Q O 00 4 P 5 2' rt rt C ^75 u o - "-?g«7 5 ei^ Efs EŽ8 =XAJ R_ £272; aSSSQxŠž z&aSs^ Dri 2 I ? 9 E S S od E i J 3 U d tQ X U M Ž 58 50 lO ?5 .“ ' i ’ ' ' ' -I £ .2 £ -5 55'^^<1 ‘ ® .5 -s it£Grai»^c>.QB -ta 44 Ojd^ S 2 0 u? p p. L »n 41 s-Sp^a^fi rt V7 jS 6,2 c Ao Al n Dt iGi c ,S ,2< o 2 s JS = £ g -^2iSa.ra rt 43 o « Rrt E2 c=5 ra o ® 2 ra d 1 ^ £ . 'S' M C '9 o £ '5 Iz® Q.f*j E H 5 " m O rt ;2g o rCA ■š 9 ta c50»<'^Od«n‘C g g ta^'taT-)J P® u: I '7uq9>''^S " "^,T. E^'G.5 S c n®7>i •3^ra."P»e"‘^ S u.Blri 41 N 41 00 OtStaS h-’ -S ra I S^n’’^ C'- v*"^ o.2o ‘nd ’ g 2 i .^'31' M lOOm^o*' rtOC -'d'B‘-*41-“ ' p “S .3 a e; r*^ ,^2 rt HJ O v a »n ’S IM rt _ c -2 s E s * 7* e; š-S-S 1^3 e “ §1? e s-i ž O) X Q < Z rt Ji ■ < 1 PlnJiH U T ^7i«E . HA :j,a7S ' fl-a X ?* CA jh > j < -. O tk. O u £ = 3 s ^4 I 7 J t" 25; = *^ s td o .rt I < co ž rt o c "S ■d 1 «bl,o 2’9to o o rt ^tJ 0 (N 73 ii-;jS;5s?"ESC i-|s7|f2ei*3 5l o';;;-5’§ s2i|23:| “^13" .§ rt 'm [L^ oiii ra ^ra-*i.O .©Srag «»< ;S j Dm i? 5 « I rhEinOM“iii^ , uJ-5 » - n O d jSr«- ' ^’ »n g •”' := I -gi S3 E (A *i.rt5^S ''^ g ra kd* ' ta-*nciiRR,,R.. ,, cg \ J" A H 1 $ p 00 C 3s X 90 rt , , ..ac ’ .Z ra ra ra :d O ^ > N e^ ca 9 tja X o 41 ra rt ♦- *“ u c d 7 '8 ' = S e X o o =" a 'S ,2 i7i7 fefi.iS, 2 s? MD H £ - S -a a 5 ot J 5 'E S o 41 O 9* f*i ’«A a **; O »rti o ir. n ' rn O O ;^e c — —■ I =a ii o i Dm — n 2 fcrt O I -i; i o .K 5; ■r c •“ s — eo Z — 6 ?. rt 4 .1 ° ii (š (A « kU AJ " rt ra -■k - -^ J d U I 2 .^aS L cu o I ^1--- .« ».a o " S dl s - E §.§233- e;:^ „ s ",N o I Si i -g iJi «■ g p rt-*’* On^Bioa “ ^6® o «1 sš|=?:s7sjd 4 C; ■£ 9 s*. Z rt I ?5;y7“ui- 41 J. * L .a g B-*b rPl « e P -P«^iš'tr- I i=h2^ r i-i-ŽipS mČ = c c-S® rt ‘c ra -fl — s3 ' 3 5 " _o-s'^2£-«15'" p O i7o£ Jg g-5 5|o,3 og-;o7—,c2 E2J'’iS no„o.,kffeD5 S-«3 - I -;=;^^gfi-S7-= .S7-’’£2^ S- 5 »io f ' ® “ - 7 - la. ? O B 2^! - o 00 o » " <■ c ra ' 2 'G Ar rt ' s - nJ o ftO ra a.ri 5 o ra S; 2 60 e-— W 2 “ 3 S O I o ra a^ >0 T § : o rt c ' o 3 03 g g ” " rs M M B «■* -S I s B o c/) •-J S"'- M n 41 C 41 rt op " P >? 1« ■“ "tl AJ --SttS-"«" a” ' (5 ;q e?° Ss >«e« O « ' X ' d S rt " g in d rt 5^ J c fS v o o-p p 'c N V) o o cc P O " IlirJlO g2|gS'h7’ iis*r|ir li^lTgr^lS -5 . '■ “ •" :3 g "f § t!raaeiJn3s,2S i'~i ''e-,c7o.7^O^ a| at “ 2¥<3 S-3^ ’g7o,-l-£oc £_M,e. ij J 3 ' ' ■ 3 2 d ■ ■ g - d a.r. S'S s s-"'? o qZ ■S "S rt >Sj ;yS.S"EX«>QLZi ^OS.“cS-agRi| E o .£ ,-<-! ' '^•g 'g in 41^ E<-h 2i.e\ ** O . :5 d ra2-='— rt« ra <-!•—i^TR ^ta ta^ON “ . dl . jt • Q I ra 1 o rt cA 4 - uri rt in 41 n rt 5? e rt C ftj S O c rt.a ® I " n S S .Si. K’^ Mrt. M O . rt *4 3— > ' ■ p o 2 'C — i2 o .5 (- -H *" ia od "OJ *- d! ® “_•<-> rt v 4? rt P ž co cc < 'N C3 < So,f g 4ft ;z3 5A “ G 5 “ S X - £g 5 « — ro - o <*> ra- o Lo So7777- ■ ' ®-5 ' -š - ®1 .R-CA C o .E''' S A 'n ,G < >0 ' < 05 > O ® 2 *n c I en o ’ 2 £ I *. rs .O rt Dri c 41 S 2 ' .2 « 3 ■" "' e o ž = 8 C 5,^ ' ' 2^ g^l* £ , = ' ^ p s B ‘ II 2," .3 s 3 ,s ' Aj S a° <=i lA-:" “ Lx':; , Srt'«Sg^£O;g| ■sI1Io'='P,lS^ ".,9 7 ,P o g .= g 3 ? CM p 3P ~ IV — T, Z 4b ™ C « Li G. o N .RR ta * aO I in 41 0 C CH g 41 IN CA 41 O Q -J 'Z S rt ra .<1 O n« " « P S2 e .5, .s E g 5 1 fcj 41 «1 £ ¥? m iC Q r *N c od rt - X._ „■ o e “ S ž -3 ‘3 2^:= o g o Š 3.;2 3 X '^■ ■ £2 7 ” 3 Dt ’ P !1 r,: 2 ‘ ' - ngp.SoSE 3©—— — ' ” « O S ■ ^ . .e Q I 7« 3 N (V d .N O\ v “"Ti" ^-3-; v 1: tp’5 (N M dO “ s "i K £ 3*-’ — ---g = I >0^2 e I o m 41 O. CA HA □ RR rt d « -B Jp * M h 0^ 00 ■?; « 7 L. -a,® r X p s,onin - d aj “tkto ,£■-— § S ~ 5 E e-CL. "e c & E ® ' " 2 ,5 t.“ ' o 7 £ “« o e-5>^o 8 "■> M 7 '17.37 OOiN.gn; SSt 2 G § -ini;®-|- BtRk g,Ss a o d a c ci O E •2 u rt... n 3 6T= e. a rt rt > 3i F 41 , 1= O > :“ 5J r4 ► E ® d “C "E c £<^ooQ-Z” s p 'N ' 2 o 2 - O ra g ■* — 41 ■'^issi .. ta — a 5 o c u I o .(A p rt £ £ "■Jj š i S “ &2 *n q ^ _□ ra l3 p g 5 -a - s S f¥ S -d I ® 5 I " <1 rt .Sž rt rt g — 1 0 - C ipS ° I >« u 1 'I #3 - r- 8 -5 _ I “ = o I _ . R"’adJ«ECS-oc — = 3S£G«oSl33^2g tj.5,Š . i2S.-£c 3 ?S- S £(=1 0,0 £7 — . s a.;5o-s «0 OfB, c ' h’ « m >41 s ' e 41 41 « s " o ^ = ^S-£ J?q3 3x^73 Mn CD -e 3 " S t«Q iS CA 41 I E — ^25J°eorSC i l-ioJU ® 5 " i ® oS Ctn^'l^3Sft.tri'O -:a77"^¥;s;'l 31Ž5 TA J-l -5 M ra , o G ' v o S ' d Cu 2 1 p ' ‘-š E S g ■a S 1 2 « rt < — --.."■5 = 2 j SS S|S a|z| Ssiz i-ois^s^Cits 7 ? .3 fl 2 a « -A 2 5i 'c* « f’ 'i> <55 m c 0 C rt rt •g CM 41 O m •' □ X (A l(A rt S sl (Q E i. N s -a- tij o g to— o "X c 1 ^rtSj; o — I Se; « C - — ' 7 r 3 H « , 3 -d: 5 5 ? 7 5 : £ o ^ ■ Ui X 41 ' m i-l s p I , J2 ootsj a-a „ Up trt e^2 co o 5 S ^d-jS ' H* .5 * & 5^50.1^^74 I d 3 i3<3sš 41 ž » ra .S.r-' *S > cc •g *5. 3^.11- .. pg^S- ■^s^-šIsSlO' c 2 'F ““ 'Z ■ »n 5 S d .5 ’v « < o r>l ® J« X rs biA .J- ra _4i O raj- 8®^Š9^7 = i!: d Trt I O I .2 Q N m r: TS 2 <5 , I T '^SbOSen.JStSl rt “ 2 “ 'C* rt r 5 ■5-^.2 s. «r~ 5 S '-’ ■ TB 'S rt *« C ' S"o|l J «» Umu lAi rt UU ra m c o *" ■p n ' . ' 'S ” Ji « S-lsd,Jl55a "^^'dS«^"* 3 'S "S 3i E > UJ £ * z: m 41 m >u d •y p ' -d s ' es m .2 •= e B I a “ S.« E-f g "K-S^ al"? P,Sra"‘ r- = — " .3 Q m 2 2 t ■ C P72;®«£oo£.; I b9 ra O "S *-' n . R J Ug . -f c- J. rt b rt 0 _ Si tw) ' I 2 ,2 'č 7 ! kB, 4) d c •6 o T? "^ = g .2 «—— O' &■ rt c O M S m O I ■' ■ 7- ■■ tj 41 m rt 73 A ” rt > s alb 00 -= ^ »■sš i; (A ■3 o. ' I > « tri S?t-~ O u « r-i - [4 19^ S® s” I! lO id i en e i S sil ■'"5 l S o d 3 d I* J e? • m Ji' S«. i 1 «• URADNE OBJAVE OBČINA ROGAŠOVCI Na podlagi I. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenile (Uradni list RS, št. 33/91) In 40. člena Zakona « cestah (Uradni list SRS, št. 2/88) jc Občinski svet Občine Rogašovci na seji 27. maja 1995 sprejel SKLEP o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Rogašovci za leto 1995, 1. člen uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila - za dobo 12 mesecev - za uporabo cest glede na moč motorja; 2.000,00 SIT -do l8KW(do 25 KM) - nad 18 KW do 28 KW {od 36 do 40 KM) - nad 28 KW do 46 KW (od 41 do 63 KM) - nad 46 KW do 60 KW (od 64 do 82 KM) - nad 60 KW (nad 82 KM) 3.100,00 SIT 3,800,00 SIT 4,700,00 SIT 5.900,00 SIT 2. člen Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa zbirajo na krajevni skupnosti. Za zbiranje oz. izterjavo pristojbin sta odgovorna sveta krajevnih skupnosti. »1 'o o 3. člen Sredstva, pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, so dohodek krajevnih skupnosti tu sc uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki jih upravlja krajevna skupnost. Vsak lastnik traktorja je dolžan plačati v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračilo za uporabo cest. Če ne plača v določenem toku, se ga izterja po veljavnih predpisih. 4. člen Višina povračil se med letom usklajuje s sklepom Občinskega sveta Občine Rogašovci v skladu z dvigom pristojbin za druga motoma vozila. 5, člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah v VESTNIKU. Številka: 37/1995 Rogašovci, 27. 5.1995 Predsednik Občinskega sveta Občine RogaSovci Franc KNAUS 24 % Hoja domača banka I *■*!> z r veni V A> Pomurska banka cLd. g ZZjJ Murska Sobota PRIJAVNICA: J Naslov lastnika: Po domače: Adriatic zavarovalna družba d.d. Kmetijo prijavljam, ker je: a) starejša, dobro ohrapjena b) nova, s krajini prilagojeno arhitekturo c) ima lep koruznjak PODJETJE ZA INFORMIRANJE vUltri arhitekta Novaka 13 v Morski Soboti, H.C, 31 960. DiaEKTGRI CA 31 646, TTSINIK -uredništvo 33 019, MURSKI VAL - uredništvo 33 020, MURSKI VAL -stacUo 32 313. VENEJtA-agencija za tržnije 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (malt ogbsL četice) 31 998. TELEFAKS 32 175 J če imate ali poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja z goričko, ravensko, obtnursko ali slovenskogoriško krajino, na kateri kmetiyejo vzorno in okolju prijazno, spoštujejo in ohraujajo tradicijo, kjer so doma rože in prijazni ljudje... jo kar prijavite za 5. Vestnikovo ocenjevanje v akciji Naj... kmetija 95. Prijave zbiramo do sobote, 17. junija 1995, na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota. Vsak četrtek oglašujte v Vestniku! Mercator-Univerzal LENDAVA Trgovina na drobno in debelo ter gostinstvo, d.o.o., Partizanska 22 objavlja razpis 1. RUŠITVE MONTAŽNE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE »SOKO« V DOBROVNIKU Objekt, velikosti pribl. 200 m2, je zaradi nadomestne gradnje potrebno odstraniti. Pogoji rušitvenih del so: - ustrezno zavarovanje rušitvenih del. - rušitev oziroma odstranitev montažnega dela objekta (brez temeljev) je predvidena med 20. 6. in 10. 7. 1995. rok rušitve bo določen kasneje, - možna je tudi rušitev objekta »material za delo«. - drugi možni pogoji rušitve zainteresiranih. Ogled objekta je možen vsak dan v Dobrovniku. Ponudbo je potrebno oddati pisno do 14. 6. 1995 na naslov: MERCATOR UNIVERZAL Lendava, Partizanska 22, z oznako »SOKO DOBROVNIK«, 2. a> JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO 80-T0NSKE-GA SILOSA ZA CEMENT. - izklicna cena silosa je 690.000.00 SIT. 2. b) TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 50009202, letnik izdelave 1973, vozen (neregistriran). - izklicna cena je 160.000,00 SIT. Javna dražba predmetov pod a in b bo 20.6.1995 ob 10,00 v prostorih centralnega skladišča v Kolodvorski ulici 42 v Lendavi. Pogoji javne dražbe: - varščina v višini 10% izklicne cene se plača do dneva dražbe pri blagajni podjetja ali na žiroračun prodajalca, štev. 51920^01-10633, dokazilo O vplačilu se S pooblastilom za zastopanje predloži pred začetkom dražbe. Varščina se šteje v kupnino. Ogled predmetov je možen vsak dan med 7. in 14 uro na kraju dražbe. REPUBLIKA SLOVENIJA občina Ljutomer objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom SEKRETARJA OBČINSKEGA SVETA Pogoji: -visoka izobrazba pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba pravne smeri tn 8 tet delovnih izkušenj, - strokovni izpit, - izpolnjevanje posebnih pogojev, določenih v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih. Rok za prijavo je 8 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in podatkih o dosedanjem delu sprejema OBČINA LJUTOMER, Vrazova 1 Ljutomer z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi pristojnega organa. toplina doma, ■ Inles, .ox». radost življenja Rnagktrirrtt }9tt, (22ML«Mrt utefaa: 662/72i 616 662 / 723 215 telefaks! 66 3S6 (0) 62 723 016 IZDELAVA * MONTAŽA * PRODAJA VHOONA VHATA @@3 See OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, MARKIZE, PREGRADNE STENE DVIŽM« bUUttlU VRATA obioB ULJU Prometno tekmovanje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje pri državni upravni enoti v Gornji Radgoni, je organiziral medobčinsko tekmovanje za učence osnovnih Sol Apače, Gornja Radgona, Radenci, Kapela in Negova ter Videm ob Ščavnici, Obsegalo je teoretični in praktični del, udeležilo pa sc ga je 29 tekmovalcev, V ekipnem delu so zmagati učenci OŠ Gornja Radgona, drugi so bili učenci OŠ Apače, tretji pa OŠ Videm ob Ščavnici. V posamezni konkurenci je bil prvi AJeS Bru- S' Sl men, drugi Denis Štajer in tretji Zdenko Skrivanek. Na državno prvenstvo se je uvrstil Denis Štajer. Ker je Partizanska cesta preveč prometna bodo prihodnja tekmovanja v manj prometnem delu Gornje Radgone. L. Kr. vestnik iiiniia 199^ NAJ... knietiio'95 i*3a POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOVdi 69000 MURSKA SOBOTA KOCUEVA tJo TEL. 069 32 897 FAX 069 32 898 Razpisani osnovni kapital Pomurske investicijske družbe 2, d.d., v višini 1,500.000.000 SIT je že vpisan. Od Agencije za trg vrednostnih papirjev smo dobili dovoljenje za 30 % povečanje osnovnega kapitala. Čas za naložbo vašega certifikata v Pomursko investicijsko družbo 2, d.d., je najpozneje do 20. 7. 1995. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d. d., in drugih določenih mestih v Pomurju. POMURSKA INVESTICIJSKA D R U Ž B A 2 d.d. r 1 I ■ .J 'J: * M ■ IJ M Ji -Y til . L ii^i □ /a' I i DRAGOCENE STVARI IZ PLEMENITEGA LESA Podjetje KLI iz Logatca ima v Mariboru salon s stavbnim pohištvo"*/ TRGOVSKEM CENTRU MLINSKA (nasproti nove avtobusne p'bstjo« tej ali oni I , , si želijo v drugo ali pa . svojo občino, denimo ki - itnajo »nergači« vso poki u • Marie Pozsonec, 'j r “ 1995. predlaga- refc«^“J^ooodaje za razpis J^^PUblike Slovenije je •PobudS'^-'* dajo s tirii v svojo ■tporo la sc nanaša na zakono-Področja lokalne samou- pravu ifi („ . J s.,„vu- ■■ JO je pripravila Služba Vlade Republike Slovenije za reformo lokalne samouprave. Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij {Uradni list RS, št, 60/94) določa območja novih občin. Teritorialne spremembe občin, določenih v tem zakonu, bo mogoče obravnavati po sprejemu posebnega zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij, kot je to predvideno v prvem členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št, 14/95). Ta poseben zakon bo nadomestil sedanji zakon o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS. št. 5/ 94), ki je bil uporaben le za postopek za ustanovitev sedanjih občin, ni pa več uporaben za postopek za združevanje in delitev teh občin ter izločanje njihovih delov v nove občine oziroma njihovo priključevanje k sosednjim občinam. V Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo bodo predlog o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij pripravili v juniju 1995. Š. S, I' ^&ske za volanom t Turistični rally Gradovi na Slovenskem Rally pod geslom Gradovi na ./1 Po Preki Slovenskem poteka že drugo leto in bo trajal deset let, v tem Času J I ■ I I J >1 I I m Ulju so konec tedna pripravili I J . ljv KUJivv i^uiia piipiavij drugi turistični rally za ženske. lenskih posa- M pomerilo Oriv..t»v.jaii. dodatnih na-ekipa, ki je I*' *'laibnii “’*jboljše rezulta-je Tratnik s soB sta biUi^“ f unkel, dru-Škraba in Ta^a-ISS in Titi ’ pa Marjeta Kna-Vendar"®>“<^- sam? ^®"skem rallyju... i,vl30 ''oinli Da orientacijski Predvsem ^®^stavljamo je ne spoz- navanje slovenske pokrajine in njene kulturne dediščine. Saj so kontrolne točke, do katerih morajo voznice in sovoznice, postavljene pri gradovih. In voznice so si v Prekmurju ogledale štiri gradove; v Murski Saboti, Rakičanu, Beltincih in Lendavi, potem so se odpeljale do Železnih E>veri, kjer so sc srečale z veterani oldtime-rji iz kluba Jochana Pucha, Program jim je pripravila tudi tamkajšnja šola za mentalno moteno mladino. Voznice so po programu kupile vse ročne izdelke te šole in ji s tem pomagale. pa naj bi udeleženke spoznale več kot tisoč slovenskih gradov. Organizatorji te prireditve Beba. and JV, ki pripravljajo ženske ralljje, so povedali, da sta Prekmurje in Pomurje tako slikovita, da bo tudi naslednji rally, ki bo septembra, v naši pokrajini. ANR vam Samo Ftičar - perspektivni strelec ga razreda osnovne Sole v ČrenSo-vcih, se je s strelstvom začel uk- den za nadaljnje delo. Odločil se > I 'U - (If^vnem strel-držLn^ CrenSovci. saj je Samo. učenec osme- varjati v drugem razredu osnovne šole pod očetovim mentorstvom. Sprva ni kazalo, da bo dosegel vidnejše rezultate. Toda z vestnim delom in očetovo pomočjo seje začel vedno bolj uveljavljati na raznih strelskih tekmovanjih. Pred dvema letoma je s šolsko ekipo sodeloval na državnem ekipnem prvenstvu in prispeval svoj delež, da je ekipa zasedla peto mesto. Začel pa se je uveljavljati tudi na občinskem in regijskem tekmovanju, saj je bil vedno med prvimi tremi tekmovalci. Svoj naj večji uspeh pa je prav gotovo dosegel letos z osvojitvijo naslova državnega mladinskega prvaka, ko je zadel 336 krogov. To je bilo zadnj presenečenje, saj pravi, da tega ni pričakoval. Ta naslov mu veliko pomeni, zlasti je spodbu- je tudi, da bo standardno orožje zamenjal z zračno puško za med- narodni program, saj mu to tekmovanje ob dobrih rezultatih omogoča sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih. Želi si, da bi se uvrstil v državno reprezentanco in sodeloval na olimpijskih igrah, To pa ob vestnem delu in zavzetostjo lahko doseže, saj ima v Crenšovcih ob očetu trenerju in osemsteznem avtomatskem strelišču dobre možnosti za vadbo. Poleg strelstva se Samo ukvarja tudi s košarko, odbojko in rokometom. Poleg strelstva mu je najbolj pri srcu košarka. Sicer pa je Samo FtiČar drugi na črenSo-vski osnovni šoli, ki mu je uspelo osvojiti naslov državnega prvaka. Prvega je osvojila Mateja Dražnik v metu krogle. Feri Maučec J Zoper enostransko spreminjanje njihovih pravic Na občnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije so ocenili delo v minulem obdobju in si začrtali naloge. Poleg tega so opravili še volitve in izvolili nov upravni odbor, v katerem je tudi Anton Slavinec iz Lendave, predstavnik pomurskih upokojencev. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi posebno izjavo, v kateri ugotavljajo, da je bUo delo upokojenskih organizacij v obdobju 1993-1995 uspešno na vseh področjih družbenega in društvenega Življenja, predvsem pa glede varovanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. Odločno pa nasprotujejo nameram slovenske vlade glede enostranskega spreminjanja temeljnih pravic upokojencev v njihovo škodo, pri čemer imajo v mislih zlasti usklajevanje pokojnin ter zmanjševanje dodatka za rekreacijo in obremenitve pri plačilu zdravstvenih storitev. Prav tako ne odobravajo socialnega sporazuma, ki so ga sprejeli predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev brez navzočnosti upokojencev. Oškodovani so namreč pri usklajevanju pokojnin z 80 odstotki drobnoprodaj-nih cen v zadnjih treh mesecih, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z dosedanjo zakonsko ureditvijo. V posebni izjavi Zveza društev upokojencev poudarja, da si bo še naprej prizadevala, da bi se uspešneje lotevali gradnje stanovanj za upokojence in starejše občane, pri čemer pričakujejo tvomejše sodelovanje z občinami in drugimi graditelji stanovanj. Pri tem ugotavljajo, da se teh stanovanj skorajda več ne gradi. Hkrati bodo prizadevanja usmerili v to, da se iz zakona o varnosti cestnega prometa črta omejitev, po kateri so vozniki motornih vozil, starejši od 65 let. dolžni vsaka tri leta predložiti zdravniško potrdilo o svoji zdravstveni sposobnosti za vožnjo, kajti samo starost po njihovem ne more hiti omejitev za izdajo vozniškega dovoljenja. Ena od temeljnih dejavnosti društev upokojencev pa ostaja tudi v prihodnje humanitarno področje, k^ti tako moralno kot materialno je potrebno pomagati zdravstveno ogroženim in socialno šibkim upokojencem ter drugim starejšim ljudem. MILAN JERŠE Konjske dirke po čelen Lohnerki Da opraviči svoj obstoj, mora vsak Indijec v svojem življenju posaditi drevo, zaploditi otroka in napisati pesem. Kaj pa mora storiti vsak Prlek vsaj enkrat v živ^enju? Posaditi en trs, bežati en krog na hipodromu in exati en liter šmami- H •I TOKI ce. Potrdila o kilometrskih časih izdaja Kujski val in so del osebnih podatkov, kot na primer starost, teža, višina. Tisti z boljšim kilometrskim časom imajo prednosti pri sprejemu v službo, imajo cenejše zdravstveno zavarovanje in se bolje oženijo. dnje noge, jih dobi od brhke kmetice z marelo po glavi, zato opravičujoče pomigne z repom in se umakne. Dobrodušno kobilo je neko dete celo zajahalo, prav nič ni užaljena zaradi tega, še ponosna je. Tekmovalci so v zadnjem zavoju, še kratka ravnina je pred njimi in cilj. Kano- nikov top zagrmi. Tokrat jo je skupila krošnja pet-stoletnega hrasta v bližnjem parku. Za dolžino človeške roke je glavnega favorita premagal konj, ki je vodil vso dirko. Ponosno teka pred tribunami sem in tja, gledalci mu skandirajo in mu mečejo rože. Prav nič ne zamerijo, da jih sproti popase, saj je junak dneva, zmagal je v zares težki dirki. Mi pa se poslavljamo z dirkališča in bomo poprosili našo novo poročevalko, da nam pričara 1 Nogometaši Dobrovnika, ki tekmujejo v L ONL Lendava, Stojijo od leve: B. Laci (trener), Bogdan (teh. votija), Piberčnik, Bojnec, VoroŠ, R. Horvat, K. Horvat, MeseliČ, Somi; čepijo; DanČ, Lac kovic, Gavrič, Žižek in Kovač; manjkajo; S. Laci, Car, C. Horvat, Imre, A. Horvat in Mate. Fotografija; J. Zaiineker Pa poglejmo, kaj se dogaja na ljutomerskem dirkališču ta hip. Od tam se javlja znani ljutomerski novinar. - Pozdravljeni, drage poslušalke in poslušalci! Razpoloženje tukaj je izjemno. Našteli smo kakih 5000 obiskovalcev, ljudje in konji so pomešani v sproščenem klepetu ob pijači, jedači in glasbi, smejijo se in hrzajo. Konji so tukaj popolnoma enakopravni z ljudmi, še celo privilegirani so. Ljudje konje češejo, konji pa ljudi ne. Naj večja gneča je ob stojnici, kjer sprejemajo stave. Na vrsti bo zadnja dirka, v kateri se bodo pomeriti štiriletni direktorji nekdanjih socialističnih tovarn z dveletnimi kasači. Po stavah ima prepričljivo največ možnosti za zmago direktor največjega ljutomerskega podjetja. Na štartu je vse pripravljeno, konji nervozno bijejo s kopiti, direktorji sc prerivajo s komolci. Štarter je stolni kanonik, ki še zadnjič mrko premeri tekmovalce in sproži top. Zadetek je odličen, Konusov dimnik gre na pol. Kot strela se dirkači poženejo na progo, množica zahrumi in zarezgeta. Dirka postaja napeta, za dolžino glave vodi stasit vranec pred glavnim favoritom. Ojej ojej, spotaknil seje eden od tekmovalcev, ne morem natančno videti, kdo je. Drži se za nogo in se valja od bolečin, najbrž si jo je zlomil. Mož v belem, ki je že pri njem, samo odkima, nameri pištolo in mu skrajša muke. Nesrečnega direktorja odnesejo v mrtvaški voz, tekma pa gre naprej. Napetost raste, saj so stave prav v tej dirki astronomsko visoke. Vsi so na nogah, prerivajo se, da bi bolje videli. Žrebec, ki se je v prvi vrsti vzpel na za- razpoloženje iž središča mesta. - Pozdravljeni! Tudi tuje pravo razpoloženje. Vino teče v potokih, hrane je dovolj, vse središče je zabavišče. Otroci in žrebički be zijaj o po Ormoški cesti gor in dol. njihovi starši kramljajo, pijejo, pojejo in rezgetajo. Vsem, ki niso tukaj, je lahko resnično žal. Tam vidim predse^ dnika turističnega društva, poprosila ga bom za kratek intervju. - Pozdravljam poslušalke in poslušalce Kujskega vala in jih vabim, da se nam pridružijo. Kot lahko slišite, se imamo res lepo, veselje nam greni edinole usoda konjev po svetu, njihovo suženjstvo in izkoriščanje konja po človeku. Ljudje konje zlorabljajo na razne načine. Vpregajo jih v pretežke tovore, jahajo jih, pretepajo, slišali smo. da jih celo jedo. Pozivamo ljudi, da s takim ravnanjem nehajo in da privoščijo konjem dostojno življenje. Naj se zgledujejo po nas, saj pri nas vlada prava demokracija, v kateri smo konji in ljudje enakopravni in svobodni. Sedaj pa moram odpeketati, ker me Čakajo pri otvoritvi spomenika, simbolu našega mesta. Za tiste, ki ga ne poznate, naj povem, da je to pijani konj. Predsednik je še zahrzal v pozdrav in se pomešal v veselo množico. Nagradno vprašanje za naše poslušalce: Kaj bi si želel pravi Prlek poleg jezera vina? Halo, se mogoče glasi pravilen odgovor ŠE EN LITER? Tako je. osvojili ste ta dodatni liter in ga lahko dvignete v uredništvu. 26 vestnik, 8. junija 1995 motorna vozila GOLF, letnik 1977, registriran do 9. 5. 1996, prevoženih 135.000 km, ugodno prodam. Daniel Nedelko. Gomilice 136, po 16. uri. ml969 — MOPEDI IN KOLESA prodam. Tet.: 57 048. m2296 AUDI 80 L. obnovljen in registriran, prodam. Ogled vsak dan po 16. uri, tel : 70 53 L m2298 LADO 1200 S. letnik 1986. prodam za 2.600 DEM. Tel.: 82 156. m2299 ZASTAVO 750, modre barve, letnik 1982, prevoženih 97.000 km, registriran do januarja, ugodno prodam. Tel,: 24 426, m2301 posesti Živali POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJEre, PROOA/JirE, 000444 re, N4J£M4rE, l&Č£T£... VSE VPSTE NEPPEMICNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! d, o, o. Pokliči .. in uživaj s ^001809-474-2662 dogovoru. Inf. potek: 0602 55 III. m2275 DEKLE ZA DELO V STREŽBI zaposlimo. Stanovanje in hrana v hiši. Tek: 062 708 328. m2284 ŠVICARSKA FIRMA išče zastopnike za prodajo aparata visoke kakovosti za območje Prekmurja. Možna redna zaposlitev. Dober zaslužek. Pogoj avtomobil. Dobimo se v gostilni Verban 12. junija ob 18. uri. m2297 storitve TLAKOVANJE DVORIŠČ- JAKOB, tel.; 23 278. m946 '• (žamazostiTaaKiiBB '■ Pincah. Ljudi je Sreba seveda okrepčati. Iznajdljivi niso ) zasebniki, ampak tudi v podjetjih. Univerzal je v Pince prip^^t premično okrepčevalnico in se zameril vaškemu gostilničaijo-'^' je hotel ves dobiček zase. Iznajdljivi so tudi Madžari prek saj so Lenti razglasili za semanje mesto ob torkih, četrtih ia* botah. »Navali, narodelr Pa še vprašanje: »Bodo naši delovt' dobili plačo, če bomo kupovali predvsem tuje blagoTe tv vlzZZIL/ TvU^L/rUIt V novi občini Lendava je menda več Madžarov kot Slovencttt- r nuvt oocini i^enaava je menaa vec laaazarov . Prvi za to seveda niso nič krivi, ko so se je toliko slovenskih ap' odcepilo od prvotne občine Lendava. Madžari v novi občini izsto- pajo predvsem po množici kulturnih društev. Čas je, da se t v r C- W vUv f f t ZL* ■ tv 44 feifi/JllJj «4/ f4tf 4^ V. w Uv j, | niziramo še Slovenci, sicer si bo madžarsko-slovenski župtP^ ■ naprej belil glavo. Izjavilje namreč, da na neko prireditev J i občinskega območja ja ne more poslati le Madžarov. Za^ešid^’’ j OCf/niny(Jyt, /Jc fnOrc pOS/iJll i€ InuuZurvV. torej tudi Slovenci, čeravno soliš in četudi nismo vselej dobre vo^ Verjeti ali ne: v ponedeljek je po slovenskem delu naše obeidt udarita točat ttACl Vsem potnikom Vesnikovega vlaka želimo prijeten izlet! Moja domača banka r_~ - A> Pomurska banka d4 r” j Murska Sobo*® MealaUški tečal Fomiuske banke z dne, 05. JunUi 1995, teča^\4^ od 06.06.1995 od 00.00 dalje. Srednji tečni Banke Slovenije vriP " 06. Junija 1995 od OM« dalje. Država Enota Banka Sloventje Nakup Prodid* J Avstr^ Francija NenčOa Svita ZDA 100 100 100 10« 100 I 1.156,4408 2.308.0841 8.131,351$ 63946 9.864,7115 114,5951 1 1.123,00 I 2.260.00 I 8.050,00 J 6,75 9.665,00 j 1.18»^. 9.«^ II5,^ Obrestne mere za tolarske vloge od 1. junija 1995 dalje Revalorizacijska stopnja za mesec junij: R = 0,3 Hranilne vloge________________ Tekoči in žiro računi_________ Tolarska varčevalna knjižica___ Dovoljena prekoračitev rte TR Nedovoljena prekoračile v na TR □tJT.jnera ] n § . 50% OD R ' R -I 1% R :l 12% n -F 25% VEZAVA - foh vozave, znesek j od 10 do 19 dni - nad 30-000 SIT od 2Q_do 30 dni - nad 30,000 SIT od 31 do 60 dni - do 100 00 SIT J od 100,001 do 500.000 SIT foasetna OM Q,ia% 0,15% O,3B% _ 1,24% 2,16% Renault 4 GTL Zastava 128 Renault 18 TU Jugo 55 Foril Sierra 1,3 Renault 5c Ford Fiesta 1,61 Alfa Romeo 164 3,0V6 Mercedes 190 D Lada Samara 1300 S Fiat lipo 1,4 ie VW Jetta 1,6 Citroen BX Citroen AX Renault 19 16s 1987 198« 1984 1989 1987 1993 1989 1989 1987 1989 1990 1987 1993 1990 1993 68.000 79.000 91.000 56.000 83.000 30.500 77.000 99.000 161.00 43.000 88.000 107.000 17.000 68.000 27.000 3000 DEM 2.000 DEM 4,300 DEM 4.000 DEM 9.500 DEM 11.000 DEM 13,700 DEM 20.500 DEM 19800 DEM 5.500 DEM 11.000 DEM 8.500 DEM 17.000 DEM 8.500 DEM 30.000 DEM Jahatka Ptmrarit B«mm tiMM KM Mirelk« Sndm Črtih Jaiarta hndlnlk ISOIBO IM ISO MO 7U tM 051 350 300 Z00-Z40 £)M, mrt IM Črtili, mliti ZOD KflMn LkktMic« KhvMi CnMa ZOD 150 IM ŽSI ISO IM IM IM ZSD tm tn IM SM 700 IM IM 100 tto IM ŽM 170 160 170 IM 300 ISO 4M 4M 5M 100 160 700 lOO 100 160 7M od 500.001 StT od 61 do 90 dni - do 100-00 SIT od 100.001 do 500.000 SIT Od 500.001 SIT________________ nad 2 meseca - od 10.000 SIT nad 3 mesece - do 100.000 SIT od 100.001 do 500.000 SIT od 500.001 SIT_________________ nad 4 mesece - do 100.000 SIT od 100.001 do 500.000 SIT Od 500.001 SIT_________________ nad 5 mesecev - do 500.000 SIT i‘ Od 500.001 SIT nad 6 mesecev do 100.000 SIT od 100.001 do 600.000 SIT od 500.001 SIT_________ nad 9 mesecev do 500.000 SIT Od 500 001 SIT_________ rkad 12 mesecev do 80.000 SIT od 80.001 SIT__________ R + 1% n + 2% n + 5.5% R + 5,95% R + 6,4% R 1- 5.5% R + 5.95% H ■*- 6.4% R F 5.5% R + 6% R F 6,45% n -E 6,9% n + 6% R + 6.45% R I- 6,9% n + 6.45% R h 6,9% R 1 7,1% R p 7,55% R j- 8% R » 7.55% R + 8% R -1- 8.9% R + 9.3% 0.38% 0,48% 0.74% 0,78% 0,81% 0,74% 0,78% 0.81% 0.74% 0.70% 0.82% 0,85% 0,82% 0,85% 0,67% 0,M% 0,94% 0.90% 0,94% 1.01% 1.04% —_ 1O."j^ adT*--- i-ji’ * II I I I i